IZ. iteullkn. V LJubljani, v soboto, 16. lanavarla 1909. »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.........K 24 — pol leta.........„12— Četrt leta.........„ 6 — na mesec........„ 2 — v upravništvu prejeman: celo leto.........K 22 — pol leta.........n 11 — četrt leta.........„ 5 50 na mesec........„ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. li^dal^To: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon mt. S4. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „\arodna ti m It arn»" telefon it. SA. „Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto......... K 25 — pol leta......... n 13 — četrt leta......... „ 6 50 na mesec......... „ 230 za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka, ipratnlstio: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon ni. 9*. Deželni zbor Kranjski. (Dalje.) Poslanec dr. Ivan Tavčar. Cela zbornica se zbore okrog govornika in ga posluša z največjim zanimanjem. Kranjska — dcutsches Hundesland. Visoka zbornica! Razmere v deželi neobhodno zahtevajo, da pri ti priliki, ko razpravljamo o začasnem pobiranju deželnih priklad za leto 1909., ne molčimo in da damo duška tistemu ogorčenju, katero se danes polni naše duše. Jubilejsko leto nabija cesarja bilo je nam Slovencem leto krvi in solza. To pa zategadelj, ker se je nemškemu naeijonalizmu sljubilo obhajati orgije svoje sirovosti in svojega pobalinstva v obskur-nem spodn jesta jerskein mestu, ki leži sredi slovenske zemlje, in kateri v vsakem oziru živi od te zemlje: Pri tem si ne moremo prikriti žalostne resnice, da si ravnoisti nemški nacionalizem, ki je ljubljenec našega nemškega dvora, skuša polastiti tudi naše dežele, in da ga pri tem podpira slavna naša vlada. Ti-čimo v časih, ko žive še vedno možje med nami, ki sanjarijo, sedeć pod kako Bismarkovo podobo, o »Krain, dem deutschen Bnndeslande«. ter menijo, da Slovenci nismo za drugo, mego da nas Avstrija v tla tepta, toliko časa, da nas več ne bo, in da bo široko odprta pot, po kateri bo njega veličanstvo »le roi de Pruse« na hrbtu zadnjega Hahsburzuna slovesno jezdaril proti sinji Adriji! (Tako je!) Tako nekako se brezdvojbeno zrcali prihodnjost slovenskega naroda v možganih našega tovariša, gospoda dr. Egra, (Smeli!) ki je ime] drzno čelo, da se je pred kratkim jav-no izraail, da si Nemci mostu do Adrije po Slovencih zapreti ne dajo! Vladna pristranost. ________ In naša vlada dela z vsemi moč-Mii na to, da se uresničijo omenjene memško-nacionalne sanje. Cel viadni aparat pada po Slovencih v. železno silo; na Štajerskem, na Koroške;ji je nas narod docela brezpraven, in vzlic ustavi ga stara Avstrija zatira, kakor je svoj čas Cromwell zatiral brez-pravne Irce. In v zadnji dobi je kruti ta vladni aparat vzel ined svoja kolesa tndi vojvodino Kranjsko, in baron Sehvrarz je nemški prokonzul v deželi, in njegova vladna modrost tiči v tem, da ^0.000 Nemcem deli 95% pravic; Slovencem pa, katerih je skoraj pol milijona, le pičlo 5"&. (Tako je! Škandal!) Pri takih okol- ščinah bi morali sklepi biti, če bi ne opazili, da nam gre za življenje. Fu-ror teutonieus, je dandanes naš vladar, in vladi in dvoru je to všeč. Nikdar ne bom pozabil trenotka, ko se je naš deželni odbor meseca novembra poklonil cesarju in ko je naš deželni glavar z vzvišeno zgovornostjo, kakor je le njemu lastna, pel visoko pesem o vdanosti, pokornosti in neomajni zvestobi slovenskega naroda. Govoril je resnico: slovenski na rini je bil svojemu vladarju vsik-dar vdan, pokoren in zvest, ali ta vdanost, ta pokorščina in lzvestoba pa mu danes komaj daje jamstvo za gomilo v stari zemlji, katero smo podedovali po svojih pradedih! Ko je deželni glavar končal svo.je zlate besede, oglasil se je veličastni vladar in neprikrito nas je radi ljubljanskih dogodkov obložil z ostrim ukorom, tako, da smo odhajali, kakor bi nas bil kdo z mokro cunjo pretipal. Ko pa je bilo sprejeto zastopstvo dežele Štajerske, kjer je nem-štvo v Ptuju, Mariboru in Celju še mnogo huje divjalo, ni cesar spregovoril nikake pomirljive besede, in nikogar ni poživljal k toleranci in medsebojni potrpežljivosti! V tem pogledu pokazala se je v oči bodeča partajičnost, naj jo je že zakrivila krona ali pa vlada. Iz vsega tega opravičeno sklepamo, da na,s ima ofieialna Avstrija za inferjorno raso, za manj vredno pleme, katero ima nasproti Nemcem tisto vrednost, katero je imela raja nasproti mosle-mu. Z eno besedo, ofieialna Avstrija meni, da smo Slovenci zategadelj na svetu, da nam Nemci po glavah plešejo, in če se kdaj tega poniževalnega položaja naveličamo, pa nas očetovsko opominjajo, da bodimo tolerantni in med seboj potrpežljivi. Nemški mob kriv septembrskih dogodkov. S tega stališča je tudi presojati septembrske dogodke v Ljubljani, in vse, kar je ž njimi v zvezi. V prvi vrsti postopanje vojaštva, in sicer nemškega vojaštva, kateremu smo bili na milost in nemilost izročeni. Lojalna navada je, da se obsojajo in obžalujejo take demonstracije. Je vse prav! Aii obžalovanje sega samo do gotove meje, ker se končno tudi črv v prahu brani, če se nanj stopa, pa naj bi se slovenski narod ne branil, kateremu hočejo s silo vzeti vse pogoje do življenja! Da pri ti samoobrambi dostikrat nima drugega orožja, nego so demonstracije, temu je kriv avstrijski vladni sislem, ki nam odkaznje v ti omajani drža vi položaj helotov, dasi je v ustavi teoretično tako lepo zajamčena ena- j kopravnost vsem narodom. Zatorej I je bilo nekaj jasno:kakor hitro so bile v I*tuju opljuvane in tcpene slovenske rodoljiibkinjq, moral se je oglasiti jek iz Ljubljane. Glavni krivec je pa oni, ki je pričel, in to je znani mob, ki kraljuje po spodn je-štajerskih mestih. Koliko nevedne sirovosti, koliko sirove zabitosti, koliko negnjusne arogance je nakupi-čenih po teh gnezdih, ve le tisti, ki je kdaj prišel v dotiko s to podivjano drhal jo! Ali nemški ministri ti dr-hali, kadar se je enkrat izdivjala in znosila nad Slovenci, prav radi odpuščajo, njeno divjanje imajo za hvalevredni izbruh nemške energije, do-čim bi pri najmanjši demonstraciji pri nas najraje postavili visoke vislice sredi Ljubljane, kjer naj se vsak obesi, ki je razbil kako nemško šipo. Streli v jubilejnem letu. Kar pa je nas vse pretreslo ter v nas razvnelo zadnjo strast, je bilo to, da so dne 20. septembra v Ljubljani pokale c. kr. puške in da sta v cesarjevem jubilejskem letu morala umreti dva mlada človeka. Sedem jih je pa bilo razmesarjenih in pohabljenih, da bodo celo življenje pričali o junaštvu nemških vojakov, ki so tako hrabro streljali na neoboro-ženo slovensko množico. Tudi v tem tienotku stojimo še vsi pod vtiski tega tragičnega krvoprelitja. Septembrski dogodki — pega na zastav i Belgijcev. O dogodkih samih pač ni treba mnogo govoriti. Zadeva je povsem jasna: streljalo se je na nedolžne, streljalo se je, bodi z zabitosti, bodi iz hudobije, brez vsake potrebe. Na kratko dokazano je, da se je morilo. V tem pogledu je sodna preiskava dala vsa potrebna pojasnila, izpoved vladnega komisarja, kakor tudi izpoved vladnega policijskega svetnika zajedla se je kakor črna pega v rumeno zastavo pešpolka kralja Belgijcev! In dokaj plohe moralo se bode razliti na njo, da bo izprana ta pega! Le poglejte, koliko časa so trajale rabuke v Pragi, kako se je ondi vojaštvu godilo, ali vzlic temu se ni sprožila niti ena pnška. Češkega naroda se boje generali in oficirji, nas pa ima tudi nemško vojaštvo za »minderwertiges Volk«, za kulije. na katere se lako strelja, kakor se strelja po zajcu na lovu. V tem je iskati vzroka, da so se naše demonstracije kopale v krvi; nemški furor je tičal vmes, in lahko trdimo s ponosom, da je to dokfizano po uradni LISTEK. Notturno. Osebe: Pust, Mora, D ll-kek, gostje. — F a ni, natakarica. — Kraj: predmestna goslilnica. F a n i: (kima pri peči). Pust: Fani že spančka! Duhe k: Slovenci smo zaspan larod! Pust: Fani! Se liter vina, kavka zaspana! Fani: (si mane oči, zazeha, vzame posodo). Prosim! Mora (je siten): Mucka/ Fani: Pustite me no, gospod Mora! Mora (resno): Koga si voiil, Duhek« Dahe k: Koga neki. Haha! .Jaz sem diplomat! Enkrat glasujem za liberalce, drugič za klerikalce, tretjič za socialne demokrate. Tako se •e zamerim nikomur! Vsi me imajo *adi in vsi pojdejo za mojim pogrebom! Mora: Pa bo res imeniten tvoj pogreb! (je zopet siten): Mu-Oh, ali že zopet! A mi D u h e k: Umiral bom takore- koč z nepopisnim veseljem! (Zeha). Fani (postavi liter na mizo): Prosim! Mora cica? Fani; ne greste? Pust (nalije): Živio gospoda! Živio napredek! (Pije). Mora: Kaj napredek! Ves napredek ni toliko vreden kakor oni le čik na tleh. Koliko so pa kulturni narodi boljši kakor divjaki, J> u h e k (zazeha) : Zakaj pa ne živiš kakor divjak? Mora: Utegnil bi imeti sitnosti z gosposko. Sužnji napredka smo! Pust: Sužnji napredka! Pa smo res same reve na svetu, posebno Slovenci! D u h e k: Stoj! Ne zabavljaj sam sebi! Meni se prav zdi, da si že pijan! Mora: O ne! Tako sem trezen, kakor novorojen abstinent! Duhe k: Jecljaš pa vendar že! No, pa reci desetkrat zaporedoma: »Rahla lira, rahlo svira!« Mora: Pojdi no spat! Tako gladko se vedno jecljam kakor ti! Ampak ti, ti imaš že kapitalno opico! D u h e k: Moja opica je nocoj šele v devetem činovnem razredu! izgovar-»Rahla Da Pa tudi kadar je v prvem, jam še zmirom razločno: lira —« Mora: Ne bodi no siten! iies si hudo poetičen. Duhe k: Danes in vselej, od vekomaj do vekomaj! Poezija je večna, je povsodi, poezija je zgoraj, spodaj in na sredi, ljubi moji Poezija je v največjem slonu kakor tudi v najmanjši muhi, skrivnostno zaviti v okusni salami! (Zazeha). Mora: O prmejš! Danes se ga je pa nalezel mož! Pust: Ojej, naš Duhek že tudi dremlje! Mora: Škandal! Kako že poje Vodnik. »Sreča te išče, če nisi zaspan!« Še žabe bi bile pokonci, če ne bi bilo pozimi; mi pa dremljemo! Duhek! Pokonci! Nobene samozataje nima ta polh! Pust: (nalije): Pijva! (Pije). Do dna! M ora: (izpije) : Vraga, dež gre! Pust: A, kaj se! Fani smrči in Duhek ji pomaga, ta smrčulj! Ali znata lepo! Fani je primadona, Duhek pa smrči prvi tenor. Mora: Ura bije trudne pozne ure že. Kaj neki poreče moja preljuba žena, ko pridem domov! vsestranski preiskavi. O detajlih torej ne bom govoril, pač mi bodi dovoljeno, spregovoriti nekaj splošnib pripomb. Obrabljeni generali. Prva pripomba veljaj vojaškim oblastni jam .Te oblastni je žive po zastarelih nazorih, od katerih ne odnehajo in naj pogine pri tem cel svet. Med stare grehe avstrijskih generalov spada tudi oni, da ti stari in dostikrat obrabljeni gospodje nočejo nikdar pripoznati, da so kaj grešili. Kar oni store, je prav storjeno, in če pri tem utakne jo svoje plešaste glave kakor noj v sipo, pa menijo, da so celi svet prepričali, da imajo prav oni, stari in obrabljeni nemški generali. Za avstrijsko armado, ki je izšla iz ljudstva, je velika nesreča, da ima po večini nemške generale, ki izhajajo iz degeneriranih rodbin, v katerih se avstrijsko generalstvo ta-korekoč deduje od roda do roda! Bestijalnost vojakov. — Vojni minister se je osmešil. Tako je vojaška avtoriteta tudi v Ljubljani postopala. Na noben način ni hotela pripoznati, da zadene vojaštvo 27. pešpolka kaka krivda. Lajtenant Maver in njegovi Zgor-nještajerci, ki so potem bestijalne karte domu pisali, so bili nedolžni kakor ovčice, in bog ne daj, da bi kak prašek kaznjivosti padel na t«1 ovčice. Vojaštvo je moralo biti nedolžno, ker je kratkovidna vojaška oblast to tako imeti hotela! Pri tem se je ta oblast posluževala najne-srečnejših, najnespametnejših sredstev. Vojni minister se je v delega cijah zagovarjal, da je moštvo tiste čete, kateri je 20. septembra zapovedoval lajtenant Maver, streljalo prej, nego mu je bilo dano dotično povelje. Naš vojni minister pri tem ni občutil, kako je s tem izgovorom osmešil sebe in avstrijsko armado pred celo Evropo! Največji blagom vsaki armadi je njena disciplina, in v prvi vrsti disciplina pri streljanju. Tu pa je najvišja vojaška kapaciteta — in njega ekscelenca ni občutila sramotnega svojega stališča — pri poznala, da so razmere pri 27. pešpolku take, da lajtenant 14 mo-žieelnov ni imel v polni svoji obla sti, in to niti v trenotku ne, ko se je imelo streljati ne na oboroženega sovražnika, nego na neoboroženo množico. In njega ekscelenca, ki je prej kot ne duševni sorodnik nekdanjih Alvinzijev, Wurmserjev in Mačkov, tli zanka/nI niti najmanjše preiskave, in polkovnika, ki ima tako disciplino v svojem regimentu, Pust: Kaj naj ti reče? Dobro jutro! M o r a: O tako že ne! Moja majhna žena je velika fnrija! Pust: Moja je tudi nekaj po-dobnega. Mo r a: Kadar pridem malo pozneje domov, vse pomeče v mene, kar dobi v roke. Pust: Potemtakem boš nocoj še v smrtni nevarnosti? M ora: Tako je. Pa nič ne de. Saj sem zavarovan za življenje. Pust: To je pametno in koristno. Mora: Oh, to bo pa zopet kričala! Uh, uh, ti salamenski dedec nemarni — vidiš, Pust — to je uvod njenega govora! Ti ne veš, kako ti zapoje, kadar pravi »salamenski«! Pust: Tvoja žena je sploh dobra pevka. Vsa čast! Mora: Že kar vidim jo, kako meri s svojo copato name neoborože-nega reveža! Pust: Ojej! Mora: Meri takole name, meri in vpije: »Ali zdaj prihajaš domov? Tri je ura!« Veš, moja preljuba žena rada pretirava. Štiri bo kmalu — lop! In copata me zadene — recimo — na glavo! Oh, pretekli petek sva se ravsnila pa še huje! Veš, pri nas pod streho stanuje talentiran dijak. niti za trenutek ni poslal v kaseraski arest! Krvave karte. — Lajtenantova pohvala. Kdo bi takemu polku ne kondo-liralf K temu pa pride še človeška stran cele zadeve! Predočujte si /en-dar, da imamo preti sabo vojake avstrijske velesile. Ali vzlic temu ti vojaki kakor turški nicami iz A nato lije, komaj čakajo, da bi mogli streljati na brata, ki je ž njimi ene vere, ki ima ž njimi enega in istega vladarja, in ki pri vsem tem niti najmanjšega orožja v rokah nima! In še prej kot se je ukazalo, prično pokati in pobijati kršostal vsled ljubljanskega streljanja »der strammste deulsehe Leutnant der Armee«. In nemške pokrajine so opazile v njem nekakega heroj««. In iz krogov nemške inteligence je prejemal dopise, kateri so ga radi tega, Na stopnicah je izgubil listek s pesmico. Hila mi je tako všeč, da sem jo prepisal. Čakaj! Kje jo že imam? (Išče po žepih). Aho! Poslušaj! (Bele z listka): Moja Muza, mila Vila, mi je delo poljubila in mi liro spet navila. * Mila Vila s prstom miga, plamen v srcu mi zažiga in me nad oblak«* dviga. Lira, lira, milo stokaj! Struna, struna, ue popokaj, da nerednosti ne bo kaj! Ko se na oblakih guncam, slavo pojem zalim puncam, slavo pojem puncam zalim, zraven svojo Muzo hvalim! P n s t: I menitno! (Pije). Mora: Ta moj prepis je zavohala moja preljuba žena. Hm, zaradi čisto neznane Muze, sva imela orožne vaje z dežnikom in oinelom! Nocoj bo zopet nekaj podobnega. O da bi bil vsaj že torek! Fani! Kikiriki! Plačam! Duhek, pokonci! Pust: Kako smrči naš Duhek! Še poči od napora! Duhek, Duhek ne popokaj, da nerodnosti ne bo kaj! (Namesto zagrinjala pade Duhek). Rado M urni k. da je prelil nekaj nedolžne krvi, kovali v zvezde. Jaz pa mislim, da je taka inteligenca gnila in v svojem jedru poživinjena, ako je spravlja v take ekstaze prelita človeška kri! Maver — nekaznovan. Pri naši avstrijskih razmerah se prav nič ne čudim, da se lajtenant u Ma ver j u ni nič. zgodilo; čudim se samo, da dne 2. decembra ni postal oficir Pran šosipovega reda, se-ve »mit der Kriegsdecoration«! Vojni minister je gospodu dr. Šu-steršiču obljubil, tla se bo na novo preiskavalo. A preiskuje se nič. Samo lajtenanta Maverja so poslali na blazniško opazovalnico, pa se pravzaprav ne ve, zakaj. O ti vojaški ekspediciji v blaznico se pripoveduje pikantna dogodbica, katera bi, če je resnična, za kar pa jaz ne jamčim, v bengalični luči razsvetlila disciplino pri 27. pešpolku. Kakor rečeno, za resničnost dogodi)iee ne prevzamem nikakega osebnega poroštva. Le konštatujem, kar se govori. In govori se, da je lajtenant Maver s svojimi »tovariši« v takozvani »of-fizirsmesse« nekaj popival. Njegov kompanijski komandant je potreboval njegove službe in po ordonanci mu je poslal takozvani »službe1.!i list«, s katerim ga je v službo poklical. Gospod lajtenant pa je vpričo svojih tovarišev ta list strgal, rekoč: »Was soli mir der Wisch!« Odkrito povem, da ne verujem, da je ta do-godba resnična, ker bi sicer moral obupati nad disciplino v c. kr. armadi. Pač pa bo resnica, da so lajtenanta Maver ja postavili pred prag blaz-nice zgolj zategadelj, ker vojni minister, ker vojna uprava noče, da bi se kaznoval radi malomarnega postopanja pri ljubljanskih dogodkih! Maverjevo izzivanje. Naj je že lajtenant Maver blazen ali ne, nekaj se mu nikakor ne more odpustiti. In to je njegovo pro-vokatorično postopanje po *J0. septembru! Naravno je, da je Ljubljana, ko so bili ubiti ljudje, v hipu stala v plamenu. Bilo nas je mnogo, ki smo smatrali demonstracije za nekaj takega, kar daje orožje v roko političnemu nasprotniku. Ko pa se nam je povedalo, da je tekla človeška kri, zavrelo nam je v glavi, in najmir-liejšemu meščanu so se krčile pesti. Po Ljubljani je vse gorelo, vse jt bilo razbeljeno, in treba je bilo le iskre, da se zopet ni vse vnelo! V tem nevarnem položaju je lajtenant Maver svojo s človeško krvjo zamazano pest dvignil proti mirnemu človeku. Preža! je nanj, in ko ga je zavohal v Prešernovih ulicah, ga je napadel iz zasede ter ga pretepel. Da je bila v ulicah tedaj večja množica, vnela bi se bila prava bitka, in znova bi bile vojaške puške pokale. Početje lajtenanta Ma-verja je bilo torej posebno naravno, in če je na primero njega kak civilist na ta način napadel, ka*kor je napadel on gospoda Pirca, izročen bi bil čisto gotovo kazenski pravici in težka ječa bi mu ne bila odšla. Lajtenant u Mayerju pa se ni ničesar zgodilo, in Potiorek je imej svoje dopadajenje, da je mogel neznaten oficir celo Ljubljano na nečuven način izzivati. Sicer pa recite kar hočete, ako pet do glave oboroženih oficirjev zahrbtno napade neoborožene• ga meščana, ne vidim jaz v tem ničesar junaškega, ničesar častnega! Take reči uganjajo pretepači, ali kakor jih Nemec imenuje »Tlaufbol-de«, kateri nimajo nikakega pomena za človeško družbo. Zatorej me je pretreslo, ko sem čul, da lajtenant Maver pri tistem naskoku ni bil sam. temveč da ga je spremljala tolpa tovarišev kot nekaka garda. Ta garda je ostala pri strani, in če bi lajtenant Maver s svojo nabrušeno sabljo in s svojim nabitim revolverjem ne mogel ugnati slabotnega Pirca, bila je takoj pripravljena priskočiti na pomoč, tako, da bi bili skoraj doživeli prizor, kako je sedem c. in kr. efi-cirjev skupno napadlo enega samega civilista. Skoraj bi človek mislil, da bi kaj takega, kakor je bil lajtenanta Maverja eksces v Prešernovi h ulicah, v normalni državi ne smelo biti mogoče. Zlasti od strani vojaštva ne, ki je glavno breme preobloženega davkoplačevalca. Opuščam vsako daljšo opazko, samo toliko rečem, da si pojma viteštva ne morem tolmačiti na ta način, da bi videl viteze v ljudeh, ki v večjem številu in oboroženi napadajo enega samega človeka, ki pri tem še oborožen ni. »Pravična preiskava«. Pa naša vojaška oblast, ni hotela takih škandaloznih reči preiskati, in kakor vse kaže, reklamuje naša vojna uprava za rumeni ljubljanski pešpolk pravice rimskih . pretorjan-cev. Da bi taki pretorjanci mogli kaj napačnega storiti, tega vojna uprava ne bo nikdar pripoznati hotela, tem manj nasproti nam Slovencem, ki smo v njenih očeh inferjorna rasa, ki naj si šteje v čast, če dobiva brce od naših nemških generalov. Tak je duh, ki preveva našo generali teto, in že od pričetka ni bilo pričakovati, j da bo nam ta generaliteta pravično S preiskala postopanje vojaštva pri ljubljanskih izgredih. Pravične vojaške preiskave ni bilo, in je tudi ne bo, ker nam vojaška uprava v tem oziru noče biti pravična, in nam toliko časa pravična ne bo, dokler bo ces. armada to kar je zdaj, prav grda in kruta ponemčevalnica. General Potiorek. Vojaško upravo pa zadeva še drugo očitanje. Ne samo, da je parta-jično odrekla vsako preiskavo in kaznovanje, prišteti se ji mora tudi v greh, da je vse storila, kar je moralo razdvojiti že itak prerazburjeno prebivalstvo Ljubljane. V te stvari se je namreč tudi vtaknil korni poveljnik general in-fanterije gospod Potiorek! O tem možu moramo govoriti, kajti stori! je nekaj, česar mu nihče od nas Slovencev ne more odpustiti. Vedel je namreč polkovnik 27. pešpolka, da je poročnik Maver nemogoč pri 27. pešj>olku v Ljubljani, in zato ga je poslal v Gradec, a od tamkaj ga je zopet Potiorek poslal nazaj v Ljubljano, da se je ta človek potem nalašč kazal po ljubljanskih ulicah ter posedoval pri odgrnjenih kazinskih oknih vsak dan in prezirljivo gledal na tiste ljudi, na katere je prej streljal. Da se je torej v kaj takega vtikal korni poveljnik, je to škandal, ki je mogoč edino le v Avstriji! (»Tako j«-!