33 • leto XXXIX • cena UO dln^ Celje, 22. avgusta 1985 ^OVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALECI Hmelja bo letos rnanj Obiranje hmelja je v pol- il geni teku. V Savinjski doli- ni so najprej začeli obirati sorto Golding. za katero pravijo, da je od vseh še naj- i slabše obrodila. Tudi sicer letos z letino niso preveč za- dovoljni, saj bo pridelka za , Kakšnih 15 odstotkov manj ' iiot lani, kar pomeni, da bo- I v Sloveniji pridelali okrog 4000 ton hmelja. Tri četrtine ga bomo izvozili iz- ključno na konvertibila tr- Ijišča v države zahodne Evrope, v Združene države Amerike, na Japonsko in v Avstralijo. Na svetovnem ' trgu je ponudba precej več- ja od povpraševanja in sre- fa je, da hmelj prodajo že v .predprodaji za nekaj let na- prej, tako da imajo sloven- ski hmeljarji zagotovljene cene, ki niso odvisne od trž- nih nihanj. Prodaja pa se se- veda predvsem kakovostni i hmelj. Savinjski hmelj je j kakovosten, vendar bo tre- ba v bodoče bolj paziti pri lobiranju in sušenju. Hmelj [bodo obirali do sredine sep- itembra. Na sliki vidimo Lojzko Dovečar pri merjenju hme- lja. Takšnih prizorov je vedno manj, večino hmelja jberejo strojno. J. V. Foto: TONE TAVČAR Čvrsti stebri naše otlprte mele Novi tednik na obisku pri graničarjih v Logarski dolini. Stran 12 Bo plavanje zamenjalo atletiko? Plavanje vse bolj postaja šport številka ena v Celju. Stran 17 Kanlčar In planine so nerazdružljivi Novi tednik je bil tokrat na Češki koči. Stran 24 Vse več ljudi se vozi z vlaki Ljudi, ki kakor tile na naši fotografiji hitijo, da bi ujeli vlak. je iz leta v leto več. Na železniški postaji v Celju seje zanimanje za potovanje z vlaki od lanskega leta do letos povečalo za 7 odstot- kov. Večji potniški promet pa je seveda opazen tudi v poletnih mesecih in to v primerjavi s preostalim delom leta kar za 30 odstotkov. Vzrok za to je v vse večjih cenah bencina in pa v ugodni ceni železniškega prevoza, še zlasti v primerjavi z avto- busnim. Največje zanimanje poleti vlada za prevoze v Split in Pulo. Lani so v Split, Rijeko in Pulo vozili tudi avtovlaki. Letos so avtovlak v Split ukinili zaradi elektrifikacije tamkajšnje proge. Za avtovlak v Pulo pa se je zanimanje zmanjšalo zaradi ukinitve bencinskih bonov, pa tudi zaradi vse tanjših denarnic potnikov. Promet z avtovlaki seje zaradi vseh naštetih vzrokov v primerjavi z lani zmanjšal kar za polovico. Na železniški postaji v Celju im^o precejšnje probleme zaradi premajhnega števila vagonov, zato potnikom priporočajo pravočasne rezerva- cije. ID, Foto: EDI MASNEC Vse pogostejši zahtevici za višje plače Občinski komite Zveze komunistov in Občinski svet Zveze sindikatov v Celju sta včeraj organizirala tiskovno konferenco, kjer je bilo med drugim povedano, da so rezul- tati celjskeg gospodarstva ob polletju, kljub izgubi v nekaterih kolektivih, ugodni. Veliko besed je bilo izreče- nih tudi o nedavnih prekinitvah dela in drugih oblikah izražanja nezadovoljstva med delavci in Stane Mele je v zvezi z njimi dejal, da se po prekinitvah dela takoj najdejo rešitve, kar pomeni, da je nekaj narobe z vodstvi teh Itolektivov. Industrijska proizvodnja je ob polletju porasla za 8 od- stotkov, spodbudni pa so tu- di rezultati na področju med- narodne menjave. Če se bo- do takšna gibanja nadaljeva- la, tudi v prihodnjih mese- cih, bo celjsko gospodarstvo doseglo resolucijsko načrto- ^■ane cilje. Skupni izvoz se je ^' primerjavi z enakim ob- dobjem lani povečal za 31 odstotkov, konvertibilni pa ^arza 93 odstotkov. Zadovo- ljivo je tudi pokritje uvoza z 'zvozom, kjer so prav tako doseženi boljši rezultati kot Pa je bilo v začetku leta načr- tovano. Najbolj je izvoz po- ^■ečala Kovinotehna in sicer '^ar za desetkrat, velik izvoz so dosegli tudi v Metki, ■^^olu, Aeru in Cinkarni. Za Načrtovanim izvozom pa naj- ^ zaostajajo v Libeli, Emu, Lik-u in Celjski mesni indu- striji. Celotna izguba celjskega gospodarstva znaša milijar- do in 120 milijonov dinarjev, med največjimi izgubarji pa sta Emo in Železarna Štore. O težavah Ema je bilo sicer izrečenih največ besed, ven- dar o že znanih sklepih in ukrepih izvršnega sveta. (Obširneje, pišemo o tem na 3. strani). Če ti ukrepi ne bo- do zalegli in se kazalci go- spodarjenja septembra ne bodo izboljšali, bosta partija in sindikat razmislila o uved- bi še ostrejših ukrepov. Prekinitve dela in druge oblike nezadovoljstva delav- cev so vse pogostejše in jih je znatno več kot sta partija in sindikat pričakovala. Vzroki za prekinitev dela, vsaj tisti, ki so bili našteti na tiskovni konfernci, so že dolgo znani. Najpogosteje pa gre za oseb- ne dohodke, kar je ob vse nižjem življenjskem standar- du sicer razumljivo, vendar je pri tem zaskrbljujoče, da delavci vse pogosteje zahte- vajo višje plače, ne da bi se ozirali pri tem na dejanske rezultate poslovanja. Nega- tivna je tudi težnja k uravni- lovki, ki nas v tem trenutku, ko so potrebne izvirne go- spodarske rešitve, ne more pripeljati iz težav. Izvirnih rešitev ali recepta za prema- govanje teh problemov od organizatorjev tiskovne kon- ference sicer ni nihče priča- koval, vsekakor pa smo no- vinarji pričakovali, več kot ugotovitev, da je potrebno delovati preventivno. Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o sklepih sveta za ekonomsko in eko- loško sanacijo Cinkarne Ce- lje. Kolektiv doslej še ni iz- polnil starih nalog, ki so jih sprejeli pred leti, vendar je ponudil alternativne rešitve. Bistvo razprave je bilo v tem, da se ne smemo togo držati enkrat že sprejetih sklepov, če novi izsledki znanstveno omogočajo boljše rešitve. VILI EINSPIELER Manj pšenice v celjski mlinsko predelovalni industriji so doslej (torek) odkupili le 17,6 odstotkov načrtovanih in z odkup- nimi pogodbami določenih količin letošnjega pridelka pšenice. V Merxovih silosih je vskladiščenih 1232 ton pšenice iz polj družbenega sektorja in 1819 ton pšenice iz zasebnega sektorja. Torej skupno iz našega območja le 3051 ton letos-1 njega pridelka. V mhnsko predelovalni industriji sicer priča- \ kujejo še nekaj pšenice, vendar predvsem iz murskosobo-i škega območja in vojvodinskih polj. i i. f.4 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. AVGUST 1981 Praznična Resevna Praznik šentjurske občine Letos so občinski praznik v Šentjurju proslavili še po- sebej slovesno, saj so zdru- žili več pomembnih oblet- nic: 40-letnico osvoboditve, 30-letnico občine in 75-let- nico kmetijske šole. Prire- ditve so se vrstile od 10. av- gusta, ko je bilo tekmova- nje v jadranju na deski in kolesarski trim, do nedelje, ko je bila na Resevni osred- nja proslava v počastitev praznika. Večina prireditev seje zvr- stila v soboto, saj so že v ju- tranjih urah odprh novo stre- lišče na Tičnici, nato pa so se lovci pomerili v streljanju na glinaste golobe. Zanimivo je bilo na tradicionalnem med- občinskem tekmovanju ga- silskih enot, pa tudi na po- poldanskem rekreativnem teku na 5 in 10 kilometrov, kjer je vsak udeleženec pre- jel medaljo. Na slavnostni seji zborov občinske skupščine so pode- lili najvišja občinska prizna- nja, Mihael Klanjšek pa je . prejel državno odlikovanje za hrabrost. Ob tej priložno- sti je spregovoril predsednik izvršnega sveta Sergej Šešer- Na kmetijski šoli je bila akademija ob 75-letnici šo- le, hkrati pa so pripravili razstavo izdelkov in učil ter lovsko razstavo. Predstavi- li pa so tudi razvoj šole. ko in orisal razvoj občine v času med dvema prazniko- ma ter nakazal glavne smer- nice nadaljnjega razvoja. V nedeljo je bilo osrednje zborovanje na Resevni, ki so jo izbrali v spomin na dogod- ke pred 40 leti, ko je padlo 80 borcev Kozjanskega odreda. Prireditev je sicer zmotilo slabo vreme, kljub temu pa je bilo slovesno pri planinski koči, ki so jo ob tej priliki poimenovali po narodnem heroju Petru Stantetu-Skali. Slovesnosti se je udeležila vdova Petra Stanteta. pova- bili pa so tudi predstavnike pobratene občine Užiške Po- žege. Slavnostni govornik, predsednik OK ZKS Vlado Gorjup je spregovoril o ži- vljenjski poti Petra Stanteta, mladinci pa so pripravili kra- tek program, v katerem je sodeloval tudi pevski zbor Skladateljev Ipavcev z Šent- jurja. Za boljše razpoloženje je po slovesnosti poskrbel Kvintet Prosvetnega društva Dobje. Program prireditev ob šentjurskem prazniku pa s tem še ni pri koncu, saj bodo v soboto in nedeljo pripravili še turnir v malem nogometu v športnem parku v Šent- jurju. TC Pomoč lačnim v Afrilcl Občinski odbor Rdeče- ga križa občine Laško nas redno seznanja s po- tekom zbiranja denarne pomoči stradajočim v Afriki. Po zadnjih podat- kih so občani, delovne or- ganizacije, krajevne skupnosti, društva in druge organizacije daro- vale skupno 323.260 di- narjev. Od tega so prodali za 80.250 dinarjev vredno- stnih bonov, na žiro ra- čun občinske organizaci- je Rdečega križa se je zbralo 35.000 dinarjev, na žiro račun republiške or- ganizacije Rdečega križa s področja občine Laško se je zbralo 25.750 dinar- jev, 182.260 dinarjev pa so zbrali od darovalcev v en- kratnih zneskih. VVE inženiring s sozdom Hmezad Za sodelovanje s sozdom Merx še ni realnili osnov Ukrep družbenega varstva v velenjski delovni organiza- ciji Inženiring se bo iztekel letos novembra, kajti kolektiv je očitno na poti ozdravitve. To dokazuje tudi letošnji polletni rezultati poslovanja, ki so v primerjavi z enakim obdobjem lani več kot uspešni. Seveda pa s tem vsi pro- blemi kolektiva še zdaleč niso rešeni. Še najbolj je vpra- šljiv nadaljnji razvoj Inženiringa, ki zavisi tudi od uspešne združitve z Inženiringom sozda Hmezad, kajti več kot očitno je, da kolektiv v okviru poslovne skupnosti Farmin, ki vse bolj obstaja le na papirju, nima nobene bodočnosti. Celotni prihodek Inženi- ringa znaša ob polletju 580 milijonov dinarjev, kar je kar za 80 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ko- lektiv je to dosegel, kljub te- mu da so zmanjšali število zaposlenih delavcev za tretji- no. V drugem tromesečju so v Inženiringu že skoraj dose- gli tudi načrtovane sklade. Za rezervni skad so namenili 2,3 milijona dinarjev, za po- slovni sklad pa že 10 milijo- nov dinarjev. Ob vsem tem pa so namenili tudi 11 milijo- nov dinarjev za akumulacijo. Temu primerno so se pove- čale tudi plače, tako da znaša povprečni osebni dohodek 43.000 dinarjev, kar je skoraj toliko kot znaša povprečje v panogi. Kar zadeva povezovanje s sozdom Hmezad, ne bo šlo tako hitro, kot so sprva pred- videvali v Inženiringu. Po mnenju Jožeta Rajerja, predsednika začasnega ko- lektivnega poslovodnega or- gana, je to boljše, ker se bo- do na ta način delavci odlo- čali o združitvi po izteku ukrepa družbenega varstva. Do združitve naj bi prišlo ko- nec leta, ker le-ta zaradi za- pletenega samoupravnega postopka ni možna prej. V zvezi s sodelovanjem s sozdom Merx, ki je prek plansko poslovne skupnosti povezan s sozdom Hmezad, pa je Jože Rajer dejal, da za- enkrat od tega sodelovanja ne pričakujejo veliko, ker plansko poslovna skupnost še ni zaživela tako kot je bilo zamišljeno. Z vključitvijo v sozd Hme- zad bo lahko Inženiring znat- no razširil svoj program dela in kar je še pomembnejše, združilo se bo raznovrstno znanje, ki je zdaj razdroblje- no, kar znatno otežkoča na- stopanje in prevzem del v tu- jini. Inženiring je še vedno pripravljen delati tudi za po- slovno skupnost Framin, vendar pod bistveno drugač- nimi pogoji, ki vključujejo tudi materialno odgovor- nost. VILI EINSPIELER Krvodajalci v Radečali Rdeči križ Slovenije, Občinska organizacija Laško vabi svoje krvoda- jalce in občane na redno krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 23. avgusta od 7. do 12. ure na Osnoyni šoli Marjana Nemca v -Rade- čah. Iz Laškega bo odpe- ljal posebni avtobus ob 7.30 pri novem objektu HUM. VM Krajevni praznili na Vrliu nad Lašl(im v nedeljo, 18. avgusta, so na Vrhu nad Laškim