Poštnina DlaSana v gotovini
Maribor, torek 3. aprila 1034
Stev. 75 Leto Vlil (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UraiSniiUo In uprava i Maribor, Seapoafca at. 11 / Tal ato« aradalttva 3440, oprava 14M Uhaja rasa« nadalja In praznfcov vsak dan ab 16. ari / Valja «•*•«*« pr*jaa*aa « upravi aR pa p a iti 10 Ota, doatavljan na dam « Dla / Oglasi pa aanika t Oslaaa aprajana Im« oglaaal addalati Jirtra* v tluMjanl r	tekov«	r»««o	M.	Il^oe	77
JUTRA’
99
Debakl vere v sporazum z Italiio
Mussolinijev govor, beograjski proces in tihotapljenje orož a
Pred svetovno vojno je bil Balkan najaktualnejše križišče interesov evropskih velesil:	Rusije, Avstro-Ogrskd,
Nemčije, Italije, Francije in Anglije. Vsaka teh držav si je izbrala na Balkanu svoje »interesno« ozemlje, na katerem je skušala realizirati svoje težnje, bodisi neposredne, bodisi posredne. Iz teh teženj je izvirala balkanska razcepljenost, in da je bil Balkan v očeh Evrope in o-stalega sveta — Balkan, so bile krive evropske velesile, ne male balkanske države. Po svetovni vojni se je pa središče križanja interesov evropskih velesil preneslo z Balkana v Podonavje, ki je postalo — n°vi Balkan! Nobeno vprašanje Podonavja se ne dviga na Površje in ne potiska v ozadje po lastni iniciativi podonavskih držav samih, temveč vedno po iniciativi velesil: Nemčije, Italije, Francije in Anglije. Zato se tudi nobeno teh vprašanj ne rešuje tako, ka-koi bi se moralo in kakor bi bilo edino naravno ter pravilno in se nobeno tudi — ne reši! Primerjava med predvojnim Balkanom in povojnim Podonavjem je tako ne samo umestna, marveč še več: docela točna!
V prvi četrtini letošnjega leta smo doživeli čudno barantanje za »ureditev« Podonavja, ki je izhajalo iz Pariza, Rima in Berlina, ne iz Dunaja, Prage, Budimpešte, Bukarešte in Beograda. Pred vsem sta pa bila pri tem na delu R i m m Pariz. Francoski diplomati in ministri de Jouvenel, Chambrun, Paul-Bon-cou^ Barthou tn drugi so v strahu pred nemškimi težnjami v Podonavju forsirali kar čez glavo francosko-italijanski sporazum. Pri tem so pa računali sai.-j z enimi postavkami, a puščali v nemar druge, nič manj ali celo še boli važne. Zato so tudi prepuščali iniciativo — Rimu. Pred tedni je zavladala v Podonavju psihoza, ki je ustvarjala celo rahlo vero v preorientacijo teženj Rima in v sporazum; doživljali smo čudne dneve, ko so mnogi sicer dolekovidni diplomati omahovali pod močjo lepih iluzij. Mi smo takrat strmeli in nismo razumeli, ka ko je mogoče, da so ti diplomati postali naenkrat tako lahkoverni in kratko idni, kajti v možnost preorientacije Rima, kra tkomalo nismo hoteli verjeti. Instinktivno smo čutiti, da se skriva v šopku .-o-nujanega nam cvetja — strupena kača. Neprestano smo si ponavljali znani latinski rek: »Titneo Danaos et dona leren-tesk
Danes se še niso razgubili odmevi zad njih konferenc in govorov, vse »snub-
ljenje« je takorekoč še sveže, pa vendar, kakšno potrdilo upravičenosti svoje nevere smo prejeli! Mussolinijev govor, beograjski proces proti Orebu in tovarišem in naposled odkritja o italijanskem oboroževanju Avstrije in Madžarske! Istočasno, ko so v Parizu in še marsikje drugje verjeli, da je mogoč z Italijo sporazum za »pravično ureditev« Podonavja, da je mogoče priključenje držav male antante k rimskim načrtom Italije, Avstrije in Madžarske in so se pripravljali razni zadevni sestanki se je dvignil Benito Mussolini in oznanil strmečemu svetu, da misli ie na tako »ureditev« Podonavja, ,ki bo ustrezalo težnjam Rima in njegovih trabantov, Dunaja in Budimpešte; spregovoril je atentator Peter Mijat O r e b in povedal, da se politični zločini, naperjeni proti eksistenci Jugoslavije pripravljajo in finansirajo v Italiji, Avstriji in Madžarski pred očmi odgovornih činiteljev, če ne morda celo pp njihovih — navodilih; časniki so pa povedali, da se teden za tednom odpošiljajo iz Italije v Avstrijo in na Madžarsko, ki bi morali biti po določilih mirovnih pogodb razoroženi, celi transporti bojnih letal, tankov, topov, strojnic, pušk in streljiva.
Po vsem tem moramo danes vprašati vse tiste diplomate, ki so verjeli v sporazum: Verujete še? Verujete tudi po vsem tem kar se je zgodilo in se dogaja? Zakaj je govoril Mussolini o oškodovanem vitežkem madžarskem narodu, kateremu se morajo prej ali slej popraviti storjene »krivice«? Zakaj se tolerirajo v Italiji vojaško urejene čete hrvat-skih emigrantov? Zakaj se dovoljuje v Italiji, Avstriji in Madžarski zbiranje zločincev in pripravljanje atentatov na jugoslovanske vlake, politike in celo na samega vladarja? Zakaj se pošilja v Avstrijo in Madžarsko vojni material? Zaradi »sporazuma«? Zaradi priprav za razširjenje rimskega pakta tudi na države male antante in zaradi knUurn:ta, političnega in gospodarskega »sodkovanja«? Če se najde kjerkoli v Franciji ali v državah male antante kdo, ki bo to verjel, potem mu pač ni pomoči in je zanj In za njegov narod edino dobro In 'corlstno, da si obesi mlinski kamen o-koli vratu in se potopi v globino morja. V Italiji se ni nič spremenilo! Zadnji manevri za »sporazum« so t”5 le nov način iskanja možnosti za zadovoljenje Ju,,) slavile in razbitje male antante, od česar bi utrpela največjo, nepopravljivo škodo tudi — Francija!	-r.
Senzacionalna poročila irancoskih listov o tihotapljenju orožja iz Švice, Belgije in Špani-e
Zatiranje naš h manjšin v A*baniii
ZARADI TERORJA IN NASILJA BE ŽE NAŠI LJUDJE IZ ALBANIJE V
SVOBODNO JUGOSLAVIJO.
PODGORICA, 3. aprila. Večje število naših rojakov je dospelo iz Albanije v našo državo. Ze pred nekaj meseci se je več jugoslovanskih družin
Izselilo iz Albanije, ker so tam življenj ske razmere neznosne. Naselile so se v zetski banovini in v okolici Podgorice. Predvčerajšnjim paje dospelo v Podgorico zopet 20 družin Iz Vrake v bližini Skadra. Doslej se je Iz Skadra in okolice izselilo v našo državo 130 družin s 700 rodbinskimi Člani. Okrajno glavarstvo v Podgorici je sporazumno z bansko upravo ukrenilo vse, da olajša življenje tem siromakom. Med izseljenci Je tudi družina znanega Ulje Rešetaria, sorodnika našega učenjaka prof. Rešetarja, ki šteje 16 čla-
nov. Vsi ti begunci so pribežali k nam iz Albanije zaradi splošno težkega položaja, v katerega Je zašel nag element v Albaniji po ukinitvi osnovne šole v Skadru, ki .ie bila stara nad 100 let. Poslali so predhodno v Beograd po sebno delegacijo, da reši vprašanje njihove kolonizacije.
ŠE VEDNO MALTA.
LONDON, 3. aprila. Guverner Malte je s posebnim odlokom povečal carine na uvoženo blago, zlasti pa za uvoz avtomo bilov in nogavic. To se smatra kot udarec za italijanski izvoz, ki je v zadnjem času pričel rasti. Guvernerjevo odredbo pa so pričeli fašisti izkoriščati v svoji propagandi med prebivalstvom Malte.