«) Vojaštvo je v Ljubljani tudi prej nastopalo in imelo je za oster 11. i stoj) več vzrokov dne 18. in 19. septembra, kakor pa dne 20. Pametni vojaki, kakor so to na primer francoski in tudi drugod, in tudi nekateri naši, bi v takem slučaju gotovo ne storili kaj takega in ne bi prelivali nedolžne otroške krvi. »Bajonet n i napad brez krvi, ni bajonetu i napad.« In kaj se je potem celo zgodilo! Poročalo se je v Gradec, da je lajtenant Maver tudi dne 19. septembra napravil »Bajonettangriif« na občinstvo. In kako se je potem izrazil ieldcajginojster Potiorek! »Ein Išajonettangriff, wobei keine Ver-»undung stattfindet, ist fiir mieh kein Bajonettangriff!« (Velikansko ogorčenje v zbornici: »Skandal!« > Sramota!«) To je krvoločnost, ki sramoti vsakega oficirja, posebno pa takega, kakor je general Potiorek, ki bi moral biti hvaležen nam, ker je nekaj let preživel med nami. S tem sem pri koncu. V Avstriji je potemtakem nemogoča vsaka demonstracija. Ni da! streljati pri nas niti zastopnik vlade niti policijski svetnik, storil ^e to edino le nezrel poročnik, in zato od-ločno protestiramo proti temu, da bi ob takih prilikah poveljeval vojaštva kak tak nezrel kadet ali »fahn-rich«, ki bi dal streljati v ljudstvo pred seboj. Mrliča med slovenskim narodom in dinastijo. Vem, da je veliko ljudi med nami, ki so obžalovali dogodke pred 20. septembroni z v.seh strani, a meni se očitalo, da sem v ljubljanskem ob-einskem svetu bičal vlado in pri tem dejal, da se bodo krogle, ki so prodrle v slovensko meso, zadrle še globlje! Res je to in takoj sem tudi dejal, da odslej ležita med slovenskim in nemškim narodom dva mrliča v Ljubljani. Obžalovanja vredno je to, in bojim se, da bodeta ležala ta dva mrliča tudi ined nami in našo dinastijo! (Splošno odobravanje pri slovenskih poslancih, posebno pri narodno - naprednih, tudi na galeriji!) Nato se ogiy-i k bes.-di poslanec dr. Janku Vilfan. Govori predvsem o pot roba h svojega volilnega oKraia ter preide potem na krivice, ki se gode Slovencem a državnih uradih. Govor priobčimo \ celoti prihodnjič. Poslanec Josip Turk. Visoka zbornica! Ne bi se oglasil k besedi, ali srce mi hrepeni po maščevanju nad tistim, ki je zakrivil nesrečni dan 20. septembra, in to ie gospod baron S c h w a r z. Takoj po demonstracijah je gospod dež dni predsednik brez vednosti gospoda župana Hribarja, kateri je predstojnik mestne policije, pokolja"! orožništvo, katero je nastop ah > ora talno proti mirnemu ljudstvu, lakoj je zaprlo vse ulice proti ljubljanski kazini in je protipostavr.o brez dovoljenja in brez vednosti, na svojo pest udrlo v Auerjevo gostilno. Tu se je zgodil prvi zločin, in je bil po nedolžnem aretiran g. nadinzenc" j'relovšek in tu se je znani ošab*ti rilmojster Lelleck jako lepo odlikoval svojim nastopom. Ko je pa g. po-iicijski svetnik Vračko videl nevarnost vsi ^d postopanja žandarmerije, jo je po rreči hitro preprečil. Zalivale zato pa je dobi i, da se mu je odvzelo poveljstvo policije, se je poklicala cela množica policijskih organov z Dunaja v Ljubljano, kateri ža j bog še danes strašijo po Ljubiiani. »Tako j€ !«> Častita gorpoda! P^va Lafa zahteva je, da pri nas na slo venski zemlji znajo orožuiški časti?i slovensko. (»Tako je!«), žahbog I a tega pri nas na slov. zemlja ni in '<*ki ljudje gotovo niso zmožni, du bi vzdrževali mir in red. Gospod der;«'-ni preda* vani k pa je še šel tako daiee. '.u je poklical colo orožuke pope »1 m nez»-ioži:e slovenskega jezika »z )o!nje A.strije! (Dr Pe^ran: »K. v*$ ! ajlali ko so odhajali!«) Ni uan ^0. septembra je ošabni iitmo;ste~ Ledeck v Šolskem drev >- • Ju zak'icai »Was »ziv o« sclir?!«, .••les ni^dcrH-hiessen« in ko je g profesor Tavčar Lot Slovence, ko j*** r»U priča celem r dogodk*. v Solsfc'n« drevoredo, potrdil beset> katere *# »zustil ošabni r-tmojster, bii je *a ..fmojsle: tako piedrzen, da je zi»-i <. f.spodo procesorja sod^i i^ko prer* .-.jati. Visoka zbornica! Znano vam je tudi, kako je postopalo orožništvo na posebno povelje g. orožniškega polkovnika Riedlingerja in dež. predsednika barona Schwarza proti na-šemu mirnemu slovenskemu ljudstvu, in to kažejo tudi razne orožnike ovadbe, med katerimi se nahaja tudi ovadba proti popolnoma nedolžnemu našemu tovarišu gospodu dr. Peganu, katerega so vlekli, kakor kakšnega razbojnika v zapor. Častita gospoda! Kar ni mogel in kar se ni upal ovaditi nemški »volksrat«, to je ovadil gotovo po prizadevanju »volksrata« in ministra Pradeja, polkovnik Riedliuger. Da ni bilo treba orožnikov in vojakov, je bil najboljši dokaz dan pogreba narodnih žrtev, ko so vso stvar vzeli v roke gospodje obeh slovenskih strauk in so okoli 30.000 ljudi, kateri so se udeležili pogreba in bili gotovo razburjeni, pomirili z dobro besedo. (»Tako je! Res je!«) Postava pravi, da ima deželni predsednik le tedaj pravico zbirati žendarmerijo, če je v veliki nevarnosti! G. baron Schwarz pa kliče pri vsaki priliki orožništvo, če to nemški »volksrat« zahteva, ali če vidi g. baron na Blei\veisovi cesti kak strah. Še celo tako daleč se je izpozabil g. baron Schwarz, da je na dan otvoritve deželnega zbora poklical nič manj kakor 150 orožnikov v Ljubljano, seveda ne v naše varstvo, temveč zato ker se je morebiti bal za svoje kosti ali pa ker je imel slabo vest! Koliko denarja je stalo to po nepotrebnem, in koliko je ubogo orožništvo trpe^ na zdravju in denarju ! Eno naj si gospod deželni ]predsednik baron Schwarz zapiše na čelo: da ga bodo še naši potomci obsojali za zločin, ki se je storil na 20. september. (Odobravanje.) Eno moram tudi še pribiti: Ce misli vlada iti z nami, nam je prav, če pa hoče z nemškim ministrom, pa naj bo to Prade, Wolf ali pa po milosti nemškega »volksrata« celo baron Sclnvarz, naj le stori to, tedaj bomo obračunali ž njo kar najtemeljitejše! Odločno protestiramo in bomo vedno protestirali proti temu, da bi vtikal svojo krvavo roko v naše razmere nemški minister - rojak ali pa nemški volksrat! (»Tako je!« Burno pritrjevanje!) Visoka zbornica! Vsem nam je dobro znano, da gospod deželni predsednik baron Sc.hwarz ni bil kos svoji nalogi pri septemberskih dogodkih in zaradi tega ne morem reči drugega, kakor da naj tak nezmožen in nam Slovencem sovražen deželni predsednik pobere svoja šila in kopita in naj se preseli tja v krtovo deželo! (Burno odobravanje v zbornici in na galeriji. Klici: »Živio Turk!«) Deželni glavar: »Galerija, mir!« K besedi se oglasi predsednik nemškega »volksrata« dr. Eger. Pravi, da bi se ne bil oglasil, a oglasil se je, ker se je v debati omenilo tudi justične zadeve, posebej pa v neki interpelaciji govorilo o premestitvi dež. sod svet. Einspieler-ja in se pri tem pečalo tudi z govor-nikovo osebo, češ, da je shodu v kazini dne 27. decembra m. 1. govoril, da je premestitev Einspielerjeva se zgodila »iiber Betreiben des deut-schen Volksrates.« Pravi, da to ni res, češ, da tedaj premestitve pri sodišču še niso bile določene ter torej ni mogel vedeti zanje. (Smeh! Ugovori!) Svetnik Einspieler, da je preziral veljavne Pražakove jezikovne naredbe, po katerih mora sodišče občevati s strankami v njihovem jeziku, češ, da je nemškim strankam na nemške vloge odgovarjal slovensko, to pa šele zadnji dve leti. Govornik, da ga je osebno interpeliral radi tega, a je šele po večkratni ponovitvi teh »nepostavnostii vložil pismeno pritožbo na v\š;o oblast. (Klic* Saj nimate s tem n*kak j narodne škode!) Ta pritožba je bila ugodno rešena, in to da je poudarjal na tem kazin-skem shodu, češ, da so višje oblasti ugodile nemškim željam. Sicer pa niste Slovenci nie izgubili, saj je Einspieler ravno tiste narodnosti kakor je tudi njegov na- slednik Andolšek! (Dr. T r i 11 e r: »Ali Einspieler je bil discipliniran!«) Govorilo se je tudi tu, da se s tem, če se ugaja našim upravičenim željam izvršuje invazija nemškega uradništva na Kranjsko. Misliti se more pri tem ravno svetnika dr. B o s c h e k a , ki pa je bil najstarejši kompetent. Da pridejo od drugod Nemci na Kranjsko, je povod v tem, ker je veliko kranjskih Nemcev, ki znajo slovensko in so nameščeni na Štajerskem in Kranjskem. Ako hočejo Slovenci, Nemci takoj zamenjajo, da pridejo ti Nemci na Kranjsko. Govorilo se ie tudi o izgredih, ki so se začeli 18. septembra frOic: »Nein, schon friiher, in Pettau!«)) in dr. Tavčar je sam danes priznal, da so ti izgredi revanša za Ptuj. (Klic: »Ni res!«), in ti izgredi so se obrnili proti Nemcem v Ljubljani popolnoma neopravičeno. Pritožuje se, da so slovenski govorniki imeli toliko pritožb, najhujše pa mu je, da se je uvedel po 20. septembru bojkot. (Klici: »Oho!« Turk: »Zdaj bo pa prišla Kranjska hranilnica!«) Bojkot je prepovedan i>o ministrski naredbi, ki je veljavna tudi za Kranjsko. Eno mejo mora namreč vendar imeti bojkot, kajti, kar se je storilo vse potom tiska, je preveč. (Klic: »Ali ste brali »Deutsche Wachf«?)Se v vsem strinjamo ž njo! Omenil je tudi nekdo, da ste na Kranjskem dve narodnosti, slovenska in kočevska. (Klic: »Saj je res tako!«) Kočevci so vendar tudi Nemci in imajo tudi pravico do svoje domovine. (Klic*: Saj jim je nihče ne jemlje!) Dr. Tavčar je rekel, da je govornik veleizdajalsko govoril na shodu v kazini, da je Kranjska »deutsches Bundeslaud«, tega da govornik ni rekel, pač pa da je bila Kranjska to in da bodo Nemci skrbeli za to, da bodo dobili svoje pravice, ki jim gredo na Kranjskem! Nemci ploskajo, razun barona Schvvegla, slovenski poslanci pa se mu smejejo.Govornikn se je tupatam med govorom ugovarjalo tako krepko, da je govornik komaj nadaljeval. Izkazal se pač dr. Eger ni s svojim grovorom — pričakoval bi človek kaj več od njega — ali mu milje v deželnem zboru ne prija tako, kakor v kazini. Bo že najbrž tako! Poslanec dr. Ivan Oražen. Visoka zbornica! Obupno je stanje kranjske dežele, obupno v vsakem oziru, v narod-no-gospodarskem in v narodno-poli tičnem. Dežela, katera je tako bogato obdarovana s krasotami narave.da se ji vsak tujec čudi, dežela, katera je obljudena s pohlevnim, delavnim, dobrim slovenskim ljudstvom, ta dežela stoji ob propadu gospodarskega poloma, nje ljudstvo je izžeto in izstradano ter se mora trumoma seliti iz svoje domovine v tujino, da si ohrani vsaj svoje nago življenje. Veliko se je že govorilo in pisalo o vzrokih te gospodarske stagnacije, o pripomočkih in sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče priti v okom temu gospodarskemu nazadovanju in prepričan sem, da se bode tudi v visoki zbornici prav mnogo sklenilo in potem tudi izvedlo, kar bode vsaj deloma olajšalo gorje tega ljudstva. Overjen sem, da se bode v tem oziru postopalo složno, ker smo skoraj vsi slovenski zastopniki sinovi tistega izmučenega ljudstva, katero z zaupanjem zre sedaj na nas, da mu pomoremo. (»Tako je!«) V tem prepričanju, da se bode namreč vendar nekaj storilo za dobrobit našega slovenskega naroda, me tudi ne omaja fcakorekoč progra-matična izjava vodje S. L. S., g. dr. Susteršiča, kateri je izjavil, da bode njegova stranka napela vse sile, da pomore do blagostanja našemu kmetu, kateri tvori večino prebivalstva, četudi sem zastopnik mesta. Res je, da so si interesi dežele in mest včasih protivni, da ne soglašajo, ali ravno tako je pa tudi resnica, da če se godi dobro meščanu, se godi dobro tudi kmetu, in ako se godi kmetu dobro, izhaja tudi meščan ložje. (Odobravanje). O dobri volji slovenskih zastopnikov te visoke zbornice tedaj ne dvomim. Bojim se le, da vsa ta dobra volja ne bode zadostovala. In zakaj ne? Kakor sem prej omenil, je mnogo vzrokov našega gospodarskega nazadovanja, in po mojem mnenju je eden glavnih krivični sistem s katerim se nas vlada. Ta krivični politični sistem, pod katerim ječi in trpi celokupni slovenski narod že sto in stoletja, je zakrivil in je sokriv.da ne pride slovenski narod do onega miru, kateri je potreben, da se doseže kaj na gospodarskem polju. Vsakemu izmed vas je znano, koliko delavnih, požrtovalnih mož slovenskih je že padlo in se izrabilo proti neču-venemu sistemu. Ko bi bili vsi ti ro- doljubi porabili svoje moči v priJ gospodarske povzdige našega naro^ ne bi stal ta narod danes v tako' obupnem položaju. In še danes qjJ smo dosti na boljem, še danes se ramo hori t i proti ponemčevalnenju sistemu naše vlade v uradih, šolal! in sploh na vseh kulturnih poljih. Toda o oficialnih zastopnik^ tega sistema, o gospodu baroiJ Schwarzu in njegovih svetovale^ govoril bodem pozneje, sedaj mi do-volite, da spregovorim nekoliko J onih faktorjih v naši deželi, kater, podpirajo ta sistem. Mir v deželi. Že prvi dan sedanjega dežel od zborskega zasedanja ste izjavili olJ slovenski stranki željo, da se vrne v| deželo mir, katerega mi vsi potrebu, jemo. Jaz verjamem na besedo ein | nia slovenskima zastopnikoma. O miru, o želji po miru izjavili se je tudi zastopnik nemškega vele-l posestva in rekel, da tudi on želi, dal se povrne v deželo mir. Gospodje Nemci, dovolite mi, dal se drznem dvomiti o resničnosti te| vaše izjave, ker ve ste pač ravno ti! sti, kateri niste hoteli in še nočetel privoliti niti najmanjše pravice slJ venskemu narodu in ki podpirate! nam sovražni sistem. Jaz vam sir,.k verjamem, da si želite tudi vi mirij tistega miru, v katerem je bil sli. venski narod tako zasužnjen, da ni bilo niti čuti o njem, tistega miru, ko je bil naš narod vaš hlapec, vi p< njegovi gospodarji. Da, tega miri si poželite, to vam že rad verjamem, miru slovenskih grobov. (Ta ko je!) Ali to je »nemški mir«, in takega miru si jaz ne zaželim, ku prepričan sem, da tudi ne slovenski — narod. (Tako je!) Jaz sem človek odkritega značaja, in zato vam bo dem tudi povedal odkrito svoje mU-C ljenje o vas. ur Poneiučevanje na meji. Vi dobro znate, da tvorijo naB Štajerskem dobro tretjino vsega pn-P bivalstva Slovenci, ravno tako tudi na Koroškem, vi znate, da ta narod ne živi v omenjenih deželah raz kropljen, ampak v kompaktnih in«, sah. Vi tudi dobro veste, kako se godi tam našemu narodu, da mu vasi sorodniki, tamošnji Nemci ne privoščijo niti slovenskih ljudskih šol, kaj šele kakih višjih izobraževališč. Že v mlada, mehka srca nežne mladine sejejo strup, vcepljajo jim sovraštvi do njih slovenskih roditeljev, slovenskega jezika, do slovenskega doma. Iz slovenske dece ustvarjajo svoje janjičarje, kateri zaničujejo po tem svojo mater, katera jih je rodila v bolečinah, in katera je to nedolžno deeo učila prve zvoke, prve besede t svoji mili materinščini. Vi dobro ve ste. kako se godi naši slovenščini t tamošnjih c. kr. sodnih in davčnih uradih, vam je znano, da tam ni mesta za Slovenca, da je za kompetenta najslabše priporočilo, če se izkaže, da je Slovenec. Vam je znano, da h tam vsa sredstva dopuščena, s kak rimi se slovenskemu narodu škoduje gmotno in duševno! (Res je!) Gospoda, kaj ne, da so vam znana vsa ta politična in duševna grozodejstva, katera izvršujejo vaši ^ mišljeuiki, vaši bratci na Štajerskem in Koroškem nad ubogimi Slovenei! Nemškega protesta ni kilo! Sedaj vas pa vprašam, vas, ki ste izjavili, da ste vneti narod' nostni mir na Kranjskem, kdaj Me pa še vzdignili svoj glas, kdaj ste pa protestirali proti tem nasilstvoi katera izvršujejo vaši bratje nad Slovenci? Jaz vem, da mi vi ne bo-♦ lete odgovorili na to vprašanje, in sicer zato ne, ker mi sploh ne morete dati po voljnega odgovora. Zato vam bodem pa jaz odgovoril na to vprašanje. Ne le, da nist* nikdar protestirali, ugovarjali tem" barbarizmu, kateri se izvršuje nm našimi sorojaki, ampak narobe, 81 odobravali in pritrjevali ste teitm početju. V kazini, v krogu »Volks-rata« ste se zbirali, slavili svoje bi* te in njih lopovstvo ter kovali nove načrte proti nam. In ko so se zgotem odgovorilo * Ljubljani, ko je zažvenketalo nekoliko šip, dasiravno se vam ni niti pri" bližno tako odgovorilo, kakor bi 0" zaslužil atentat v Ptuj ujedaj ste nfe gromadili v svojih listih cele gro-made laži in obrekovanj, da je tto neba smrdelo. Pisali ste, da ste hib oropani, da niste varni življenja, <** (Dalj« v prilocl). 1. Priloga „Slovenstemn Narođn" fit. 12, dne 16. jannvarja 1909. ^ vam krade imovina, da ne srne Lbeii človek spregovoriti nemške Lsede na uiiei, da ga drugare Slonici takoj pobijejo. (Skandal!) I Gospod dr. Eger, ali se še si>o-Linjate besed, katere ste ali vi sami Lj; pa vaši bratje iz »Volksrata« te-Lj pisali: »Horde vertierter Men« Lken, slavisHi slierische Wnt, &rassenrauber, Slavenhordeh, Er-Lesservolk, đie Bestie im Slaven, Lkelnieister von Laibaeh, Von đen [iriiben \vurden deutsehe Tai'eln lio-Lbgerissen, Hyanenf« Te psovke so Le lep znak »nemške olike.