praznovali krajevni praznik. Na ta dan so bili namreč med vojno inter- nirani vaščani, ustreljenih pa je bilo tudi 11 talcev. Na praz- nični prireditvi je nastopila godba na pihala, člani kultur- nega društva in šolska mla- dina. Praznovali so delovno, saj pFav te dni začenjajo z gradnjo Ceste Trat^Trobni dol. Pred- videvajo, da bo cesta že letos usposobljena za osebne avto- mobile, kasneje pa tudi za av- tobus, ki mu bo tako odprta nova proga oziroma omogočen krožni promet. V petek, 16. avgusta se je na Vrhu nad Laškim zaključil brigadirski vrtec, ki je trajal 14 dni, vključeval pa je okoli 50 otrok. Starši so bili z vrt- cem zadvoljni, saj so se otroci tu mnogo naučili, zgubili pa so tudi pretirano zadržanost pred vrstniki in tovarišicami, kar jim bo zelo koristilo pri vstopu v šolo. Zato si vaščani želijo, da Rdeči križ tudi dru- go leto organizira podoben vrtec. Mnogo manj pa manjka do zaključka del za vodovod v vas Leše, saj so že opravljena vsa zemeljska dela. pri katerih so vaščanom udarnikom poma- gali bigadirji zvezne mladin- ske delovne akcije Kozjansko 85. Vodovod je za krajevno skupnost prav gotovo pomem- bna pridobitev, saj bo po njem pritekla pitna voda v 15 doma- čij. Brigada pa je pomagala tu- di pri melioracijah v Zigonu, kjer so tako pridobili nove tri hektare obdelovalne zemlje. KARMEN KNAVS V knjigarnah se je že pričela značilna gneča predšolskih dni. RADO PANTELIC Letos manj težav z učbeniici Knjigarne tioltro založene, dobra tudi prodaja v šolab čez dober teden se bodo učenci osnovnih in srednjih šol s težkimi torbicami na ramah zopet napotili po znanje v hrame učenosti. Celjske knjigarne so zanje različno poskrbele. Pone- kod so dobro založeni s šol- skimi potrebščinami, dru- god pa bi zaman iskali dolo- čene stvari - predvsem uč- benike za nižje razrede os- novnih šol. V knjigarni Državne založ- be na Trgu V. kongresa vla- da že precejšnja gneča pri nakupovanju šolskih potreb- ščin. Z učbeniki so dobro za- loženi, trenutno manjka le Matematika za prvi in šesti razred osnovne šole. Učbeni- ka sta še v tisku, vendar upa- jo, da ju bodo do 1. septem- bra kupcem lahko ponudili. Z učbeniki za srednje šole pa - za razliko od lani - letos ni problemov. Knjigarna Dr- žavne založbe oskrbuje s po- trebščinami tri celjske sred- nje šole, na osnovnih šolah pa se letos pojavljajo s svoji- mi paketi. Zelo dobro so za- loženi tudi z literaturo za glasbene šole, saj lahko v nji- hovi knjigarni najdete vse glasbene izdaje Državne za- ložbe. Knjigarna Mladinske knji- ge na Stenetovi ulici ima tu- di letos levji delež pri oskr- bovanju šol z učbeniki, de- lovnimi zvezki in ostalimi šolskimi potrebščinami, saj oskrbuje v glavnem vse celj- ske in okoliške osnovne in srednje šole, ki to želijo. Po želji pripravijo tudi pakete s kompletom šolskih potreb- ščin za določene razrede. Ne- kaj problemov imajo zaradi učbenikov, ki so še v tisku. To so predvsem učbeniki za šesti razred osnovne šole. Manjka jim še Moj prvi atlas za tretji razred in Matemati- ka za prvi razred. Za srednje šolce učbenike v glavnem imajo, v tisku je le še delovni zvezek za geografijo za prv« in Matematika za četrte let nike. Upajo, da bodo do \ septembra lahko zagotovil tudi te manjkajoče učbeni ke. Sicer pa je gneča pri njif že zelo opazna. V enem dne vu imajo tudi do 1800 kup cev šolskih potrebščin. Knjigarna Založbe Obzor ja nima pogodb s šolam^ omejujejo se le na prodajo i njihovih prostorih. Z zvezk: pisali in podobnim so dobr založeni, učbenikov pa ji'' zelo veliko manjka. Pri nj; je zelo težko dobiti učbenik, za nižje razrede osnovne š' le, medtem ko srednješoi tu ne bodo imeli problemo Probleme z učbeniki ima, ■ zaradi slabe dostave, učber.J kov jim hitro zmanjka, nek-c pa jih je še v tisku. ^ Šolske potrebščine - pre • vsem zvezke in podobno la-^ ko učenci kupijo tudi v b: govnici T, s ponudbo torbj pa so letos presenetili v Tk^j nini. Njihova prodaja na pi"'! stem pritegne mimoidoče marsikatera mamica prav tj kaj kupi torbico nadobudii'^ mu šolarju. )] Nakupovalna gneča v garnah seje torej že začela; ^ glavnem bodo učenci \aW v Celju našli vse potrebno i v več knjigarn bo morda t- ba pogledati. , INES DRA^ Skrb za črno zlato S premogom bo potrebno karseda varčevati čeprav dolgo vroče polet- je še traja, mnogi potrošni- ki že lep čas trkajo na vrata distributerjev s kurivom, kjer pa imajo nemalo težav s pogodbeno naročenimi ko- ličinami premoga iz sloven- skih in bosanskih rudnikov. Ponekod so prodajo premo- ga omejili na tri tone, kupci pa čakajo na črno zlato tudi po več mesecev. Kot vse ka- že, bo potrebno s kurivom tudi prihodnjo zimo karse- da varčevati. Pri Kovinotehni Celje smo izvedeli, da pred začet- kom kurilne sezone ni več značilnih konic oziroma vrst za naročila, temveč je pov- praševanje enakomerno sko- zi celo leto. Problem je le ta, da vsem kupcem ne morejo ustreči, saj so jim na voljo manjše količine premoga kot po pogodbah z rudniki. Iz velenjskega rudnika so prejeli samo 80 odstotkov naročenih količin (podatki veljajo do konca julija), iz Zasavja samo 66 odstotkov, iz bosanskih rudnikov le do- bro polovico in le iz Senove- ga za 46 odstotkov več, kot gaje bilo naročenega. To po- meni, da je bilo rjavega pre- moga 10 tisoč ton manj, lig- nita pa šest tisoč, zato veljajo omejitve prodaje: tri tone rjavega premoga, ali šest ton lignita, čakalna doba pa je kljub temu dolga. Cene se gi- bljejo okoli 14 do 15 tisoč di- narjev za tono rjavega pre- moga in 8 tisoč din za tono lignita. S podobnimi težavami se srečujejo tudi pri Kri, kjer bi prav tako radi ustregli po- trošnikom, a prejmejo iz Za- gorja le okoli 150 ton rjavega premoga na mesec in iz Tito- vega Velenja nekaj več kot 300 ton na mesec. Prodali pa bi ga lahko tri do štirikrat več. Cene so tudi pri Eri pri- bližno enake. Kako bo do konca leta. pa si pri Eri ne upajo prerokovati, saj kljub pritiskom na sve strani in rudnike ne dobijo zaželene količine premoga. Potrošni- ki sprašujejo tudi po brike- tih iz uvoza, ki pa jih tudi ni na voljo. V tozdu Dom Dravinjski dom Slovenske Konjice pro- dajo na leto 4 do 5 tisoč ton premoga in se tudi že kaže primanjkljaj. Premog doba- vljajo preko Kovinotehne, Smreke iz Maribora in direktno iz Banovičev in Tr- bovelj. Pred kratkim so pre- ko občine seznanili potrošni- ške svete v konjiških krajev- nih skupnostih o težavah s kurivom in priporočili ku pcem, da omejijo naročili rjavega premoga do tri tone Največja gneča za naročila ji bila prav v poletnih mesecih do 19. julija, ko seje premo| podražil za 18 odstotkov. To na rjavega premoga velja pi Dravinjskem domu okoli l; tisoč dinarjev, lignita pa 8 ti soč dinarjev. V sedmih me secih leta so prodali 2500 toi premoga, do konca leta na bi ga 4500 ton. Dolgih čakal nih dob v konjiški občini ni Potrošnik dobi naročeni pre mog prej kot v enem me secu. MATEJA PODJED Priprave na volitve Velenjčani bodo začeli 2 resnejšimi pripravami na volitve šele septembra, kei bi bilo leto med letnimi do pusti težko izvedljivo. Naj- več težav pričakujejo pri postopku kandidiranja, ko bo treba posamezne kandi- date vprašati ali so funkcije za katere so predlagani tudi pripravljeni sprejeti. Zaenkrat so z evidentira njem končali že v vseh toz dih velenjskega rudnika lig nita in v večini tozdov Gore nja. medtem ko bodo v kra jevnih skupnostih evidenti rali septembra. Ob tem velu zapisati, daje med kandidat veliko novih imen in da me njimi prevladujejo mlad Socialistična zveza pripre vlja tudi vrsto sprememb v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, s kate- rimi bodo skušali rešiti pro blem pomanjkanja dclcga. tov in doseči, da bodo dele-| gati bolje poznali problema-i tiko, o kateri bodo razpra-j vljali. V. E, ^y AVGUST 1985 NOVI TEONIK - STRAN 3 Brez temeljitih organizacijsiiili in tudi Icadrovslcih sprememb ne bo šlo splošna banka je devizno blokirala Emo. TuUi dinarska blokada? (zffuba Ema ob polletju, ki znaša 336 milijonov dinarjev, nekoliko manjša kot je kolektiv predvideval pred mese- * dni in za približno 100 milijonov manjša kot v prvem *oniPsečju. Zato celjski izvršni svet na izredni seji, ki je -la konec prejšnjega tedna, ni razpravljal o uvedbi 'Lepa družbenega varstva. Doseženi rezultati gospodar- aia p3 vedno manjši od načrtovanih. V kolektivu •orajo zaradi tega oceniti odgovornost za neizpolnjeva- je načrtov, kar pomeni, da brez kadrovskih sprememb v 'iiiu ne bo šlo. Emo mora še v tem tednu pripraviti tudi »balans gospodarskih načrtov, medtem ko mora biti jjacijski program izdelan do 31. oktobra. O nadaljnji godi tega 3000 članskega celjskega kolektiva pa bo danes ozpravljal tudi izvršni odbor Ljubljanske banke Splošne lanke Celje. j^ar zadeva organizacijske Q lesecl, na leto. Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a. tel. 23-105. 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured- nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež. Tatjana Cvirn. Vili Einspieler. Violeta Vatovec Einspieler. Edi Masnec. Rado Pantelič. Mateja Podjed. Milena Brečko Poklic. Franček Pungerčič. Zdenka Stopar. Srečko Šrot. Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo. Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa 2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 22. Čvrsti stebri naše meje Ob Dnevu granlčarfev na kar avli Savinjski partizan Vojaške enote v obmejnih karavlah so med najmanjši- mi v naši armadi, a tudi naj- bolj izpostavljene. Po voja- ških analizah so kolektivi v karavlah med najbolj ho- mogenimi, saj nikjer v ar- madi ni človek na človeka ali vojak na vojaka tako ve- zan kot ob meji. Vedno sku- paj, v karavli ali v patrulji, podnevi ali ponoči, v zase- di, na soncu, v snegu ... Čvrsti stebri naše odprte meje. Med najboljšimi ko- lektivi ob naši zahodni meji je tudi enota karavle Sa- vinjski partizan v Logarski dolini, kjer graničarji čuva- jo enega najtežjih rajonov naše meje. Od 730 metrov nadmorske višine, kjer stoji karavla, se morajo namreč povzpeti tudi do 2200 me- trov visoko. Iz dneva v dan... Karavlo v Logarski dolini sem obiskal 15. avgusta, na dan, ki je graničarjem naj- bolj slovesen v letu, saj naše obmejne enote tega dne praznujejo Dan graničarjev. Varuhe naše meje so obiska- li predstavniki skupščine občine Mozirje, njenih druž- beno političnih organizacij, štaba TO in oddelka za ljud- sko obrambo celjske in mo- zirske milice, predstavnikov krajevne skupnosti Solčava in domačinov. Tudi turistom na karavli niso odrekh gosto- ljubja. Gostje tudi niso prišli povsem praznih rok, za kar pa so se v karavli oddolžili s čim drugim kot...? No, do- ber je bil, tako kot je vsak pasulj, ki se kuha v velikem vojaškem kotlu. Dan pripadnikov obmej- nih enot pa tega dne ni bil edini razlog za veselje. Vsem vojakom je narasel srčni utrip, ko je njihov komandir, Velimir Lukovič, prebral odredbo 647/2, komandanta obmejnega odseka Dravo- grad, ki bi se v najkrajšem glasila: Žarko Popovič se- dem dni nagradnega dopu- sta, Saša Todorovič - pohva- ljen, Muratovič Muslija - pri- meren vojak. Vsi, ki so misli- li, da so na kakršen koli na- čin izpuščeni s tega sezna- ma, so se razvesehh ob na- slednji odredbi, s katero ko- mandant Ljubljanskega ar- madnega območja karavlo Savinjski partizan pohvali kot eno izmed dveh najbo- ljših ob slovenskih mejah. Pohvale pa v Savinjskem partizanu niso dobili kar ta- ko, ker bi bili na vrsti, pač pa so si jo resnično zaslužiU. Komandir Lukovič. Podo- ben je tistemu mojemu ko- mandirju v inženiriji, pa mo- goče prijateljevemu v peša- diji. Visok, črn, strog. Ja kaj pa? Kateri oficir pa ni strog. Vojska je vojska, tu ni kaj. A vojaki in Lukovič, naglas ga izda, da je Črnogorec, so en kolektiv, kjer si medsebojno zaupajo in pomagajo, zato po bojni pripravljenosti in vseh ostalih vrlinah dosegajo re- zultate, vredne zavidanja. »Zveni kot puhla fraza, ki jo lahko preberemo vsak dan v kateremkoli časopisu, a vse- eno moram reči. da se naj- bolj trudimo pri tem, da nam subjektivne sile v kolektivu, to je vojni kolektiv in partij- ska ter mladinska organiza cija, delajo. Dokler vojaki ne ugotovijo, da so te organiza- cije ustanovljene zaradi njih, ne zaradi tega, ker si je to komandir izmislil, ali ker ta- ko mora biti. potem ni uspe- ha,« mi razloži komandir, ter s tem da vedeti, da sem si tisto njegovo strogost pred- stavljal preveč enostransko. Sicer pa, kdor je videl ka- ravlo danes, ko je njena oko- lica urejena in pred dvanaj- stimi leti, ko je Velimir Lu- kovič prišel v Logarsko, bo opazil ogromno razliko. Ver- jetno ni obmejne postojan- ke, ki bi bila tako lepo ureje- na kot ta, pa tudi v celotni Logarski ni objekta, ki bi imel vsaj približno tako ure- jeno okolico. Če ne bi bilo tiste zapornice, stražarja in še nekaj drugih stvar, ki spo- minjajo na SMB barvo, bi človek res pomislil, da se v gozdičku skriva turistični penzion ali pa vsaj general- štab, kot je zlobno, a kljub temu samo pohvalno, pri- pomnil eden obiskovalcev. »Pred dvanajstimi leti tu- kaj še vojske nisi mogel v vrsto postaviti. Nismo imeli igrišč, ničesar. Tudi sam sem bil mlad in po delu nismo imeli kaj početi, zato smo se počasi lotili urejanja. Vsaka generacija je kaj naredila, med novimi vojaki se vedno najde kakšen zidar, pleskar, električar. Začeli smo voziti zemljo, zidati škarpe, urejati objekt. Vse v tesnem sodelo- vanju s kmeti, krajevno skupnostjo, občino, tudi celjsko Cestno podjetje je pomagalo.