PARIZ, 3. aprila. Tako konservativni kakor tudi nacionalni listi poročajo obširno o tajnem oboroževanju irancoskih množic po komunistih. V tej zvezi se objavljajo zelo zanimive in senzacionalne podrobnosti-. Tako so po teh vesteh nakupili komunisti samo v Švici za 12 milijonov frankov pušk, samokresov in streljiva. Del tega orožja je bil iz Švice že spravljen na Francosko. Najvsčje vtl-hotapilanje komunističnega orožja se pa vrši na meji Belgije ter v Pirenejih. Kakor poroča pariški dnevnik »Le Jour«, je bilo te dni samo pri Anversi vtihotap-
ljenih v Francijo 14.000 pehotnih pušk. Orožje je bilo pripeljano čez majo na kmečkih vozovih, naloženo nato na tovarne avtomobile in spravljeno v razna pariška predmestja, kjer imajo komunisti svoja tajna skladišča. Policiji to tihotapljenje orožja ni neznano. Kakor poroča Ust dalje, je uvedena že obsežna preiskava, da se najdejo ta skladišča in da se prepreči nadaljnje oboroževanje komunistov, ki se očito pripravljajo na državljansko vojno. Odkritja so vzbudila v Franciji veliko vznemirjenje.
Kasaryk ne venre v skoraišnlo v*»?no
IZJAVA PREDSEDNIKA CEŠKOSLO VAŠKE REPUBLIKE POROCEVAL-
CU LISTA »PARIŠ SOIR«.
PRAGA, 3. aprila. Pariški dnevnik Pariš Soir« objavlja razgovor svojega posebnega dopisnika Gabriela Perreuxa s Češkoslovaškim preziden-tom Masarykom, naglašajoč uvodoma ugled, ki ga Je veliki državnik deležen povsod v svetu. Na vprašanje, če gleda na sedanje probleme sveta optimistično, je odgovoril Masaryk:
države v težkih notranjih vrenjih gin še ne prepričuje, da je demokracija na umiku. Demokracija mora po njegovem mnenju naposled le še zmagati, ker je še mlada. Nato je govoril o Raji, Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški itd. Češkoslovaška je postavljena na križišče nemštva in Masaryk je ponovil besede nekega češkega kralja »da se
»Optimistično? Nikakor. Toda tudi morajo Čehi nekako germanizirati, pesimist nisem. Med obojim je še več stopenj. Nadalje je izrekel prezident svojo vero v boljšo bodočnost kakor tudi prepričanje, da vojne še ne bo tako kmalu. Dejstvo, da so nekatere
da se bedo lahko uspešno uprli germa nizaciJI.« Zelo živo se je zanimal tudi za Francijo in izrek"! žsljo, da b! čim-prej srečno rešila svoje notranje težave.
Sestanek Tilulesca z Litvinovom
BUKAREŠTA, 3. aprila. Preden bo odpotoval zunanji minister Tltulescu v Pariz na sestanek s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem, bo obiskal Ženevo in se tam sestal s sovjetskim komisarjem Litvinovim. Politično krogi menijo, da je namen njegovega sestanka z Litvinovim pripraviti potrebno za priznanje sovjetske Rusije s strani male antante.
Cesarska manifestacija na Dunaju
DUNAJ, 3. aprila. Ob 12. obletnici smrti cesarja Karla je bila v nedeljo tu manifestacija monarhistov, katere so se udeležili tudi nekateri člani vlade in predstavniki oblasti, kakor tudi oddelki hajmvera. V Kapucinski cerkvi je bila najprej maša zadušnica, nato se je pa razvil sprevod do Karlove spominske plošče, kjer so po govorih zapeli mani-festanti staro himno »Bog obvari, Bog ohrani . . .« in vzklikali nadvojvodi Otonu.
NADOMESTNE VOLITVE V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 3. aprila. Včeraj so bile v Bukarešti in nekaterih drugih volilnih okrožjih nadomestne volitve. V Bukarešti je volilo 60% volilcev; liberalec Dino Bratianu je dobil 47.000, zaranisti pa le 27.000 glasov. V Notoari je bil izvoljen v senat trgovinski minister Teo-dorescu, v Garata je bil izvoljen bivši ministrski predsednik Mironescu, v Sorod pa neki proti semit.
V FRANCIJI SE ZAČENJA.
MARSEILES, 3. aprila. Tu so bili med prazniki nemiri in spopadi med fašisti in komunisti, pri katerih so bile 3 osebe ubite, več pa jih je bilo ranjenih.
BALKANSKA KONFERENCA.
ATENE, 3. aprila. Preteklo soboto sc je tu sestala banlkanska konferenca na 4. zasedanju in ji prisostvuje tudi bolgarska delegacija. Albanska delegacija je sporočila, da ne more sodelovati na konferenci, ker ni bila Albanija pozvana, da bi pristopila k balkanskemu paktu. Nato je predsednik balkanske konference Papanastasiu brzojavno obvestil albansko delegacijo, da je balkanska konferenca privatna institucija in v nobeni zvezi z vladami balkanskih držav. Konference se udeležujejo tudi neki višji uradniki grškega zunanjega ministrstva kot opazovalci.
RUSKI UČITELJI BREZ PLAČE.
MOSKVA, 3. aprila. Sovjetska vlada je v čedalje večji finančni stiski, ki .sc kaže tudi v tem, da nekateri učitelj; več mesecev niso prejeli plače.
BOMBA MED PROCESIJO.
MADRID, 3. aprila. V Oueri pri Toledu so neznanci^ vrgli bombo med velikonočno procesijo, ki sicer nikogar ni ubila, pač pa ranila nekaj ljudi. Še več jih je pa bilo ranjenih zaradi panike, ki je nastala.
OGNJENIK NA ISLANDIJI.
REYKJAVIK, 3. aprila. Na Islandiji je pričel bruhati ognjenik Gidajokkel. Vulkan je v j>opolni erupciji in so vidni izbruhi kilometre daleč. Po prvem izbruhu so slišali prebivalci močno podzemno bobnenje. Preteklo nedeljo je nad vso Islandijo padal dež v obliki pepela. Izbruh ognjenika pa ni nevaren za prebivalstvo Islandije, ker je ob vznožju gore malo naselbin.
Dnevne vesti
Pozdravljeni pevci bratskega naroda 1
Pevski zbor,»Smetana4* je že tul
Danes popoldne ob 2. uri se je pripeljalo s praškim brzovlakom 50 članov moškega pevskega zbora »Ometana« iz Prage, ki prirede zvečer ob 20. uri svoj veliki koncert v 5Unionu«. Koncert obsega 3 dele in je zelo pester ter vsebuje tudi slovenske pesmi. Občinstvu bodo na raz polago programi s prevedenim tekstom. Maribor je dragim gostom pevcem priredil lep sprejem. Pričakovalo jih je mnogoštevilno občinstvo in jih toplo po zdravilo. V imenu mestne občine, ki je pokroviteljica nocojšnjega koncerta, jih je pozdravil župan g. dr. Franjo Lipold in predsednik tukajš; Jugoslovansko-češkoslovaške lige minister v pokoju g. dr Vekoslav Kukovec. Gostje so se nastanili pri »Orlu« in v Dijaškem d. 4. Iskreno želimo, naj bi odnesli iz Maribora čim lepše utise im spomine.
Prodaja vstopnic za koncert »Smetane« je pri ge. Zlati Brišnik.
Svetovna kritika in pev:	zbor	»Sme-
tana«. Na kakšni višini je pevski zbor »Smetana«, vidimo iz mnogoštevilnih kritik, izmed katerih na, navedemo samo dve. Tako piše danski kritik v »Ko-danju«: v poslednjih letih nas je obiskalo več znamenitih moških zborov, med njimi ruski, kubanski in donski kozaki, tcda noben izmed njih se ne more meriti s češkim zborom »Smetano«, ki je nastopil pri nas ...« Dunajski list »Die Stunde« pjše: »Češki zbori so nekaj čisto posebnega, njih glasovna k,. • - — ' .10 drugi basi, edinstvenost v zvoku daje njih organom najjačio izraževalno silo. Zbor »Smetana« spada me’	'boijc
r '..4 zbore te vr.de. " ' •>’	. mo-
jega zborovodje g. prot. dr. Spilke je pokazal odlično znanje. Bilo je mnogo navdušenega ploskanja...« Nocojšnji koncert bo prirejet. pod pokroviteljstvom mariborske in praške mestne občine.