« f Zraven ste nas črnili na zgoraj Lt veleizdajalce, kateri imajo skriv-L zveze z zunanjimi nasprotniki dr-Lo. Vsa ta gnusna sramotenja slovenskega naroda, porodila so se in Krila po svetu iz »nemškega Volka-fata«. tiste gadje zalege, katera so-frnži v dnu srca vse, kar je sloven-fcega. In vi gospodje, ste člani, deloma tudi uačelniki tega »Volksra-Ij«, zato ste tudi vi odgovorni nam lasproti za vse te lumparije, zato lam tudi naravnost izjavim, da ne lernjem vašemu zagotovilu, da bi rali živeli v miru z nami. In jaz na vas Llok ne apelnjem radi miru, ker las ne smatram na Kranjskem kot Lrod, ampak le kot nemške prise-lenee, kateri se morajo ukloniti [am. Saj razen Kočevcev in par ve-Eposestnikov, obstoji eelo, kranjsko lemštvo iz privandranih nemških [radnikov in pa renegatov, katerih [oslednjih pač ne morem smatrati |ot »narod«. Zato zastopam stališče. Li nas morate vi prositi za mir, ne li mi vas. In se to vam moram poklati, tla smo Slovenci vse kar smo fcsegli na narodno-političnem polju, nsegli proti vaši volji, v trdem boli z vami, kateri ste bili zakleti so-Iražniki vsega, kar je količkaj dišali po slovenskem. I In tisti Eger, kateri je včeraj lamotil našo literaturo, temu je dola slovenščina, dobra tako, da jo [►rabi za p a v 1 e , a njegov oče celo kida j a slovenske trakove. (»Tako li« Odobravanje!) I (Dalje prihodnjič.) Obrambni vestnih. Is&l ]e s „Slovenskim šolskim I društvom" za Koroško? I Lani se je nekako ca tihem usta-Ivilo na Koroškem rSlov. šolsko ■uštvo". Za predsednika je bil iz-1)1 j en župnik Matej Ražun, v odboru m so skoraj vsi priznam voditelji Iroških Slovencev. Ustanovitev no-Iga društva je marsikoga presenetila |r smo se povpraševali: Cemu novo luštvo? Saj je bila naša šolska lužba sv. Cirila in Metoda ustanov-nna za vse slovenske pokrajine ter Idi resnično deluje nesebično in ne-■istransko po svojih močeh v vseh »venskih deželah. Ia ravno na Kolsko je obrnila posebno pozornost |r ustanovila med drugim Šole v St. lapertu pri Velikovcu. Kmalu pa se ■ javnost pomirila, ker se je zago-ivljalo v časopisih, da je novo dru-mo ustanovljeno po vzoru Šolskega lustva na Goriškem, da dobi nova »venska šola v Št. Jakobu v Rožu lavnega lastnika, oziroma zaščitnika, ■dalje bi naj društvo imelo namen, ■jati slovenskemu prebivalstvu posebna pravna navodila glede šolstva, pr se je vrhutega zatrjevalo, da Ivo društvo nikakor ne bo konku-fceno društvo naši šolski družbi, ■rač želi delovati z dj*o vzajemno, lo izvenkoroški Slovenci celo pojavljali novo društvo. Minili so meli, a o novem društvu ni bilo molče dobiti jasnosti. Niti vsem od-■mikom niso znana pravila. Ko pa ■hotela družba sv. Cirila in Metoda lanavljati na Koroškem nove po-ližnice, naletela je ponekod na poteke, češ, da morajo misliti v prvi Iti Da svoje novo šolsko društvo, ■ menda tudi misli ustanavljati po-fcaice. In to se je na m ero daj nem fctu tudi potrdilo. Upamo v inte m dobre stvari, da koroško društvo I namero opusti, zakaj sicer se raz-|e samoobsebi konkurenca, zanese ■ strankarstvo tudi v to občesloven-1 organizacijo na sigurno škodo fcu Slovenstvu, v prvi vrsti koro-fcu. Zato ima slovenska javnost l"ico, da zahteva jasne izjave. Vise nađe v slovensko šolstvo I na Koroškem. I Ako nas vse ne vara, bližamo se 1 Koroškem boljšim Časom glede Jfra. DoČim je namreč bil pred 10. ■ pok. nadučitelj Fr. Eller edini j*alno narodni učitelj na Koro-J11) imamo danes v deželi 14 po •oma odločnih narednih učiteljev, p nčiteljstva na zasebnih šolah v I ftupertu in Št Jakobu. Razun i W je že tudi med učiteljicami nekaj ' »kašenih rodoljubkinj. Letos pride .»lovskega učiteljišča zopet 6 naših >BWčev in vsako prihodnje leto iB^vsaj toliko. Smemo tedaj upati, kVobhno v 10. letih toliko našega ~Kakega naraščaja, da zginejo z ■cističnih šol trdi Nemci. Kadar se to zgodi, napočijo našemu jeziku v koroških šolah vkljub krivičnemu zistemu pravičnejši Časi Črka je mrtva, duh je, ki oživlja. Slovenska javnost pa je tudi dolžna, da posveča več zanimanja slovenskemu naraščaju v koroškem učiteljatvu, ki mora hoditi trujevo pot narodnih mucenikov. Nove podružnico Dru&he sv. Cirila la Metoda. No vi podružnici se snujete v Šenčurju na Gorenjskem in v Železni Kaplji na Koroškem. Delovanje nemškega ,Schulver elna". Iz ravnokar obelodanjene stati* stike je razvidno, da je nemški „Sohul-verein" v letu 1907 zdrževal 19 šol s 34 razredi in 47 otroških vrtcev s 55 oddelki. Razen tega je podpiral 75 šol in 97 otroških vrtcev. Na Kranjskem je zdrževal 2 šoli, namreč v Ljubljani (faktični zdrževatelj je „Kranjska sparkasa") in v Majerln na Kočevskem. Zdrževani otroški vrtoi so bili v Ljubljani, Trbižu in Zagorju. Podpirane Šole so bile v Domžalah, Šiški in 7 šol na Kočevskem (od tedaj je „Sohulverein" ustanovil 3 nove šole na Kočevskem); podpirani otroški vrtoi so bili na Jesenicah in 2 na Kočevskem. Nadalje je „Sohulvereinu podpiral godbeno šolo, „Studentenheim" in šolo za lesno trgovino v Kočevju. Šolske knjižnice je zdrževal v Domžalah in 2 na Kočevskem. 17 učiteljev je dobivalo Ju-deževe srebrnike. Na Štajerskem je „Scbnlvereinu zdrževal 5 šol (Sevnica, Slatina, Šoštanj, Velenje in Hrastnik), podpiral pa 8 Šol (Brezno, Pra-gersko. Rogatec, Vitanje, Ljutomer, Slov. Bistrica, Vojnik in Laški trg). Nanovo se je ustanovila šola v Št. Lenartu v Slov gor. Zdrževana otroška vrtca sta bila v Ormožu in Slov. Bistrici, podpirani so bili v Brežicah, Marenbergu, Slov. Gradcu in Velenju. Nadalje je „Sehulverein" podpiral industrijsko šolo v Razvanu pri Mari* boi u, nS udentenheima" v Celju in Pcuju, plačeval je nagrado za verouk v Št. Iju ter podpiral — deželno vino rejsko šolo v Mariboru. Jadeževo podkupnino je prejemalo 9 učiteljev. — Na Goriškem 39 zdrževal šolo v Gorioi, na Primorskem pa v Skednju in Opatiji. Med učitsljstvom ni mogel dobiti Judežev. Na Koroškem ni zdrževal šol, ker so itak nemške, zato pa je metal polne pesti srebrnikov med učitelje in občiue. B. Konferenca o češkem vprašanju. Dunaj, 15. januarja. Kakor je znano, ima vlada namen na konference o češkem vprašanju povabiti tudi vodilne politike iz drugih dežela. V nemških poslanskih krogih nameravajo rešitev tega spornega vprašanja prepustiti izključno poslancem iz Češke. Krščan-skosocialni voditelji bodo se posvetovanj udeležili. Vlada bo jezikovno predlogo na vsak način predložila par lamentu. Konferenci pa se ta predloga sama ne predloži, marveč samo njeni temeljni obrisi. V nemških političnih krogih sicer niso prepričani o uspehu te akcije, vendar pa smatrajo, da stvar ni v naprej brezupna. Češki radikalci bodo pri teh posvetovanjih zastopali stališče, da predlogi, tičoči se deželne ustave in ureditve jezikovnih odnošajev na Češkem ne spadajo v kompetenco parlamenta, marveč edino pred češki deželni zbor. Kakor listi javljajo, se narodnosocialni poslanci ne bodo udeležili te konference, ker jo smatrajo v naprej za brezuspešno. Avstro-turški sporazum. Carigrad, 15. januarja. »Ikdam« piše, da je novo stališče Avstro-Ogrske zadovoljivo in priča o dobrih inten-cijah, zatrjuje pa, da o ponudbi Avstro-Ogrske, da plača 54 milijonov kron odškodnine, še ni padla končna odločitev. Carigrad, 15. januarja. Turški bojkotni odbor za avstrijsko blago je sklenil, da ne odneha od bojkota, dokler sporazuma ne odobri parlament. Vsled tega sklepa avstrijski parniki ne morejo blaga spraviti na suho. Budimpešta, 15. januarja. Listi javljajo, da se otok Adakaleh priklopi Ogrski. Pri volitvah v Turčiji so ta otok pridejali nekemu turškemu volilnemu okraju, da bi s tem dokumentirali pripadnost otoka k Turčiji. Z aneksijo Bosne je postalo aktuvalno tudi vprašanje pripadnosti tega otoka. Najbrže dobi Avstro-Ogrska ta otok kot nameček. V tem slučaju se otok pripoji Ogrski. Novo srbsko ministrstvo. Belgrad, 15. januarja. Velimiro-vićevo ministrstvo poda kralju svojo demisijo, čim se iznova sestane narodna skupščina. Kralj bo demisijo sprejel, ker so se staroradikalci in samostalci medtem sporazumeli. Na čelo tega koalicijskega kabineta stopi Nikola Pašić. Izmed staroradikalcev, vstopita v kabinet Stojan Protić in dr. Paču, izmed samostalcev pa Sto-janović, Glavinić in Pečic. Turško-bolgarska pogajanja. §ofija, 15. januarja. Ministrski svet je pooblastil ministra LjupČeva, naj Turčiji ponudi 120 milijonov. Bolgarska vlada je prepričana, da bo Turčija to ponudbo sprejela. Dunaj, 15. januarja. Bolgarski minister zunanjih del Takov se je mudil tukaj, da bi sondiral razpoloženje za nameravano finančno operacijo bolgarske vlade. Kakor je znano, potrebuje Bolgarska denarja za rešitev konflikta s Turčijo. Dnevne vesti, V Ljubljani- 16 januvarja. — Deželni zbor kranjski. Poročilo o nadaljevanju včerajšnje in da-najnje deželnozborske seje priobčimo radi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. — V petkovi seji, ki je trajala do polu 10. zvečer je po g-ovorih deželnega predsednika, dr. Susteršiča, ki je pripisoval vzrok demonstracij v Ljubljani ljubljanskemu županu in le malo baronu Scliwarzu, g-ovoril je še baron Schwegel proti bojkotu in ko je poročevalec dr. Krek zaključil razpravo, se je sprejel začasni proračun. — V sobotni seji je najprej vprašal dr. Triller, zakaj ni prišel njegov nujni predlog v zadevi zvišanja učiteljskih plač na dnevni red, in dobil zagotovilo, da se zgodi to, potem so se volili odposlanci v pri-dobninsko in osebno dohodninsko komisijo. — Nadalje poroča dr. Šuster-šič o reorganizaciji deželnih uradov v smislu, kakor je že utemeljeval svoj predlog. Predlog in resolucije se sprejmejo. Nato se seja prekine in se potem vrši tajna seja. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 19. t. m. ob petih zvečer sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o dopisu županovem glede ustanovitve mestne zastavlja v n i c e ; o nenadni škonstraoiji mestne blagajne dne 19. novembra; o prošnji „Slovenske Filharmonije" v Ljubljani za letno in za izredno podporo; o proračunu zaklada splošnih ustanov za leto 1909; o proračunu mestnega zaklada za leto 1909; o prošnji „Slovenske Filharmonije" za delegovanje treh občinskih svetovalcev v njen odbor; o porabi dotacije za božičnici na I. in II. mestnem otroškem vrtcu; o dopisu županovem v zadevi nadaljnega vzdržavanja obrtnih nadaljevalnic; o odloku deželnega odbora, s katerim se je razveljavil :klep občinskega sveta glede stavb-npga dovoljenja za neke prezidave v hiši dr. pl. Valente v Frančiškanskih ulicah; o dopisu mestnega magistrata glede preaidave kanalov v mestni klavnici; o prošnji Emanuela Zelinke za odpis polovice stroškov za začasno polaganje vodovodnih oevij v njegovo vilo ob Cesti na R-žnik št. 5; o proračunu mestne elektrarne za leto 1909; o dopisu županovem glede pre-membe sklepa občinskega sveta, ti* čočega se voznega reda električne cestne železnice na Dolenjski cesti in revizije voznega tarifa. Na duevnem redu tajne seje so: Naznanila pred sedstva in poročila o prošnji neke šolske služkinje za zvišanje službenih prejemkov; o proračunu potrebščin mestnega užltainskega zakupa za leto 1909; o prošnji Franca Breskvarja za podelitev gostilniške koncesije in o prošnji Ivana Markežiča za podelitev gostilniške koncesije. — Deielaosodnl predsednik Levičnik — nekdaj in sedef. Nekoč je imel deželnosodni predsednik g. Levičnik revizijo pri nekem okrajnem sodišču. Prišel je nenadoma in njegova prva pot je bila na mesto označeno z 0. Tam je našel nekaj skvarjenih tiskovin — g. Levičnik v svojem 421etnem službovanju ni pokvaril Še nobene tiskovine — ter začel s silno visokim fistelnom vpiti, da so se kaznenci kar prestrašili, kakšna za-pravljivost je to, če kakšen uradnik ne pazi na to, da bi vendar ne skazil kake tiskovine. To je res jako lepa lastnost predsednikova, da ne pusti podrejenim uradnikom tiskovin tratiti, toda gospod predsednik Levičnik ni ostal zvest svojim načelom. Kakor je našim čitateljem že znano, je gospod Levičnik preteklo leto prepovedal podrejenim sodiščem rabiti mnogo slovenskih tiskovin, tičočih se kazenskopravdnega reda ter h kratu odredil, da so se morale uničiti dotične tiskovine. Zaradi te jako čudne odredbe je gospod državni poslanec Hribar interpelirai v državnem zboru vodjo justičnega ministrstva; da bo gospod Hotzknecht našel izgovor in skušal oprati in opravičiti Levičnikovo postopanje, je um-ljivo. Toda vsako zavijanje bo laž. Tiskovine so bile tiskane v c. in kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju; pri sodiščih se ne sme rabiti nikaka tiskovina, če ni od ministrstva ukazana; vodstvo dvorne tiskarne gotovo ni tako nespametno, da bo tiskovine za- lagalo, če jih ministrstvo ne dovoli. Pa še veČ! Vsako sodišče ima zaznamek tiskovin po številkah; vsako leto dobivajo sodišča poziv na naročitev tiskovin, te naročitve se pošljejo na predsedništvo v Ljubljano, g. Levičnik jih je podpisal in odposlal na višje predsedništvo v Gradec, tam jih je višji predsednik podpisal in odposlal v dvorno tiskarno in iz cesarskega Dunaja so prihajale na Kranjsko z vednostjo Pitreicha in Levičnika slovenske tiskovine. Sedaj pa jih^e Levičnik kar na mah uničil na tisoče in tisoče! Sedaj pa upra-šamo gospoda predsednika, kaj je večja zapravljivost, če se sodnik zmoti in vrže eno tiskovino proč, ali če jih predsednik uniči na tisoče? Kako veli latinski pregovor? Si duo faciunt idem, non est idem. Ne oziraje se na to, da hoče g. Levičnik, nekdanji junaški boritelj v Ptuju v družbi z dr. Ferjančičem in VVengerjem in zagovornik slovenskih pravic v Praža-kovem ministrstvu, kratiti pravice slovenskega jezika v sodiščih, ima cela zadeva še drugo ozadje. Uničene tiskovine je moralo vsako sodišče kupiti od dvorne tiskarne za drag denar in sicer iz uradnega pavšala, pavšal se je dobil iz davkarije in v davkariji se nahaja edinole denar davkoplačevalcev,; gosp. Levičnik s svojim po stopanjem tedaj ni kršil le pravic slovenskega jezika, marveč tudi davkoplačevalcem praznil žepe, on jih je oškodoval. Kdo bo sedaj povrnil davkoplačevalcem to Škodo ? Če je g. Levičniku znan § 1295 občnega državljanskega zakonika, ki pravi, da mora dotičnik, ki je vsled malomarnosti ali vedoma zakrivil kako Škodo, tudi to škodo povrniti in če je g. Levičnik pravičen sodnik, bo gotovo glo boko segel v žep ter za uničene tiskovine izdani denar takoj povrnil davkariji. Za denar ne bo v zadregi, saj so mu pred dobrim letom popolnoma protipostavno zvišali službene prejemke kar za 2000 K, dočim nima država denarja za praktikanta niti vinarja na dan. Utegnil bi se g. Levičnik izgovarjati s tem, da se tiskovine niso uničile popolnoma, marveč da so se napravili iz njih uradni kuverti. To je res, a takoj tukaj pripomnimo, da je papir za kuverte mnogo boljši kup, kakor pa so tiskovine. Nadalje tudi lahko pride z izgovorom, da mu je to za povedal predsednik višjega deželnega sodišča Pitreich. Tudi to je možno. Toda, če bi bil gospod Levičnik Še zaveden Slovenec, če bi imel še kaj tistega duha, kakor v Ptuju in na Dunaju, bi se bil lahko Pitreichu uprl; Škodovati mu to itak ne more nič; avanzirati ne more več, ker služi že 41 let 5 mesecev in nekaj dni in je star že 63 let. K večjemu bi ga bili poslali v pokoj, to bi pa bilo le njemu v prid, kajti šel bi bil kot branitelj pravic svojega naroda in kot bojevnik za slovensko stvar. — Zakaj le padel Einspieler? Mnogo se govori o tem, zakaj je g. Levičnik odstavil sodnega svetnika Einspielerja z okrajnega sodišča. Pravi vzrok je globoko zakopan. On ni padel radi slovenščine, ne radi narodnosti, ampak padel je, ker pada Kranfska, to je nemlka hranilnica, Nem.u pa tuhtajo, da morajo cesarske oblasti rešiti nemško hranilnico. Znano je namreč Nemcem, da je sirotinskega denarja 13,000 000 kron, reci trinajst milijonov kron, katerega čuva roka predstojnika na okrajnem sodišču. Od teh milijonov je še kakih 4,000 000 naloženih v Kranjski hranilnici. Varuhi pa zahtevajo, da se denar varovancev in sirot sploh preloži iz Kranjske hranilnice v druge slovenske hranilnice, ki so pupilarno varne. In kranjski Nemci potrebujejo na okrajnem sodišču moža, ki bi to preprečil, to je oviral. In tak predstojnik more biti le Nemec, ali pa Slovenec brez barve, brez srca. Naši nemčurji so dosegli s tem triumf, da so odstranili Einspielerja, a Levičnik jim je storil uslugo, katero mu bodo plačali s plemenitim darom v obliki plemstva, po katerem tako koprni. Nemci dobro Čutijo, da s Kranjsko hranilnic d pade moč nemštva na Kranjskem, in ker vidijo, da Kranjske (nemške) hranilnice ni mogoče rešiti, to je da izgubijo slovenskega kmeta kot svojo najboljšo stranko, zato hočejo po sili doseči, da se ne bi dvignil pri nji denar slovenskih sirot. Za ta posel pa Nemoi potrebujejo moža, ki nima slovenskega sroa in ki bo branil, da slovenski sirotinski denar ostane v nemških krempljih. To je edini vzrok, da je Einspieler moral zapustiti okrajno sodišče. — Baron Schivirzova strako-petnost. Baron Sohwarz ima mnogo grehov na vesti. Tega se tudi zaveda, zato vidi povsod strahove. Te strahove mu slikajo v najtemnejših barvah tudi njegovi dobri svetovalci, zato trepeče pred temi strahovi kakor šiba na vodi. Moi, ki je v vsem svojem delovanju pokazal neverjetno kratkovidnost in naivnost, da ne rabimo drugih primernejših izrazov, je popolnoma prepričan, da eksistira proti njemu cel komplot, ki je naperjen eventualno celo proti njegovemu živ- ljenju. Zato je dal deželni dvorec zastražiti od cele armade detektivov, redarjev in orožnikov, ki so skriti v Fiharmoničnem društvu, realki in v registra turi deželne vlade (kjer so si tolmačili včasih spise izza francoskih Sašo v). A tudi te odredbe v njegovo osebno varnost ga Se niso pomirile, boji se atentata na ulici. Zato se ne vozi V deželni zbor v svoji ekvipaži, kjer bi ga ljudje eventualno lahko spoznali, marveč v starem umazanem iijaka-rskem vozu o katerem seveda nihče ne sluti, da se v njem pelje — cesarjev namestnik. No, ljudje se tej strahopetnosti grohoČejo in vsi so si edini v sodbi, da tako smešne prikazni še ni bilo na stolu deželnega predsednika kranjskega, kakor je gospod Boiidar Sohwarz! — Germa niz a ciU na ljubljanskem okrajnem sodišču. Prej kot smo se nadejali, se je izpolnilo, kar smo domnevali ob odstranitvi svetnika •Einspielerja od okrajnega sodišča. Začela se je že germanizacija. Evo dokaza. Okrajnemu sodišču služi kot depozitni urad o. kr. davčni urad v Ljubljani za okolioo. Ta urad dobiva od sodišča naloge v nemških zadevah nemške, v slovenskih slovenske in je, kakor popolnoma naravno, poročal v onem jeziku, v katerem je dobil nalog. To se je vršilo mirno in nihče niti mislil ni, da je iskati v tem politike, ko vendar ni misliti, da bo podrejeni urad poročal v kakem drugem jeziku, kot dobi nalog. Pa glej čudo! Komaj se je zgodila sprememba v vodstvu okrajnega sodišča, začel je depozitni urad poročati na slovenske naloge nemški in do sedaj enotni spisi postali so pisani, kakor jih tako žele starejši sodni funkcijonarji. Od kod to? Mislimo, da se ne motimo, da je začel prazniti novi predstojnik okrajnega sodišča svojo bisago, katero mu je napolnil slovenski predsednik Vojteh Levičnik po višjem ukazu dr. Egerja. Ali vsem trem povemo na polna usta, da sodišča nikakor niso rodovita tla za sejanje nemške ljubke in vse sodnike brez razlike opozarjamo, da niso za to tukaj, da delajo politiko, marveč, da dele pravico narodu. Z vtihotap-ljenjem nemščine pa se pravica krši, ona bora pravioa tlačenega slovenskega naroda, da sme vsaj razumeti uradne spise, ako mora plačevati davke in žrtvovati kri. Poživljamo zato gg. predsednika deželnega sodišča m novega predstojnika okrajnega sodišča, naj to, slovenske stranke ža-leČo novotarijo nenudoma odpravita, slovenske poslance pa opozarjamo, naj na pristojnem mestu zahtevajo, da vendar že odneha predsednik deželnega sodišča s svojimi jezikovnimi odredbami. — Kako se le sodilo novomeške ,,demonstrante". Kakor se je že svoječasno poročalo, so se novomeški „demontrantiu kaznovali pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu radi prestopka po starem paragrafu 11 ces. naredbe iz leta 1854. Cela zadeva se je vlekla čez tri mesece. Okrajno glavarstvo je sprva izročilo akte in demonstrante državnemu pravd-uistvu, katerega namestnik nemškutar in kazinot dr. Kočevar je odredil, da se je nekaj obdolžencev zaprlo za 51 ur v preiskovalni zapor. Nato se je po dolgem in brezuspešnem zasli-šavanju kazensko postopanje popolnoma ustavilo in vrnilo zadevo okrajnemu glavarstvu. Seveda so se v tako dolgem postopanju akti strašno odebelili in po našem znanem birokra-tičnem zistemu zadeva tudi primerno zamotala. Komodni gospodje pri o. kr. okrajnem glavarstvu so brez vseh ceremonij razpisali na 10 decembra p. 1. obravnavo in postavili za sodnika tej važni in zamotani zadevi najmlajšega uradnika — praktikanta Gustava Gkdio. Torej kon-oeptni praktikant, ki je šele pred par meseci vstopil v politično službo, in nima za seboj niti poskusne prakse, je sodil „demonstrante" in to brez vodstva in nadzorstva kakega starejšega političnega uradnika. In kako je sodil. G. Hano Ogoreutz je bil obsojen na 50 kron. Priznal ni nič, dokazalo 3e mu tudi ni nič. G. Bert Lak-ner na 40 kron. Dokazalo se mu ni nič, a je priznal, da se je udeležil demonstracij kot časnikarski poročevalec. Ergo, je bil zraven in se obsodi. G. Miško Poula na 30 kron. Zakaj, — Bog ve. G. Frano Bergant na 20 K, ker je šel gledat v Kandijo in ga je udaril kovač Gorupič z železno palico po roki. Frano Jakše 20 kron, Frano Kenda 10 kron, Emil Durini 10 kron, Frano Perdan 10 K. O teh se je dokazalo, da so bili v gostilni pri „Dolenjski železnici" in šli pred gostilno gledat demonstracije. Viktor Pristov je priznal, da je parkrat „živiou zavpil. Obsodil seje radi tega v dvadnevni zapor. Frano Avžin je bil pijan in zakiioal na trgu: „Živio Slovenci". Za kazen se mu je prisodilo en dan zapora. Torej brez vseh dokazov je kaznoval konoeptni praktikant Golia tako občutno ovadence, dasiravno se pri demonstracijah Se kake šipe ni razbilo in jim tudi razgrajanja ni mogel dokazati. Da je pa v zaporno kazen obsodil Pristova in Avžina zaradi par „živio"-klicev je pa zelo čudno. Tudi razsodba glede časnikarja Laknerja je zelo Čudna. Le-ta se je nahajaj bolan na nalezljivi bolezni — fikrlatioi v bolnišnici in za dra-konsko razsodbo izvedel Šele, ko se mu je dostavila razsodba, t. j. 7. t. m. Vabilo k razpravi se mu ni dostavilo, in vendar 'se ga je obsodilo in oon-tumaciam na preoej visoko denarno globo. Značilno je tudi, da se ni ne ena od ovadenoev predlaganih prič dopustila. Ko je radi tega eden obdolžencev nekaj ugovarjal, mu je rekel „sodniku praktikant Golia: nOpominjam Vas, da ste mirni. Će m, ne bodete samo kaznovani po § H ampak tudi po § 12." Ta izjava pred končano obravnavo pove mnogo. — Tako se je sodilo „demonstrante" v Novem mestu, sodil jih je mladenič „k. k. Landesregierungs-konz ep t s praktikant" Grolia s trimesečno politično prakso, ki je nekje v Bosni „naredilu maturo, in obsodil dva Slovenca v Novem mestu, ker sta zavpita „ilvio", V zaporno Dokaz akt o. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu r. štev. 29.699 ex 1908. — Zanimiva razprava v Kranjski Bori, Dne 8. t. m. se je vršila pred fo. kr. okr. sodnijo v Kranjski gori glavna razprava zaradi obtožbe R. Česnv iz Mojstrane zastopanem po dr. Ambroschitzu zoper dr. Ti-č a rj a, Ivana SI a v o a in Ivana Hribarja radi dogodkov na kranjskogorskem kolodvoru dne 11. okt. 1908 zvečer. Imenovanega dne je namreč par moj s branikih in drugih pravih in posili Nemcev izzivalo z nemškim petjem in nemški podanik Pflaum je brez vsakega povoda raz-žalil in napadel dr. Tičarja. Vsled splošne ogorčenosti je nastal prepir, pri katerem je nemški podanik Česnv udaril brez povoda Iv. Slavca s palico na ustnico in dobil par zasluženih zaušnic od množice. Bilo pa je okoli 150 Slovencev in le 5 Nemcev na kolodvoru. — Razprava je trajala od en Četrt na 10. dopoldne do 9. zvečer in končala z oprostitvijo dr. Tičarja in Iv. Hribarja in z obsodbo Slavca na 20 K globe. Mnogoštevilni poslušalci so sledili z zanimanjem zaslišanju okoli 20 prič in dobili vtis, da sta morda dva Nemca pričala po krivem in daje bil na podlagi Iv. Slavec krivega pričevanja obsojen. Vsej tako se govori po celi Kranjski gori. Da je ta sum zares precej upravičen, se razvidi iz tega, da je tožitelj in priča Česnv trdil v ovadbi „unter den auf mioh losschlagenden soli sioh an o h I v. Hribar befundeu haben." Kot priča zaslišani dr. AmbrožiČ je tudi potrdil, da mu je oesny dal tako informacijo, in da je Še prista vil „dass er dies von Rothel e r -fahren kabe.u Pri glavni razpravi Sa je Česnv pod prisego izjavil, da obro vejiz lastne vednosti, da ga je Hribar tepel. Dalje ne trdi niti v|ovadhi, niti v svojem zagovoril v tožbi, katero je naperil Slavec proti Česnemu, da bi ga bil dr. Ticar drsal in tudi dr. Ambrožič je potrdil, da ni dobil take informacije, pri glavni razpravi pa je povzel krivo Ruthlovo trditev in pod prisego izjavil, da ga je dr. Tičar držal za obe zgornji lehti. Obe te izjavi se zdita subjektivno neresnični, z ozirom na informacijo in ovadbo so pa tudi objektivno neresnične, ker se je po neStevilnih drugih pričah izkazalo, da Hribar na mestu prepira sploh ni bil, in da je dr. Tičar prišel samo razdružit pretepače kot župan in se Česnega sploh dotaknil ni. O tem sumu potrjuje poslušalce izidi še okolnost, da je to-žiteljev zastopnik dr. Ambrožič pri popoldanski razpravi pustil svojega klijenta na oedilu in se odpeljal ob 1'.,6. proti Ljubljani. Kakor pa se nam zdi še dosti umljiva kriva trditev česnega in Rdthlova, ker je zoperoba vložena tožba radi lažnjive ovadbe oziroma dolžitve, tako se nam razumljivo zdi, da ni pri tem preoej upravičenem sumu kazenski sodnik v smislu § 277 k. a. Rothla in Česnega odvedel v zapor in ju izročil preiskovalnemu sodniku. Ne vemo, zakaj tega ni storil in ne lastimo si nobene sodbe o tem. Vemo pa, da je česnega pritožba bila vložena na cesarski nemški konzulat v Trstu, odkoder je romala k dež. predsedniku Schwarzu, na okrajno glavarstvo, na deželno sodnijo v Ljubljani in na nadsodišče v Gradcu vsled nadzorovale pritožbe dr. Ambrožiča, ki je sicer pogorel i njo, a morda dosegel vendar mai uspeh. Opazili smo tudi že pri razpravi dne 26. novembra, da je kaz. sodnik nenavadno dolgo pestil Iv. Slavoa, dokler ni svoje pritožbe napram Česnemu deloma umaknil in tudi pri razpravi dne 8. t. m. smo dobili vtis, da je nenavadno dolgo mučil razbremenilno pričo aa Iv. Slavoa, ki je končno izpovedala, da je možno, da bi bil kljub njeni neposrejdni bližini Slaveo udaril desnega. Vsled tega priznanja je bil Slavec tudi obsojen. Čeprav nočemo imenovati tega postopanja pristranskega, se nam vendar čudno zdi, da kaz. sodnik v Kranjski gori zasebnega tožitelja, ki je pri pozivu koncem razprave, da naj stavi predloge, izjavil: nIoh habe ni oh t s zu sagen", ( takorekoč pozval, naj predlaga obsodbo, mesto, da bi sodnik ob pomanjkanju predloga s strani zas. tožitelja vstal in vse tri obtožence oprostil. Ker so nam vidi tako postopanje nekazensko in obsodba radi žaljenja časti nepo-stavna, poživljamo o. kr. državno pravdništvo v Ljubljani, da uvede preiskavo in dožene objektivno celo resnioo. — Atentat na akademično svobodo. „Slovenski Narod" in ž njim tudi drugi slovenski Časniki so poročali, kako daleč je že prišel rektor dunajske univerze, da se je ponižal — ali morda tudi povišal! — na nivo nSudmarkinegau agitatorja. Zdrava pamet bi pričakovala, da rektor vsaj poskusi odstraniti od sebe to očitko ali da se vsaj deloma opraviči za to nepostavno, netaktno in slovenske visokošoloe ter ves slovenski narod žaleče in razburjačo postopanje. A ne! Marveč iz enega b l a t a j e zagazil magnifioenoa v drugo! Nemško časopisje je po slovenskih listih posnelo, kakšen v tisk je napravil rektorjev korak na slovensko javnost. In zdaj je začutil rektor dolžnost, da izsledi hudodelca, ki se je pre drznil kaj takega poročati slovenski javnosti, ki se je osmelil, oelo kritizirati krah „njegove magninaenoe" in njega samega imenovati za agitatorja „Sudmarkinega"! Prvi oproda „njegove magnifioenoe", nekdanji in sedanji burš, zagrizeneo prve vrste, ki nastopa kar najpri-stranejše proti nenemškemu dijaštvu, pisarniški ravnatelj Blumauer, je poklical zastopnike slovenskega dijaštva na odgovor. Kdo je poročal slovenskemu časopisju? To vprašanje tuhtajo zdaj modre glave aka-demičnega senata dunajskega. Verjamemo, da bi se ta gospoda uprav neakademiško, prav po burševsko rada maščevala nad krivcem, ki ni zakrivil drugega, fcot* poročal resnioo, da je rektor podpiral in dal rabiti nesramni, vse Slovence žaleči dopis nSudmarkeu. Zato ga hočejo izslediti. A ne bo se jim posrečilo. Pa tudi zatrli ne bodo te pravioe akademičnih državljanov, da bi poročali o nepo-stavnostih „ njego ve magnificenoe". To pravo imajo tu visokošoloi, pa če tudi so Slovenci! Torej le iščite, le vzemite na zapisnik magari vse slovenske dijake po vrsti, kolikor jih je; rektor je napravil krivico, udaril je Slovence v obraz, in to se mora pribiti pred oelo slovensko jav • nostjo, pa če je to „njegovi maguifi-oenoiu in buršu Blumauerju prav ali ne! Blumauer je trdil, da |e nečastno arogantno pisanje slovenskih teanikOV. To je nesramnost, ki jo more izreči le kak burš Blumauer je vega kova ! Poročanje dejstev je aroganca, dejstvo samo pa ni aroganca! Taka logika kraljuje zdaj na prvem avstrijskem vseučilišču! Rektor da je bil upravičen nabiti oni razglas, ker se v njem naznanjajo podpore za dijake. Tako da dela tudi z dopisi posameznih deželnih odborov. Ena beseda arogant-nejša od druge! Razglase deželnih odborov meče ta nasekaneo v isti koš z razglasi napadalnih nemških društev! In končno je zagovarjal in dokazoval rektorjevo nepristranost s tem, da je trdil, da 90% Knanovih podpor dobivajo Slovenci. Kaka nepristranost, kaka velikodušnost! Knafl je ustanovil štipendije za „krainisohe Hoohschuler", kar je takrat in Že v Prešernovi dobi pomenilo slovenske visokošolce. Seveda nemški akade-mični senat je tu svojega mnenja! Njemu je „krainisoh" zemljepisni pojem in tega se tako krčevito drži, da vsak kranjski Nemec, ki prosi za Knafla, tudi dobi Štipendijo, ostalo pa se razdeli med Slovence. Nepristra nos t do skrajne meje! Na nekaj pa je burŠevski Blumauer pozabil. Da bi bil povedal, koliko odstotkov Knanovih štipendij vleče njegov prednik za delo, ki ga opravi v par uricah. Tu se naj informira, pa bo dognal, da je velikodušnost in nepristranost akademičnega senata tolika, da dovoljuje šest Knaflovih Štipendij, torej letnih 3600 K, referentu vladn emu svetniku Brookhausenu za to, da pregleda prošnje za Knaf love ustanove in o tem poroča pri seji akademičnega senata. Sicer pa je Blumauer v rektorjevem imenu obljubil, da da po preteku par dni razglas odstraniti. Pa menda rektor ne misli, da je dal s tem kako zadoščenje slovenskemu dijaštvu za svoje nesramno postopanje. O ne! O tem se bo že že prepričal. Tako je akademični senat dunajski zopet enkrat pokazal, kako razumeva akade-miČno prostost. Nemci smejo nenemce Setepati, smejo zasesti dijaško kanjo in pometati Slovane ven, smejo delati vse, kar se bnriem sploh poljubi, vse na rovaš akademične svobode. Slovenci pa ne bi smeli niti toliko reagirati na krivice, da bi to sporočili slovenski javnosti. To je bilo morda do zdaj, a več ne bo! Slovensko dijaitvo se zaveda svojih pravic, ejih hoče tudi iavojevati, magari se dunajski akademični senat in nasekljani Blumauer na glavo postavata — Ia Sokola v narodnotzpo- ntavl|anlk Domžalah! Danes teden smo na kratko pojasnili, kako žalostne razmere vladajo v Domžalah v narodnem oziru. Skoraj da bi človek obupal, ker na Drvi pogled je res ^sako delo zastonj. Vendar vse še ni izgubljeno. Da se ohraniti to, kar še imamo in da se marsikaj pridobiti. Pred vsem je treba v ljudeh vzbuditi narodno zavest, da so Slovenoi in Slovenke, in da Slovenec ni manj vreden človek od Nemca, od Tirolca. To nalogo si je postavil domžalski Sokol, ki je takoj sprva pokazal veliko življenske sile. Spominjamo na sokolski zle t v Domžalah, ko je nastopila četa domžalskih Sokolov, žal da niso vsi ti ostali zvesti navdušenim besedam, ki so se takrat izrekle! V domžalskem Sokolu seje zbralo preoej zavednih Slovencev iz Domžal in okolice. Kakor so se takoj sprva posvetili z vso vnemo vzvišenim ciljem, tako še danes gore zanje. A žalibog, manjka jim sredstev. Se danes so brez telovadnioe, telovaditi morajo kot spočetka v majhni sobi, ki jo prepušča njen lastnik (g. Kuhar) brezplačno. Brez lastne telovadnice društvu ni obstanka, zato se je sklenilo, da jo sezida Kupili so stavbiŠče od g. Jos. Kuralta na najlepšem prostoru ob državni cesti, kjer je bila telovadba ob sokolskom zletu 1907. Stal je 1950 K, veliko svoto, a treba jo je bilo žrtvovati, ker drugega prostora ni bilo na razpolago in se je bilo bati, da ta lepi prostor ne pade v roke nenasitnim Tiroloem, ki so itak že lastniki vsega boljšega sveta v Domžalah. Z nakupom stavbišča so pa izčrpana denarna sredstva domžalskega Sokola in Če hoče društvo nadaljevati svoj plemeniti namen, treba mu je takoj izdatno priskočiti na pomoč z izdatnimi sredstvi. Spomladi se mora pričeti z gradnjo telovadnioe, brez katere mora društvo prenehati, kar bi bilo za slovensko stvar v Domžalah gotovo usodnega pomena. Res je, da je naš narodni davek izredno velik, vendar če pomislimo, da Domžal pod nobenim pogojem ne smemo pustiti grabežljivemu Nemcu, moramo domžalskega Sokola gmotno podpreti. Zato se obračamo do Slovencev in Slovenk širom slovenske domovine, naj prispevajo za zgradbo telovadnioe domžalskega Sokola. Ko bo stal Sokolski dom v Domžalah, napoči za on-dotne Slovence nova doba. Darovi naj se pošiljajo ali našemu uprav-ništvu ali pa naravnost na domžalskega Sokola. Lep zgled narodne požrtvovalnosti je dal gospod Joško Zamik, vinotržeo na Krtini. Poleg tega, da je ustanovnik domžalskega Sokola, naklonil mu je božični dar 60 K, vrli ljubljanski „saplotnikiu so mu pa naklonili 50 K. Opravičeno se nadejamo, da ta dva zgleda narodne požrtvovalnosti najdeta obilno posnemaloev. Nemške nasilnosti, Iz Kočevja se nam piše: Naše kočevske Nemce strašno bob slovenska trgovina. Ker si ne morejo drugače pomagati, pričeli so jo blatiti v svojem zakotnem listu »Gottscheer Nach-richten«. V zadnji številki tega lista — da bi oprali svoje policijske organe — predbacivajo ji celo, da sama pobija svoje šipe, da more potem izzivati mirne Kočevce z narodnimi koleki, celo z onimi črnoobrobljenimi. Dosedaj smo bili tihi, ker se nismo hoteli vmešavati v trgovino, saj je ta le gospodarskega pomena. Zadnje predbaci-vanje tega zakotnega lističa je pa vendar vzbudilo preveč ogorčenja, ko kliče na pomoč kar kočevski »Abwehr-ausschuss«, da bi se moglo še molčati. Cela stvar je bila taka: 22. grudna m. 1. zvečer je priletela kepa snega od nasprotne strani ceste v izložbeno okno slovenske trgovine, in je okno razbila. Policijski stražnik je stal isti trenotek v službi prav nasproti slov. trgovini, tudi na drugi strani ceste. Kdor je zagnal kepo, moral je biti kakih sedem korakov stran od poli cista. Kot organ javne varnosti moral bi biti policist nepristranski, in čuvati tujo last. Vendar je bila cela stvar, kako se je razbila šipa, našemu kočevskemu policaju povsem čudežna, in zdela se mu je tako malenkostna, da je še ovadil ni. Šele na ovadbo našega trgovca na c. kr. okrajno glavarstvo, katero je odstopilo zadevo sodniji, je ta obljubila, da se bode zahtevalo od občine poročilo o celem dogodku. Kaj se je nadalje zgodilo, nam ni znano. Gotovo bode zopet vse utihnilo in pojde cela stvar v koš, saj so kočevski Nemci priviligirani na zemlji, mogoče celo v nebesih. Če jih sedaj bode v oči lepa s črnilom in krvjo popackana hiša slovenske kočevske posojilnice, če jih bode papir, s katerem smo popravili razbito Šipo in na katerem so pri lepljeni slovenski koleki Ptuj in 20. septembra 1908, se morajo tolažiti, da je to trnje posledica njihove visoke kulture. Če se javnovarnostni organi kočevski ne zmenijo, kadar se Slovencem dela škoda, naj pa sedaj škodo poravnajo, in bode mirna Bosna. Da se pa zakotni listič »Gottscheer Nachrichten« upa še predbacivati take stvari, kot v zadnji sobotni številki, je pa že nesramnost, ki presega vse meje. — Zopet je ena hiša v Kočevju prišla v odlično slovenske roke. To je kočevske Nemce tako razburilo, da je posegla vmes celo občina in ponuja vdovi, prejšnji lastnici dvojni znesek are, češ, naj jo nese nazaj v Dolenjo vas; vrhutega obljubuje še nekaj tisočev več, kot dobiček. Od druge strani jo zopet straši občinski tajnik, da ji bode vedno nasprotovala^ občina, če ne razdere kupne pogodbe: če bi prodala hišo Kočevarjem, bi prav lahko dobila gostilniško koncesijo, loterijo in ne vemo kaj še vsa Omenjena vdova je sicer Slovenka, vendar spada vsled dolgoletnega bivanja k občini kočevski. Radovedni smo zato, kako si dovolijo občinski organi zlorabljati uradno oblast na tako strankarski način, da bi z žuganjem ali z obljubami dovedU vdovo, naj prelomi kupno pogodbo. Hiša je bila naprodaj že dve leti. Ko-čevarji bi jo bili seveda kupili, če bi jo plačati ne bilo treba. Ker si pa gospodarsko ne znajo pomagati, so pač prisiljeni vporabljati uradno oblast. Dosegli vzlic temu ne bodo ničesar. Tek časa. — Bol za slovenščino na Ko- roškem. V »Straži« beremo v dopisu iz Koroške: Naš narodni boj bo težaven, dokler nam bo nasproti vlada in ž njo vred v narodnem oziru: ordinarijat, dekanije in mlačnost slovenske duhovščine; dokler nam bodo nasprotna okrajna glavarstva, deželne in okrajne sodnije, davčni in občinski uradi, deželni šolski svet in okrajni in krajni šolski sveti, ter razni nadzorniki, nadučitelji, šolski vodje, učitelji, provizorični učitelji in učiteljice, poštni uradi itd, od predsednika do zadnjega uradnega sluge. Sedem let je n. pr. minulo, odkar se je pri nas začelo gibanje za slovenske matrike. Odlični gospodje so stali v ospredju — in danes? — je stvar na slabšem nego prej! Nekaj let že smo uradovali s c. kr. uradi mnogi župniki izključno slovenski, in zdaj? — se nameravajo prepovedati vsi slovenski mesečni in četrtletni izkazi v sporazumi j enj u vlade z ordinarijatom! Dela vse z združenimi močmi. Nemška hegemonija in materijalni dobiček v go-spodarsko-denarao-politično- posestnem oziru je glavni smoter vladajoče nemško-nemškutarske struje. Pristni Nemci nam niso in ne bodo v škodo, ali poturice so pri nas najhujše. Gospoda poslanca Dobernika oče je Slovenec, ki je služil svoj čas pri Jugoslovanih, njegova mati je trda Slovenka, umrla na Djekšah pri Velikovcu. Lastnik »Freie Stimmen« — gospod poslanec Dobernik kot otrok ni znal nemški in danes — je najhujši Slovenožrc, kar jih je na Koroškem in — vlada posluša njegov glas! Kar smo pri deželni sodniji in okrajnih sodnijah že davno Slovenci v narodnih pravicah imeli, se nam danes odreka. Davčni uradi so po svojih uradnikih s slovenskimi strankami naravnost vseskozi sirovi. Otroci se po nemških šolah — mučilnicah ne pa učilnicah — trpinčijo. Hodijo osem let namreč v šolo in ne znajo ne slovensko in ne nemško brati in pisati. Kje je sedaj ustavna Turčija in kje je Avstrija? Ahmed Riza ni bil zastonj na Francosko prognan! Tam se je toliko naučil, da je mogel in smel vse, posebno avstrijsko državo pred celim svetom osramotiti. Poslanci, bodite pametni in resni, in delujte v prid ljudstva! 