« Uredih so stavbo, športna igrišča, prekrasen park ter se pred leti lotili še »zelenega plana«. Na svojem vrtu pri- se pri tem morajo povzpeti z nadmorske višine 730 do 2200 metrov. Kako pa je z ilegalci in »švercerji«? »Letos jih ni, vsaj ujeU ni- smo nikogar, medtem ko je bilo prejšnja leta tega več. MisUm, da je pri »švercu« svoje naredila tudi ukinitev depozita. Poleg tega pa tudi naša budnost k temu precej prispeva. Če ne bi bih budni in stalno prisotni ob meji, če ljudje ne bi videli da so voja- ki tam, bi verjetno marsikdo delajo vso zelenjavo (le fižol na veliko žalost ne uspeva v Logarski), v svinjaku redijo vedno najmanj dva prašiča, zgradili pa so tudi velik rib- nik, kjer so še lani pridelali več kot tono rib. Letos jih zaradi bolezni rib v ribogoj- nici v Žalcu ne bodo, upajo pa, da bodo na tak način še lahko pomagah vojski zmanjševati stroške. Stabili- zacije se lotevajo tudi druga- če. Z racionalnejšo porabo elektrike, a ne na račun ži- vljenjskega standarda voja- kov, so zmanjšali stroške električne energije za polovi- co, vsa drva za zimo pa si v dogovoru z gozdarji nabere- jo sami. Vsaka patrulja, ki se vrača s pohoda, lahko prine- se nekaj drv. Tako so jih lani nabrali 60 kubičnih metrov. »Švercerjev« ni več Jasno je, da graničarji niso na meji le zato. da bi gojili zelenjavo, redili prašiče ter brcali žogo. Na to so me spomnili obiralci borovnic, ki jih je ob meji, visoko gori nad Logarsko, v teh dneh posebno veliko. Ko sem jih povprašal, ali so zgoraj videli kakšno patruljo, je eden med njimi dejal: »Madona. saj so vojaki za vsakim grmom!« Graničarska taktika pač, bi pojasnil Velimir Lukovič, katerega vojaki dnevno pre- hodijo po 20 kilometrov, ter to izkoristil. Sicer pa mora- mo pri delu upoštevati naše zakone. V okviru naše politi- ke, da so meje odprte, da se razvija tudi turizem, se trudi- mo, da smo tudi popustljivi. Če kdo zaide, nismo strogi, če pa kdo namerno krši za- kone, ki veljajo v obmejnem pasu, pa zakone in predpise dosledno upoštevamo. A večjih problemov nimamo.« Graničarji tesno sodeluje- jo s kmeti in lovci. Posebno s slednjimi je sodelovanje zelo dobro in obojestransko. Tu- di graničarji namreč javljajo lovcem, kadar opazijo krivo- lovca ali bolno divjad. Lovci in kmetje pa so varuhom me- je pomagali stopiti na prste marsikomu, ki si je hotel brez dovoUlnice ah pasoša ogledati prelepo pokrajino na eni ah drugi strani meje. Takšno sodelovanje pa je po- trebno, saj življenje na ob- močju, kjer je gibanje omeje- no na čas med sončnim vzhodom in zahodom, ni lah- ko. Nikomur namreč ne piše na čelu, aU je turist ali ilega- lec, ljubitelj planin ali naš so- vražnik. In kaj pravijo o svojem ži- vljenju vojaki. Muslija Mu- ratovič je tega dne dobil značko primernega vojaka: »Že preden sem prišel na mejo, sem zvedel, da je to posebno življenje, ki se v mnogočem razlikuje od ti- stega v kasarnah. Predvsem prijateljstvo je tu takšno kot malokje. Smo Jugoslavija v malem, vsi kot ena družina, zato nam ni nikoli težko, tudi v metru snega ne. Biti grani- čar je čast. Današnji dan, ko sem dobil značko primerne- ga vojaka, je eden najsreč- nejših v mojem življenju.« Konrad Ruža življenje ob meji že pozna: »Doma sem v Banatu, v vasi Vrbica, ki je le dva kilometra od romunske in 15 kilometrov stran od madžarske meje. Kot trakto- rist zadruge sem oral zemljo tik ob meji, zato sem življe- nje graničarjev vsaj približ- no poznal. Tukaj seveda ni ravnine, kot pri nas doma, zato mi je bilo najtežje, ker v začetku nisem imel prave kondicije. Sedaj jo imam in ne vem, kako se bom spet privadil na ravnino.« Zmago Kolar pa je lahko postregel s primerjavo grani- čarskega življenja s kasarni- škim, saj je bil 12 mesecev vezist v artiljeriji: »Bal sem se, da bom moral te tri mese- ce doslužiti v kakšni kasarni, kjer bi lahko bil tudi dolg- čas. Tega tu ni. saj stalno kaj delamo. Tudi popoldne, ko imamo prosto.« Najdlje od sogovornikov je doma Nedad Mehmedovski: »Iz Kičeva sem. Edina napa- ka Logarske je. da je tako daleč od mojega doma. sicer pa je tu prelepo. Tukaj na karavli vsi delamo vse, smo dobri tovariši in če je temu tako, potem ti vojaški rok hi- treje mine« Saša Todorovič, voznik: »Vsi mislijo, da sem le voz- nik, a če je treba, grem tudi jaz v patruljo. Pozimi je bilo tako, dopoldan v patrulji, po- poldan za volan. Tudi vožnja po snegu in ledu je bila tež-' ka. A doslej nisem imel ne- sreče in ker imam novo vozi- lo, tudi okvar ni bilo.« Bojovič Dragan iz Bijelji- ne pa je tega dne ponovno oblekel civilno »uniformo«: »Odhod iz vojske, to je ra- dost, pa tudi žalost hkrati. Po mnogočem se bom spo- minjal tega skupnega življe- nja. Predvsem po skupnem delu, pa po skupnih obvez- nostih in dolžnostih, ki smo jih po moji oceni dobro ures- ničili. Spominjal pa se bom tudi te prelepe dohne in vr- hov okoli nje.« V karavli Savinjski parti- zan pa imajo tudi psa Bonifa- ka, ali Bonija, kot mu pravi- jo. Goran Miloševič iz Sme- derevske Palanke lepo skrbi zanj: »Biti vodnik psa, ni ravno najlažje. Jaz sem imel že prej veselje do živali, tudi doma imam volčjaka. zato se mi ni bilo težko spoprijatelji- ti z Bonijem, ki nam je pri našem opazovanju v veliko pomoč. Dobro pozna ko- mande in tudi ne laja, kadar opazi koga sumljivega. Nanj me opozori z nama znanimi znaki.« Ko mi je Goran potlej na poligonu pokazal še nekaj Bonijevih veščin, sem upal, da bo ta le zalajal, ter tako potrdil svoje poreklo, a ni iz- neveril svojega gospodarja. Šele ko se je do karavle pri- peljal motorist, preoblečen v poštarja, je Boni dal vedeti, da imajo vsi psi sveta istega »sovražnika«. RADO PANTELIČ Graničarji iz Logarske so praznik slavili delovno. Od;, se namreč v Šmartno ob Pak morali razlagati premog, ki kali že nekaj dni prej, le na ničarjev ga niso pričakovali Lukovič je to takole komenti lo mi je žal, da morajo deli danes, a vagon je treba čimp žiti, sicer bi plačali previ škodnino. Žal mi je zato, ke večino teh fantov prvi in za graničarjev, ki ga proslavlji ski. A kaj bi, vojska je vojsk ★ Gibanje v mejnem pasu je no od sončnega vzhoda do seveda z dovolilnicami, pri morajo vsi, ki se nameravaj v tem pasu, zglasiti na kara Takšnemu režimu so pri tudi pravila posredovanja j jev in uporabe orožja. Dnev pek predpisuje pozive: St streljal bomi. Stoj, streljan sledi opozorilni strel in it tudi tega ne upošteva, strel Ponoči je postopek strož| Stoj, streljam! in strel v kri Boni s svojim vodnikom ni bil preveč zadovoljen, ko je mot vse zna Velimir Lukovič Muslija Muratovič Konrad Ruža Zmago Kolar Nedad Mehmedovski Saša Todorovič Goran Miloševič Kolektiv zastavnika Velimirja Lukoviča je med najboljšimi ob naši meji NOVI TEDNIK - STRAN 13 V Baski je iepo OH i skali smo iretjo Izmeno otrok na letovanju v Baski, na otoku Krku Ko sem mlade Korošce vprašala, kaj jim je v kolo- piji v Baski najbolj všeč, so 0ii fantje tiho priznali, da so to celjske dečve, dekleta pa so povedala, da so tudi njim všeč celjski fantje. Je ie tako, da bodo mnogi celj- ski in koroški otroci poleg spominov na vesele, pestre dneve in večere, na nove prijatelje in na številna le- pa doživetja v svoje srčke skrili tudi spomine na prve ljubezni, ki so se porodile tam v Baski, na otoku Krku, v varnem zavetju Celjskega počitniškega doma. V letošnji tretji izmeni otrok, ki so letovali v vedno od sonca ožarjeni in hkrati vedno malce vetrovni Baski, je bilo poleg sto celjskih otrok, tudi trideset mladih koroških Slovencev z dvema vzgojiteljicama. Izmenjava otrok traja že približno dvaj- set let in koroškim otrokom vsekakor veliko pomeni. V štirinajstih dneh bivanja v Baski spoznajo veliko novih prijateljev, utrdijo znanje slovenskega jezika, naučijo se slovenskih pesmi, mnogi prvič vidijo morje in marsik- do se prav tu nauči plavati. Tako res ni čudno, ko ti čisto preprosto povedo: »V Baski je lepo!« Lepo je bilo tudi zaradi izredno pestrega programa najrazličnejših prireditev in zaradi nekaterih novosti, ki so jih letos uvedh. Prva po- membna prireditev je bil spoznavni večer v slogu Po- kaži kaj znaš. Vsaka izmed dvanajstih skupin seje pred- stavila na svoj način, vse pa so oča;-ali mladi Korošci s svojim petjem. Ob dnevu vstaje so s prijatelji iz Mur- ske Sobote in Slavonske Po- žege, ki so prav tako v Baski na letovanju, pripravili pro- slavo na baščanskem igriš- ču. Po proslavi pa so imeli športna srečanja v odbojki, vlečenju vrvi, prenašanju žo- ge med nogami, skakanju v vrečah ... Športnih priredi- tev je bilo veliko tudi ob dru- gih priložnostih, saj imajo otroci možnost igrati tenis, mini golf, dostikrat so se po- merili v igri med dvema og- njema, letos pa jih je močno pritegnil tudi vrtiljak na igrišču. Zanimivo je bilo tudi tiste večere, ko je tovariš Marčič predaval o geografiji in zgodovini Baske, o mor- skih živalih, o kačah in še o mnogih sila zanimivih stva- reh. Otroke je navdušil tudi ogled pristanišča in izlet z la- djo v dveh skupinah, ki ju je na veselje vseh popestril še upravnik Zdravko s svojo ki- taro. Otroci so v domu redno urejali stenčas, mladi likov- niki so uredili razstavo svo- jih del, raziskovalna skupina pa razstavo školjk. Mnogo večerov so preživeli v ples- nem razpoloženju, saj so jim na dvorišču doma vzgojitelji dostikrat uredih skoraj čisto pravi disko. Letos so organizirali trim tekmovanja, ki so, kot kaže zelo zanimiva novost med prireditvami v koloniji. Tako so organizirali trim hojo, trim tek in seveda trim pla- vanje. Na letovanju se je na- mreč večina otrok naučila plavati - če te veščine prej še niso obvladali - in tako se je od 130 otrok domov vrnilo le šest neplavalcev. Vsak otrok je za opravljeno trim akcijo dobil kartonček z značko. Novost je tudi neobvezno popoldansko spanje, saj so otroci v tem času lahko risa- li, pripravljali razstave, neka- tera dekleta pa so v tem času izdelovala hčne spominke za vzgojitelje. Za dobro počutje otrok v Celjskem počitniškem domu je skrbelo 27 ljudi - 14 vzgo- jiteljev, pedagoški vodja Dragica Marčič, upravnik doma Zdravko Konda, zdravnica dr. Marija Božič Vargazon, sestra Marija ku- har Viki, čistilke, kuhari- ce ... Otroci bi poleg svojih vzgojiteljev gotovo najbolj pogrešali kuharja Vikija, ki je znal speči tako krasne pa- lačinke in druge dobrote, ki otrokom še kako teknejo. Na zaključnem večeru ob tabornem ognju, ki je minil ob zanimivih točkah, ki so jih pripravih otroci in smeš- ni modni reviji, ki so jo pri- pravili vzgojitelji, se je mar- sikomu tudi zalesketalo v očeh. Čeprav se mnogi radi vrnejo spet domov k star- šem, pa se vendarle ni lahko posloviti od številnh prijate- ljev. Težko je zaključiti 14 le- pih dni s preprostim: »Adijo in piši mi!