Prijatelji lepe pesmi, nocoj se vam nudi izredna prilika, da slišite najboljši češki moški pevski zbor »Smetana«, ki koncertira ob osmih v »Unionu«. Koncert obsega tri dele in bo zelo pester. Zapt,1 tudi tri slovenske pesmi. Na razpolago tudi slovenski prevodi petih pesmi. Nato prijateljski sestanek pri »Orlu«. — Je to njihov prvi koncert dvomesečne vele-tunieje po Jugoslaviji, Bolgariji, Turčiji in Grčiji.
Koncert »Smetane«. Danes v dvorani ■ Uniona« koncert pevskega društva »Smetana«, ki uživa svetovni sloves. — Obisk bodi rekorden! Po koncertu prijateljski sestanek pri »Orlu«. Je to prvi koncert njihove veletnrneje po Jugoslaviji, Bolgariji, Turčiji m Grčiji.
Jugosl.-čehoslovaška liga poziva vse svoje člane in prijatelje bratskega češkega naroda, da se udeleže nocojšnjega koncerta slavnega moškega pevskega zbora »Smetane« iz Prage.
Poziv mariborskim pevcem. Ipavčeva župa vabi vsa v njej včlanjena društva in vse člane pevce, da se zanesljivo u-deleže vsi do zadnjega nocojšnjega koncerta praškega pevskega zbora »Smetane«, ki bo ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Priprave vodita Glasbena Matica in tukajšnja JČ liga- Dvorana mora biti drevi nabito polna.
Nov grob. Na velikonočno nedeljo dopoldne je umrl v starosti 59 let posestnik in inšpektor finančne kontrole gosp. fvan Kosti. Pokojnik je bil v Mariboru znana osebnost. Za svoje zasluge .je bil tudi odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje. Radi svoje odkritosrčnosti in poštenosti si je pridobil v življenju velik krog prijateljev in znancev, ki jih je njegova smrt globoko zadela. Najtežje pa ga bodo pogrešali svojci. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 15.30 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi miu ohranjen med nami lep in časten spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno social je!
Nezgoda. Na Pobrežju je padci včeraj 60-letni zasebnik Andrej Mavrič tako nesrečno po stopnicah, da si je natri lobanjo. Nezavestnega so spravili v bolnišnico.
Med. univ.
dr. Joie Sekula
se je preselil iz Sodne ulice 9 v Cankarjevo ul. l/II. Ordinira od 8.-9. in od pol 14.—15. ure.
Telefon 28-17.
Minister dr. Kramer na pot! skozi Maribor. Z včerajšnjim popoldanskim praškim brzovlakom je prispel v Maribor minister g. dr. Albert Kramer. Na kolodvoru ga je pozdravil mestni župan g-dr. Lipold. Minister dr. Kramer je takoj nadaljeval pot proti Ljubljani.
Velikonočna procesija. Velikonočne slo vesnosti so potekle letos z običajno svečanostjo in ob lepi udeležbi. Sobotne pro cesije, ki jo je vodil knezoškof g. doktor Tomažič so se udeležili predstavniki vse ga mariborskega javnega življenja z mestnim županom g. dr. Lipoldom in okrajnim glavarjem g. dr. Senekovičem na čelu. Zastopani pa so bili tudi vsi drugi državni uradi in vojaška oblast. Pravi sijaj pa je dalo svečanosti lepo pomladansko vreme.
Žrtve velikonočnega streljanja. Kljub temu, da so letos oblasti strogo prepovedale običajno velikonočno streljanje, so se našli fantje, ki sO hoteli dati z možnarji pečat prazničnemu razpoloženju. Ker niso dobili smodnika, so streljali s karbidom, ki sicer ni tako nevaren kakor smodnik. V bolnišnico so pripeljali doslej 4 fante, ki so vsi lažje ranjeni. Dva imata hujše poškodbe na očeh, dva pa opekline na rokah.
50.000 naslovov bo imel »Veliki adre-sar za mesto Maribor in širšo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakogar, ki rabi naslove, ker bo adresar pepolen in bo vseboval vse polnoletne osebe s točnimi naslovi. Žurite se % naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26. telefon 29-70.
Mali harmonikarji 1SSK Maribora v Beogradu. Zbor malih harmonikarjev ISSK Maribora se je podal na turnejo že prejšnji teden v Beograd, kjer je bil na-vdušeno sprejet in je doslej priredil že 3' koncerte, ki so bili vsi razprodani. Beograjski listi prinašajo o njihovem nastopu obširna poročila in nagiašajo, da je bil sobotni koncert, ki so ga priredili pod vodstvom zborovodje prof. g. Švajgerja v Kolarčevi dvorani v Beogradu, pravo zmagoslavje za male 'umetnike, za razvajeno beograjsko občinstvo pa prijetno iznenadenje. Mali harmonikarji so bili povabljeni na dvor na Dedinje, včeraj pa so odpotovali v Novi Sad. kjer so bili prav tako navdušeno sprejeti.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru poziva svoje članstvo, naj se v čim večjem številu u-deleži pogreba g. Ivana Kostla, očeta tov. dr. Janka Kostla. tajnika naše zveze. Pogreb bo danes popoldne ob 15.30 na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Še so na svetu pošteni ljudje. Na velikonočno soboto .ie našel na Slomškovem trgu g. Jožef Zajc, cand. iur., dragoceno zlato žensko zapestnico, ki jo .ie j izročil uradu za najdene predmete na tukajšnji policiji.
Napad. Neznani napadalci so sinoči napadli na Pobrežju 20-letnega tkalca Karla Šterna in ga hudo obdelali' z noži. Težko ranjenega so poklicani reševalci spravili v mariborsko bolnišnico.
Licitacija najdenih predmetov. Jutri od 8. do 12. ure bodo v uradu za najdene predmete na glavnem kolodvoru prodali na javni dražbi razne predmete, ki so jih potniki pozabili v vlakih in v raznih drugih železniških prostorih.
Člani in članice »Podpornega društva želez, delavcev In uslužbencev v Mariboru«, se vabijo na člansko zborovanje, ki bo v sredo 4. aprila v Gambrinovi dvorani, in sicer: za upokojence, njih žene in upokojenke ob 16. (4.) uri. za aktivne uslužbence in njih žene pa ob 19 (7.) uri. Dnevi red: 1. Poročilo o izvršenih volitvah zaupnikov (delegatov) in ponovne volitve. 2. Predstoieči občni zbor. Članske izkaznice prinesti s seboj Pridite vsi.
Občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev. Mariborsko društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev bo imelo v soboto 7. trn. ob 20. uri v dvorani hotela »Zamorec« svoj 3. redni letni občni zbor z naslednjim dnev nim redom: otvoritev, poročila društvenih funkcionarjev, sprememba pravil in predlogi uprave, poročila zvezinih delegatov, volitve predsednika, upravnega odbora in nadzorstva ter raznoterosti. Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži in s tem manifestira svojo stanovsko zavest. Ker bodo podali na občnem zboru delegati zveze društev, trgovskega bolniškega podpornega društva in Pokojninskega zavoda zanimive referate, naj smatra vsak nameščenec za dolžnost, da prisostvuje zboru in da ne stoji ob strani, mar več s pozitivnim delom in nesebično požrtvovalnostjo pomaga v boju za naše stanovske in socialne pravice.
Prepovedan tisk. Naše notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v državo periodični list -Die Kommen-den«, ki izhaja v Berlinu in časopis »Ar-chivo per la Dalmazia«, ki izhaja v Zadru.