1 In pri nas? Delajte kar hočete, samo ne v škodo nemški manjšini, ampak v pogubo slovanstva, posebno južnih slovanskih bratovi Quous-que tandem! Ali prisege na paragrafe res nič ne drže in se morajo vendar tako drago plačati? — Koroški Slovenoi so bolo trlallUMa Ne smemo se čuditi, da so rodoljubni koroški politiki izza zadnje volilne reforme za državni zbor skrajno nezaupni napram ostalim slovenskim politikom. Nikakor se ne morejo otresti trpkega prepričanja, da so bili takrat — prodani. Razmerje se je od tedaj res ublažilo. Koroški Slovenoi so ta čin tistemu, ki ga imajo na sumu, po krščanski morali odpustili, a — pozabiti ne morejo. Ko se je nedavno začelo ventilirati vprašanje o trializmu, lotil se je naših bratov onstran Karavank nemir, zakaj u varjeni so, da bi bili v tem slučaja žrtvovani ne samo do Drave, temveč do — Karavank. Mislimo, da ta bojazen ni utemeljena. Toda kogar je enkrat pičila kača, se boji tudi zvite vrvi. Naloga slovenskih politikov mora biti, da preženejo to bojazen z dejanji. Obljub in zagotovil so koroški Slovenoi tudi pTefl volilno reformo dobivali dovolj, a končno so le bili smrtno udarjeni Odkar so slovenski poslanoi združeni v skupnem klubu na Dunaju, jim;j* lahko pokazati zanimanje in ljubav za Koroško v dejanjih. Podpirajo naj v vsem krepko edinega poslanca ko. roških Slovencev. Zavzemajo pa se naj tudi samostojno za vsako težnjo koroških Slovencev tako, kakor bi bili od njih izvoljeni. — Zopet žrtev nemškega fa. rorja med slovenskim nfilteliotvom na Koroškem. Nedavno smo poročali s kako besnostjo so planili Nemci, a to lastni kolegi, po nadučiteljn Horvatu v čačah, ker ni hotel ž njimi tuliti po Tevtonskih logih. Se« daj so si »junaški" Nemci izbrali žrtev med slabim, nežnim spolom. V slovenskih Mokličah službuje učiteljica gdč. Mara M i k u i u š, redka izjema med svojimi slovenskimi to* varišicami, ki se nikjer ne boji pokazati, da je Slovenka. V šoli je vzorna pedagoginja, da ji oblasti ne morejo! do živega. Nemškutarski tovariši pa I jo ravno zaradi tega črte. Ti napih-njeni „Biergesiohter" poznajo višek pedagoškega poklica, politizirati .:. I haj lati po vaških krčmah. Omenjeno tovaršioo, ki živi le za šolo in knjige, hudobno napadajo v „Freie Stimmeau, da jo otroci slovensko pozdravljajo da lepi na svoja pisma narodni ko« lek. To zadostuje, da so izrekli nad njo smrtno obsodbo. Ker taki argumenti drže pri okrajni in deželni Šol ski oblasti, imamo novo narodno ran čenioo. Nemško gonjo bomo zasledovali ter že danes opozarjamo sloves ske poslance na ta dva kričeča zgledi nemške zbesnelosti. Ker bodo brei dvomno sledili Še drugi, dobil bo mi nister Kanera lep register. Sloves ski m učiteljem in učiteljicam na Ko roškem, ki se ne boje pokazati svojega slovenskega pokol enj a, moramo izkazovati dejanske simpatije, a danes jim kličemo: Slava taki zna čaj nos ti! Ne uklonite tilnika, saj niste osamljeni! — Šolnina na srednjih šolah Vest o najnovejšem ukrepu dež. šol sveta glede plačevanja Šolnine n srednjih šolah je med prizadetimi starši povzročila hudo razburjenje ii neprestano nam prihajajo vprašanja kako je pravzaprav z vso stvarjc Zato pojasnujemo sledeče: Pribliin dva meseoa po pričetku Šolskega leti zborujejo na srednjih Šolah posebni konference, v katerih se na podlag uspehov, ki jih je učenec dotlej pc kazal, določi, ali je učenca dež. šo svetu priporočiti v tem zmislu, di mu dež. šol. svet dovoli, da šolnini; to pot ne plača, ali ga ni priporočiti) Gre se torej pri teh konferenca] zgolj za prvošoloe, ki so vstopih ni novo. Kajti učenoi, ki prvi razrei ponavljajo, morajo šolnino plačati učenoi ostalih, višjih razredov pi imajo odlok, ali morajo Šolnino pii-čati ali ne, itak že izza prve šole t roki. — če je konferenca spoznali da je upati, da bode prvošoleo - prosilec uspeval, ga dež. šol. svetu pni poroči in dež. šol. svet mu dovolil da tedaj Šolnine ne plača (dovoli m »odlog plačanja šolnine"). Učen« dobi od dež. šol. sveta tozadevni dn kret in če spričevalo prvega te5an ne kaže nobene dvojke, če je tort učenec prvi tečaj „ zdelal", mu treba plačati šolnine, če pa ima svojem spričevalu kako ndvojko-, je torej njegov nadaljni razvoj d kazal, da ne uspeva, da se je konfi renoa tedaj o njem motila, mo: učenec šolnino katere plač se mu je bilo svoj Čas odgodilo, u knadno plačati za „zavoženiu prvi čaj in, ker je padel in s tem izgu pravico do oproščenja, tudi za tečaj, skupaj torej 40 + 40 = 80 Ta odredba je že stara in je os neizpromenjena. Novo je letos krivdi dež. Šol. sveta le to-le: Ko gre pri imenovani konferenci za katerega učenca je priporočati za log in katerega ne, se opira kot renoa na to, ali more prosilou pri znati, da so njegovi povprečni n uspehi ndobriu ali samo „zadostni In dočim so bile konference mne: da naj bi se dovolil odlog plač Šolnine tudi tistim, ki imajo povprt samo, zadostne uspehe, se je ddŽ Šolski svet postavil na stališče, da odlog dovoliti samo prosilcem, W učni uspehi so povprek „ dobria-tega je nastala kolizija in ded šolski svet je prosilcem z n»adož' nim" uspehom prošnje zavrnil in tičniki so morali šolnino plačati i pa izstopiti. To vprašanje je torej' rešeno in vsem tistim, ki imajo v A k ah dekret dež. Šol. sveta glasom *j terega se jim je dovolil odlog v}g nja Šolnine, ne bo treba plačati N mne toliko časa, dokler ne bodo svojem semestralnom spričevala &\ nobene dvojke, dokler bodo torej r delavali", to je eventualno damam Za poslej je zanje torej s ozirom 1 plačanje šolnine Čisto brez poni611 ali so njihovi učni uspehi „dobri 1 (Dalje v prilogi.) 2. Priloga jammtumm Hatođn" it 12. dne 16 lannvarja 1909. tamo „zadostni", odločilno je edinole, ali so d zdelali" ali ne. PrvoŠoleo, kateremu je bil dovoljen odlog in ki bode ta tečaj „ zdelal", ne plača ni-Česa. marveč ga je smatrati „plačeva-uja Šolnine oproščenega", oni pa, ki ne bode „zdelal", bode moral plačati s asa j aa prvi in naprej za drugi te- — Olas Iz občinstva, Iz dežel-Dczborskega poročila z dne 15. januarja posnamemo, da je propadel gosp. dež. poslanoa dr. Trillerja predlog glede oprostitve deželnih naklad v roku vsaj 5 let novozgrajenim hišam v Ljubljani. — Glasovali so za ta predlog samo poslanci narodnona-predne strank**. — S tem je zadala S. L. S. mestu Ljubljani najhujši udarec, ki ga bode občutilo splošno prebivalstvo in ki dokumentuje, kako mnenje ima ta stranka o koristih meščanstva. — Medtem, ko s s meni dati prejšnjemu gosp. deželnemu glavarju nagrado v znesku 4000 K — s kate rim zneskom se bi lahko odpisale terjatve že najmanj 10 posestnikom — se z največjo hladnokrvnostjo zapečati financialni položaj nebroj ljubljanskih hišnih posestnikov ozir. stanovalcev. — Menda ni potreba komentarja k temu dejstvu in nam spriČuje to samo posebno naklonjenost, ki jo goji S. L. S. nasproti meščanstvu, ki ga hoče na vsak način pribiti na zid. — Pri deželnem sodišču v Ino-nostn sta bila obsojena dva Slovenca, eden radi uboja in eden radi težke telesne poškodbe. Deželno sodišče je pisalo po nravnostno spričevalo za enega na ljubljanski magistrat, za drugega na županstvo OlŠevek pri Kranju. Od ljubljanskega magistrata je dobilo nemški odgovor, od kmečkega županstva pa slovenski. — Okrajni glavar v Rado v ljici postane baje kočevski okrajni glavar Schonberger. Na to deluje dr. Eger. — Nemški deželni šolski nadzornik na Primorskem. Cesar je imenoval dr Roberta Kauerja, ki je prcfesor na gimnaziji v XIII. dunajskem okraju in v uporabi pri na-mestništvu v Trstn oziroma pri dež. šolskih svetih v Gorici in Istri, za deželnega šolskega nadzornika. Dodeljen je v službovanje dež. šolskim oblastvom na Primorskem. Zmeraj bolj nas pritiskajo ob tla! — Iz ssdne službe Sodnik dr. Krauseneck je premeščen iz Kočevja v Koper. Nemški most! — Iz železniške službe H. Prešern, postaj enaČeinik v G-rab-Štsjnn na Koroškem, je premeščen v Saksenburg na Gornje Koroško. — Iz poštne službe. Poštni komisar dr. Ivan Slej ko v Trstu je imenovan za višjega poštnega komisarja. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se igra prvič Nionova rodbinska drama „Si -m o ne* s prvimi igralkami in igralci v vseh vlogah. Drama ima zelo napeto, vseskozi velezanimivo dejanje velike dramatske sile. Vse osebe so izborno karakterizirane. Drama se opremi i vso eleganeo. Želeti je, da bi bile tudi najboljše igre slovenskega repertoirja razprodane, a ne le operne in operetne preditave. — T torek se poje zopet opereta „Grirofie-Girofla*. Olas Iz občinstva. Piše se nam: Gospod urednik! Kolikokrat smo se abonentje lož slovenskega gledališča že pritožib". da ravnateljstvo ne objavlja, je li predstava za abonente na »par" ali „neparu. Kako pa naj mi abonentje z dežele vemo, kdaj je vrsta prišla na nas, ako se nas noto-rično in na ta način prezira? Menim, da tvorimo abonentje lož glavno fi-canoi jalno podlago v gledališkem bidžejuj torej po vsi pravici lahko zahtevamo, da se ravnateljstvo končno vendarle zaveda svojih dolžnosti. Telovadno društvo Sokol ¥ Ljubljani ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 25. prosinca ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. Dar „Radogofu" Zavedni občini Ha do ml je in Vič ste naklonili našemu dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj" podporo vsaka po 10 K. Odbor se jima za to rodoljubno darilo ;avno zahvaljuje in želi, da bi ti foe občini našli mnogo posnemovalk. „Badogoiev" odgovor mariborski „Straži 1 Imenovani list je Očital „Radogojua, da ima na poštnih položnicah nemški naslov „Laibach". 1° je žalibog res, a tega ni kriv do-Janji odbor, temveč prejšnji bla-tftjnik, ki je mislil, da ne gre brez •teinšcine. Odbor bo skušal to popraviti in prosi rodoljube, ki so dobili položnice, naj jih hitro porabijo, odbor lahko potem naroČi nove s isto slovenskim naslovom. Društvo „Pravnik" v Ljub ftli priredi v ponedeljek, dne 18. t. m. nj 8. zvečer v restavraciji »Narodnega pna« v Ljubljani društveni večer s pdavanjem g. okr. sodnika dr. Mohorja o »načelu uradnosti pri izvršilnem ^stopanju«. Odbor vabi vljudno k Pto udeležbi. Dražbi av. Cirila In Metoda je poslal klub slovenskih naprednih akademikov v Celju 600 K kot del čistega dobička narodne zbirke, ki jo je priredil po Štajerskem. — G. Št. Klun, meščan in posestnik v Ljubljani, je izročil naši družbi v dar 4 K 20 v, in globo za tuje besede 5 K 80 v. — Tudi v Genovi bivajoči Slovenci se zanimajo za družbo sv. Cirila in Metoda. Poslali so po g. A. Domicelju 10 K kot novoletni dar. — Hvala iskrena 1 Javno predavanje o potresu v S sodni! Italiji se vrši v sredo, dne 20. t. m. v veliki dvorani „Mest-nega doma". Govoril bo dr. Pavel Grošelj in pojasnjeval s skiopti-škimi slikami. I skupina „N. D. 0" v Ljub-ljaoi se bode ustanovila jutr> popol dne ob 2. v meščanski pivnici, i am reč skupina mesarskih pomočnikov Vabljeni so tortj vsi mesarski pomoč niki. da se tega shoda gotovo udeleže. Svetovni k&rseval v L|ubl|ani. Neverjetno ali vendar je resnično, da bode naše mesto doživelo v letošnjem predpustu izreden užitek Sestavil se je namreč velik veselični odbor, katerega namen je prirediti na pustno nedeljo, dne 21. februarja t. 1. svetovni karneval po vzoru onih velikih karnevalov, kateri se vrše vsako leto z izrednim sijajem po francoskih, švicarskih in italijanskih velikih mestih. Ko bodo vsa pripravljalna dela izvršena, spregovorimo ob širne je o tej prireditvi, opozarjamo pa že sedaj, da se bode tega k ar ne vala lahko vsakdo udeležil in naj oni, kateri nameravajo priti masko vani, že sedaj prično z izbiranjem skupin in posamezn h mask, vsaj gradiva za iznajdljivost daje karneval v izobilju, poleg tega pa je čas do pustne nedelje le še jako kratek in je potreba hiteti s pripravami. PevsbO društvo »Lipa" priredi v soboto, 30. t. m. veliko predf>ustno veselico v gostilniških prostorih g. Pavška, pri „Tonetuu na Martinovi cesti štev. 36. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko je sklicalo na dne 10. t. m. dopoldne ob 10. redni občni zbor. Ker ni bila navzoča ena tretjina vseh članov — čemur je največ vzrck manifestacijski shod za slov. vseučilišče — imel bi se vršiti občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov. Ker pa je biio pričakovati, da se bode na shodu obravnavalo obširneje glede nadaljnih ukrepov društva, osobito z ozirom na večkrat predlagano zvezo slov. društev, dalje g ede zakona o zasebnem zavarovanju, potem glede ustanovitve pogrebnega zaklada, določitve nadomestn ga penzijskega zavoda in pa še več važnih točk. sprevideli so navzoči drnštveniki, da je treba vsekakor za tako važna vprašanja absolutne sklepčnosti , vsied česar se tudi niso poslužili dobrote § ^2 društvenih pravil, temveč se je shod na predlog gospoda predsednika K amenska preložil na Q3. januar t. 1. ob 8. zvečer in sicer se bode shod vrSil kakor po navadi v restavracijski dvorani hotela „Seidltt v Kolodvorskih ulicah. — Društvo opozarja svoje Člane na ta shod, osobito velja to mlajšim tovarišem in poživlja vse notarske in od vetniške uradnike ter prijatelje društva, da se ga polnoštevilno udeleže. Za plesni venček podružnice drž. slug v Ljubljani v hotelu »Union« dne 23. t. m. se opaža mnogo zanimanja. Priredba je tako skrbno pripravljena, da bo gotovo zadovoljilo vsakega obiskovalca ter mu bo gotovo ostala v prijetnem spominu. Muzejskega društva za Kranjsko občni zbor bo v petek, 29. januarja ob 6. zvečer v deželnem muzeju Rudolfinumu. 34 milijonov vlog je že v „Mestni hranilnioi ljubljanskih ¥ nemškem gledališču so včeraj peli opereto wLiebeswalzeru. Gledališče sicer ni bilo polno, toda razpoloženje med občinstvom je bilo izvrstno, zakaj pri vsaki točki, ki je ugajala, so zadoneli gromki „heilw-klici po gledališču. Kazni slovenski obiskovalci nemških predstav V parterju in na balkonu so se baje pri teh klicih prav izborno počutili. Najbolj so se zabavali pri predstavi gospodje, ki so v službi pri nekem slovenskem denarnem zavodu. Da se nas ne bo napačno razumelo, povemo, da je ta zavod klerikalen. Ravnatelj Wolf In — slovenski biijeterji. Oni dan po tem, ko je »Slov. Narod« poročal o prazni hiši pri nemških gledaliških predstavah, vzel je ravnatelj beraŠkega nemškega gledališča na muho slov. bitjeterje, ter jim zagrozil, da jih drugo leto vse odpusti, če bo še enkrat kateri poročal v javnost o — praznih gledaliških predstavah. Biijeterji pa so se mu primerno odrezali in nemški ta »volk« je zlezel pod mizo I Pri tem nahruljenju pa je tudi pristavil: »Wenn ich uber-haupt noch als Direktor der deutschen Vorstellungen herkommen werde!« — Aha! Lep kos nioavššlne. Kakor poroča n Učiteljski To varil", zahaja zagrizeni hajlovec profesor Peerz često med slovenske uČiteljiščnike, po> peva s njimi slovenske pesmi, prilepi j a na dopisnice slovenske narodne kolke itd. Tako počenjanje je sumljivo, zato pozor! Hemškntarska zagrizenost V Ljubljani izdeijuje žeblje fiima J o-hann Giobotsehnigg. Ta firma, ki rada spravlja slovenski denar, je tako zagrizena, da na slovenska naročila odg >varja -»amo nemško in da tudi slovenskim odjemalcem pošilja sumo nemške račuue. »Zvonček"* 1 letošnja številka izide se e končen** t *ga meseca ker dobi bst novo zunanjo obliko in niso bdi novi klišeji pravočasuo izvršeni. Toliko v vednost oeij ni m naročni kom. Slovenska elektroinštalaciiska obrt. Fran S x uvaja m popravlja teltrfoue, hišne teegrafd, ŠbkotoČno razsvetljavo, preskumje strelovode. Priporoča izvrstne in cene gospodinjske telefme (za kuhinje) Insolventna jtf postala Ivanka Toni, trgovka z galanterijskim blagom v Ljubljani. Rtzvažanfe premoga južno« Železniškemu OSObjn in sicer postajnemu, voznemu in osobju, ki je že v pokoju, je prevzel pod jako ugodnimi pogoji in*po nizkih cenah prevaže-valec g. Škerlj. Da ne bode podjetje ovirano, prosijo se stranke, ki bi ne bile za to, da jim dovaža g. Škerlj premog, naj se oglasijo najkasneje do 18. t. m. v inŠtrukcijski pisarni na južnem kolodvoru. Odbor. Iiropan nabiralnik. V gostilni na O^ojah je bil na praznik Treh kraljev ukraden nabiralnik Ciril-Metodove družbe, s silo odprt in iz-ropan. Naftli so ga drugo jutro v snegu. Gostilničar ima na sumu menda tri tiče. Ali je policiji že kaj znano o tej tatvini ? častno Svetinjo za 40.etno zvesto službovanje je dobii upokojeni višji davčni. upravitelj K i h a r d M u r g e 1. Popravek* V soboto smo poro čali, da se pogreša Alojzij J are, delavec z Viča. Jaro je bil danes pri nes in izjavil, da je šel le za dva dni v Trst, na kar se je povrnil v Ljubljano. O^čai zbor telovadnega društva „Sokol" V Sp ŠlStti ki se je vršil ane 10. januarja v novi telovadnici šišenske Šole, je dokazss, da je nŠokolu na svojem mestu. Želeti bi biio ie, da bi ga Šiskarji podpirali v isdata^jši meri, nego so to delali doslej — Nevarnost, da se odtuji nadebudno mladež , ni v nobenem kraju tako velika , kakor ravno v Spodnji Šiški, na katero že sedaj gledajo neoasjfcui NVmoi, kot na svojo trdnjavo. Treba je torej skupnega in intenzivnega dela v vseh društvih v Šiški, da se nemškutarske nakane preprečijo. Izvoljen je bil sledeči odbor: starosta: br Ivan Zakotnik; pod-starosta: br Fr. Burg ar; načelnik: br. R*Jko, Boltavzer j v ostali odbor pa bratje: Muh.. r . Ogrizek^ Ivevžic , Cimerman, Golnik in Tušar ; namestniki: br. Zgouo, K a m i; : k a r in Pust; prapcršČak: Jožef KoviČ; njegov namestnik: Kam:.ik - ;. Podrobno poročilo o občnem zboru prinese nSl Sokolu. Poa&vske planinske podružnico g'avno zborovanje bo dne 24. januarja ob 4. popoldan v Rajhen-burgu v prostorih Unschuldove gostilne. 