« Morda pa se bo- do še kdaj srečali, kot pravi- jo v svoji himni: »Kako si kaj, odhajamo od tebe zdaj in pridemo nazaj, ko mine leto dni in vedno radi spomnili se bo- mo lepih dni, ki si to leto nam jih podarila ti, oj, ti, naša Baska, ti! Otroci so o letovanju povedali Petra Guček, 13 let: »V Baski sem že osmič in mi je zelo všeč. Najbolj nas pesti jutranja telovadba, ki pa je naša skupina letos nima. Štrumfete smo namreč de- žurne in pripravljamo mize za zajtrk. Lepo je v času po- čitka po kosilu, ko igramo karte, se pogovarjamo in se smejimo. Zelo mi je všeč pet- je koroških Slovencev ob spremljavi kitare njihove vzgojiteljice. Kljub temu, da govorijo svoje narečje in se tako včasih težko sporazu- memo, smo takoj postali pri- jatelji. Verjetno bom drugo leto spet prišla v Baško.« Igor Videnšek, 8 let: »Tu je res fino. Jaz sem iz skupi- ne Rakcev. Najbolj mi je všeč počitek, ko rišemo in igramo karte. Kuharice zelo dobro kuhajo. Najrajši imam palačinke. Rad imam tudi našo tovarišico Petro. Za po- spravljanje pa nismo preveč pridni. Pri ocenjevanju ure- jenosti postelj in spalnice smo dobih že dve piki.« Mojca Brence, 14 let: »Tu sem prvič in že takoj na za- četku mi je bilo jasno, da se bom imela lepo. V Baski je zelo lepo okolje. Družbo imam dobro, vzgojitelji so v redu in hrana je krasna. Uži- vam na plesih, ki so skoraj vsak drugi večer. Ne maram pa dveurnega počitka in tudi vstajanje ob pol osmih zju- traj mi prav nič ne diši.« Peter Blagojevič, 13 let: »V Baski sem letos tretjič. Spoznal sem nove prijatelje in z njimi se dobro razumem. Nekega večera sva hotela s prijateljem »v partizane« - torej na obisk h puncam. Ko sva prišla do vrat dekliške spalnice, pa je dežurna tovri- šica začela nekaj ropotati. Hitro sva jo pobrisala naz^ v posteljo. Takrat sem pozabil, da sem iz skupine Polžev.« In kakšne vtise so dobili otroci in vzgojiteljica s Koroške? Sigi Potočnik, 11 let: »Sem iz skupine Vikingov. Meni so tu najbolj všeč deč- ve. Kako je moji punci ime, ne bom povedal, je pa res luštna in sem že plesal z njo. Dala mi je naslov in ko bomo šli domov, si bova pisala. Ko sem prišel v Baško, nisem znal plavati in sem se tukaj naučil. Tukaj zelo dobro ku- hajo in sploh je lepo. Prav nič me še ne mika odpotova- ti domov.« Matejka Kurt, 9 let: »V Baski sem drugič, kar mi je zelo všeč. Najbolj mi je všeč morje in kopanje, ker zelo ra- da plavam. Navdušena sem tudi nad lepim vremenom. Rada tudi plešem. Ko bom prišla domov, bom vsem pri- jateljem povedala, kako lepo mi je bilo v Jugoslaviji.« Marjetka Tratter, 13 let: »Česa ne bom nikoli pozabi- la? Fantov, seveda. So čisto drugačni, kot pri nas. Veliko bolj simpatični, bi rekla. Všeč so mi plesi, kopanje in odhodi v mestu. Ne maram na počitke. Takrat je najlepši de dneva in jaz bi raje bila na plaži. Včasih imamo težave s sporazumevanjem, ker neka- ko ne spravimo stavkov sku- paj, sicer pa se s Celjani zelo dobro razumemo. Rada bi še ostala tu in vem, da bo jok, ko se bomo poslavljali.« Vida Krištof, vzgojitelji- ca:« V Baski sem prvič. Prevzela sem skupino de- klet, predvsem iz radoved- nosti, kako je v takšni slo- venski koloniji. Nekaj časa smo potrebovali, da smo se navadili, vendar ni bilo te- žav, ker so nas zelo lepo sprejeh. Navdušena sem nad lepim vremenom, morjem, kopanjem. Dekleta so pridna in se z njimi lepo razumem, prav tako s fanti. Veseli me, da so neplavalci splavali. Na- ša najmlajša deklica plava kot ribica. Vsak dan doživi- mo veliko lepega in res je škoda, da bo vsak čas konec« INES DRAME Otok Krk in Baska otok Krk leži v Kvarnerskem zalivu in je s svojimi turističnimi mesti Njivice, Malinska, Krk, Punat in Baska pomemben za turizem. V juliju je bilo na otoku 36.500 registriranih turistov, zdaj v avgustu pa je ta številka narasla na približno 40.000 turistov. | Baska je turistično mestece in luka na jugovzhodni obali Krka. Prvič je bila omenjena leta 1375. Prvotno naselje, strnjeno okrog frankopanske trdnjavice, je imelo ugoden strateški položaj. V vojni z Benečani je bil grad porušen, trdnjava pa požgana. Novo naselje, Baska nova, je zrasla ob obali. Naravna plaža, dolga 1800 metrov omo- goča razvoj turizma, kar prispeva h gospodarskemu oži- vljanju kraja. Baska ima približno 760 prebivalcev. || Celiski počitniški dom Bil je zgrajen leta 1957 in sicer za 90 ljudi, zdaj pa v njem navadno biva okoli 150 ljudi. Prostorska stiska tako vse- kakor obstaja, vendar pa kot kaže, to otrok ne moti. Dom ima dekliško in fantovsko spalnico, prostore za osebje, sanitarije, jedilnico, kuhinjo, igralnico, ambulanto z dvema oddelkoma in veliko teraso. Stavba je že malce dotrajana in potrebna manjših popravil in obnove. Do lanskega leta je z njo upravljala Skupnost otroškega var- stva, letos pa jo je prevzel v svoje roke Pionirski dom. Plavalni tečaji Vsako leto v koloniji organizirajo plavalni tečaj za neplavalce. V letošnji tretji izmeni ga je vodil mladi vzgo- jitelj Dušan Jug, imenovani Pončno: »Plavati sem učil 25 neplavalcev. To so bili v glavnem najmlajši udeleženci kolonije in pa koroški otroci. Nekateri so se vode izredno bali in jih je bilo prav težko spraviti v morje. Ko pa smo jim obljubili trim plavanje za značke in nalepke, se je večina le opogumila. Na tej trim akciji so mlajši prepla- vali 10 metrov, večji otroci pa 60. Na tečaju sem jih učil drseti po vodi, pihati v vodo, plavati kravi in prsno. Otroci so bili pridni in ubogljivi, pa tudi hitro so napredo- vali.« Takole je bilo na baščanskem igrišču, kadar so otroci pripravili kakšno prireditev. Njihova napeta športna srečanja so pogosto pritegnila tudi mimoidoče. Tu pa so ljudje, ki so skrbeli za dobro počutje otrok. Vsakega od njih bi otroci težko pogrešali, posebej to velja za belo uniformirane kuharice in kuharja Vikija, ki je pripravljal priljubljene dobrote. em em I« ?z Majcen se je ribiški »štant«, 'ojemu lovišču na Šmartin- > odpravil v po- urah. Tu je Ja- '1 mrtvo zelen- enojček ter vr- elec od brega. ' ure in v cer- >niku v Šmar- fii dolini je že ura. Mrak seje 3ti nad vodno se je vrvica na ''ci močno na- "^1 časa premi- ce dogaja z nje- '^"Ti priborom, 'tegnil. Na dru- J'^'ice je obču- Jarec velike ri- ' navijal je. -''kanke je tra- ""^ Pol ure. po- sivkasto bel ^fga soma pri- Ribič ga je H za škrge in Varni pro- ribi nameril v jeziček na '^Je ustavil na igrama. J^ključen, am- krmljenje Velikank. -•^ uderman 14. STRAN - NOVI TEDNIK 22. AVGUST 198$ Glede na to, da se tehnika razvija z vedno večjo naglico, kmalu ne bo nič čudnega, če se bodo med nepogrešljive člane družine uvrstili tudi hišni roboti. Kakšni bodo, kaj vse bodo počeli, kako se bodo imeno- vali - vse to prepuščamo vaši domišljiji. Njihov opis s priloženo sliko pošljite na naslov Novi tednik, Trg. V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Časa imate teden dni. Potrudite se, kajti najbolj duhovito, najbolj izvirno in sploh naj-domislico in risbo bo nagradila tovarna AERO. A Be Ce Oa š s črko Š je podobno kot s črko Č. Nekaj čisto posebne- ga je, saj jo pozna le nekaj pisav. Je najožja sorodnica črke S, zato sta tudi v abece- di nerazdružljivi. Pravzaprav je to črka S s klobukom. T Kajne, da vam ni nič všeč, če vam kdo reče »Trapa!«? Pa Toliko drugih lepših be- sed poznamo za medsebojno komuniciranje. u U je pa zadnji samoglasnik (od petih) v naši abecedi. Prav srčkan je. dokler nas kdo ne nabije po zadnji plati in potem zategadelj tulimo: Uuuuuuuuu! V v teh poletnih dneh. ko ze- vamo od vročine sta dve naj- bolj prijetni stvan Voda in Veter. Ce pa tega ni, nam lahko pomaga tudi kakšen Ventilator. Z Zdravo - Zeleno. Pravite, da se ne rima? Če ne v zad- nji, se pa v prvi črki. Pa še drži. Zelena barva, pravijo, je najbolj zdrava - pomirjujoča za utrujene oči. Zakaj pa mi- slite, da je šolska tabla ze- lena? Ž Pa smo pri koncu. Že? Ja, že! Povprečno povprečje Ne bi si mislil, da se bo to kdaj zgodilo tudi meni. Mo- goče kdaj v daljni prihodno- sti že .. . ampak to je bilo še tako daleč. . . No, pa se je v nasprotju z mojimi pričako- vanji zgodilo prav kmalu. Moram povedati, da sem nadvse povprečen tip. Pov- prečne višine in teže, pov- prečnih rjavih povprečno dolgih las, povprečno priden ali povprečno len . . . skratka nič na meni ni tako zanimi- vo, da bi zaslužilo pozornost. Čeprav je tudi večina drugih ljudi povprečnih, so se drugi (tako se mi je zdelo) nekam bolj trudili, da bi se s čimer- koli izpostavili, se dvignili nad povprečje. Meni pa pre- prosto ni bilo do tega. Cisto zadovoljen sem bil, če me so- šolci niso nadlegovali bolj, kot je bilo potrebno. No, se- veda sem z njimi prebil kak- šno urico na igrišču, ampak nogomet in košarko sem - tako kot vse stvari - obvladal povprečno dobro (ali pov- prečno slabo). Niti ne mo- rem reči, da bi se obnašal kot kakšen ljudomrznež - ne, s sošolci sem se čisto dobro ra- zumel - pogovarjali pa smo se o čisto povprečnih stva- reh: o nogometnem prven- stvu, o košarki, o prfoksi za slovenščino, ki je bila strah in trepet šole in tako naprej. Moje življenje bi teklo či- sto mirno naprej, če . . . Smešno, ampak tudi vse okrog mene je bilo čisto pov- prečno. Moji starši so imeli - kot povprečni jugoslovanski delavci povprečno enodru- žinsko hišico, povprečno stoenko in povprečne do- hodke, s katerimi smo si lah- ko privoščili teden dni v sin- dikalnem domu na morju. Povprečje seveda ne bi bilo popolno, če naša družina ne bi bila povprečno štiričlan- ska, in tako imam seveda še leto dni mlajšo sestro, ki je pravzaprav tudi kriva za vse, kar me je doletelo. Medtem, ko sem jaz svoje počitnice ob morju pieživljal umirjeno ob plavanju, potapljanju in bra- nju stripov, je ona vsako leto znova izvrtala kup prijate- ljic, s katerimi je tekla na sla- doled in kokto pa v vodo in nazaj na plažo . .. Sicer pa - čisto vsakdanje za žensko. No in tako je letos že drugi dan pripeljala pod naš sen- čnik (ki smo si ga seveda sposodili v domu) novo »naj- boljšo« prijateljico. Navadno se še zmenil nisem za njeno družbo, ampak s to punco je bilo nekam drugače. Če sem še tako buljil v strip pred sa- bo, so mi oči kar naprej be- gale proti neznanki. Mislim, da je bila to prva oseba v mojem življenju, za katero ne bi mogel reči, da je pov- prečna. Še preden sem se do- bro zavedel sem se do ušes zaljubil, in seveda mi srce ni dalo miru, dokler ni sestra tudi mene vpletla v družbo. Na srečo ni bila preveč začu- dena, prej bi rekel, da je bila navdušena, ker sem navse- zadnje le začel kazati nekaj zanimanja zanjo in njene »velike« prijateljice. Čez nekaj dni mi je uspelo, da sva z Neno - tako je bilo dekletu ime - zvečer ostala sama na plaži. Čeprav sem prej napel vse svoje sile in uporabil vse zvijače, da mi je to uspelo, mi je postalo v tre- nutku, ko sem stal pred njo, žal, da sva sama. In prvič sem obžaloval, da sem tako povprečen tip, kot sem. Zid molka je prebila Nena: »Lahko bi se šla kopat, kaj praviš?« Napeto sem razmišljal, kaj naj odgovorim, kajti pri sebi nisem imel kopalk, navse- zadnje pa mi je le prišla na um (seveda čisto povprečna) misel: »Kaj ko bi rajši pogle- dala naokrog, kje se kaj pri- jetnega dogaja?