Poskusen samomor. Mnogo je na svetu možkih, ki iščejo sreče v ljubezni žensk.	Eden	takih je	bil	tudi trgovski
potnik	neke	zagrebške	tvomice usnja
France K. Več let je bil uslužben kot knjigovodja v Murski Soboti, kjer se je tudi oženil in mu je žena rodila dvoje otrok. Vse to pa ga ni navezalo na doni, kjer je zaman iskal ljubezni in rodbin ’ ■ sreče. Spoznal se je z neko blagajni ko, ki ga je popolnoma odtujila ženi otrokom, tako, da se je letos ob no-letu poslovil	od nje in	šel	po svetu. Ko
je na	velikonočno soboto	po službenih
opravkih prispel v Maribor, je v njem dozorel sklep, da napravi konec svojemu duševnemu trpljenju. Najel je sobo v nekem hotelu, kjer so ga našli nezavestnega v mlaki krvi s prerezanimi žilami na levi roki. Poklicani reševalci so nesrečnega moža takoj prepeljali v bolnišnico, vendar pa je njegovo stanje zelo resno.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 4. t. m.: Ob 12.15: reproducirani orkestralni koncertg 12.45: poročila; 13: čas, razni zbori na ploščah: 18: radio-kvintet; 18.30 radio-orkester; 19: o sodobnem gledališču; 19.30: pregled jugoslovanske knji- j ževnosti; 20: koncert okteta »Ljubljan- ! skega Zvona«; 20.45: violinski koncert Karla Rupla; 21.30: mandolinistični kvar tet; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Grajski kino predvaja od velikonočne sobote dalje izborno, sijajno opereto »Mladega princa velika ljubezen«. V glav n ih vlogah Willy Fritscli. Trude Marlen in Paul Horbiger. Zabaven, izborno u-spel velefilm.
Kino Union. Do vključno srede vesela opereta »Srečna pot« z Magdo Schnei-der in Maxom Hanzenom. Od četrtka dalje »Na stranpoti življenja«, film izredne lepote.	’_____________
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje
Sinoči okrog 9. ure je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Zemljariča pri Sv- Marku niže Ptuja. Ker je bilo vetrovno, se je z bliskovito naglico razširil tudi na sosedne Objekte in je bilo namah v ognju 7 gospodarskih poslopij s hišami vred. Ljudje so zbegani tavali okrog in so si rešili le golo življenje. Na pomoč so prihitele gasilske čete iz Ptuja, Spuhle, Dornave, Stojncev, Zabovcev in Bukovcev, ki se jim je posrečilo lokalizirati ogenj, ker je bila v nevarnosti vsa vas. Gasilno akcijo je vodil podnačelnik ptujske Čete g. Franc Breznik in so gasilci črpali vodo iz Drave. Reševalna akcija pa je bila pod vodstvom g. Jurija Pihlerja iz Ptuja, ki je nudil prvo pomoč hudo ponesrečenemu posestniku Janezu Lubcu in njegovi ženi. Lubca so z avtomobilom prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer bo naj-
Narodno gledališče
lit. r'-Torek, 3. aprila: Zaprto.
Sreda, 4. aprila: Zaprto.
Četrtek, 5. aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Red A.
Lastnike gledaliških blokov opozarja- \
mo, da je letošnji glasbeni repertoar iz- I črpan ter naj zato glasbene bloke čim- | prej porabijo.
P. t. gledališke abonente in blokase j prosi gledališka uprava, da poravnajo 1 čimprej svoje zastanke, zlasti ker je pr- | vega tega meseca zapadel že poslednji j obrok v plačilo. Gledališče mora svojim obveznostim zadoščati sproti, pričakuje pa tudi od abonentov, izmed katerih ima jo nekateri velike zastanke, da store svojo dolžnost.
Golouhova basen za odrasle »Od zore do mraka« odložena. Ker je obolela ga. Zakrajškova, ki igra v imenovani igri eno vodilnih ulog ter do konca sezone ne sme nastopiti, se mora »Od zore do mraka« odložiti na začetek prihodnje sezone. — Drama pripravlja sedaj izredno naneto komedijo C ur ta Goetza »Hokuspokus«^_________________________________   I
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staropreizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi j ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi , v vseh lekarnah, drogerijah in špecerij- -j ' skih trgovinah.	_
Drobna policijska kronika. Cez prazni | v e so imeli na policiji božji mir. Aretira-l' ne so bile samo 4 osebe zaradi manjših policijskih prestopkov, zabeleženih imajo nadalje 15 prijav in 6 potočil, ki pa niso omembe vredne, izvzemši krvavega dogodka na Tržaški cesti, kjer je neki čevljarski pomočnik obračunal s svojo nezvesto ljubico in hudo pretepel njenega spremljevalca.
Tudi vlom v Uranjekovo trgovino v Zg. Polskavi odkrit. Kakor je -Večernih« svoječastio poročal, je bil v Slov. Bistrici prijet Faležev pajdaš Črepinko iz Gabernika, ki bi tudi prišel pri vlomu v Uranjekovo trgovino v poštev, la vest pa v toliko ni točna, ker je bil Cre-pinko aretiran v noči od 3. na 4., vlom pa izvršen še-le v noči od 7. na 8. marca. Komandirju orožniške postaje Ivanu Ve-likogni se je po dolgem prizadevanju in kljub temu, da storilec v Uranjekovi trgovini ni zapustil nobenih sledov, posrečilo ugotoviti vlomilca v osebi Stanka Ferfoljc, enega izmed makoiskih vlomilcev, ki so že vsi v zaporu. Ferfolja je priznal, da ie vlomil v Uranjekovo trgovino in je bil opremljen z rokavicami. Pripeljal se je 7. 3. iz Maribora s kolesom in vlomil s pomočjo droga skozi okno ter v pripravljeno vrečo stlačil u-kradene stvari v vrednosti okoli l0011 Din. Proti jutru se je s plenom odpeljal proti Mariboru ter večino stvari prodal na sejmu podeželskim ljudem. Ferfolja je zanikal, da bi bil odnesel toliko blaga, kakor zatrjujejo Uranjekovi, za okoii 30.(XX) Din, ker je bil pri vlomu Čisto sam zaposlen ter bi sam tega ne mogel izvršiti ozir. ne bi mogel toliko blaga odnesti.
brže podlegel nevarnim opeklinam. Zelo resno pa je stanje tudi njegove žene.
Posestnikom Josipu Kostanjevcu, Ant. Zemljariču, Janezu Lubcu, Martinu Forst neriču, Francu Majcenoviču, Antonu Kukovcu in posestnici Mariji O brano vi so zgoreli vsi objekti do tal in vse imetje. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 350.000 Din in jc krita le z malenkostno zavarovalnino. Zgorelo je 7 krav, 12 svinj in večje število kokoši. Posestniku Zemljariču je zgorelo tudi 5.000 Din. Požar je bil podtaknjen in so orožniki že aretirali neko Nežo Strnvškovo, ki je 0-sumljena zločinskega dejanja.
Uvedena je bila takoj pomožna akcija za pogorelce in apeliramo tem potom na vsa dobra srca, naj priskočijo hudo prizadetim na pomoč s kakršnimikoli darovi. Vsi posestniki so postali čez noč berači.
črevesja.
katastrofalen poiar v ptujski ekefrci
Pri Sv. Marku nije Ptuja ie ogenj uničil vse objekte in premožen;e 7 posestnikom - Skoda, hi ni kr ta z zavaro-
W	1	  __	TETA	AAA	J	\! --	\	mo	rn	l	n	n	1	Ir	n
na ninn
Jurček
Vesela pravljica v štirih slikah
Pavel G o 1 i a se je lotil pri nas po vojni tiste gledališke panoge, ki je najbolj zanemarjena: mladinske igre. Takih iger, prav za prav igric, imamo Slovenci sicer precej, toda kvalitetnih del ie vmes bore malo in se manj takih, ki oi soaira fud; na poklicne odre. Goliajih je napisal že celo vrsto in so se v Ljubljani tudi že vse igrale, dočim so nam v Mariboru večinoma še neznane. Zato ie storilo vodstvo našega gledališča prav, da nam je v nedeljo popoldan uprizorilo »Jurčka«. To delo se giblje v okviru veselih pravljic in zato ne pomeni nobenega preloma tradicije in nič novega, je pa pisano spretno in zabavno. Vidi se pač, da pozna avtor enako dobro potrebe odra kakor zahteve mladega auditorija.