0p< jieiasA Dol pri Ljubljani, dosedaj lastnina gg. F ajdi ga in S ar t o 1, ostane še nadalje v slovenskih rokah, ker je od sedanjih lastnikov kupil g FranPovSe, drž in deželni poslanec, kateri gospod je bil že prej enkrat posestnik te graj-ščine Gasilno drnfttvo v Domžalah je vabilo z nemškimi vabili na „Faschings ■ Unterhaltungu, ki jo je imelo preteklo nedeljo. Nekoliko smo je okrcali zato. Zdaj smo pa dobili od nekega člana naznanilo, da so bila vabila slovenska in tudi priloženo slovensko vabilo. V rokah smo imeli in imamo nemško vabilo tega društva na dotično prireditev in nam torej ni v tem o žiru prav nič popravljati. Ljudje so se vabili z nemškimi vabili, to ostane pribito. Litijska predilnica! ki je bila last Schwarz-Zublina in drugov, je prodana in jo je kupil znani tržaški zidov Bruner. V osmih dneh se prične zopet redno delati. Prostovoljno gasilno društvo ▼ Le ako v CU priredi dne 24. t. m. v gostilni Lavrinška veselico z godbo, šaljivmi bazarom, prosto zabavo in plesom. Novomeški kailnotle so priredili v torek v salonu g. Windisoherja v Kandiji veselico. Seveda ni Šlo brez običajnega haj lajna in petja „patrijo-tičnih" pesmi. Častno je bilo zastopano novomeško okrajno glavarstvo po svojih konoeptnih uradnikih z glavarjem baronom Reohbaohom na čelu. Strupena nemškonaoijonalna zagrizenost teh uradnikov postavlja marši kak dogodek zadnjega časa v pravo luč. O tatin akt družbi ▼ Novom moatUf ki je izvršila več predrznih vlomov in tatvin, še ni nikakega sledu. Osumljenih je več oseb, in so se vršile pri teh hišne preiskave, a brezuspešno. Tudi v preiskovalnem zaporu se nahaja več, vlomov in tatvin osumljenih oseb. Samomor starca. V Kočevju se je v postelji ustrelil 781etni posestnik Jožef Jaklič zaradi domaČih prepirov. Prostovoljno gasilno društvo V Po Stolni priredi v nedeljo 7 februarja pred pustno veselico v prostorih hotela „Ribniku. Narodna zbirka, ki jo je priredil „Klub naprednih slov. akademikov v Celju," se je prav povoljno obnesla. Nabralo seje 2053 03 K Ker znašajo stroški za zbirko do 60 K, se je včeraj na občnem zboru razdelila vsota 2000 K in sicer sledeče: Družbi sv. Cirila in Metoda 600 K, Sokolskemu domu v Celju 200 K. Društvenemu domu v Št. Ilju 150 K. Javni ljudski knjižnici in čitalnici v Ga berjih pri Celju 150 K. Dijaškemu podpornemu društvu v Gradcu 100 K Dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju 100 K. Dijaškemu podpornemu društvu v Pragi 100 K. Dijaški kuhinji v Celju 100 K. Dijaški kuhinji v Mariboru 100 K. Dijaški kuhinji v Ptuju 100 K. Učiteljskemu skladu 100 K. Ljudski knjižnici v Slov. Bistrici 100 K. Ljudski knjižnici v Slov. Gradcu 50 K. Zvezi narodnih društev 50 K. Iz Celja Odide sodni svetnik dr. Maks Katziantschitz in se preseli v Gradec. Silno hud nemškutar je, zato Bog s teboj ! Dva otroka zgorela V Ormožu sta se na pristavi grofa Wurmbranda zadušila oziroma zgorela dveletna deklica in štiriletni deček kravarja Fekuša. Starši so pustili otroka sama doma in šli po opravkih. Kako je ogenj v hiši nastal, se ni dognalo. Ogenj Pri veleposestniku Ostrcu v Bučečovcih na Štajerskem je zgorelo za 3000 K mrve in slame. Zažgala je najbrž hudobna roka. Napad 21 letnega K. Bevčiča sta napadla dva lopova pri Vcjskem in ga nevarno ranila, da je moral v bolnico. Zaprli 80 v Gorici 33 letnega I. Boslaja iz Železne kaplje; išče ga ljubljansko sodišče zaradi žaljenja vere. FtI poštnem uradu v Dutovljah na Goriškem so dognali 2000 kron primanjkljaja Poštna upraviteljica je odstavljena Nogo al Je zlomil v Deshi&h učenec Leop. GabršČek, ko je padel s senika. V opazovalnico so oddali iz zapora Avgusta Cezana iz Vrtojbe. Mdmsstna telefonska zveza Trst Pazin'Palj je bila otvorjena 12. t m. Lastno bčer onečaatiL v Trstu so zaprli 56 letnega čevljarja Petra Desoovicha iz Splita Naananila ga je 24 letna hči Klara, da jo je 0u0-Cast.il pred 10 leti, ko je bila stara 14 let. Takrat jo je peljal V neki samostan v Siriji. Na poti tja JO je na parniku posilil m ji zagrozil s smrt o- če bi o tem komu kaj orne nila O -z nekaj časa jo je vzel ie samo stana in jo prisilil, da se jemo-rala vdajati moškim. Stud in strah pred vednimi grožnjami sta provzro čila, da je naznanila očeta policiji. Desoovich je deloma priznal svoje peklensko dejanje Nenavaden prijatelj* 33 letni nakladaleo premoga Tomaž P e r k o ■ vič v Trstu je vlomil v stanovanje prostitutke Katarine Gubic in jo z nožićem osuval po obrazu. Izbii ji je tudi zob. Divjaka so potem prijeli v neki kavarni. Nesreča ▼ Trstu. Gospa Matilda Roj ina iz Ljubljane je padla s tramvaja tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico. Japonski časnikar Tokemado Okuda pride v Zagreb informirat se o političnih razmerah. Prišel je k otvoritvi turškega parlamenta. Prvi „Kinematograf Patke41 prej „Edison11 na Dunajski cesti nasproti kavarno „Evrope11 ima od danes do vštetega torka ta le spored: Trije premeteni tatovi. Bretonska avba. (Zanimiv naravni posnetek v VI. delih.) Devojka izArlesa. (Drama iz romana Alfonza Daudeta. Krasna, dolga projekoija v 35 slikah, traja joča 20 minut). Skioptiške slike. (5 slik). Elastične premene. (Krasna projekcija v barvah.) Gospod Pomada. (Jako smešno.) Priporočamo! Mestna pred In po potresu se vidi te dni v kinematografu „Patheu na Dnnajski cesti in sicer izven sporeda. V seriji od danes do vštetega torka se vidi Mesina pred potresom, od srede do petka pa po potresu. Ker je bila Mesina prekrasno meato do 28. decembra 1908, od tega dne pa naravnost strašna razvalina, je pričakovati, da si. občinstvo oboje ogleda v kinematografa nPatheu. Izkaz posredovalnice sloven- »a trgovskega društva „Mer-▼ LJubljani. V službo se sprejmejo: 2 knjigovodja in kores-pondenta, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 2 kon-kontoristinji, 2 blagajničarki, 4 prodajalke, 6 učencev. — Službeiščejo: 3 knjigovodji in korespondenti, 2 poslovodja, 2 potnika, 4 kontoristi, 23 pomočnikovfc mešane stroke , 7 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 15 kon-toristinj, 9 |b)agajničark, 8 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodaini. Danes zvečer je v restavraciji na južnem kolodvoru koncert „Slov. Filharmonije". Nastavijo se razna viha in Pavlansko pivo iz Monako-vega. Policijska statistika. Lansko leto le mestna policija ljubljanska areto-vala 1191 oseb, in sicer: zaradi hudodelstva umora 1, zaradi ropa 1, zaradi vloma 2, zaradi hudodelstva in prestopka tatvine 148, zaradi hudodelstva in prestopka goljufije 37, zaradi požiga 1, zaradi hudodelstva in prestopka poneverbe 19^ zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 16, zaradi pretepa 51, prestopnikov §. 46 voj. zakona (ker so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti) 4, zaradi izvabljenja izseljencev 2, zaradi hudodelstva javnega nasilstva 14, zaradi hudode stva nevarne grožnje 8, zaradi ponareje javnih listin 2, zaradi oskrumbe 3, zaradi bogokletstva 1, v policijski tiralnioi in vsled rekvizioij * drugih uradov 35, zaradi sovodstva 2, raznih ubežnikov 5, zaradi trpinčenja živali 2, zaradi razgrajanja 209, zaradi pijanosti 211, zaradi postopanja 122, zaradi prepovedanega povratka v mesto 78, zaradi beračenja 73, zaradi vlačuganja 39, zaradi napada 2 cigana. Izmed teh se jih je oddalo 143 deželnemu, 230 k okrajnemu sodišču, proti ostalim se je pa postopalo po obstoječih naredbah. Potom mestnega magistrata je bilo oddanih iz raznih dežel 76 moških v prisilno delavnico, 13 pa v blaznico na Studencu. Težkih in smrtonosnih nesreč je bilo celo leto 58, lahkih pa 50, s samomorilci in vsled nesreč usmrćenih znaša Število 140, in sicer se jih je 5 ustrelilo (dva sta bila ustreljena, 7 pa težko telesno poškodovanih povodom septembrskih demonstracij), eden se je po nesreči zastrupil; 3 so se obesili, 5 jih je utonilo, dva sta se ubila, ena oseba se je vsled lastne neprevidnosti pri samovaru s Špiritom oblila ter je zgorela, eno pa ie dosmrtno povozila električna cestna železnica. Težkih telesnih poškodeb je bilo pri tepežih 8, javnih nasilstev 13, ropa pa sta bda v mestnem okolišu 2. Prvega storilca je prijelo £i-Šensko Orožništvo, drugega pa mestna policija. Tatvin je bilo lanskega leta 198, in sicer 2 ropa, 12 vlomov, 78 hudodelstev in 106 prestopkov. Razen par slučajev pri tatvinah vsota ni presegala nad 1000 K. Skupna *koda ukradenih reči in denarja znaša 11 898 K 14 v. Izsledila in aretovala sta se pri ropih oba storiloa, nadalje 6 vlomilcev, pri splošnih tatvinah pa 64 hudodelstev in 71 prestopkov. Slednjič bodi še pripomnjeno, da se je lansko leto posrečilo dognati storilce, ki so predlanskem vlomili v Je-bačinovo blagajnioo, kakor že znano, v osebah južne vlomilske družbe Franceta Korena in drugih ter da je bilo splošno stanje javne varnosti v Ljubljani leta 1908. enako stanju prejšnjih let. Izpraznjene službe. Pri mestni policiji ljubljanski je izpraznjenih vet* mest provizoričnih policijskih stražnikov s pravico do napredovanja. Oglasijo naj se pa le oni hiteli*-gentni, zdravi in čvrsti reflektanti, ki so pri vojakih dosegli kako saržo. Kratek izlet. Pred kratkim je prijel policijski stražnik na Martinovi cesti prisiljenca Jožefa Strublja in Karela Deponteja, katera sta popustila delo in svoje tovariše pri mestni električni centrali ter si hotela nekoliko ogrledasti svet. Oba je odvedel v zavod nazaj. Deponte je bil že preskrbljen z vojaško knjižico, gldsečo se na Une Ivana Shnciea. Zabavno vožnjo v Trst, na Reko in Zagreb si je bil te dni dovolil 19-letni hlapec Fran Noliinan, kateri je pred izletom poneveril svojemu gospodarju, nekemu tukajšnjemu trgovcu 50 K. Ko je prišel nazaj in primerjal hiše po Mestnem trgu z onimi, ki jih videl na izletu, pra je dohitela roka pravice. Fant je bil že popolnoma »suh«. Zimo hoče preživeti na tuje stroške. Brezposelni tapetnik Henrik Bruk, rodom iz Budimpešte, je bil sedaj nekoliko easa v bolnišnici. Ko je bil tam izpuščen, je nekoliko easa taval po mestu potem pa krenil v »Ljudsko posojilnico«. Tam je začel po poslopju s palico razbijati šipe in 8 tem napravil zavodu 150 K škode. Bil je aretovan in izročen deželnemu sodišču, kjer je upati, da preživi zimo na državne stroške. Nasilnež je imel pri sebi belo obrisačo s črkama V. K. in zbirko raznih uradnih štam-bilij, kot vzorce za ponarejo. Vozniki na deželi, ki imajo prometno zvezo z Ljubljano, se tem po-toiu opozarjajo, da naj ne hodijo semkaj s sanmi, ker je ž njimi vožnja po mestu sedaj onemogočena. Izgubljeno in najdeno. Dijak Leopold Pehani je izgubil denarnico z maujšo svoto denarja. — G. Makso Strafello je izgubil zlat pečatni prstan, vreden 100 K. — Učiteljišč-nik Ivan Klopcič je izgubil zlato iglo. — Delavec Ivan Leutgeb je našel zlat pečatni prstan in ga oddal pri magistratu. — Kuharica Ana Podbevškova je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. Uradne vesti. Na podstavi zakona z dne 7. septembra 1905, drž. zak. št. 163, o odvračanju in zatiranju svinjske kuge se v sporazumi jen ju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko za I. četrtletje 1909 razglaša nastopna vrednostna tarifa, po kateri se določuje odškodnina, ki jo je plačevati po določilih navedenega zakona iz državnega zaklada za prašiče za rejo in plemenske prašiče, zaklane vsled uradnega ukaza. Za prašiče za rejo. ki so bili vsled uradnega ukaza zaklani in zdravi spoznani, in sicer: A. Pri prašičih za rejo deželnega plemena: 1. Prašički do 3 mesecev 1 K 24 v; 2. prašiči do 1 leta 1 K; 3. prašiči nad 1 11* 11 > 96 v, (za kilogram žive eže). B. Pri prašičih za rejo iz križanja z angleško pasmo: 1. Prašički do 3 mesecev 1 K 40 v; 2. prašiči do 1 leta 1 K 18 v; 3. prašiči nad 1 leto 98 v, (za kilogram žive teže). C. Pri prašičih za rejo čistega (angleškega) plemena, importirani ali domače reje: 1. Prašički do 3 mesecev 1 K 48 v; 2. prašiči do 1 leta 1 K 36 v; 3. prašiči nad 1 leto 1 K 12 v, (za kilogram žive teže). Pri plemenskih prašičih,ki so bili vsled ur. ukaza zaklani in zdravi spoznani, pristopi k odškodninam, dognanim DO gori navedenih« vrednostnih postav-kih. še 25% dodatek. Za one prašiče za rejo in plemenske prašiče, ki se po uradnem ukazu zakoljejo, po zakolu pa na kugi bolni spoznajo, se iz državnega zaklada povrne le polovica one odškodnine, ki bi se določila V slučaju, da bi bili prašiči po zakolu zdravi spoznani. — Oddati je mesti babice v Peci in Ihanu. Prošnje JO vladati do 10. februarja 1909 pri okrajnem glavtiistvu v Kamniku. — Letni donesek za leto 190S. V Zneskll 1000 K Jožefa Dullerja ustanove za dekliško balo je oddati. Pravico do te ustanove imajo zakonske Tiotomke bratov in sestra 1863. leta umrlega ustanovnika in ki so se omožile leta 1908. Prošnje je vlagati do 1. marca 1909 pri deželni vladi v Ljubljani. — 15. februarja 1909 dopoldne ob 9. bo pri okrajnem sodišču v Radovljici dražba zemljišča vi, št. 32 kav. občine Spodnje Gorje, obstoječega iz hiše št. 24 v Spodnjih Gorjah s hlevom in drvarnico, 6 parcel njiv, 3 parcel travnikov, 3 parcel pašnikov, 1 parcele vrta, 3*/^ pareel gozdov. Neprimičliini je določena \ rednost na 5859 K 8(5 vin. Najmanjši ponu- dek znaša 3906 K 86 vin. — Pri deželnem kot trgovskem sodišča v Ljubljani se je vpisal«« v zadružni register firma »Kmečka gospodarska zadruga na Planini pri Vipavi«, reg. zad. z omejeno zavezo. Zadruga je članica »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani«. Člani načelstva so: Iv. Marc, Jožef Marc (na Planini 24), Jožef Marc (na Planini 101), Matija Marc, Franc Žužek in Jože P Trbižau, vsi posestniki na Planini. Demonstracije in protlde-monjtraciie pred sodiščem. Zaradi napisov. — Vohunstvo v Škof j i Loki. Senat: -predsednik dvorni svetnik Pa j k; votanti deželnosodni svetniki V e d r n j a k , dr. vitez L u-schan, dr. Bose h e k; državnega pravduika substitut dr. K r e m ž a r. V Škof ji Loki in okolici so v noči od 21. na 22., 22. na 23., 23. na 24. ter 27. septembra bili zamazani ali odstranjeni vsi nemški napisi pri privatnih tvrdkah in tudi uradih. Orožni št vo je poizvedovalo in končno vložilo ovadbo, v kateri pravi, da je prišlo dne 22. septembra ponoči mnogo ljudi iz Ljubljane v Škofjo Loko, ki so bili pri pogrebu ustreljenih narodnih žrtev Adamiča in Lundra. V tej noči so bili potem zamazani nemški napisi na krajev nih tablah, izveskih tobačnih trafik in drugih napisnih deskah, med te mi tudi napisi pri c. kr. uradih in c. kr. orožniški postaji. Sum, da je zakrivil ta »zločin«, leti na krojaškega mojstra Antona Tavčarja iz Škofje Loke, ki si je tisti čas izposodil posodo z barvo, potem pa na fotografa Avgusta Blaznika in delavca Vinka Pristova kot sostorilca. Vse tri da je videla neka »zaupna oseba«. Trgovci sicer pravijo, da ne trpe nika-ke škode, kar pa ni res, kajti table so morali očistiti, za kar so gotovo porabili za 5 do 10 vinarjev terpen-tina. Pobitih je bilo tudi pri dekanu Franu K u m r u v Stari Loki nekaj šip, kar mu je povzročilo škode 4 K. Našli so tudi v sobi v pritličju štiri za oreh debele kamne. Ona »zaupna oseba« je povedala orožnikom, da je bil tudi tu-udeležen obtoženec Tavčar, iu da so dekanu zato razbili okna, ker ni pustil zvoniti za narodni žrtvi Adamiča in Lundra. Orožniška ovadba nadalje navaja kot pričo Ignacija Plantari-č a, poslovodjo Dolenčeve tvrdke v Škof j i Loki, ki je baje cul v Karh-novi kavarni v Škofji Loki pozivati Pristova druge navzoče, da naj gredo snemat Dolenčevo napisno desko. Pristov da je nato odšel in ž njim tudi drugi, a ko je Plantarič prišel pod prodajalno, deske že ni bilo več. Orožniška ovadba pravi dalje, da kaj več ni bilo mogoče poizvedeti, ker se vakdo boji silovitih dejanj! Tavčar in Pristov sta napram orožni kom zanikala vsako udeležbo pri pomazanju napisov, Blaznik pa da je priznal, da je pomazal napis pri svojem sorodniku, da ve za sostorilce, pa da jih noče povedati. Uvedla se je nato proti tem trem osumljencem preiskava zaradi hudodelstva javnega nasilstva v smislu § 85 a kaz. zak., končno pa jih je zasledovalo državno pravdništvo le še zaradi prestopka hudobne poškodbe tuje lastnine v smislu § 468. kaz. zak. Pri glavni razpravi pred okrajnim sodiščem v Škofji Loki so vsi trije obtoženi izpovedali, da so se kot »Sokoli« udeležili pogreba narodnih žrtev v Ljubljani. Vrnivši se od pogreba so šli v Karlinovo kavarno, od tam pa naravnost domov, ne da bi se bili dotaknili kake table niti tisti večer, niti prej, niti pozneje. T a v -č a r je res kupil pri mizarju Mer-gušu barvo, a to je bilo pozneje, ko so bile vse table že zamazane, barvo pa je hotel rabiti za prebarvanje gledal iščnih kulis. Blaznik je priznal, da je prebarval pri svojem sorodniku, Čevljarju Blazni k n napis »Schuhmacher«. Zaslišanih je bilo potem velikansko število prič. Oba mestna stražnika, Gerbec in Kralj, nista vedela ničesar povedati, ker nista ničesar videla. Kralj je pač videl od daleč, da je kakih 10 ljudi hotelo sneti napisno desko pri trgovcu Peharju, ker je pa za vpil, so storilci izginili. Poznal ni nikogar, mislil pa je, da SO Puštalci, ker imajo ti pri »Sokolu« največ govoriti. Orožniški postaj evodja Rudolf Kekar je izpovedal, da mu Je povedala neka zaupna oseba, katere pa ne more imenovati, ker bi potem ne imel nikake zaslombe več in bi ničesar več ne izvedel, kajti v Škoiji Loki je navada, da se vse potlači, da je videla vse tri obtožence, ko so mazali napise. Ista »zaupna oseba« je povedala tudi. da je bil Tavčar tudi udeležen pri razbitju dekanovih oken. Priča se popolnoma zanese na izpovedbe te »zaupne osebe«. (Po mnenju vsakega poštenega človeka zasluži gotovo ta »zaupna oseba« za svoje vohunstvo, da bi ji napisa i kdo vsaj petindvajset prav poštenih na njeno zadnjo napisno desko!) Priča trgovec Konrad P e h a r je izpovedal, da so mu zainazali napis »K. k. Tabaktrafik«, pozneje pa odnesli napisno desko z napisom »C. Pehar«, da pa ne trpi nikake škode, ker je bila deska stara in je že sani hotel napraviti novo s slovenskim napisom, ker je Slovenec. Gostilni-čarka Marija D o 1 i n a r je povedala hišnemu lastniku Avg. Sušni-k u , da so ji tudi zainazali nemški del napisa, a ta ji je odgovoril, da bi celo plačal liter vina tistemu, ki je to napravil, samo če bi vedel, kdo je. Napis pri sodišču je sluga Ros zinil s terpentiuom, katerega je kupil za 20 vinarjev. In potem je cela vrsta »zavednih« obrtnikov in trgovcev, ki so imeli dvojezične napise in so jim prebarvali nemški del. Škode nima nihče nič, nekateri so celo veseli, da so jim napise pomazali, ker napravijo sedaj samoslo venske. Mestno županstvo ima zamazana dva napisa na krajevnih tablah. Župan Niko L e n č e k je izjavil, da občina nima nikake škode, ker je hotela že itak odpraviti dvojezične napise in jih nadomestiti s samoslo-venskimi. Vprašan, ali je resnicar da se ljudje ne upajo povedati več, ker se boje nasilstev, je izpovedal, da je to pretiravanje, da ni res, kajti večina celo odobrava pomazanje nemških napisov! (Kaj neki tu poreče orožnik in njegova »zaupna oseba«? — Poroč.). Enako kakor župan se je izrazil tudi c. kr. cestar Fran Sušnik, ki je dejal, da cestni odbor tudi nima nikake škode, ker je že sam hotel nadomestiti dvojezične napise s samo-slovenskimi. Priči Josip M a r g u č st. in ml. sta oba izpovedala, starejši celo pod prisego, da je obtoženi Tavčar kupil pri njem barvo par dni pozneje, ko so bili napisi pomazani, in sicer rjavo barvo, ne pa modre, kakršno so rabili nenaročeni »slikarji«. Enako je izpovedal tudi mizarski pomočnik Janez Podgornik. Euvard Dolenc, trgovec v Kranju, lastnik filijalke v Škofji Loki, je izpovedal, da napisna tabla, ki je izginila, ni imela nikake vrednosti, da ne trpi nikake škode. Ignacij Plantarič, Dolenčev poslovodja, je izpovedal, kakor smo že povedali v orožniški ovadbi, ali vendar je pristavil, da se mu samo dozdeva, da je šel Pristov tedaj iz Karlinove kavarne. Nova deska stane 20 K, stara je bila vredna kakih 10 K. Ko je izvedel pozneje za izpovedbo svojega šefa, potem tudi pri njem ni bila deska nič vredna. Sodišče je vse tri obtožence oprostilo, deloma zato, ker ni bilo povzročene nikake škode, pa tudi, ker krivda ni bila dokazana. »Oškodovanci« ali niso imeli škode, ali pa so stvar celo odobravali, ker so Slovenci in žive med Slovenci Blaznik je sicer pobarval napis pri svojem sorodniku, ali ta ne trpi nikake škode. Tavčar je res kupil barvo, ali par dni pozneje in ne modre, temveč rjavo. O Pristovu ni dokazanega prav ničesar. Osumljeni so bili vsi trije le zato, češ, ker imajo pri »Sokolu« glavno besedo. Državno pravdništvo je vložilo proti tej razsodbi vzklic, in deželno kot vzklicno sodišče je sklenilo za-slišati še enkrat kot pričo Konrada Peharja. Ta priča priseže in izpove: Tabla mi je bila res odvzeta, kdo jo je vzel, ne vem. Tabla je bila stara, od dežja oprana, razpokana. Napravil je tablo še oče moje soproge. Sam sem že mislil napraviti drugo, ne trpim prav nobene škode. Predsednik vprašuje, kako velika je bila tabla, ali ima vsaj kako vrednot kot les. Priča ostane pri tem, da ne trpi nikake škode. Dr. K r e m ž a r: Table so bile zamazane z barvo in gotovo so storilci provzročili lastnikom škodo, kajti table je bilo treba popraviti, izmiti s terpetinom. Ako se kdo ne čuti oškodovanega, to ne more vplivati na razsojo dejanja samega. Poizvedbe so dognale kot krivce samo te tri današnje obtožence. Kot take jih je imenovala orožniku »z a -u p n a oseba«, ki je gotovo verodostojna oseba, ker bi je sicer orožnik ne bil izbral kot tako. Zato ji smemo popolnoma zaupati, ker sicer ne bi bil napravil orožnik na podlagi njene izpovedbe ovadbe, a orožni-ške ovadbe se izkazujejo kot resnične. Za obtoženca Blaznika pa je tudi po njegovi lastni izpovedbi dokazano, da je v resnici storil očitano dejanje, vsi trije so pa bili gotovo soudeleženci in so torej tudi vsi .soodgovorni za skupno dejanje. Će bi se pa sodišče ne prepričalo o krivdi drugih dveh obtožencev, naj vsaj kaznuje Blaznika, ki je dejanje sam priznal. Predsednik proglasi nato razsodbo, pa kateri se z a v r n e vzklic državnega pravd ništva ter potrdi prva, oprostilna razsodba. Sodišče sicer ni mnenja, da je bilo obtožence oprostilo, ker so nekatere priče izjavile, da ne trpe nikake škode, kajti že les sam na sebi je nekaj vreden, oprostiti pa je bilo obtožence, ker manjka dokazov za krivdo. Blaznik je sicer sam priznal, da je i>omazal napis svojem sorodniku, ali tu se v resnici ne more govoriti o kaki poškodbi, ker je lastnik napis le omil in je bil tak kot prej. Za Pristova se sumi, da bi bil pri Dolencu snel desko, dokazano pa ni. da je to res storil. Ravno tako manjka vsakega dokaza za obtoženca Tavčarja, zato je sodišče zavrnilo vzklic in potrdilo oprostilno razsodbo. Kakor je videti iz teh razlogov, se sodišče ni niti najmanj oziralo na j »riče vanje one vohunske »zaupne osebe«. Stvar je tembolj zanimiva, ker se to vohunjenje obrača v prvi vrsti gotovo proti sokolstvu kot takemu, kajti vsi trije obtoženci so Sokoli, in sicer, kakor so nekatere priče poudarjale v razpravi, taki, ki imajo prvo besedo in se je sum obrnil nanje prav zato, ker so ravno So-koli.»Zaupni vohun« torej ne bo prav daleč in svetujemo mu prav prijazno, naj opusti odslej svoje nizkotno, da ne rečemo naravnost — šuftarsko delo, kajti, kakor vidi, to prav nič ne izda, saj se nihče ne ozira na njegove deuunciacije, in nikar naj več ne vtika svojega nosu v stvari, ki ga nič ne brigajo, kajti sicer, sicer bi mu znal ta nos ob prvi priliki odle-teti in ostati tamkaj, kamor ga bo I vtaknil. Sicer mu pa tudi prav toplo j polagamo na srce, da naj si le da na-i praviti napis v blaženi nemščini in j to s sledečim tekstom: »Der grosste • Schuft i m ganzen Lan d, das ist m it i : bleibt der Denunziant!