« Na srečo je bila za to, in pristala sva v bližnjem di- sku. V disku sem bil dvakrat ali trikrat v življenju in o ple- su nisem imel pojma, ampak nekako sem poskušal ujeti ritem. Ne vem, če je Nena opazila mojo nerodnost ali ne, vsekakor ni rekla niče- sar. Jaz pa sem bil čedalje bolj omamljen od njene le- pote in srce mi je kar pelo. Tako rad bi jo stisnil k sebi in ji rekel kaj lepega, ampak vse ljubezenske izjave, ki so se mi vrtele v glavi, so se mi zdele preveč povprečne. Navsezadnje sem, ko sva od- hajala iz diska, bleknil: » Veš, Nena, jaz sem največje povprečje na svetu, kar jih ob- staja. « Nekaj časa meje gledala, po- tem pa z nasmehom dejala: »Res ne vem, kaj hočeš reči s tem!« Pričel sem jecljati nekaj o tem, dajo imam rad, ampak da me ona najbrž ne bi marala, ker sem tako vsakdanji in po- dobne neumnosti. Nekaj časa me je poslušala, potem pa seje začela od srca smejati: »Oprosti, ampak vse to, kar si povedal. . . mislim, da si či- sto srčkano povprečje vsega najlepšega na svetu.« Mislil sem. da ne slišim prav, ampak nisem imel časa razmi- šljati, kajti v tistem hipu meje že lahno poljubila. In tako sem se vendarle dvignil nad povprečje. Z Neno, seveda. Kajti najina ljubezen je največja in najlepša na svetu. Igor Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku Lepo je v Baski »Baska, Baska!« Takšni in podobni klici so se zasli- šali iz ust sto dvaintridesetih otrok, ko smo prispeli pred Celjski dom v Baski. Če bi bilo po naše, bi se zapodili s kovčki proti vratom, toda dvanajst vzgojite- ljev nam je to preprečilo. Tako smo morali počasi in brez prerivanja do omaric in postelj, ki bodo naša štirinajstdnevna last. V Baško smo prišli otroci z vseh šol celjske občine. Pridružilo se nam je še trideset koroških Slovencev iz Phberka in okolice. Z njimi sta dve vzgojiteljici. Kljub jezikovnim težavam (saj govorijo koroško narečje pomešano z nemščino), smo se hitro sporazu- meli in postali prijatelji. Za naše zdravje skrbita medi- cinska sestra in zdravnica, za vse ostalo pa poleg vzgo- jiteljev zlasti pedagoški vodja Dragica Marčič. Nepo- grešljivi so še kuhar in kuharice, ki skrbijo za naše vedno lačne želodčke, pa čistilke, perice, upravnik in drugi. Dnevi minevajo zelo hitro. Vreme je lepo, zato se lahko vsak dan kopamo. Zvečer se zberemo pred domom in pojemo ali plešemo. V času popoldanskega počitka nekateri rišemo, izdelujemo razne figurice in pripravljamo razstave. Imeli smo že spoznavni večer, na katerem so se s kulturnimi programi predstavile skupine Ježkov, Vikingov, Polžev, Ladjic, Rožic, Srč- kov, Delfinov, Vijohc, Rakov, Gusarjev in Štrumfet. Dan vstaje smo počastili s proslavo, na kateri so poleg nas nastopali še otroci počitniških domov Mur- ske Sobote in Slav. Požege. Po proslavi smo tekmovali v spretnostnih igrah, prenašali žogo, skakali v vrečah, prenašali in pretakali vodo, na koncu pa so se pomerili še vzgojitelji v vlečenju vrvi. Zmagovalci so prejeli sladke nagrade. Pripravljamo še program za zaključni večer. Vmes pa izvajamo trim tekmovanja in razne tekme. Še malo in štirinajst dni bo mimo. Odpravili se bomo domov in se razšli. Ostala bodo prijateljstva in kupček lepih spominov. Poleg tega pa bodo v nas ostala upa- nja, da se naslednje leto spet srečamo v tem lepem, majhnem mestecu ob morju, kjer smo preživeli toliko lepih dni. PETRA GUČEK Škapinova 4 Celje Letno taborjenje v Savudriji od 11. do 21. 7. Bolj ko se je vročina - tem- peratura dvigovala, težje smo čakali naše taborenje na morju. Letošnje taborenje smo organizirali skupaj dva odreda iz Celja. V prvi izme- ni smo bili večina taborni- kov iz odreda Dveh levov iz Celja. Okoli 60 nas je bilo. V drugi izmeni pa bodo tabor- niki odreda II. grupe odre- dov iz Celja. V obeh izmenah pa smo imeli otroke iz Zveze prijateljev mladine iz Celja. Po večjih in manjših zaple- tih okoli tabornega prostora nam je predhodnica, to so Kanačarji in naše vodstvo postavili oziroma razpeli šo- tore v Savudriji. Ko smo se pripeljali do ta- bornega prostora, so nam razdelili šotore in takoj zbor in čakalo nas je kosilo. Po kosilu pa hitro v kopalke in veselo čofotanje po vodi. Na tabornike so zelo dobro pazi- li vodniki Lilijana, Tonček, Andrej. Tovariš Srečko je naučil tabornike in druge otroke plavati in imel je svoj surf in je učil surfati. Na otroke ZPM je pazila tudi tovarišica Dragica. Za veščine, ki so jih tabor- niki osvojili zelo veliko, od plavanja do higienika, ku- harja, risarja, molk, lakota. . . je skrbel neumorni tabornik Kekec. Za naše želodce sta skrbe- la dobra kuharja Milena in Lojze. Pa naš nabavni - eko- nom, Marjan in Bogoljub, naš financ minister. Za naše zdravstveno stanje je poskrbela čisto taprava zdravnica Eva Dolničar. Pridno nas je mazala proti opeklinam in pulila ježeve bodice. Ob večerih smo si pripra- vili veliko lepih in smeha polnih uric. Izbirali smo naj- lepšo - miss tabora - seveda so bili to moški oblečeni v ženske. Zmagala je Suzi iz New Yorka. Imeli smo tudi skupni ve- čer s tremi tabori, ki smo bili istočasno na taborenju. Ve- čerje hitro minil ob pesmih, skečih, deklamacijah. Posebej smo se pripravili na naš krst. Vsi tisti, ki še niso bili krščeni, so trepetali skoraj celo taborenje. Kot je že v navadi, so tisti bolj ži- vahni bolj krščeni. Šli smo na obalo in zakurili ogenj. Z barko so se pripeljali bog morja Neptun in njegovi po- močniki. Začel se je obred - molitev - pridga, potem pa ceremonija. Na glavo v vodo - kalodont in kopanje. Za bolj mirne samo Kalodont in umivanje. Peljali smo se tudi z dve- ma barkama na izlet v Piran. Bilo je lepo, ampak vroče. Ogledali smo si več znameni- tosti mesta. Bilo je enkratno, pa kaj ko vse lepo prehitro mine. Imeli smo lepo vreme, dosti smo se naučili. Sedaj smo spet doma, ampak bolj rjavi in polni lepih spominov. PANIKA PAVI« Odred Dveh levolB Celje] Zgodba o žalostni zgodbi Nekoč je na zadnji strani knjige stanovala tako žalostni zgodba, da se je vsak, ki je to zgodbo prebral, na ves gla? razjokal. Zgodba je postala zaradi tega še bolj žalostna i" ljudje so ob njej še bolj jokali. Še potem, ko so knjigo ^ žalostno zgodbo odložili nazaj na polico, so hlipali najmanj dva meseca. Zgodba se je ob tem še bolj žalostila in n3 končuje bila tako žalostna, da so se ljudem že ob pogledu n3 knjigo, v kateri je bila žalostna zgodba, v potokih ulile solz^ z oči. S solzami so ljudje počasi izprali vse črke knjige in za žalostno zgodbo ni ostala nobena sled več. L. P. Z| J AVGUST 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE 0 V ponedeljek poipol- jfic sta se na avtobusni po- gfgji v Celju stepla Roman Q in Boris C, oba iz šmar- gke občine. Potniki so ime- li zastonj predstavo, zakaj plačala bosta oba glavna igralca - pri sodniku za pre- krške. . 247 »V vmu je resnica« pravi star slovenski prego- vor. Iz poročila miličnikov ni razvidno, do kakšne res- nice sta prišla Branko S. iz Linhartove in Vinko P. iz Serničeve ulice, ko sta po- pivala v bifeju »Dalmaci- ja.., Vsekakor jima ta resni- (■a ni bila všeč, pa sta se sporekla in nato še spopri- jela. • Dragan D. iz Sarajeva je prišel z avtomobilom na bencinsko črpalko na Polu- lah. Natočiii so mu poln tank - 40 litrov - goriva, Draf^an pa ni hotel plačati; trdil je, da njegov tank sploh ne drži 40 litrov. Pri- jlo je do spora, vmes so po- segli miličniki, voznik Dra- gan pa se je brž premislil, ko je videl, a gre zares. • Prejšnjo sredo je v Studiu 3 razgrajal Milan M, iz Štor. Prišli so miličniki in ugotovil, da Milana že tri ure iščejo. Takrat se je na- mreč v Zidanškovi ulici spri z voznikom kombija in mu v jezi razbil zadnjo luč. Milan bo tako odgovarjal pred sodniki zaradi prekr- ška in kaznivega dejanja. S. Š. Illom v lekarno v torek zjutraj, nekaj pred 3. uro so miličniki prijeli, 20- letnega Vlada Kaudnika iz Slovenjgradca, koje vlamljal v lekarno v Preboldu. Kaud- nik jc razbil okno in v lekar- ni iskal narkotike. Nekaj jih je že zložil v nahrbtnik, ko so ga miličniki žalske Postaje milice prijeli. Miličniki so lahko vlomil- ca tako hitro prijeli, ker jim je vesten občan, ki stanuje v bližini, pravočasno sporočil, da je v lekarni nekaj narobe oziroma, da je nekdo razbil žipo. Sumijo, da je Kaudnik izvršil še nekaj podobnih kaznivih dejanj. S. Š.r Butik Črna mačka TT Prebold omogoča nakup unikatnih konfekcijskih izdelkov namenjenih izvozu, po nižjih cenah. Kupite lahko tudi vse druge izdelke te tovarne. Varna pot v šolo Celjski občinski svet za preventivo in vzgojo v ce- stnem prometu se je tudi le- tos resno lotil akcije »Var- nost otrok in mladine v za- četku šolskega leta«. S Ce- stnim podjetjem Celje in podjetjem Ceste-kanaliza- cije so se dogovorili, da bo- do pred 1. septembrom ure- dili oz. obnovili obeležbe na cestiščih in signalizacijo Pristojne službe bodo kot kaže, na prvi šolski dan do- bro pripravljene. Cestno po- djetje in Ceste-kanalizacija bodo tega dne obnovile ce- stne označbe prehodov za pešce, kjer le-te niso več do- bro vidne. Na cestah mimo šol na Polulah, Ostrožnem, Ljubečni in Frankolovem bo Cestno podjetje postavilo znake za omejitev hitrosti na 40 kilometrov. Ti znaki bodo postavljeni začasno in sicer predvidoma prvih 10 dni šol- skega leta. Na prehodih, kjer prečka cesto največ šolarjev, bodo prva dva dni poleg pi- onirjev-prometnikov dežu- rali tudi inštruktorji avto- moto društev Slavko Šlan- der in Boris Kidrič ter Zveze šoferjev in avtomehanikov Celje, v kolikor bo mogoče pa tudi miličniki. V sodelo- vanju s prvo osnovno šolo bo nujno popraviti mrežo ob čr- nem prehodu čez železnico, ki predstavlja posebno ne- varnost za šolarje. V osnov- nih šolah bodo prvi dan po- uka namenili eno uro pro- metni vzgoji in seznanjanju prvošolcev o najvarnejši poti v šolo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa naproša starše, da prvo- šolce za prvi dan navadijo na obvezne rumene rutice. Vsi ti ukrepi so v prvih dneh nuj- ni, ker počitniško razpolože- ni otroci pozabljajo na var- nost. INES DRAME Vlomil v avtomobile Za 71 vlomov v avtomobi- le so podali kazensko ovad- bo za 21 letnega Faruka Pi- jukoviča, zaposlenega v Ti- tovem Velenju. Osumljeni je vlamljal v avtomobile na po- dročju Titovega Velenja in Šoštanja ter odnašal denar in tehnične predmete. Podob- nih dejanj je osumljen tudi Anton Kočunik, 34-letni de- lavec brez zaposlitve iz Ra- delj ob Dravi. Na območju Titovega Velenja je 43-krat vlomil v avtomobile. TC Napada na miličnika v zadnjih dneh sta bila na celjskem območju kar dva napada na miličnike. Tako je na Grobelnem pri Šentjur- ju skupina sezonskih delav- cev s Kosova napadla dva miUčnika postaje Prometne milice iz Celja, ki sta v nede- ljo zvečer patrulj irala na tem območju. Miličnika Tone Vi- dovič in Drago Gornjak sta v bližini železniškega prehoda v Grobelnem naletela na skupino sedmih ljudi, ki so ovirali promet. Hotela sta jih legitimirati, takrat pa so vsi stopili proti njima. Tone Vi- dovič je enega izmed njih prijel za roko, ta pa se je obr- nil in miličnika udaril v bra- do. Drago Gornjak je tačas že poklical pomoč, vendar se je skupina razbežala. Na celjski UNZ so še isti večer organizirali obširno akcijo v kateri so sodelovali mihčniki s postaj v Šmarju, Šentjurju in Celju, Postaja prometne milice iz Celja in oddelek za zatiranje krimi- nalitete na celjski UNZ. Ne- kaj po polnoči so že vedeli za imena večine storilcev, na- slednji dan pa so jih šest tudi prijeli (čeprav so si medtem obrili brade in spremenih pričeske). Le glavni storilec, 23-letni Ferid Fanaj iz Prizre- na, ki je udaril miličnika, se je še skrival, vendar se je v torek sam javil na postajo milice. Sodnik za prekrške je Feri- da Fanaja obsodil na 10, paj- daša Izeta Fanaja in Bedžeta Fanaja pa na 5 dni zapora, ki jih je spremenil oziroma omilil v denarno kazen - 2.000 dinarjev. Poleg tega so Ferida Fanaja tudi ovadili za kaznivo dejanje napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne varnosti. Da so miličniki pri svojem delu precej ogroženi, pa pri- ča tudi napad na miličnika Janeza Škerlaka in miličnika pripravnika Josipa Ivanovi- ča pred velenjsko Namo. Do napada je prišlo v torek, ko sta