Zgodba sama je preprosta: Reven oče, revna mati, omejen sinček Jurček. Siromaštvo je v skromnem domu- Jurček nese v hribe materino platno, da ga zamenja za moko. Ko se vrača, mu veter razpiha bero. Trije popotni muzikanti ga potegejo: naj pokliče veter in zahteva od njega vrnitev moke. In veter se res oglasi. Ne vrne Jurčku sicer moke, zato mu pa podari tri dragocenejše stvari: zvonček, ki prikliče jedila, petelinčka, ki nese cekine in palico, ki ozdravlja. Z vsem tem se napotijo Jurček in muzikanti v gostilno, kjer jim gostilničar ponoči zamenja darove. Toda izteče se vendarle vse dobro. Veter pripomore, da vrne tat Jurčku dragoceno kramo. Velik de! uspeha je odvisen od režije in igre. Pri nas se pa temu ne posveča zadostna TO ž n ja. Dela se po mišljenju, da je za mladinsko predstavo \^e dobro. Ras-b c r g e r j e v a režija ni pokazala nobene potruditve, le naštudiranje in odigra-nje dela po stari šabloni- Tudi naši igralci imajo za like mladinskih predstav — šablone. Vendar, s tega stališča gledano, uprizoritev »Jurčka« ni nič slabša kakor so bile uprizoritve drugih del; mestoma je morda celo za odtenek boljša.
Igralci so ustvarjali večiuoma pošab-'°nah, le nekateri so se bolj potrudili. ^]ed muzikanti (Gorinšek, Harastovič, Med v en) ie bil najboljši prvi. Zel. posrečen je bil Jurček gdč. Barbičeve. Skladno sta zaigrala Jurčkovega c“cta g. Rasberger in mater ga. Gorinškova. Dober Veter je bil g. VI. Skrbinšek, prav
tako je gdč. Starčeva lepo predstavila Nevihto, Snežak je pa bil g, Cmobori. Realistično podobo krčmarja je podal g. Grom, njegova dekla Urša je bila ga. Dragutinov;.:eva, hi: i .c pa g. ''srdonik.
Mimo' ieli. so nastopili še gozdni možiček r " Mo'..	t.1	deklice	T	:>rhi!‘~va,'
K riža jeva in Perkličeva ter divji možje Turk. Blatnik in Filipčič. Obisk je bil i: i premieri zadovoljiv.	-r.
/OKOL
Prosvetno delo Mariborske sokolske župe
Tudi v pretekli dobi je župni prosvetni odbor pod vodstvom predsednika br. Lintnerja neurhorno dajal iniciative in smernice za smotreno prosvetno delo posameznih edinic. Mirno lahko trdimo, da je prosvetno delo v mnogem napredovalo. V večini edinic je tako mnogo-stransko, da so postale središče vsega prosvetno-vzgojnega delovanja v do-tičnili krajih. Skoro povsod najdemo mimo intenzivnejšega sokolsko-idejnega prosvetnega dela tudi razveseljiv razmah sokolskih knjižnic, odrov, pevskih in tamburaških zborov. Želeti bi bilo le še večjega razmaha lutkovnih odrov. De lovanje številnih edinic je najboljši dokaz, da zlasti v manjših krajih s svojini raznovrstnim delovanjem lahko popolnoma zadoste vsem 'prosvetno-kultur-nim potrebam.- In prav''zaradi- tega pomeni ustanavljanje raznih novih nacionalnih organizacij v manjših krajih samo nepotrebno cepljenje sil in mora imeti le negativne posledice. Nedvomno bi bili uspehi prosvetnega dela še večji, če bi imeli tudi tehnični organi več razumevanja za delo in bi ga podpirali, a ne, da ga ponekod celo omalovažujejo.
V župi ie 44 prosvetnih odborov. Njih sestava je precej različna in prilagodena krajevnim razmeram. Nekatera društva imajo organizirane tudi vse odseke. Delo je bilo razdeljeno in je prosvetni odbor mimo programa načel tudi vprašanja o nacionalni vzgoji članstva in o vzgoji sokolske mladine. Posebno pažnjo ie posvečal odbor vzgoji sokolske mladine, ker bo le pravilno vzgojena mladina postavila nove in boljše temelje sokolski organizaciji.
Zbor društvenih prosvetarjev je bil lani v Mariboru. Zastopanih je bilo 32 društev in 19 čet. Prosvetne konference, ki je bila julija lani. se je udeležilo 19 sokolskih delavccV. Na konferenci so razpravljali o nacionalni Vzgoji član stva, o narodno-obrambnem delu v Sokolstvu. o sodelovanju z drugimi nacionalnimi organizacijami in je bila spre jeta tudi obširna resolucija. Župni pro-
svetni odbor je ob priliki Mariborskega tedna za 20 letnico obstoja organiziral župno Sokolsko razstavo, ki je izredno dobro' uspela. Namen razstave je bil, pokazati na podlagi zelo številnega materiala, kakor tudi na zemljevidih in statističnih tabelah celotni razvoj župe v prvih 20 letih. Drugi oddelek razstave je’bil posvečen lutkam, ki so se v župi že prav udomačile, tretji pa manjšinskemu problemu.
V pretekli posiovni dobi je odbor organiziral tudi tridnevni prosvetni tečaj, ki se ga je udeležilo 25 društev in 4 čete. Na tečaju so bila predavanja o sokolski ideologiji, o zgodovini Sokolstva, o sokolski organizaciji, o sokolskem prosvetnem delu. o telesni vzgoji, o vzgoji sokolske mladine, sokolski literaturi, zdravstvu, taborenju in filmu ter o nacionalni vzgoji. Tečajniki so si ogledali Studijsko knjižnico in prisostvovali mladinskemu popoldnevu, ki ga ie priredil br. Lavrenčič. V okviru tega tečaja ie bil sestanek sokolskih prosvetarjev pod vodstvom br. Fuxa iz Ljubljane, na katerem so bili sprejeti važni sklepi glede naših obmejnih postojank. Tečajne izpite je napravilo 12 tečajnikov s prav dobrim uspehom. Prosvetni tečaji pa so bili tudi po društvih in fp trajali skupno 36 dni ter je bilo na njih 128 predavanj, k? jih je poslušalo skupno 660 bratov in sester.
Po vseh edinicah je bilo v župi skupno 247 idejnih. 122 zgodovinskih, 60 tehničnih, 122 zdravstvenih. 57 administrativnih in 78 drugih predavanj. Nagovorov pa je bilo skupno 920 idejnih, 259 zgodovinskih, 132 tehničnih. 192 zdravstvenih, 137 administrativnih in 285 drugih, med katere spadajo socialna, narodno-gospo-darska, književna in umetnostna razmo-trivanja. Skupno je poslušalo nagovore 20.069 članov, 9052 naraščajnikov, 34.696 dečkov in deklic ter 2322 drugih poslušalcev, skupno torej 66.132.
V 43 društvih in 13 četah imamo skupno 16.184 knjig, od katerih je bilo lani izposojenih 21.047. ki jih je prečitalo 7452 čitateliev. Pri posameznih društvih
Mnogi tiudje
ljubijo mleko, ne morejo ga pa vedno nositi s seboj. Odkar so pa i//.*/* k°n' novi KC'KC boni v prometu, je to vendar mogoče, ker ti vsebujejo mleko Prijatelji mleka poskusite odlične mlečne
PROIZVOD: ..UNION", ZAGREB.
je opaziti znaten porast knjig in številu čitateljev. Sokolskih čitalnic je v župi 12 in v njih na razpolago 27 listov in 39 sokolskih listov. Župni prosvetni odbor je razvil lani živahno akcijo za varčevanje in je priredil več zadevnih predavanj in nagovorov. Skupno je bilo prihranjenega v 28 edinicah od 310 pripadnikov 17.300 Din.
V župi je bilo skupno 205 propagandnih izletov, 126 poučnih in 212 drugih. Skupno se je udeležilo izletov 16.845 pripadnikov, in sicer 4960 bratov in sester, 1544 naraščajnikov in naraščajnic ter 10.350 dečkov in deklic. Nadalje je bilo v župi skupno 1397 drugih sokolskih prireditev. in sicer 162 društvenih večerov, 154 debatnih večerov, 240 gledaliških predstav, 101 lutkovna predstava. 42 ki-nopredstav, 66 koncertov, 88 zabav. 136 svečanih proslav in 64 akademij. Jako razvita' je v župi odrska umetnost, ki stopa povsod na imsto praznih alkoholnih prireditev. Razen nekaj izjem sp skoraj V-si podeželski odri v Sokolskih 'domo vih in se posebno odlikujejo ljutomerski, murskosoboški, slovenjgraški in studenški. Tudi lutkarstvo stalno napreduje in ■ imamo v župi že trinajst odrov, med 'katerimi je najbolje opremljen oder 'društva Maribor matice, čigar prireditve so na višku. Sokolskim četam pa je posvečal župni prosvetni odbor posebno paznjo in se .ie v ta namen ustanovil pri župi tudi poseben- odsek, ki pa ni prišel preko priprav.