«, in prepri- • čan naj bo, da mu tega napisa ne bo šel nihče prebarvat! —r. * Tapral »olflleL Poročili zrno svoj da* o obravnavi, ki se je vršila, pred tukajšnjim okrajnim kot kazenskim sod Scem proti poli vrsti gostov gostilne „pri Znamenju" na Sv. Petra cesti, ki so bili obtoženi, da so v noči od 11 na 12 oktobra napadli dva 6e to vodja 27. peš polka, nekega Janeza Fluoha in Janeza Sohmutterer j a, na Metelkovi cesti ter ju lahko ranili. Pri tem dogodku sta bila ranjena od vojakov z bajoneti slikarski pomočnik I. Muhovič" in sloga Josip Potočnik, proti katerima se je tudi vložila obtožba rade lahke telesne poškodbe v smislu § 411. k. z. Vsi obtoženoi, med njimi tudi krojaški pomočnik Ivan Sekule, so odločno zanikali, da bi biLi soudeleženi pri tem pretepu. Značilna za celo zadevo je bila izpoved orožnik Ivana Mi kuša, ki je sedaj v Krškem in je tedaj izpovedal, da je prišedsi po Metelkovi oesti zaslišal hrup pred oerkvijo Sroa Jezusovega in prišedsi bližje, videl tamkaj dva razgrajal o a vojaka ter izjavil, da je orožniška ovadba n a • pačna, ker pravi, da so gostje gostilne „pri Znamenju" priznali, da so se udeležili onega pretepa Obravnava je bila prav vesela, posebno tedaj, ko so obtoženoi pripovedovali o dogodku v gostilni wpri Znamenju", kjer sta ona dva vojaka razsajala prav po „belgijski" in se jima je dimnikarski mojster Vrhoveo predstavil kot baron ćodelli in jima obenem dal, na njuno izrecno zahtevo, spričevalo o idiotstvu. Vsi obtoženoi so bili oproščeni. Državno pravdništvo je druge pU8tilO V miru, a vložilo je vzklic proti oprostitvi Ivana Sekale, vsled česar se je pričela vzklicna obravnava. Obtoženeo odločno zanika, da bi bil navzoč pri pretepu ter pravi, da je bil res v gostilni „pri Znamenju", to pa zato, ker v hiši stanuje in ni imel hišnega ključa. Sel je skozi gostilno potem naravnost spat. Kot priči zaslišana vojaka Finch in Sohmutterer potrdita pod prisego, da sta med napadalci spoznala obtoženca, ne moreta pa potrditi, da bi bil obtoženeo sploh imel tedaj kaj V roki, ali pa da bi bil koga udaril. Dr. Krem ž ar izvaja, da je bil napad na vojake gotovo dogovorjen, če pa to ne, so pa napadalci gotovo imeli isti namen ter so v«i s .krivi na storjenem dejanju in tudi soodgovorni za posledioe. Predlaga obsodbo. S >disče je ugodilo vzklioa ter obsod lo Ivana Sekalo vsled prestopka po §§ 411. in 5 k. 2 z uporabo § 266. k. r. na 48 ur zapora in plačilo stroškov, ker je na podlagi izpO-vedbe prič smatrao za dokazano, da je bil obtoženec dogovorno soudele-žen pri onem pretepu, dasiravno ni dokazano, da bi 0.1 sam udaril koga. Drobne novice. — Revolucija na Portugalskem! Listi javljajo, da nameravajo republikanci vprizoriti revolucijo. Armada je koncentrirana v Lizboni, vojne ladje v pristanišču pa so pripravljene na boj. Policija je aretirala več sumljivih oseb. Po hišah so nabiti lepaki, ki pozivajo k uporu proti kralju. Za brzojavke jc že od II. t. in. uvedena preventivna cenzora. — Aretacija v Borvslavvu. Zabeležili smo vest, da je bil v Bory slawu v Galiciji aretovan rudar Vo-roneov. Kakor se je sedaj izvedelo, je bil aretovan zategadelj, ker je nadomestnim rezervistom prigovarjal, naj se pozivu na vojaško službo v Bosni ne odzovejo, marveč naj raje vstopijo v srbsko vojsko. Voroncov nečo sprejemati nobene hrane. — Nesreča v premogokopu. Kksplozijo v rovu Ajka je povzročil kratek stik električne naprave. rovu je bilo na poslu 200 rudarjev. Od teh so jih rešili 130. Iz rova so potegnili 40 mrtvili in 14 težko poškodovanih rudarjev. Pod plastmi se nahaja še 16 delavcev, katerih rešitev pa je nemogoča. Rožne stvori. * Nemška bestijalnost. V Ne\v-Yorku je 331etni Nemec Artur Trot-ter, ki je prišel ravnokar iz zapora, umoril svojo lastno mater, 77 let staro Ano Trotter. Lopov ji je prere-zal vrat in potem, ko je bila nesreč-niea že mrtva, ji je s sekiro odsekal glavo od trupla. V stanovanju so našli ostanke ognja in tudi glava njegove matere je bila obžgana, iz česar jc izvajati, da je skušal truplo svoje matere sežgati. Svojo mater je umoril, da si prilasti 18.000 dolarjev, kateri denar je imela ženica naložen v raznih hranilnicah. Morilca so za- I prli. * Prazgodovinsko mesto. Iz Wa-• shingtona se piše: Tajnik Suuthso-I novega zavoda, Charles W. Woloott, poroča v svojem letnem poročilu, da bodo v Arizoni v kratkem popolnoma odkrili drugo mesto Pompeji. Kongres je dovolil veliko vsoto v svrho izkopanja prazgodovinskega mesta, ki se nahaja tam, kjer stoji mesto Časa Grande v Arizoni- Dose-daj so izkopali že mnogo prastarih poslopij, katerih največje je 200 Čev ljev dolgo. V tem poslopju je 12 sob iz masivnega zidu. V srednji sobi stoji neke vrste sedež ali prestol, ka teremu pravijo Pima Indijanci »se dež kralja Montezume«. • Najlepši kolodvor na vsem sve tu. Sredi Newyorka se bo v kratkem naselila Pennsylvania železnica, ka tera ima sedaj vse svoje glavne pro ge še v Jersev City. Na zapadni stra ni mesta namreč gradi svoj novi ko lodvor ,ki bode največji in uajdražji, kar je kolodvorov na sveta. Kol" dvor se gradi že več let in sedaj je poslopje že v toliko gotovo, da se za More vsakdo prepričati o velikosti imenovanega kolodvora, tuai ako ni wa arhitektonične podlage. Novi ko lodvor bode pokrival vse veliko zemljišče med 31. in 33. ulico in 7. ter 8. Ave. Podzemske proge bodo vodile med vsemi temi ulicami ir» se bodo potem združile v tunel, zi bo vodil pod Hudsonom dalje v državo Nevv Jersey. Kolodvor bo veijal ve likansko vsoto 120,000.000 dolarjev n bo zgrajen iz marmorja In grani ta. Zgrajen bo v slogu Tiburinovv vile rimskega cesarja liadrijao:. Poslopje bo okrašeno i velikanskimi stebri iz granita, in iz tega kamenj,: bodo zgrajene tudi vse zunanje btene velikanske stavbe, dočim bodo notranji stebri in stene iz marmorja. Poslopje pokriva 10 oraitv veliko zemljišče, tudi dvorana novega k<> lodvora DO nadkriljevala vse ostal«-1 olodvorske dvorane n-A svetu, ka.}ti široka bode 125 in (kolg« 453 eevlje\. Obokani strop bo 100 če^liev visok. Za zgradbo tejra kolodvora je oalia v'la železnična družba I«.»o.bO(; ton marmorja, granita in /eVia. Po*] zemljo bo mnogo več orosora, kakor jc v kapitolu v Washiiiga.'.e.u in Se-verozapadni kot kolodvor:; \,o od ju £:cistočneira oddaljen tolike, da bi m tem prostoru lahko Ift/.j« Kifljev stolp v Parizu. Na kolodvor b.t vo t!;lo 21 železničuih proe, in oicer v filobočmi 41 čevljev po i ZCLlLo. h-lupine za te proge so tako velikim ske, da bi na tem prostor'l lajko sta lo osem mo večjih oceanskih parni kov, ako bi se ta prosto*' nai>olniI z vodo. • Konec sveta in u»ic-*r'X prerok Pričakovanje sodneefa Ono. i \TV«i eku, Newyork, so imeli v liedelj 27. decembia izvrstno Z&bAVil, to I-ri tem je kakih 20 ljudi *vč ,1 manj zbolelo, kajti bali sO SO. tUl M prorokovani e proroka Spaii£lcrja> i \.o dejal, da bo v nedeljo sodni uresniči. Ker se pa to ni zgodilo, w je Spangler tako znal, da jc neanai kani ušel. Prorokovi nciMici. vsi obi ceni v belo, so čakal' od jutrai; zarje do poldneva, da se reke izsuč gore razpočijo iu zdrobe, Now-Yort spremeni v prah in dim, in da zlf oni sami v nebesa. Prorok Spangl« jO preiKK-eval pri Mrs. ELenrieti Murdockovi, toda v nebesa je \v.is nil zelo rano, in sicer skood zadnja vrata Murdockove biš<-, med tem, k s^a je policija čakala pri ^preduji v r;itih. Predno je bežal, je i!f\. MnrdiH-kovi, da se bo njo seiel fld Marsu, kjer se bodo vsa trupla IjU'!' spremenila v duhove. Ko so njegOVI učenci in učenke čakale na neki t Šini, da uastaue sodni dan, so OSUu meščani pripravljal] ter in kokoš)! perje, da bi z njim namazali pn«l> ka. Vse njihovo delo Jo !»i!o zaui." kajti niti oni, niti policija &a ni nw g-la najti. Vsled njegovega pmrok'* vanja se je zgodilo v mestu tudi VtH uesree, kajti nekatere Ženske so Bil slepo verovale in tako je nastal 1 marsikaki rodbini prepir, Jugar l1 slediea bodo sedaj to/be na ločitfl zakonov. * Padel je skozi dimnik v oc^ Stari Kzra Goodrich iz Oaldvvelki 1 Ameriki ne bo nikdar \ ež v ž i vi jen j u igral vlogo Santa ClausaJ Na sveti veeer je hotel namree BV0> goste presenečiti. Povabil je k >''' vse svoje sorodnike in znance z otfl ci in med tem, ko se je družb.i lila, se je Kzra preoblekel v S.iu1 Clausa in odšel na streho, od kjer lezel skozi dimnik v s\ oje ztanOVl nje. Presenečenje je pa bilo pov» drugačno, kakor je prvotno misij Ko je s svojim košem, polnim ^;,sl" in igrač, srečno prišel do dni- -nadstropja, oau je spodletelo in tega je padel na ogenj v kanit'1 Tragikomičen prihod starega I /,v ,( provzročil med £osti veliko pai ^ tako, da so vsi bežali na prosto N gova bela — naravna - brada j* koj odšla rakom žvižgat in na >Vi ' sedalu je dobil take poškodbe, j** moral dalj časa stoje obedovat * Najbolj zakajeno mesto " svetu je Čikago. Zdravstveni urad čikagu je namreč napravil posku^ da konstatira, koliko dima in P{al je nad mestom. V raznih višin nad mestom so nastavili steklene F sode. v katere se je zbiral prah im» kLpride v zrak. S temi poskusi je dognalo, da se v višini 35 sto-jnj zbira na ta način do 6000 kg Labu in saj v enem letu. * Grozna osveta, V Trinidadu, Colo* je Francisco Martinez, ki je flinoril zakonsko dvojico Carmo Gar- in tudi druga dva člana te rodbine, ušel z 201etno hčerjo umorjene dvojice. Končno je umoril tudi devico in samega sebe, ko je uvidel, ne more več bežati pred svojimi #ksIedovalci, ki bi ga brezdvoimio •jneali, ako bi jim prišel v roke. 5lartinez je bil v dekleta zaljubljen, ker pa starši deklice o njem niso hoteli ničesar vedeti, je sklenil vse pomoriti, kar je tudi storil. * Dvoboj zaradi štirinajstletne dekliee. V Clevelandu sta se na Božič Pavel Formič in Mihael Milano-vić dvobojevala z noži radi 14 let stare Jnpije Pičeve. Do boja je prišlo v stanovanju deklice in oba sta se bojevala v popolni temi. Kmalu potem, ko je bil boj končan, je Pavel Formič umrl, toda predno je padel, je zabodel svoj nož v glavo Milanovima s tako silo, da je tudi ta vsled zarobljene poškodbe umrl. Oba sta bila zaljubljena v imenovano deklico, in ko se je približal božični praznik, sta jo oba vprašala, ako ju mara, toda ona je odvrnila, da ima svojega izvoljenca v Evropi. Milanovič Je pa mislil, tla je Formiću bolj na-kloiijena in tako je odšel v njegovo sobo, kjer se je pričel z njim prepirati. Od tu sta oba prišla v kuhinjo, kjer se je pričel pretep in končno bojevanje z noži. Med bojem je skušala deklica posredovati, toda pri tem je zadobila sama nevarno poškodbo, tako, da so jo morali poslati v bolnico. * Dekleti napadli urednika. V Lnkewood N. J. v Ameriki sta May in Marg-herita Birmingham, ki hodita še v šolo, na javnem prostoru s korobačem napadli lastnika in urednika nekega teinperenčnega časopisa, H ar v T. H ugani a na. Urednika sta napadli, ker je v svojem časopisu raz:žalil njuno mater, ki se bavi s prodajo pive v steklenicah. Urednik je sicer dobil od sodišča za obe deklici zaporno povelje, toda obe sta do-sedaj še prosti. Ko ju je mirovni sodnik Jeffreu skušal prijeti, sta deklici ušli v avtomobilu, katerega so jima pripravili meščani iz Lakewooda. Ko sta se deklici peljali skozi mesto, so ju meščani navdušeno pozdravljali. Obe se bodeta prostovoljno vrnili v mesto, kakor hitro bo določen dan za sodno obravnavo. Meščani so sedaj pričeli nabirati prostovoljne prispevke, da se s tem denarjem plača njun zagovornik. Imenovani urednik je skrajno nepriljubljen, ker je sovražnik opojnih pijač in vsled tega mora sedaj policija čuvati njegovo hišo, ker se je bati, da jo množica ne napade. * Konj se splašil vsled kožuha. V Greenwich, Conn., v Ameriki je nedavno premožni farmer S. \Varren Mead kupil kožuh iz medvedove ko-žuhovine, ker je mislil, da ga vsled kožuha to zimo ne bode zeblo. Vendar je pa prišlo drugače, kajti kožuha ne sme nikdar obleči, kadar se kara pelje. Njegov konj prične namreč takoj, kakor hitro ugleda svojega gospodarja v kožuhu, brcati in divjati, tako da mu je samo na kočijah že napravil več škode, nego je njegov kožuh vreden. Ko je v prvič oblekel kožuh, je konj brezdvomno mislil, da ima opraviti s kakim medvedom, ter je takoj razbil vso kočijo. To se je zgodilo potem vedno, kadar se je farmer približal konju, oblečen v medvedov kožuh. Književnost G kr. centralni zavod za meteorologijo na Dunaju izdaja za vsako leto poročila o potresih, ki so se primerili v posameznih kronovinah Referent za Kranjsko in GjriŠko je veleugledni slovenski znanstvenik prof. Ferdinand Seidl v Gorici. Iz njegovega vzornega poročila za lansko leto je posneti, da je imel na Kranjskem 252 na GoriSkem pa 103 poročevalce Prejel je 722 poročil. Veterinarski žepni kalendar Za godit U 1909 Tega koledarja, ki ga izdaja hrvatsko slavonsko veterinarsko društvo, je izšel sedaj sedmi tečaj. Cena K 460 Knjiga ima izredno bogato vsebino. Poleg obširnih veterin ar no-pravnih razprav prinaša tudi različne strokovne razprave in je zlasti važen farmakološki in tera-pevtiški del Imenovanja v deželni nja; stavbni svetnik g. Anton Kl i -n a r za stavbnega nadsvetnika v IU. plačilnem razredu IV. stopnja. Plače se nakažejo s 1. februarjem letos. — Pomožni uradnik Josip P i e h -1 e r dobi milostne pokojnine letnik 1200 K, nadupravitelj dež. dobrodelnih zavodov Andrej K r e m ž a r pokojnine 4320 K in upok. vodja grm-ske kmetijske šole, Kihard Do 1 e n c, 3800 K, vsi s 1. februarjev t. 1. — Bivšemu deželnemu glavarju plem. D e t e 1 i se dovoli letne častne pokojnine 4000 K. Telefonsko in Brzojavna poročilu Stavka so'skih otrok. Lukovica 15 januarja. Na Brdu so zaradi vpeljave nedeljeuega šolskega pouka učenoi vprizoriii stavko. Izostali so vsi od Šolskega pouka. Ministrske konference. Dovafi 16. januarja. Danes dopoldne so imeli ministri posvetovanje, katerega s- je udeležil češki minister-rojak dr. Ž a ček, ki se je snoči vrnil iz Prage. Ministrski predse nik pri cesarju. Duna|, 16. januarja. Cesar je danes ob 10. sprejel ministrskega predsednika barona Bienertha v enourni avdijenci. Bienerth je poročal cesarju o političnem položaju v obče, in o nemško čeških konferencah posebe. Predss« kcija za halijansio vseuči iško predlogo. Dunaj, 16. januarja. Vodja nauč-nega ministrstva Kanefa je bil včeraj pri cesarju, da je dobil predsankcijo za zakonski načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju. Pre stolonas ednik Fran Ferdinand. Dunaj, 16. januar i a Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je s svojo soprogo odpotoval v St. M«rio v Švici. Ogrski mr istrski predsednic na Dunaju Dnnafi 16. januarja. Ogrski ministrski predsednik dr. VVekerle je snoči dospel semkaj. Ob 11. dopoldne ga je cesar sprejel v posebni avdtjenci. Popoldne bo imel posvetovanje z mini-stro-ri zunanjih del baronom Aehren-thalom, z vojnim ministrom Schon-aichom in s hrvatskim banom baronom Rauchom. Pogajanja s Srbijo. Duns j) 16 januarja. „Neue Freie Presseu javlja, da se v kratkem priČno direktna pogajanja s Srbijo radi aneksije Bosne. Avstrijski bojkot turšKega blaga. Dunaj, 16 januarja. „Fremden-blattu zavrača trditev turškega lista „Sabahu. da so v Avstriji jeli bojkotirati turško bUgo. Žrtve eksplozije v AJki. Budimpešta, 16. januarja. Pri ekspl zrj i v Ajki je bilo 55 rudarjev ubitih, 18 pa težko poškodovanih. Ogenj v rovih so že lokalizirali V državnem zboru se vloži interpelacija o tem dogodku. Srbsko ministrstvo odstopilo. Belorad 16 januarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Vlada je včeraj dala ostavko in sedaj se nadaljujejo pogajanja med starimi in samostojnimi radi-.alci o sestavi novega kabineta. Govori se, da sestavi vlado staroradi-kaleo Stojan Protič Ali to je samo verojetna kombinacija, ker je sploh še prezgodaj govoriti o novem kabinetu, za katerega sigurno je samo to, da odstopita sedanji minister zunanjih del dr. Milovanovič in vojni minister general Živković, ki je v sedanjih časih radi velikih svojih sposobnosti absolutno potreben. Drugodi sprememba vlade nikakor ne znači spremembe politike, posebno zunanje, ki ostane nespremenjena. Anglež za Srbe. Belgrad 16 jaanuarja. „Štampa" poroča, da je poslal angleški profesor James odboru za narodno obrambo 260 dinarov v zlatu s pismom, v katerem poziva Srbe, naj storijo vse, da izženejo Nemce iz Bosne. Na Portugalskem ni revolucije LisbOna 16. januarja. Uradno se dementujejo vse vesti, da bi bila na Portugalskem izbruhnila revolucija. Darila, Tajna seja. Deželni glavar otvori tajno sejo. Za zapisnikarja imenuje poslanca Pogačnika in G a n g 1 a. Deželni nadsvetnik g. Matija Z a m i d a je bil imenovan za ravnatelja deželnih uradov v I. plačilnem razredu I. stopnja, deželni svetnik g. j dr. Fran Z b a š n i k za