odšla v Namo po zaprosi- lu za intervencijo. Pred bla- govnico sta srečala viivjene- ga 21-letnega Husaina Ceska iz Titovega Velenja. Hotela sta ga legitimirati, takrat pa je Češko napadel Škerlaka in ga opraskal ter obrcal. Na pomoč sta priskočila še dva občana, da so vinjenega na- silnika nazadnje le ukrotili. Češko je potem napadel še komandirja velenjske Posta- je milice, ko ga je ta zasliše- val. Tudi zoper Husaina Če- ška so miličnika podah ovadbo javnemu tožilcu za kaznivo dejanje napada na pooblaščeno uradno osebo. S. Š. Posiljevalec z avtomobilom Delavci celjske uprave za notranje zadeve so ova- dili 45-letnega Viljema Črešnarja iz Zreč, ki je uteme- ljeno osumljen dveh posilstev. Črešnar je vzel v svoje vozilo avtoštoparko in ji obljubil, dajo bo peljal v Maribor. V bližini Slovenskih Konjic pa je zavil s ceste in jo posilil, nato pa jo vseeno zapeljal do Maribora. Dekle si je zapisala registrsko številko osebnega avtomobila in osumljenca so kmalu prijeli ter priprli. Kriminalisti so ugotovili, da je Viljem Črešnar pred tem posilil še eno dekle; zvabil jo je v avtomobil in ji obljubil, da jo bo odpeljal v službo v Titovo Velenje, vendar jo je že blizu Slovenskih Konjic posilil. Sicer pa je Viljem Črešnar že prej izvršil več podob- nih deliktov in bil za to že sedemkrat kaznovan. TC Roparski napad na taksista V soboto sta 22-letni Slav- ko Kuzman iz Dramelj in 21- letni Marjan Jazbinšek s Presečnega pri Dobjem na- padla in oropala 46-letnega taksista Jožeta Rajha iz Ce- lja. Po tem dejanju sta oba poskušala zbežati v tujino. Kuzman je že dan prej ho- tel izvesti roparski napad na taksista, vendar je bil ta do- volj previden in ga ni hotel odpeljati na Proseniško. V soboto, 17. avgusta pa sta z Jazbinškom naredila načrt in ob približno 20. uri sedla v taksi Jožeta Rajha. Odpeljal naj bi ju na Proseniško, ko pa so bili na gozdni poti, pri- bližno tri kilometre z asfal- tne ceste, pa sta ga napadla. Z več udarci sta ga potolkla, tako da je taksist obležal ob avtomobilu. Prej sta tudi na- črtovala, da ga bosta umori- la, ko pa sta videla, da je tak- sist obležal, sta iz denarnice vzela 7.000 dinarjev in se od- peljala. V gostilnah v Strmcu in Dobrci sta že zapravila nekaj denarja, potem pa sta name- ravala v tujino. Delavci celj- ske UNZ, ki so pravočasno izvedeli za roparski napad, so takoj organizirali akcijo in oba storilca še isti večer pri- jeli. Na UNZ Celje menijo, da bi jih morali taksisti pogo- steje in bolj vestno obveščati o sumljivih potnikih, ki jih prevažajo v svojih vozilih, saj gre v tem primeru tudi za varnost taksistov, hkrati pa bi imeU kriminalisti lažje de- lo pri odkrivanju storilcev. S. Š. ČGP Delo - Tozd Novi tednik in Radio Celje objavlja po sklepu zbora delavcev prosta dela in naloge za vodenje blagajniškega poslovanja TOZD in obračunavanja avtorskih honorarjev (1 delavec-ka) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - srednja izobrazba (ekonomski tehnik) - 1 leto prakse pri blagajniškem poslovanju Poskusna doba 3 mesece. Prijave z dokazili sprejemamo na naslov: Novi ted- nik, Trg V. kongresa 3 a, Celje, osem dni po objavi. Izbrani kandidat bo sprejet na delo s polnim delov- nim časom za nedoločen čas. Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Novi tednik poiščite v Vjestnikovih kioskih KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO VRANSKO Na podlagi 173. člena STATUTA DO »KiV« Vransko in sklepe delavskega sveta DO »KIV« Vransko razpisna komisija razpisuje dela in naloge vodja tehničnega sektorja Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom o združenem delu in družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Žalec, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima končano visoko ali višjo izobrazbo tehnič- ne smeri in štiri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih; - da ima ustrezne moraino-politične kvalitete, pravi- len odnos do samoupravljanja, do ljudi in sode- lavcev; - za opravljanje razpisanih del in nalog bo kandidat imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »KIV« Vransko, Vransko 57, s pripisom za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po končanem zbiranju ponudb. DELAVSKI SVET IN KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DO »KIV« VRANSKO objavlja naslednja dela in naloge 1. vodja finančno-računovodskega sektorja POGOJI Višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri - zahtevnost VI stopnje in štiri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas. 2. diplomirani ing. strojništva za energetiko - pripravnik 3. več kleparjev 4. več ključavničarjev 5. več varilcev POGOJI: pod 2 se zahteva ustrezna visokošolska izobrazba VII. stopnje zahtevnosti - pripravnik pod 3 in 4 se zahteva srednji program IV. stopnje zahtevnosti ali z delom pridobljena in priznana stro- kovna usposobljenost pod 5 se zahteva srednji program III. stopnje zahtev- nosti ali z delom pridobljena in priznana strokovna usposobljenost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogo)ev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO »KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO«, Vransko 57. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 22. AVGUST 19 V nedeljo start nogometašev v nedeljo, 25. avgusta, se bo začelo verjetno po vojni najkvalitetnejše in najzani- mivejše tekmovanje v repu- bliški nogometni ligi, kjer bo sodelovalo štirinajst enajsterie (po tri iz Maribo- ra in Ljubljane ter po ena iz Titovega Velenja, Celja, Tr- bovelj, Murske Sobote, Kra- nja, Domžal, Kidričevega in Nove Gorice). S celjskega območja bosta nastopili ekipi Rudarja iz Ti- tovega Velenja in Kladivarja iz Celja. Slednji je v zadnjem času ostal brez treh ključnih igralcev, ki so odšli k velenj- skemu Rudarju - Zukič, Ta- sič in Marinček. Sporen je zlasti slednji igralec, katere- mu je na »svojo roko« dal brez vednosti drugih izpisni- co predsednik kluba Igor Debeljak. To znova opozarja na neurejene odnose v klu- bu. Situacijo je treba takoj urediti, da to ne bi kvarno vplivalo na kasnejše igranje v ligi, ki bo močnejša kot kdajkoli prej. Favoritov za prvo mesto je več. Strokov- njaki pa upravičeno k po- vratnikoma iz II. zvezne lige Olimpiji in Mariboru prište- vajo še velenjskega in trbo- veljskega Rudarja. Muro in morda še koga. Kladivar se bo moral potruditi, da bo ostal v ligi, cilj pa je višji - uvrstitev v prvo polovico le- stvice. 1. kolo v nedeljo, 25. avgu- sta: Železničar (Maribor) - Kladivar, Rudar (TV) - Kovi- nar (Maribor). TV Košarkarski turnir Ob občinskem prazniku Šen- tjurja so pripravili turnir. Zma- gali so košarkarji Slovenske Bi- strice pred Zlatorogom iz Laške- ga in domačini. Turnir bo postal tradicionalen. Nogometaši Šmartna ob Palti bodo po več liot desetletju nastopanja v republiški jj (bili so celo prvaki!) tokrat nastopili v vzhodni republiški nogometni ligi. S treningi začeli 23. julija, vodi pa jih Ivo Berdnik, ki ima na razpolago 20 do 25 igralcev, igralskem kadru je prišlo do manjših sprememb: Podvratnik je pristopil k celjsket ' Kladivarju, Frangeš k velenjskemu Rudarju, Kopušar k Elkroju, medtem ko so šj] vojsko Grobelnik, Fajdiga in Rudnik. Kljub temu pa so vsi optimisti in se po vestni delu na treningih želijo že po eni sezoni vrniti med najboljše slovenske enajsterie^ republiško ligo. Foto: T. TAVČi Športniki v KS Vrh nad Laškem V počastitev krajevnega praznika so pripravili športna tek- movanja, kjer je v vseh disciplinah nastopilo okoli 200 tekmo valcev. V metu na koš je zmagal Marjan Pajk. v pikadu Ervin Zaje, v streljanju z zračno puško Valči Žgajner in »žogometu« Marko Gradišnik. Pokal KS Vrh nad Laškim je osvojil Ervin Zaje pred Jožetom Koprivcem in Zdenko Lapornik. Nov! načrti celjskih boksarjev Pri društvu Partizan Celje mesto, je tudi boksarska sek- cija, ki deluje že pet let. Letos želijo izboljšati svojo dejav- nost, zato so se odločili, da bodo pripravili memorial Darka Krivca, ki je bil njihov trener in dvakratni republi- ški prvak. Memorial naj bi postal tradicionalen, na njem pa naj bi sodelovale vse slo- venske sekcije in klubi ter go- stje iz Smederevske Palanke, Varaždina ter Zagreba. Kot vsako leto, želijo tudi letos pripraviti boksarsko revijo v Titovem Velenju. Sodelujejo na vseh revijskih tekmova- njih, v republiški ligi pa so lani osvojili 2. mesto. V sekciji je 30 aktivnih čla- nov iz Titovega Velenja, Celja, Šentjurja ter krajev v Savinj- ski dolini. Zlasti je velik inte- res za boks v Titovem Velenju, od koder prihajajo v glavnem najboljši člani. Naraščajoči potni stroški pa postajajo ved- no večja ovira in zaradi le-teh se člani ne morejo redno ude- leževati treningov. Celjska sekcija je zato želela v Titovem Velenju ustanoviti svojo eno- to, kar pa jim Zveza telesno- kulturnih organizacij ni dovo- lila. Vadba se odvija v telovadni- ci osnovne šole 1. celjske čete, kjer trenirajo trikrat tedensko. Prostor za vadbo je primeren, imajo dobro tudi opremo, fi- nančno pa jim pomaga Cinkar- na Celje. Največji problem je strokovni kader, saj je Sašo Jo- kanovič edini trener. Vsako le- to poteka tudi boksarska šola. od septembra do februarja. V klubu se razumejo in v vseh letih delovanja boksarske sekcije ni nihče od članov upo- rabil svojih sposobnosti izven ringa. V ekipi so najboljši tekmo- valci. Nedžo Bijelič v težki ka- tegoriji. Vlado Perkovič v pol- težki kategoriji, Ifed Herkano- Primož Čretnik (21 let), kovinostrugar: »Z boksom se ukvarjam pet let. Moj cilj je postati trener, šolanje za to pa naj bi opravil še letos. Kot pomočnik trenerja bi lahko dosti prispeval k bo- ljšemu delovanju sekcije, saj mora zdaj edini trener skrbeti za vse tekmovalce sam.« vič v srednji kategoriji, Primož Čretnik v polsrednji kategoriji, Ivan Ratajc v welter kategoriji, Davorin Kneževič v pol welter kategoriji in Milisenko Malba- šič v lahki kategoriji. BISERKA KARNEŽA Umetnostni drsalci v Ljubljani Ker v Celju še ni ledu, za novo sezono pa želijo biti čimbolje pripravljeni, so se celjski umet- nostni drsalci odločili za tre- ning v Ljubljani, kjer so sicer skupne priprave članov držav- ne reprezentance. Tako trenirajo Matej Pangerl, Mateja Aubreht. Metka Hladin in Lea Vodušek. Trije od te četverke pa so na svo- je stroške vadili že na Dunaju (Matej Pangerl in Metka Hladin) in v Švici (Mateja Aubreht). JK IVIelanšek zmagal okoli Pohorja Folesarski klub Branik je pri- pravil dirko okoli Pohorja, kjer je med rekreativci nad 25 let osvojil 2. mesto Kastelic. Med člani C je zmagal Melanšek, oba KK Merx Celje. Štiri ekipe v kegljanju Na kegljišču motela Merx v Šentjurju so pripravili turnir ženskih ekip. Zmagala je ekipa Celje I (najboljša Jožica Šeško 407) pred Celjem II (Pevec 436), Hmezadom Žalec (Milošič 433) in Šentjurjem (Bračun 412). Kolesarji na Glossgrockner Trije celjski kolesarji rekre- ativci Tone Knez, Srečko Audič in Iztok Jordan so se s kolesi povzpeli na 2224 metrov najviš- ji vrh v Avstriji Glossgrockner. Prva etapa je bila dolga 278 km iz Celja do avstrijskega Flapacha, druga pa 65 km iz Flapacha do Glossgrocknerja. Košarkarji Smelt OlimpijB v Šentjurju člani 1. zvezne lige, košarkar- ji Smelt Olimpije iz Ljubljane so bili nekaj dni na kondicijskih pripravah na Rogli. Medtem so tudi obiskali Šentjur ter odigrali dve prijateljski tekmi. Najprej so premagali domačine 90:49, nato pa še brigadirje Kozjansko 85 58:10. Za Ljubljančane so igrali Jevtič, Vujakovič, Zorčič, Zdovc, Hauptman, Todorovič, Tovornik in Brodnik. Ljubljančani so se že vrnili z Rogle v Ljubljano. Športniki med celjskim sejmom Tadi letos se bodo med celj- skim obrtnim sejmom pomerili slovenski obrtniki in pri njih zaposleni delavci na športnih igrah, ki bodo na športnih igriš- čih Golovca 14. septembra. Mo- ški se bodo pomerili v malem no- gometu, kegljanju, balinanju, ša- hu, namiznem