Žfiphi prosvetni odbor je bil v tesnili stikih z drugimi organizacijami, predvsem pa z Zvezo kulturnih društey. V bodočem letii pa si je župni odbor začrtal glavno delo v tern, da bo pregledal vse' edinice z. ozirom na njihovo prosvetno delovanje, in da bo.priredil prosvetne tečaje v vseh . okrožjih.
Marcele Tinayre:
Poročno potovanje
Daniel in Marija sta morala napraviti poročno potovanje, v Italijo seveda. Taka je bila tradicija v njunih obeli družinah že celo prešlo stoletje, odkar so Madame de Stael. George Sand, Alfred de Musset in vsi drugi romantiki posvetili Italiji ljubezen. Da je bila ta njih ljubezen prava ljubezen, o tem niti niso dvomili ti pisatelji, ki so smatrali pošteno katoliško ljubezen za malomeščanski občutek; toda njih čitatelji so pozabljali to nijanso in so se v času medenih tednov smatrali za romanske ljubimce, ki hodijo v Benetke skrivat svoja poželenja in vročo ljubezen. Vračali so se oduševljeni kot so pravili in izpame-tovani, in njih otroci so petindvajset let pozneje spet začenjali.
Sedaj sta bila Daniel in Marija na vrsti. Za njiju mnenje ju sploh vprašali niso. Starši, ki so plačali potovanje, so dejali:
»Samo ob sebi se razume, da gresta v Benetke...«
Mlada zaročenca nista ugovarjala. Bežala bi bila na Kitajsko, da se ubranita papanov in mam, stricev in tet, bratcev in sestričin, ki so prihajali kot je starodavna moda v Franciji ra dežv.. Ii. da pripravljajo ;r~čo na ta način, da ju obsipavajo z nasveti. Benetke? Zakaj ne? To je čudovito mesto, kamor družine ne odhajajo več, ker je rezervirano za poročna potovanja, mesto, kamor starši ne smejo priti za vami — navada to prepoveduje — in kjer ne vidite na kanalih nikogar drugega kot objemajoče se dvojice, ki se spogledujejo. četudi se ne poznajo.
Teta Zelija, ki je bila y svoji mladosti
v Benetkah, je podarila Mariji starega plesnivega »Vodnika«, čigar vsi podatki so morali po tridesetih letih biti napačni! Stric Karel pa, ki je bil. »bel esprit« in umetnik družine, je bohotno opisoval krasoto mesta dožev. Govoril je o Ti-cianu in Pavlu Veronežu, o Stopnišču orjakov, starih palačah in predvsem, da predvsem — o Mostu vzdihljajev! Bahal se je, da je bil v svinčenih ječah in da natančno pozna višino kampanila. dolžino in širino sv. Marka. Kar se tiče mame, se ji je milo storilo, ko se je spominjala golobov in tvornice čipk.
Tako so Benetke s svojo magično močjo spominov prevzele vso rodbino. Malo oveli in odebeleli ljudje, ki so izpolnili poročni obred potovanja proti »Kraljici Adrije«, so se videli v svojih spominih, a ne kot taki kot so bili, temveč kot bi bili mogli biti. In slikali so se v najprikupljivejših barvah mladosti in ljubezni.
»O.i, Benetke! Benetke!« so vzdihovali .... In dodali so:
»Srečna otroka! Videla jih bosta kmalu! Ne pozabita si ogledati akademije..
»Palače dožev!«
»Hiše Desdemone!«
»In velike cerkve... San ... kako se •7. imenuje? ... San ... Saj veste ... tam, kjer so vsi grobovi dožev... San Polo.. •«
»Zanipolo?«
»Morda... in pa Lido!«
»Strašni Lido?«
»Vzemita si vodnika. S tem si prište-dita časa. Mi smo imeli enega, ki nam je razkazal vse znamenitosti v dveh dneh. To jc bilo udobno ...«
»Ir. najmita si gondolo za ves dan. V Benetkah človek ne hodi. ampak se guga...«
»Oj, serenade pod balkoni!«
»V luninem svitu!«
»Če le komarjev ne bi bilo!«
»In duh kanalov... Toda človek na to ne misli, če je na poročnem potovanju, vzvišen je nad te malenkostne neprilike. Jaz sem rekla svojemu možu ...«
Daniel in Marija sta pustila govoriti očake. Kot njiju starši in še bolj sta bila občutljiva za poezijo starih mest in velikih spominov, predvsem pa sta se ljubila in skupaj sta uživala šele malo svobode in prijetnih uric, kajti Marijina mati je- bila dama z risjimi očmi, ki nikakor ni bila moderna in je strogo pazila na to. kar se spodobi.
*
Poročni obed je minil in kor.čan je bil dolgi »dejeuner dinatoire«, ki je v tej zaostali provinci še nadomeščal pariški »lunch«, in mlada žena je mokra od materinskih solza in poljubov štiridesetih stricev in tet, bratrancev in sestričin, vstopila v vlak, ki jo je z možem odvedel v Pariz. Tu naj bi se odpočila dva dni v malem novem stanovanju, nato pa odpotovala v Benetke.
Kakšno je bilo potovanje po železnici, si morete predstavljati, če ste bili no.vo-poročeni s petindvajsetimi leti. In kar se tiče dveh dni odpočitka, sta prešla kot sanje v zmedi, nežnosti, neizrekljivem veselju. Tretje jutro se je posvetilo in Daniel je izjavil pred kadečo se čokolado in žemljicami:
»Meni se prav nič ne ljubi odpotovati.«
»Meni pa še manj,« mu jc odvrnila Marija, katere svetlim lasem je krasno pristojala rožna jutmja obleka.
»Vendar pa Benetke...«
»Da, Benetke...«
»Prisiljena sva odpotovati tja!«
»To bi bil škandal!«
»Smatrali bi naju za filistra, ki nista vredna gledati lepih stvari.«
»Ali pa za prozaična ljubimca.«
»In vendar... vagoni, sosedi po vagonih, hoteli, hotelske sobe, ki so bile in ki bodo za vse ljudi in naši prvi spomini. zvezani z vsem tem.,.«.
»In kako je nama lepo biti tu!«
»Nikogar ne rabiva!«
»Tudi umetniških del ne!«
»Saj bi ne imela niti časa, si.jih ogledati. Bolje bi bilo počakati nekoliko mesecev... morda prihodnje leto?... Saj se ne bova imela nič manj rada, kajneda ne? Toda bolj bova navajena drug na drugega in slednjič tudi v stanu pogovarjati se. Skratka, ta navada, napraviti poročno potovanje, ie naravnost bedasta. .’.«	......
»In malo nespodobna tudi.«
»Torej, kaj naj storiva?«
»Pusti mi časa do današnjega večera, da razmišljam,« je dejal Daniel. »Boš videla!«
Razmišljal je in ker je imel srečno navado, da se naglo odloči, je dejal zvečer začudeni Mariji:
»Pripraviva kovčege! Dair* odpotujeva!«
. »V Benetke?«
»Približno...«
Sla sta v Italijo, da, celo v Benečijo. Na obronkih furlanskih Alp so srčkane vile s slikanim pročeljem. Obdane so od smrek in cipres. V enem teh malih gnezd sta se skrila novoporočenca in s pomočjo cele vrste razglednic, ki so predstavljale Most vzdihljajev, Doževo palačo in Sv. Marka, sta dala svojima rodbinama zadoščenje, da so bili mnenja, da sta tudi onadva izvršila stoletni obred 5n napravila kot papa in mama poročno potovanje v Benetke.
Stran 4.
Mariborski »V e S er ni k« Jutra
V Mariboru, dne 3. IV. 1934.
——mirni' i' 11 nri-rni r~ rr -"
MARIJ SKALAN.
25
Roman Iz prazgodovine človeštva.