podravnate- : ba v IT. plačilnem razredu I. stop- Upravništvu našega lista so poslali : Za dražbo sv. Cirila in Me toda S Pevsko društvo „ Slavec" I5 K, mesto venca na krsto svojega častnega Mana dr. B. Ipavca — G. Vehovec v Logatcu 2 K, kot zgubljeno stavo. — G. Rado Jereb v Kostanjevici 10 K, iz dveh kazenskih poravnav. — G. dr. Mirko Triller v Radovljici 3250 K, kot (skupilo g. Olge Zunove za prodani punč na Silvestrovem večeru „Sokola" v Radovljici. — G. Mimica Grudnova na Vinici nabrala v veseli družbi v gostilni gosp. Fajdige ▼ Sodražici 3 K, v domači gostilni na Vinici pa l K skupaj 4 K. — G. Anton Gnus, nadučltelj ▼ Dotu nabral na kmetski veselici v Hrastniku 9 K. g. Ravnikar iz Domžal pa je daroval 4 K skneaj 13 K. Skupaj 76-60 ^ Srčna hvala! "*f*PWPl Za irtre 10. aoptoanbra 1908: G. L. Grunfeld nabral 450 K. — Gosp. Alb. Hauptman na Jesenicah 5 K. — G. Jos. Rožič na Jesenicah 1 K. Skupaj 10 50 K. Srčna hvala! Za spomenik žrtvam: Tiskarna Laginja i drug v Pulja 8 K. Srčna hvala! Za slov. vlsokoiolco v Gradca: G. M. Spindler 6 50 K, katere so darovali finančni uradniki v Kamnika mesto vennca na krsto dr. I. Mraka. — Živeli! Za slov. visokoiolce na Dn- Ba|US G. M. Spindler v Kamnika 6*50 K, katere so darovali finančni uradniki v Kamnika mesto venca na krstvo dr. I. Mraka. — Živeli! Pro Galabrla et Slcllia: Do I5. t. m je odborov blagajnik lekarnar Piccoli v Ljubljani prejel naslednja darila : žapan Ivan Hribar 200 K, trgovec z lnsom Grassi 200 K, I. C. Maver 100 K, lekarnar Piccoli 100 K, Gdč. L. A. in M. Piccoli 100 K, G & R. Fritz-Pezoldt-schiiss. veledrogist Dunaj 100 K, Fran-cesco Cascio iOO K, bratje Serravali & Pontello 60 K, dr. Faleschini 50 K, Ant. Stacal, trgovec 50 K. Cesare Menardi 5O kron, Leonardo Galante 5O K, lekarnar pl. Trnkoczy 5O K, dr. Piccoli 30 K, St. F. C. Tauzher 30 K, Lilleg, trg 20 K, Tenente, trg. 20 K, Perdan, trg 20 K, Mihael Kastner 20 K, F. C. Roger sen. 20 K, Ivan Jax I5 K, Polkovnik plem Lukanc 10 K, dr. Zarnik 10 K, profesor Funtek 10 K, Leopold Biirger, »trgovec 10 K, gdč. Konigsberger iO K, gdč. Veh^r, voditeljica strokovne šole 10 K, tovarnar Liidersdorf, Žalec 10 K, F E. Zupan 10 K, Jakob Kapsch iO K, Milan Rosner 10 K, Adolf Lorant iO K, to-veroar Glaser, Dunaj iO K, vinotržec Zajec, Šiška iO K, tovarnar Scholz, Gradec 10 K, Gdč. Mattanovič, učiteljica iO K, lekarnar Roblek Ra-iovljica 6 K, magistrat ni svetnik Sesek 5 K, tovarnar Pecher, Dunaj 5 K, Mate in Marija Strkovič 4 K, Fettich Frankheim 3 K, Josipina Žagar 3 K, N. N. 2 K. Skupaj i563 K Avstrija** specijaliteta. Na £6iOdCH bo ehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovejra Seidlitx-pr*i*ka*4, ki jo prask asono domače zdrav o in vpliva na želo dec kropilno ter poHpe&imo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI., c. in kr. dvorni zalagat el j, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati |e izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko ir B podoiaom 5 8—1 Kašljajoče opozarjamo na inserat o Thvmomel Scdlae, preizkušenem izdelku, ld ga pogosto zapisujejo zdravniki. Učinek, ki hladi, blail bolečine In Odstranja vsako vnetje, kar ugodno pospešuje za elienje je pridobil in ohranil svetovni sloves iz »ornega domučVga zdrav la praškemu dem h čem a mazilu iz lekarnice P Fragnerja c. kr dvornega cobavitrlja v Pragi Ker se vedno bt lj razširja, dobiva se tudi v tukajšnih lekarnieah Glej inserat. b dalie tisti, ki jih bolita grlo'in požiralnik uživajo ti * Generalno zaatopBtvo za Avstrijo pri ccg. Barensfeld & VVedekind, Dunaj IX S Bchwar*-»p taieratr&aae 18. 352 1 JfaSi dedje bi se čudili če oi mogli videti, kako se je razvil zimski šp< rt. Sankanje, bobslev in ski se negujejo in zimske športne zabave so postale prireditve odličnega občinstva Seveda je zimski Šport resnično zdrav, ampak samo ako se skrbno varujemo prehlaje Ta pa storimo prav lahko s tem, ako med vožnjo vselej kako s^densko mineralno pastiljo (pristno Fayevo) razpustimo v ustih. Davno je že znano, da Faveve pristne sodenice že dobljeno prehtaditev hitro odstranijo biva se po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Generalno zastopstvo za Avstro.-Ogr.: W. Th Guntzert, Dunaj IV 1, Orosse Neugasse stev. 17. 3 Proti zobobolu m gnilobi zob izborne daluja dobro znana antiseptična Melueine ustna in zobna voda U utrdi dl««no In odratrarajnje ■•prijet d o sapo la a« t. t stakleni« a m navodom t K. BI gorodnemn gospođa H* Le v« t tka, lekarnarju v Ljubljani. V asa izborna Melosine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ost in je oeprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 8 steklenice Melos, ustne in sobne vode. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1006, Oii likima MiL Lnutikt I LJubljani; Risl|m mtt it 1 3oleg novozgrajenega Fran Joasin-f*** \nhU. mcatn. 203 99 Manthogo mm mentholovi gumasti srdend jačijo glasilke, varujejo pred prehlado, povzročajo jasen, čist zrak, razkrajajo slez. Zahvala Cena ikatlilel B 1*0. Dobiva|<> se po lekarnah. Zaloga in razpošiljanje: 4367—4 Nadvojvode Karla lekarnica Dnnal H/8. Eriherzog Karlplatz 14. Umrli so v Ljubljani. Dne 12. januarja: Berta PunČch, kramar-jeva hči, 5 let, Privoz 8. — Jernej Podbev-Sek, delavec, 39 let, Vegove ulice 4 Dne 13. januarja: Veronika Košir, nad-kurjačeva hči, 1 leto, Sv. Petra cesta 101 Dne 15 januarja: Bohuslava Kos, če v- | 1 i ar jeva hči, 2 leti, Florijanske ulice 19. V deželni bolnici: Dne 11. januarja* Ivan Bodalič, delavec, 51 let. — Terezija Dolinar, delavčeva žena, 32 let. Žitne cone v Budimpešti. Dso 16 januarja 1909. T^rssttai Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 12*48 Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 1 7i Rž za april „ za 50 kg K 995 Koruza za maj „ za 5C kg K 7 22 Oves za april , za 50 kg K 850 Efekt v. b vin ceneje. neteoroiositno poročilo, .vlrn» nad morjem 106 Srednji anrnl tlaka mm se i Podpisano gasilno društvo Irreka test potom slavni e. kr. pri*, zavarovana! slmlbl „4a»iHjsfcf Feniks« t Mnbljani za velikodašni dar v znesku 100 K, na* ki on jen kot nagrado za pomoč povodom požara tovarne za usnje g Karola Pollaka v Kranju dne 4. decembra i908, svojo najtoplejšo zalivalo. 287 prostovoljno gasilno društvo v Xran]i dne 13. januvarja 1909. C rt Cas opaao-vauja 14. 15. 9. zv. 7. zj. Z pop. Stanje barometra ' o s? a m H 2 Vetrovi Nese 728*1 730-7 7d0*3 00 sr s vzhod oblačno — 19 sl.vzsvzh. 9 11 si. s vzhod m Srednja včerajšnja temperatura 1*7 norm. 2*6° Padavina v 24 urah 0 0 mm Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, ozinma sestra, gospodična Pavla Škerl včeraj zvečer ob 6. uri, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta št ll, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Jakoba. 302 Lahka ji bodi zemljica. Ljubljana, 16. januarja 1909 Joalp in Marija Škerl, starši — Viktor, Ernest, Milan, bratje — Alo|zlla, Slavka, Gabrijela Kosser roj Škerl, sestre. Pri otročjih boleznih potrebujejo se Cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravn ik zaradi milega vplivanja svojega na katero radi zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofeljnih, krvlci, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarlh v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetni k ? Loschner-ja monografija o Giesshubl-Slatini.) 129—2 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih t r ero v ina h Janko Salovtc, načelnik. Ivan Pire, blagajnik. Svarilo} Hudobni in škodoželjni ljudje so raztrosili o meni neresnično govorico, češ da pod tujin imenom jemljem na up blago in druge stvari. Izjavljam, da jaz, odkar sem se vrnil v Ljubljano, nisem veel nobene stvari ne na obroke in tudi ne drugače in bom vse opravljivee brez razločka kazensko zasledoval. 302 V Ljubljani, 16. januarja 1909. j>anko tfergant knjigoveški pomočnik. Učenec z dobrimi izpričevali 86 sprejme pri tvrdki Jaz na Dunajski cesti št 17. 297 Klavir (Mflgnon) se ceno proda na Marije Terezije cesti 26,1 na d str 398 I! Čudite se!! 4 pari Čevljev za samo 3( 6 90 Zaradi nakupa ogromnega števila obutvi se bode samo kratek čas oddajalo po tej sramotno nizki ceni: 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove z močno zbitimi, jakimi podplati 8 posebno finim usnjem obšitib, veleelegantni najnovejša oblika in močni. Velikost na cm ali po številkah. Vsi štirje pari stanejo samo 6 ©O K. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez neprilik nazaj. 281 L. Zvveig, Krakov 50/20. Iščemo nevest ki si nameravajo napraviti opremo 1 istotako lako kupijo vse blago za gospodinjstvo najceneje v tkalnici Bratje KREJCAR Dobruška Stev- 9137 (Češko) Prepričajte se in naročite še danes po znižani ceni: 6 kosov rjuh la 150/200 cm velikosti, K 15— franko; 6 kosov rjuh la 150/200 cm velikosti K 16 50 franko; 1 kos irske tkanine la 20 m.dolgosti K ll*— franko. Tucat batistovih žepnih robcev K 3*— franko. 30 metrov najfinejših ostankov popolnoma brez napake, 3—8 metrov dolgosti K 24 — (Vzorci od ostankov se ne razpošiljajo.) Vzorci od vsega platnenega in baievinastega blaga gratis in franko. Vjrra.đjrn.0 dLo*volOe)zxar. Be 16 let obstoječa MfsteNJial ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLDX GtoDOfke ulice H 6 259 išče nujno: nekaj kuharic, gospodinj, pestunj in hišen za Ljubljano in zunaj; S komorni streinici v grofovske hiše; koči asa za na deželo; 2 natakarici v račun v Gorico in na Štajersko, dober zaslužek. Pot ti I rt a tukaj Vestna In kolikor iuosdo H*«r>« porstTr^stt* «aa?.otAvlja)mm Zunanjim dopisom je priložiti znamko za oti$ow. Proii se za naianenl natlov. Globoko potrtim sroem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znanoem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Avgusta Benigarja trgovca ki je danes ob polu 12 zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 61. letu starosti mirno izdihnil svojo blago dušo. 293 Pogreb nepozabnega rajnika se vrSi dne 17. ob 31/,. popoldne iz deželne bolnioe na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. Januarja 1909. Globoko žalujoča rodbina Benigarjeva. Brez * isalie-K-a poMebiieg-a otrveatlla. Slovenske tvrdke v Ljubljani. Brivci: Paškal Domianović brivec, Dunajska cesta štev. 6. Stanko Kelšin brivec Kopitarjeve nlioe št. 1. Julij Sikutrić briveo in lasničar Marije Terezije cesta št. 11. S. Strmoli brivec in lasničar. Zaloga lasnih mrežic, Pod Trančo štev. 1. v Čevljarji: Fran Medic čevljarski mojster, trgovina s čevlji za go-apode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2. Ivan Zamljen čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13. v Cevljarne: Josipina Herisch aaloga Čevljev češke tovarne, iidovske nlioe št. 7. Drožarji: Drože: Jugoslovanska droiarna Fran Golob & Jos. Polak Ljublj ana._ Makso Zaloker prva izdelovalnioa žitnih drožij, Kladezne ulioe 17. Rečne ulioe št. 5. Gos< i lne, restavracije: Češka budejeviška pivnica Sv. Petra cesta št 26._ Plzenski sanatorij pri Roži priporoča plzenski nPrazdroju v steklenicah. Izvirna napolnitev. Galanterijsko blago: J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno- galanterijskega blaga, _ Marijin trg žtev. 3.__ FrTlglič trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg. J. Praznik trgovina s papirjem, Stari trg štev. 24. _ A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12. Kleparji: Ivan Remžgar klepar, Florijanske ulice štev. 15. Knjigarne; Narodna knjigarna Zaloga papirja, šolskih in dragih knjig Ljnbljana, Jurčičev trg it. 8. Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva Kopitarjeve nlioe, TL nadstropje. Lekarne: M. Ph. Josip Čižmaf lekarna .pri Zlatem orluu, Jurčičev trg. Lekarna Tmkoczv Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Mizarji: Simon Praprotnik stavbno mizarstvo, izdelovanje omar za led, obrat s stroji, Jenkove ulice št. 7. Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove nlioe št. 8. Ignacij Vehar mizarski mojster, G-radaške ulice štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik „prl češnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Leuasi & Gerkman trgovina a suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. § Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1. A & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Fr. Ks. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Souvan Fran. Ksav. manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2. Modno in meš. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulice št. 7. Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19_ Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo. .Pri žari* Sv- Petra nizki ceni" ^""S1 oesta 8t. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin _za kroj, če in šivilje._ Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom, manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev. 23. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21. Opreme za neveste: Anton Šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domaČi izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril, Sv. Petra oesta št. 8. Anton Šare " srajoe za gospode, spalne srajoe, spodnje hlače itd., Sv. Petra oesta 8. ^ctm——m^mmt m mi mmm ■ i ■ i »jim—■■■ .i n—M——tj r. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija oesta St. 7. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišće za šivanje perila, Elizabetna cesta žtev. 6. Platno: Anton Šare platno za rjuhe in sa telesno perilo, _Sv. Petra oesta St. 8.__ Anton Šare prti, prtiči, brisalke, namiane oprave za kavo, roboe itd., S?. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17 Pralnica, svetlolikal.: v Anton Sare parna pralnica z električnim obratom, _Kolodvorske ulioe štev. 8 Anion Šare svetlolikalnioa ovratnikov iu mandet, Kolodvorske ulice štev. 8. Anton Šare prani e in likanje bluz, z as tor o v in finega perila, Kolodvorske ulioe št. 8. Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Poljanska cesta štev. 22. Stavbni ki: Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice štev. 4, II. nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska oesta št. 5 (I. nadstropje). Špecerijsko blago: Berjak & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg st 2. Josip Boltar trgovina 5 rseš&nim blagom, Florijanske ulioe Št. 17 Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesama Sv. Petra cesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, Zaloška ce-ta štev. 15. Fr Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. ll (Kolizej). Jos. Sekula špecerijska trgovina, zaloga žime in morske trave, Sv. Petra cesta štev. 14. A. Sušnik trgovina specerije, železnine in raznih barv. — Zaloška cesta št. 21. A. Šarabon trgovina s špecerijskim blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. _Zaloška cesta štev. 1_ A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, _Zaloška oesta St. 1._ A. Šarabon Novo urejena pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Zaloška cesta št. 1. A. Šarabon zaloga brinja in sliv ze žganjekuho, Zaloška oesta št. 1. And. Verbič trgovina e mešanim blagom, ._Tur j aški trg štev. 1.__ Tapetniki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, Selenburgove nlioe Štev. 1. Urarji in zlatarji; H. Sutner urar, trgovina a zlatnino in srebrnino, _Mestni trg žtev. 27._ Usnje: Fran Mally trgovina a usnjem Res) jeva oesta štev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice. Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulice štev. 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, prt dtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec ovetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlo vska cesta št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske uiice štev. 16. Zastopstva: Jos. Zidar glavni zastopnik za Kranjsko hrvaške vele-žganjarne za slivovko in tropinovec A. Her-manna v Varaždinu, Dunajska cesta štev 31 Jos. Zidar različna zastopstva, komisijska trgovina z žitom, trgovina z lanenimi tropinami na debelo, Dunajska cesta štev. 31. Železninske trgovine: Valentin Golob trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti. Mestni trg štev. 10. A. Sušnik trgovina železnine, Roman in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21. Kiju • v cavnicarji; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, t »varna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4. Anton Pete£ sobni slikar, Poljanski nasip štev. 52. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv Petra oesta št. 33. Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje._ Jakob Babnik vodovodni instalater Poljanska oesta štev 3. Glavna zaloga ;a južne dežele češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah Sv Petra nasip štev. 27. M. Franzl mehanično pleteuje na stroj, Privoz Štev. 10.__ Gotzl mL & Lebar rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št. 1. Brata Hlavka iz delo v a tel j kir ur gi Sni h in o trope dičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulioe. J Jane trgovina delikates in praške šunke, Wolfove ulioe štev. 1._ G. F. Jurasek uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra oesta štev. 62 al. Fran Kollmann zaloga poroelana in steklenine _Mestni trg._ Ludovik Krema fotograf, Sv. Petra oesta štev. 27._ Lavrenčič & Domicelj nasl. Karel Meglic žitna trgovina, Dunajska oesta št. 32. Fr. Mallv & dr. parna opekarna _Regije v a oesta št. 2._ Peter Matelič plakater in snažilec stanovanj z Vacuum Cleaner, Škofijske ulice štev. 14. M. Pakič prvi kranjski lesni, kosariški in rešetarskt obrt — Sanke. _Pogačarjev trg._ V. H Rohrmann trgovina z vegetabilijami in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št. 28 Fr. Sax elektr- tehniška obrt, Gradišče štev. 17 Ivan Sirk trgovina s suhim mesom, Šolski drevored, stanovanje Poljanska cesta štev, 70. F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe Štev b* Fr. Sevčik puškar in trgovec e orožjem, Židovske ulice štev. 8. ~ Josip Škerlj 8pedicijsko podjetje _Kongresni trg št. 16._ Jos. Skerlj prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice št. 4. Stari trg št. 4. Ivan Zupančič meti ar, Karlovska oesta štev. 6. Radi pomanjkanja krme po ceni prodam dva konja (šimelna) po 15 pedi visoka, po šest let stara, pripravna za kočiio. 283-1 Naslov v uprav. „Siov. Naroda" 4671-9 COCMAC PJSTILLERIE. FRANCAISE BUDAFOK* Dobiva se povsod. Krasne 1 -T .'.Jal BLUZE največja izbera 7 svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblekce priporoča do najnlijih cenah M. KRfSTOFiČ por- Bučar STARI TRS št. 28. •ilv.HWJ«wgpg>: ■fiKrnr ~r~rn rirniir Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 12«—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na češkem- 4592 5 in druge vrste oslovskega kašlja pri 0-trokih in odraslih se po zdravniških poročilih dobro obnaša kot dragocen in uči-kovit izdelek 8 ThymomeI Jcllloe. Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po poŠti frak o, &e se pošlje denar naprej 2*90 K. 3 s teki., ĆS pošlje denar naprej 7 K. 10 steklenic <5e •* posije denar napre 20 flu Izdal oranje fn glav}na taloga B. FRABNERJEVA LEKARNA 8539 c in kr. dvorni dob*-ite4). 16 Praga III., žtev VOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah P—Ho nm Ima Udelka, lzdelo-valca In "~" 73