tenisu, vlečenju vrvi in atletiki, ženske pa v atleti- ki, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Strelci v Celju Na občinskem prvenstvu Ce- lja z MK puško so zmagali: med mladinkami Barbara Jager (SD Celje), mladinci Vili Ravnikar (Kovinar Štore), članicami Alen- ka Jager (SD Celje) in člani Bran- ko Malec (Kovinar Štore). Ekipa Celje Ervin Seršen, Jože Jeram in Tone Jager je postavila tudi nov občinski rekord, ki je celo boljši od republiškega. Šestič najboljši Celjani Na Gričku so se že 18. pomeri- li najboljši slovenski strelci z MK puško za memorial Jožeta Klanjška - vasje, narodnega he- roja, komandanta XIV. divizije in dolgoletnega predsednika slovenske strelske zveze. Že še- stič in petič zapored so zmagali člani ekipe Celje I (Darja Kačnik. Barbara Jager. Ervin Seršen in Jože Jeram), tretja je bila ekipa Celje II (Vesna in Dušan Čuček, Tone in Alenka Jager) in peti štorski Kovinar (Vili Ravnikar, Robi Petrovič, Vili Dečman in Branko Malec). Med posamezni- ki je bil drugi Jože Jeram, tretji Branko Malec in peta Alenka Jager. Občinsko prvenstvo v Rečici Na strelišču v Rečici pri La- škem je bilo občinsko prven- stvo z MK puško. Nastopile so štiri ekipe, zmagala pa je prva domača ekipa. Med posamezniki so bili najboljši sami domačini Helenca Lavrinc, Zdravko Pe- klar in Andrej Brunšek. Helenca Lavrinc na zaključne priprave Jutri (petek), bo odlična mla- da strelka iz Rečice pri Laškem Helenca Lavrinc odpotovala na zaključne priprave za evropsko prvenstvo v Osijek. Prvenst bo od 4. do 12. septembra. V goslovanski reprezentanci boj leg Helence Lavrinc s celjski območja nastopila tudi V( njčanka Denis Bola. Za pokal Rečica 85 v nedeljo, 25. avgusta, bo vojaškem strelišču pri Jeran Rečici pri Laškem tradicioo no veliko tekmovanje za pol Rečica 85. Organizator je ta kot vedno povabil vse najbo) slovenske ekipe, v katerih bo nastopili mnogi odlični slovi ski in jugoslovanski strelci. T movanje se bo začelo ob 8. < zjutraj, prijavnina za ekipe 1000 in za posameznike 200 d Prijave zbira Vinko Lavrinc, I Rečica 16. Laško, 63270. Šahisti v Grižah Ob krajevnem prazniku Gi so domačini pripravili šahovs turnir z udeležbo petih eki Zmagal je ŠK Žalec pred KS G že, Prebold in Šempeter, zadi pa so bili člani Društva upoi jencev iz Žalca, ki so prvič nas pili na takšnem tekmovanju. Mesaric na Dalkansko prvenstv član konjeniškega kluba C tovlje Mesaric je s konjem Di gonerjem osvojil na državiM prvenstvu 3. mesto (teden i prej je postal republiški prva Tako se je uvrstil v državno prezentanco, ki bo od 8. do septembra nastopila na balki skem prvenstvu. V reprezenta bo tudi Čik. Zanimivo je. da se oba konjeniških veščin nai la v celjskem konjeniškem k bu. danes pa nastopata za Kru perk in Gotovlje. Lovsko tekmovanje na Šmohorju člani LD Rečica pri Laškem so na Šmohorju pripravili 17. tekmovanje za pokal Cirila Vezjaka. Nastopilo je šestnajst ekip, ki so se pomerile v streljanju na glinaste golobe. Zmagala je ekipa LD Žalec pred Preboldom in Studencem pri Krškem, med posamezniki pa so bili naj- boljši Milan Storman iz Prebolda, Gregor Horjak iz Rečice pri Laškem in Marko Razboršek iz Prebolda. Šahovska nagradna igra 68 Nasletdnje leto bo minilo 100 let, ko je šahov- ski svet (dobil prvega uradnega svetovnega prvaka. K6o je to bil? William Steinitz Paul IVIorphv Emmanuel Lasker 0kdo ve, da imamo na i. Velja v Začretu 15 vr- sktR^ športnika, ki sicer "^.,.^10 let tekmuje za AMD Aj,va vas v atraktivni ^ tni disciplini - motokro- To 2^ Marjan I vc. P** poklicu avtokle- zaposlen kot vzdrževalec •"a,.k ar ni na Ljubečni. Z in športom se je začel uk- Jjati že h-ta 1977, navdušil £3 jf 0^*" Drago, sam nekoč ličen motorist, ki je še dir- 1 z motorji po mestnih uli- . Oče Drago je ob prijate- Čirilu Kuzmanu-Cirotu tu- [jsti, ki najbolj skrbi za pri- ,vo Marjanovega motorja zahtevna domača in tuja ^niovanja. ,Odkar tekmujem, sem član Orehova vas,« pripove- ije simpatični Marjan. »Ta- jt v Celju še ni bilo sekcije I piotokros, pa sem odšel v lgj ki je na tem področju pd najbolj razvitimi v Jugo- gviji. Zal pa so se v zadnjem času razmere tako poslabšale, da razmišljam o menjavi dru- štva. Kam bom šel, še ne vem. Bolj kot to me zanimajo nasto- pi, kjer še nisem vsega do- segel. <• Marjan je začel z enaindvaj- setim mestom na državnem pr- venstvu, nato pa je to uvrstitev stalno izboljševal in lani je po- stal celo državni prvak! Na naj- boljši poti je, da lanski uspeh tudi letos ponovi, saj po petih dirkah za državno prvenstvo vodi, do konca pa so ostale še tri dirke. Trenira vsak dan po tri do štiri ure. Poleg vožnje skrbi s tekom za kondicijo, dviguje uteži, skratka počenja vse, da je maksimalno pripra- vljen za zahtevne vožnje po vratolomno urejenih terenih. »Tekmovalnih pogojev skoraj nikoli nimamo idealnih. Če je suho, se po stezi praši, da nika- mor ne vidiš, če je mokro, pa ne veš, kje je tekmovalec - v blatu ali na motorju. Idealno bi bilo da bi dan pred tekmo de- ževalo, potem pa se vsaj delno osušilo. Vendar, kot sem že re- kel, to se skoraj nikoli ne zgodi.« Marjan je nastopil že na ve- čih svetovnih prvenstvih ter v zadnjih letih bil domala vedno tudi najbolje uvrščeni Jugoslo- van. 7. in 8. septembra ga čaka nastop na ekipnem svetovnem prvenstvu v ZR Nemčiji, kjer bodo v naši reprezentanci po- leg njega nastopili še Avbelj in Simčič. Ima dva motorja 125 in 250 ccm, vsak pa je vreden 32 do 35 tisoč šilingov. Vso opre- mo od motorja do obleke ku- puje v tujini, saj doma niti na- vadnega vijaka ne moreš kupi- ti. »Vse skupaj veliko stane in zato ni čudiio, da nas vedno manj tekmuje. Še pred leti nas je bilo okoli 50, letos nas je samo še okoli 20. Mladi obupa- jo, saj nimajo denarja za drago, dobro opremo. Po fizičnih spo- sobnostih smo enakovredni tujcem, ki nas prekašajo v od- lični opremi. Najboljši tujci pa so sploh profesionalci, drugi skrbijo za niih, oni samo dirka- jo. Hvaležen sem delovnemu kolektivu Opekarne Ljubečna, ki ima razumevanje za moj šport. Vesel sem tudi, da nam je Cinkarna pomagala pri ure- ditvi lastne steze za trening pri deponiji v Bukovžlaku, kjer je zemljišče brezplačno odstopil Jež iz Celja. Proga je dolga 1200 m. Treningi so tako cenej- ši, saj se ni treba voziti v druge kraje.« Marjan Zdovc ima, kot vsak mlad fant, veliko želja: prva je ponovitev lanskega naslova državnega prvaka, druga pa z dobro opremo in vestnim tre- ningom še kakšna lepa uvrsti- tev na mednarodnih tekmova- njih. Sobo bi rad dopolnil z no- vimi trofejami, ki jih je že zdaj veliko. In nenazadnje si želi, da bi bilo toliko razumevanja, da bi se s tem atraktivnim špor- tom lahko ukvarjali tudi tisti, ki so zaradi pomanjkanja de- narja obupali. TONE VRABL M. Debelak vse bolje skače Matjaž Debelak iz Braslovč, je marca presenetil na veli- skakalni prireditvi v Plani- ob njenem zlatem jubileju lletnici, ko je poletel najdlje 15 m in s tem dosegel četrto iljavo vseh časov na svetu, v novi sezoni že s prvim istopom dokazal, da tisti ipeh ni bil zgolj slučajen in i misli doseči še več takšnih ipehov. Pred dnevi je na veliki med- irodni tekmi na plastični ska- ilnici v Berchtesgardnu v rezni republiki Nemčiji ug- il vso jugoslovansko elito in K0]\\ 3. mesto. Z malo več eče, kar pomeni za malen- )st boljši skok. bi bil celo nagovalec. Ni potrebno po- idati, da je tega bil še poseb- ) vesel direktor Topra Zvone ežnak, saj je Matjaž nastopil v Toprovem zdaj že mednarod- no uveljavljenem letalskem kombinezonu. »Ostali so mu kar zavidali takšen uspeh,« je navdušen pripovedoval Zvone. »Vendar Matjaž je še enkrat dokazal, da je in bo dober, neustrašen ska- kalec in da planiški uspeh ni zgolj slučajnost.« V Toprovih kombinezonih zdaj poleg Jugoslovanov že skačejo Čehoslovaki, Bolgari, Madžari, Francozi, Italijani, odprla pa seje tudi možnost za Poljake. V Topru pa delajo še dalje, da bi v svoj izdelek lahko oblekli še kakšnega tekmoval- ca iz katere druge države. Sicer pa se vrnimo k Matjažju Debe- laku, ki se je vrnil iz vojske. »Fant ni imel zaposlitve,« se zresni Zvone Dežnak in doda, da so mu priskočili na pomoč. »Z velikim razumevanjem Tekstilne tovarne Prebold na čelu z direktorjem Žagarjem bo pri njih delal kot vzdrževa- lec, saj je kvalificiran pleskar. Mi pa bomo poskušali vse, da bi z delom svoj nesluteni talent razvil, ne pa izginil kot mnogi drugi obetavni športniki, ki so bili prepuščeni žal sami sebi in brez ustrezne pomoči, ki jo vr- hunski športnik mora imeti. Ne smemo biti ponosni na športnika samo takrat, ko kaj lepega doseže in se vidimo »zraven«, ampak mu je treba pomagati, da bo uspel.« Matjaž pa seje izkazal tudi na velikem domačem tekmovanju na pla- stiki v Mostecu v Ljubljani, kjer je za Tepežem osvojil dru- go mesto ter premagal celo Ulago. Fant je v formil TONE VRABL ■P mednarodni uspeh Matjaža Debelalta (desno), ko seje »zavihtel« celo na 3. mesto ter ' oajboljši Jugoslovani ^5 let TVD Partizan Radeče J-^ta 1910 so v Radečah povili telovadno društvo in od takrat športna ak- |''ost neprenehoma raste. psvoboditvi se je društvo ^^"nenovalo v TVD Partizan ^živelo še z večjim elanom ^ seh področjih telesne kul- ■ Za kar so dobili številna jl^ija. med drugim tudi '^no priznanje Zveze za ,Y"o kulturo Slovenije leta ,' srebrno priznanje OF in "^to TKS Laško, j društvu je aktivnih preko članov. V zadnjem času J napreduje atletska sek- ' katere člani redno vadijo petkrat na teden. Ze nekaj let so prvaki v občini Laško, letos pa so dosegli tudi 3. mesto na republiškem in 4. mesto na dr- žavnem pr\'enstvu v krosu za pionirje ekipno, Vižentin je bil 4. na teku okoli okupirane Lju- bljane na 25 kilometrov in sed- mi v malem maratonu za pr- venstvo SRS, pionirji pa so bih četrti v štafetnom teku 3 x 1000 metrov v konkurenci 40 ekip Slovenije. Zelo uspešno deluje tudi ro- kometni klub. Pet ekip nasto- pa v Zasavskoposavski ligi. šti- ri pa v slovenskih ligah iz kate- rih ne izpadžuo, zato p.-^, imajo za cilj uvrstitev v enotno slo- vensko ligo. Izredno aktivni so tudi starejši rekreativci, poseb- no ženske, ki uspešno sodelu- jejo pri vseh športnih aktivno- stih rekreacije v občini in tudi zunaj nje. V zadnjih treh letih je ta sekcija osvojila 20 poka- lov, 9 priznanj in preko 15 me- dalj za prva tri mesta. Vsi ti uspehi kažejo na dobro delo društva, ki se mu odpirajo zdaj še nove možnosti ob pri- dobitvi nove telovadnice, zgra- jene s samoprispevkom ob- čanov. ___________....._________.......K. iL. Marjan Zdovc (desno) je zaradi lepih uspehov lahko velikokrat takole simpatično nasmejani Bo plavanje zamenjalo atletiko? Plavalci Klima-Neptuna so po zimski sezoni uspešno zaključili tudi poletno, pa čeprav so jih vsaj v začetku pri vadbi motile nepredvi- dene težave z domačim, hladnim odprtim bazenom, neprimernim za normalno sodobno treniranje. Po zad- njih dosežkih se lahko upra- vičeno sprašujemo ali ne- prihaja v sicer atletsko me- sto doba plavanja, saj je ob dobrem delu Žnidaršiča, Podsedenška in Toplaka ter ostalih zrastla ekipa, ki ne osvaja najboljših mest sa- mo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, vse bolj pa se pojavlja tudi v mednarodni plavalni areni. »Ob koncu vsake tekmo- valne sezone naredimo v klubu natančno analizo do- seženih uspehov pa tudi spo- drsljajev.