»Strast razjeda tvoje telo, faraon!« je dejala princesa, »moje pa je mirno in hladno. Kako bi moglo zagoreti s teboj v plamen ljubezni, ki mu je neznana. Sr-cu ni mogoče ukazovati, samo telesu, a tudi temu samo tedaj, če se boji muk in maščevanja. Moje se ne boji ni&ssar, tudi žrtvenika ne. Prisegla sem najvišjemu božanstvu solnca, da nočem biti blago, ki se daruje in ta prisega ml je sveta. Ne morem je prelomiti.«
»Saj nočem, o čista, da bi mi bila darovano blago, samo ljubezni tvoje te prosim.«
»In če te ljubezni nimam, kje naj jo vzamem, da ti jo darujem?«
»Prebudi srce svoje, saj samo še spi.
Ko se predrami, bo polno sladkega kopr-nenja in bo s slastjo dajalo in s hrepenenjem sprejemalo.«
»Morda bo kdaj, sedaj ne more.«
»Ker še ne pozna slasti darovanja in
sprejemanja. Samo okusiti jo še mora. Daj, da jo okusi!«
Faraon se je nagnil k princesi, ovil ji naglo roke okoli telesa, jo krepko pritisnil k sebi ter jo hotel poljubiti, a princesa mu je odmikala ustne. Borila se je z vsemi svojimi močmi. Semiš Ofiris je hropel in se ruval z dekletom, ki se ni uklonilo. Dasi še otrok, vsa drobna in šibka, je zbrala toliko moči, da ga je njen odpor dražil in buril. Kri mu je zalila obraz, živci so popuščali, srd je vstajal v njem in naraščal do blaznosti. Divje je stisnil k sebi mladenko, ki bi jo kmalu zadušil, dvignil se je in jo treščil na tla.
»Divjaška kača divjaškega očeta!« je zarjul. »Ubijem te, zmečkam, zdrobim na drobne kosce!«
Princesa je zakričala od bolečine, solze so ji zalile oči, a ponos se ji ni strl.
»Ubij me, zmečkaj, zdrobi,« je kriknila, »ker potem ne bom več v tvoji
oblasti. Duh moj se bo združil z duhom I Najvišjega, da pošlje prekletstvo nate in na narod tvoj ter na deželo tvojo, kruti, brezsrčni!«
Dvignila se je in vzravnala. Zasopla,
izmučena, raztrgana je stala pred faraonom faraonov in ponovila trdo, sovražno:
»Ubij me!«
Faraon se je zgrozil, vztrepetal je. Še nikoli v vsem svojem petinštiridesetletnem življenju ni videl takega upora in neuklonljive kljubovalnosti; prisilen je bil zanj ta novi vtis, da bi mogel izvršiti svojo grožnjo. Kakor pred čudom iz neznanega sveta je stal pred tem komaj doraslim bakrenopoltnim otrokom, ki mu ga je bil oče, kralj aztežki. poslal v dar. Niti premakniti se ni mogel, trdi so mu postali udi in misli so se mu razbežale, da je ostala glava prazna. Faraon faraonov, gospod Semisirisa, vladar Atlantide je doživel nekaj nepojmljivega. On, ki so se mu metale vse žene pred noge, ki so se po kolenih plazile za njim in moledovale za en sam njegov pogled, kakor od žeje umirajoči za kapljo vode, je stal osramočen, zavržen, odbit pred
otrokom divjaške dežele in si niti ni upal dvigniti bodala, da bi ga ubil. Dogajalo se je nedoumljivo čudo, svet se je rušil in vstajal je nov, tuj, dotlej neslu-ten, nepoznan. Na zemlji so se dogajale stvari, ki jih Semiš Ofiris ni več razumel.
»Ubij me! Kaj čakaš?« je ponovila princesa.
Ta klic ga je predramil. Vztrepetal je in se zavedal, toda po njej ni planil, ni je ubil. Z glasom, ki je junaško premagal voljo vladarja, je dejal:
»Zapuščam te, toda kmalu se vrnem. Premisli! Ne izpustim te, preveč sem se ponižal pred teboj. Prvič in zadnjič v življenju sem pozabil, kdo sem. če ne zamoriš svoje trme, bo strašno moje maščevanje. Ne pozabi, da je na mojem dvoru tvoj brat Aftagad z vso azteško karavano!«
»Kaj mu hočeš?« je kriknila princesa prestrašeno.
(Se bo nadaljevalo.)
V vsano io
Spori
Športne prireditve ob velikonočnih praznikih
Dvodnevno gostovanje ljubljanskega Hermesa v Mariboru - Poraz ISSK Maribora v Celju -
Velikonočne praznike so mariborski prvorazredni klubi izrabili za dober tre-
ŽSK Hermes:ISSK Maribor 2:1 (1:1).
Kljub temu, da sta oba nasprotnika
ning za prvenstveno tekmovanje LNP,; prejšnji dan odigrala tekmo, se je na
ki se to pričelo prihodnjo nedeljo. V ta namen sta SK Železničar in ISSK Maribor povabila v Maribor ŽSK Hermesa iz Ljubljane. SK Rapid je za praznike gosto val v Murski Soboti ter odigral dve tekmi proti SK Muri. IS'SK Maribor pa je v nedeljo obiskal Celje ter odigral proti Atletikom prijateljsko tekmo. Vse tekme so prinesle povprečen uspeh, bile pa so vsekakor koristne za kondicijo igralcev. V naslednjem poročila:
SK Železnlčar:ŽSK Hermes 3:1 (2:0).
Zanimanja za to tekmo ni bilo mnogo. Kljub lepemu nogometnemu vremenu je bilo na igrišču SK Železničarja komaj nekaj sto ljudi. Igra pa še tem ni bila všeč, ker se je splošno od obeh moštev pričakovalo nekoliko več, na drugi strani pa je bila igra izredno ostra in sirova, česar je v prvi vrsti kriv sodnik, ki ni znal take igre v kali zatreti.
Rezultat še prilično ustreza poteku igre, kajti obe obrambi sta s precejšnjo sigurnostjo odbijali ne preveč intenzivne napade, in če so Hermežani vsaj v drugem polčasu tudi malo pritisnili, se je pa Železničarjem tem bolj obnesla obramba. Oba vratarja nista imela posebne prilike, da bi pokazala svoje znanje, zato pa so imeli branilci dovolj in preveč posla. V domačem moštvu je bila najboljša formacija napadalna vrsta, ki je igrala energično in požrtvovalno. Krilci so samo od	časa	do	časa	podali prvovrstno igro	in se	je	v tej	liniji edinole
odlikoval Frangeš s . svojo neumorno igro.
Hermes se ni pokazal z najboljše strani. Moštvo je imelo sicer dober start, tudi je pridno pridobivalo na terenu, nima pa v napadu niti enega strelca, ki bi bil v stanju,	da bi	vsaj poskusil izkoristiti tistih par	šans.	V	celoti	so gosti na-
pravili klaverni vtis in si tudi niso mogli niti za hip pridobiti simpatije.
Dogodki so se v prvem polčasu razvijali normalno, v drugem delu igre pa je igr nostala prekomerno ostra.
Sodil je g. Nemec.
S to tekmo, ki je bila izločilna tekma za pokal prometnega ministra in za pr-vtnstvo jugoslovanskih železničarskih klubov, se je SK Železničar plasiral za nadaljnje tekmovanje in bo predvidoma v najkrajšem času nastopil proti zagrebškim Železničarjem.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja v »prijateljski« tekmi porazila rezervo SK Svobode s rezultatom 4:2 (1:1). Sodil je g. Jančič.
Včeraj so Hermežani nastopili proti ISSK Mariboru v Ljudske m vrtu. Rezultat tekme ie bil	________
igrišču razvila živahna igra. Domačini so bili v očitni premoči in rezultat niti najmanj ne ustreza poteku igre. Dejstvo je, da so Hermežani dvakrat potre
Split: Hajduk:Concordia (Zagreb) 2:1. Gradec: GAK:Ilirija 5:1 (4:1), Sturm: Ilirija 4:2 (2:0). Sturm:Hakoah 9:2 (4:1), GAK:Hakoah 8:1.
Varaždin: Varaždinski SK : Sportklub (Gradec) 1:0.
Banjaluka: Primorje : Krajišnik 5:3 (3:2).
Sušak: Orient;Primorje B 3:2.
Pitii
Kino. V sredo, 4. tm. in v četrtek, 5. tm., obakrat ob 20. uri bo film »Strahote pustinje«; v soboto, 7. t. m. ob 20 in v
sli mrežo ISSK Maribora, toda z zmago | nedeljo 8. tm., ob 18.30 in 20.30 pa bo
in s predvajano igro se Hermes ne bo mogel pohvaliti.
Glavna odlika gostov je bila tudi danes dober start, razven tega so fantje precej hitri. Sicer pa so operirali s skrom nimi sredstvi, pokazali so le par dobrih taktičnih potez, tehnično niso na posebni višini. Petorica v napadu je bila precej izravnana, penzum dela, ki ga je opravila, ni bil bogve kako velik. Znatno boljša je bila krilska vrsta, zlasti srednji j krilec. Krilci so bili prav tako kot oba i branilca močnejši v razdiralnem delu kot v zasnovi napadov. Dodavanje žog je bilo mnogokrat vse prej, kot točno. Kombinatorično je moštvo daleko zaostajalo za ISSK Mariborom.
Belo-črni so iznenadili s svojo dobro formo. Imeli so ves čas igre vso iniciativo v svojih rokah, tako da so večinoma vladali na terenu, diktirali tempo in stii. Kljub temu pa se je opazilo, da moštvo še ni povsem izglajeno, to velja zlasti za levo plat napadalne vrste. Krilci so neprestano pošiljali napad v fronto. Čim pa je žoga prišla na levo stran napada, ni več šlo gladko in so številne zrele akcije končale v avtu, ali pa so pestale plen nasprotne obrambe. Obram ba je svoje delo dobro opravila in se zdi, da bo ta rana v moštvu kmalu zaceljena, zlasti ker je mesto vratarja zopet zasedel rutinirani Koren.
Sodil je g. Bizjak.
Predtekmo sta odigrali mladini ISSK Maribora in SK Svobode. Zmagal je ISSK Maribor v razmerju 4:1 (2:0). — Sodil je g. Vesnaver.
Atletik SK:ISSK Maribor 4:2 (3:0).
Prijateljska tekma, ki se je v nedeljo
odigrala v Celju, se je končala z zmago
domačinov. Maribor ni postavil svojega
kompletnega prvega moštva in je zaradi
tega poraz razumljiv.
«
Dve zmagi SK Raplda v Murski Soboti.
Mariborski Rapid je za velikonočne praznike gostoval v Murski Soboti ter odigral proti SK Muri dve prijateljski tekmi V nedeljo je Rapid zmagal v razmerju 2;0, včeraj pa z rezmltatom 6:3.
Ostale nogometne tekme.
Beograd:	Bolgarija A:Jugoslavija A
3:2 (0:0).
Sofija: Jugoslavija 3:Bo!garija B D° (0:0).
Zagreb: Hakoah (Dunaj)-.Hašk 2:2 (1:1) Gradjanski :Hakoah 2:0.
film »Roman ene noči«.
Smrtna kosa. V Ptuju je umrla zasebnica Antonija Somerjeva v starosti 77 let. Pokojnica je tašča uglednega gostilničarja in' mesarja Julija Wagrandla.
Šport. Na velikonočni ponedeljek odigrana prijateljska nogometna tekma med tukajšnjim SK Dravo in rezervo ISSK Maribora iz Maribora se je po živahni igri končala z zmago Drave v razmerju 4:3 (0:0).
Izgon. Zaradi beračenja in pijančevanja je izgnan iz Ptuja 39-letni delavec Jožef Horvat, pristojen v Središče ob Dravi.
Policijska kronika. Policija je zasačila zano tihotapko. ko je prodajala po Ptuju vtihotapljen saharin. Prijavljena je oblasti, kjer jo čaka občutna kazen, ker je bilo zaradi enakega prestopka že večkrat kaznovana..
Tatvina. Trgovcu Gvidonu Hegenvvar-tu na Bregu sta bila iz pisalne mize ukra dena zlata verižica, vredna 1000 Din te: poročni prstan, vreden 400 Din. Storilca, ki je zlezel skozi okno v sobo, so orožniki že izsledili in ga izročili sodišču. Aretiranec je Anton Srdinšek, 22 let star hlapec iz Brega, tatvino prizna._____________
Hrasfje-Mota
Požar uničil domačijo. Pri posestniku Francu Slani v Murskem vrhu so imeli žalostne praznike. Tik pred njimi jim je ogenj uničil hišo z gospodarskim poslopjem vred. Požar, ki je izbruhnil ob 9. uri zvečer, so zapazili najprej sosedje. Domači so bili v najtrdnejšem spanju. Ko se je gospodar zaradi močnega prasketanja in svetlobe prebudil, je bilo že vse v plamenih: hlev, svinjaki, hiša. Domači z enoletnim otrokom se niso mogli več rešiti skozi vežna vrata, ker so bila ta že vsa v ognju. Zatekli so se v klet, odkoder so jih potem vsakega posebej požrtvovalni sosedje skozi majhno okno, potem ko so z njega polomili križe, potegnili na prosto in jim tako rešili življenje. Razen sosedov so požrtvovalno pomagali pri reševalnem delu gasilci iz Hrastja, Motor in Slatine Radencev, ki so obvarovali ognjenega objema tudi sosednje, s slamo krite hiše, ki so se že vžigale, ker je vel na to stran močan veter. Razen hleva in hiše so zgoreli tudi svinjski hlevi z brejo svinjo vred. Ostalo živino so že omamljeno rešili in so jo morali, da jo spravijo k sebi, zunaj polivati z vodo. Zgorelo je tudi mnogo kokoši, vsa krma, gospodarsko orodje itd. Mnogo Škode je tudi na ožganem drevju.
JAPONSKI PLEMIČI NE SMEJO BITI KOMUNISTI.
Plemska zbornica je sklenila, da bo v bodoče odvzela vsem plemičem naslov plemstva, ki se bavijo s komunistično propagando. Prva žrtev tega sklepa je bil grof Mori, ki so mu odvzeli plemski naslov. Zlasti pa bo zbornica posvečala vso pažnjo mlajšim aristokratskim gene-racijam. ki študirajo na univerzah.
Mali o
Sluibo dobi
Stanov&Mie
Zračno, kletno, enosobno n .	.	STANOVANJE
saarr^r*s««-, p-s
SLAŠČIČARSKI POMOČNIK
SOBO
oddam. Barvarska ul. 3. 1338 Zgubila se Je v soboto zlata
~ 'kabinet
lepo opremljen, separiran, z uporabo kopalnice, takoj oddam. Meljska c. 29, pritličje. 1330
nika«.
1335
KUHARICA
za restavracijo, sc išče.
Po-
nudbe pod »Stalno mesto« na upravo »Večemika«. 1334
Zgublieno_____
ZAPESTNA URA
z inonogramom V. P. v stolni cerkvi ali v bližini. Najditelj naj jo odda na policiji. 1320
Kupim
Kupim dobro ohranjen športni OTROŠKI VOZIČEK-
Naslov v upravi »Večemika«-1333
DVA DELAVCA
sprejmem na stanovanje	in
no z odraslimi	otroci,	s	1.	ni a-	hrano. Frankopanov«	ulica	15,
jem. Ponudbe	na upravo	lista	dvorišče, levo. 	1329
pod »Mirni dom«.	1336	"
Razno
SOBO IN KUHINJO oddam takoj boljši stranki.
Naslov v upravi »Večernika«.
1328
DVOSOBNO
v Magdalenskl ulici se odda takoj v najem. Kje, pove uprava,   	1325
SVETLI PREMOG
Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po STANOVanif znižani ceni. Tičar. Jezdar-J ska uk, Telefon 2715.	1228
Sobo odda
ELEGANTNO SOBO
s prostim vhodom, eoktrično razsvetljavo, parketom, ua.i-večja čistoča, oddam s 15. aprilom eni ali dvema osebama. Vrazova ul. 6. pritličje, levo.	1337
GAMBRINOVA DVORANA.
Gregorčičeva ul. 29. Najboljša in najcenejša domača hrana. Sprejmejo se abonenti! 1307
KRAJNIKE
4 m dolge, stebre za ograjo, vsakovrstne deske, stolbe, late itd., popolnoma suhe, kupite poceni v lesni trgovini Albina Ceha, Maribor, Betnav« ska cesta 4.	1321
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
:TANKO DETELA v Mariboru.