« pripoveduje prvi mož in kreator obnove kvali- tetnega plavanja v Celju pro- fesionalni trener Andrej Zni- daršič. »Analiza za to poletje še ni narejena, ker še nismo dobili vseh podatkov, zato lahko povem nekaj več le o osebnih vtisih in o tistem, o čemer je že razpravljal izvrš- ni odbor kluba. To leto je bi- lo za nas v osnovi neugodno, saj je bila večina naših tek- movalcev mlajših v svojih starostnih kategorijah in so zato težje posegali po boljših uvrstitvah tako ekipno kot med posamezniki. Kljub te- mu smo se v pionirskih kate- gorijah uveljavili v republi- ški in v zvezni konkurenci. Naslednje leto bomo v ugod- nejšem položaju in lahko pri- čakujemo boljše uvrstitve. Sicer pa smo tudi v letošnji sezoni le bili uspešni, saj smo osvojili preko sto me- dalj na republiških in držav- nih prvenstvih. Značilnost letošnje sezone je, da smo odločneje posegli v boje za najboljše uvrstitve na član- skih in mladinskih prven- stvih. Sestrama Lavrič, ki sta, čeprav z nekoliko slabši- mi rezultati, vendarle uspeli obraniti pozicije lanskega le- ta, so se letos pridružili še Gregor Jurak, Dejan Tešo- vič, Mojca Anderle, Tanja Drezgič. Tanja Fermentin, Mateja Cvirn in drugi. Fer- mentinova, Drezgičeva in Anderletova so tudi poleti postavile nekaj republiških in državnih rekordov, pr\ač pa se je v listo rekorderjev vpisal tudi Dejan Tešovič z izjemo dobrima rezultatoma na 800 in 1500 metrov kravi. V državno mladinsko in člansko reprezentanco je bi- lo povabljenih pet plavalcev (pet v mladinsko in dva v člansko), kar je skoraj četrti- na mladinske reprezentance. Kar tri plavalke (Drezgič, Anderle, Lavrič) so se z mla- dinskega balkanskega pr- venstva vrnile z medaljami! Imamo novo odlično ekipo najmlajših, ki so celo uspeli na slovenskem prvenstvu osvojiti prvo mesto in smo si z njimi zagotovili dober pod- mladek. Izvršni odbor kluba je sprožil in izpeljal akcijo za namestitev naprav za ogre- vanje letnega bazena, kar za tekmovalce pomeni v na- slednjih letih bistveno izboljšanje pogojev dela in prihranek pri stroških, saj se nam poleti ne bo več treba dvakrat dnevno voziti na tre- ninge v Titovo Velenje.« Andrej Žnidaršič med do- pustnikovanjem v Rovinju razmišlja že o novi sezoni: »S starejšimi plavalci se bomo usmerjali v individualne ci- lje. Krivulje napredovanja se bodo pri starejših plavalcih, še posebno pri dekletih, ne- koliko upočasnile, v večji meri kot doslej, se bomo sre- čavali z osebnimi problemi tekmovalcev. Ob povečanih zahtevah treninga se bomo morali tesneje povezati s šo- lami, ki so vsaj do sedaj po- kazale dovolj priravljenosti, da nam pomagajo.« TONE VRABL Krajnc dvakrat republiški prvak v Mariboru je bilo republiško prvenstvo za starejše mla- dince in mladinke v atletiki. Predstavniki Kladivarja so osvo- jili štiri prva mesta: Krajnc v tekih na 1500 in 800 m ter Erjav-| čeva in Selesova v metu krogle oz. diska. Medalje so še osvojili Muhovec v metu kladiva, Kranjčeva v teku na 400 m. Rozma-j nova v teku na 400 m ovire, Selesova v krogli, Mastnakova vi kopju in Erjavčeva v disku. i Dve prvi mesti so osvojili tudi atleti Velenja iz T. Velenja:] Štajner v skoku v daljavo in Krenkerjeva v teku na 400 m. V soboto in nedeljo bo v Celju še republiško prvenstvo za mlajše •mladince in mladinke. Štirje Poljaki na drsališču v Celju Petega septembra, ko se začne zvezna hokejska liga in v kateri bo prvič namesto osem kar deset ekip, so bodo mladim celjskim hokejistom Cinkarne pridružili še štirje Poljaki. Trije igralci in trener! Gre za kvalitetne poljske hokejiste, če gre verjeti, da so hokejisti nastopili kot člani državne reprezentance na olimpijskih igrah v Lake Pla- cidu, trener z ustrezno šolo in velikimi mednarodnimi izkušnjami pa je bil pomočnik zveznega selektorja poljske državne reprezentance na olimpijskih igrah v Sarajevu. Igralci bodo stanovali v bivalnem kontejnerju ob drsa- hšču, trener pa v enem izmed celjskih hotelov ali celo v domu upokojencev. Igralci bodo po prvih razgovorih ostali v Celju tekmovalno sezono, trener pa leto dni, morda pa še dalj. Predsednik hokejske sekcije Cinkarna Zvone Dežnak, ki je pri pogovorih opravil verjetno največ dela pa ob tem razmišlja: Ker se bodo vrnili tudi igralci, ki so odšli k maribor- skemu Stavbarju, se bomo z njimi in Poljaki lahko enako- vredno kosali z ostalimi tudi okrepljenimi ekipami. Pred- vsem pa bomo prisotnost odličnega trenerja izrabili za ustanovitev pionirske šole, da bi z leti s strokovnim delom prišli do samo lastnih kvalitetnih igralcev. Mladih fantov za ta lepi šport ne manjka in zakaj jih ne bi zbrali na našem drsališču. Ob tem bomo skrbeli tudi za mladinsko ekipo. S tako zastavljenim delom moramo dobiti v Celju znova dobro hokejsko ekipo, ki bo na tribune privabila po nekaj tisoč gledalcev.« TONE VRABL 18. STRAN - NOVI TEDNIK 22. AVGUST i! Težko bo Na Henini v laški obči- ni so ukinili pouk na tamkajšnji osnovni šoli - delegati pa so ob tem postavili dokaj čudno zahtevo. Da namreč mo- rajo šolniki še naprej ustrezno skrbeti za to šolo. To je res težka naloga, saj marsikje še »zasede- nih« šol ne morejo ustrezno vzdrževati. Nezadovoljstvo Ljudje so pa res vedno nezadovoljni. Vztrajno korakamo v predvideno lepšo pri- hodnost, nekateri pa bi še vedno radi ostali v starih časih! Zamrzovalnik ] Na bencinski črpalki na Mariborski cesti imajo žej nekaj časa tudi zamrzovalno skrinjo. Pravijo, da bodo prodajali tudi pijače in sladoled. Morda bodo zamrznili še kaj. Bencin se res že presenetljivo dolgo časa ni podražil. NA MORJE ŠEL SEM ČIL IN ZDRAV, TAM SKORAJ VRAG ME JE POBRAL: DENAR, ZA KATEREGA TRDNO SEM GARAL, JADRAN KAJ HITRO VES Ml JE POBRAL DA POSTAL VSAJ MALO SEM RJAV- SPET CELO LETO BOM GARAL! NE PLJUVAJ PO TLEH! NI-LEPO, DA PLJUVAŠ NA NAŠ STANDARD Pasji dnevi bodo minili. Bojim pa se, da bo- mo mnogi še kljub te- mu vedno ostali na psu! NI čudno Nekateri se še vedno čudijo, kako da je v Ce- lju še vedno veliko ljudi, ki radi dajejo najrazlič- nejše etikete. Pa saj imamo tu tovar- no, ki nudi nalepke za vse! Riše Bori Zupančič Združeni Pravijo, da ima letošnji velenjski turistični teden čudežno moč: uspelo mu je namreč združiti velenj- ske gostince in turistične delavce. Oboji pa so nestrpno pričakovali, da bi se na njihovih prireditvah »združilo« še čimveč obisko- valcev. Aktualno vprašanje KJE PA TI LETOS NISI Bil NA DOPUSTU? Do kruha Pravimo, da mladi vse težje pridejo do svoj kruha. Pri tem je zanimivo, da se pri nas tudi vse n mladih odloča za poklic peka. Pa je ja pri nas še veliko takih, ki radi druginr zamesijo. KLATEZIN Marko Cestnik NJEGOVE SANJE 12 Z vsem in vsemu navkljub pa Bombay, zadnjih sedem dni Sonce se je krepko usajalo nad prašnimi strehami. Med skladišči sem iskal pot do Rdečih vrat in zadeval ob br- lizge ropotajočih kamionov. V pesek in v blato so bolšča- le razžrte zadnjice odsluže- nih plovil. Nihče me ni po- gledal ali ogovoril, smetarke so s svojimi metlicami frni- kulale plesniva pšenična zr- na. Za pokvečenimi drevesi so razkrečeno stopali oznoje- ni moški in se lagodno otre- sali. Policaj je pri vratih ne- gotovo opletal s svojo prista- niško govorico in zapisoval podatke z moje prepustnice v svojo razcefrano knjigo, potem me je z neprijaznimi očmi pospremil na kričavo ulico. Vame je bušil vonj po odprtih kanalih in starih ta- xijih. Zadel sem v čudovito gne- čo, ki je prestopala po tleh ležeče gobavce, promet je bil tako neusmiljeno zmeden, da sem se s težavo prerinil na pločnik. Čistilci čevljev so iz- za zbirk oguljenih krtač vpili za mano in ponujali svoje zgarane prste. Pročelja blat- nih hiš so sramežljivo razda- jala svojo revščino. Na voga- lih so v gručah postopali za- puščeni otroci. Grelo, žgalo je neustavljivo vrvenje. Tle- sknil sem taxistu, da me je potegnil do trga pred Taj Ma- halom. Pod ogromnim zidom je morje prešuštvovalo z zaliza- nimi skalami, v mlakužah, ki jih je pozabila oseka, je pla- val gnoj in poslana umazani- ja. Pod krili prenažrtih kro- karjev so prek robov kame- nja skakali izgubljenci in iskali grižljaj za svoje zlakot- njene vreče. V senci velikih obokov so posedali čakajoči na trajekt. Otok Elephant je zdel ves zdruznjen v popoldanski so- parici. Iz skrivnostne košare je piščalkar ponujal svojo kačo. golobje so posedali okrog njega in se selili po toplem tlaku. Med klošarji vsake vrednosti je križaril policaj z bambusovo palico ob stegnih. da so se prekup- čevalci z mamili vsaj malo odmaknili od sredin cest. Starec z gosto belo brado, ki kot da jo je podedoval po enega svojih bogov, me je nagovoril s ponosno kretnjo. Velel mi je sesti na rogoznico in h kolenom svoje pohčer- jenke. ki meje nesramežljivo tipala s temnimi pogledi. S hrbtom se je naslonil na grče pozabljenega drevesa in z ro- kami mlel robove umazanih cunj. Ni prosjačil, mirno me je ogledoval, da meje stresa- lo od nenavadnega mraza po kosteh. Povedal je, da je ghuru, brezdomen pridigar, ki se druži z ulicami in topli- mi nočmi. Sproščeno me je nagovoril, kdo in kaj da sem, pa mu nisem imel veliko po- vedati, ali znal. Iz njegovih gub sem bral razdalje in od- sotnost, nedojemljivo tujost. Kot da me je bilo sram svoje barve in obleke, svoje hoje in neokretnosti. Nekam daleč je odplavalo moje veselje. Dvignil sem se ter se po- slovil. Po večeru, ko sem se zaka- dil kot norec, so preko poste- lje plavale čudežne slike in- dijskih bogov, ki jih nisem prej nikoli videl, niti ne mi- slil. Po svoje sem imel rad bombayske noči: ne, nič ve- likega se ni dogajalo, nisem se klatil po beznicah, nisem kupoval izcuzanih in zlakot- njenih žensk, nisem se prere- kal s taxisti. Čuval sem stre- he pristaniških skladišč in požvižgaval koščenim kro- karjem, dihal sem v topli mrak in prikimaval cvilečim uličnim razbitinam. Par dni pred odhodom je okrog polnoči grozljivo zatu- lilo - vnela se je juta v dol- gem pritličnem skladišču, za krik daleč od naše ladje. Skozi okna je pobliskavalo, raslo, potem je počilo v stre- hi, da je zazevala razpoka in so zublji potipali za nebom. Krmilar in pravkar prispeli mornarji so zatopotali po vratih kabin, stroj je bil v pri- pravljenosti, k ladijskim bi- tvam so prislonili sekire, da bi lahko v skrajnem slučaju presekali vrvi. Cez dolgih de- set minut, ko so bila že vsa okna žareča, so privozili ga- silci. Da so se razvrstili in pripravili cevovode, je mini- lo še četrt ure. Navzkriž in zmedeno so namerili brizge, a je v na hitro rojenem se jutru ostalo od prenapolnje- nega skladišča le še ožgano okostje s praznim, po posta- nem ognju smrdečim, tre- buhom. Že teden dni pred odho- dom sem imel pospravljene svoje klatežke cule; le dnev- nik, in nekaj sveže obleke je še bilo zunaj. Moj urnik je bil že bolno zmeden, z željo po nenehnem spanju so se me- šale barve domače jeseni. V jutru slovesa je po hod- nikih podpalubja zatulila trobenta, črnoglavi timunjer je bogve kje staknil instru- ment in staro zlato melodijo. Obrazi odhajajočih so pripo- vedovali zgodbe o neprespa- nih nočeh. Nova posadka je z utrujenimi kretnjami razpo- stavila kovčke, pogovorili smo se o tem in onem ter se počasi razlivali k izhodu. Ni mi bilo žal. ni me bilo sram, nisem se pretirano veselil. Kuhar se je že pregovarjal z zelenim Dalmatinčkom. ko sem za slovo pogledal v ku- hinjo. Nisem več odlašal, za- vihtel sem mornarsko vrečo čez rame in se nič več ozrl na tolikokrat prekleto železje. Moje zadnje indijsko popoldne Na carini sem se srečal s starimi prijatelji s sestrske ladje. Trepljali smo se in si z gromkimi dovtipi dokazova- li, kako smo še stari sulci in nared za pijanske norčije. Bi- li smo kosmati in slani od vročega neba. skuštrani in izpiti, beli tujci na ulici. Morda se imam zahvaliti sreči, da me ni zmendrala predvečerna cesta; procesija z divje vpijočimi študenti, ki so suvali s pestmi v zrak in vihteli parole, je na kilome- ter daleč zavzela asfalt. Ja- nez seje hitreje, kot sem lah- ko obrnil svojo pijano glavo, pomešal med demonstrante. Objel je najbližjega čez rame in se prerinil do šarasto popi- sane table. Njegov hreščeči glas seje ostro ločil od ureje- nega odpevanja množice. »Kurbe auf!«.jevpil in: »Naj živi slovenski kureč!« S teža- vo smo ga potegnili stran, kot bi bil navit, je kar naprej poplesoval med obcestnim drenom. V beznici tik Rdečih vrat smo se zapili do konca. Ne da bi bilo to tako pomem- bno, alkohol me, vsaj za dalj časa, ni rešil prav ničesar, iz- gubilo bi se tisto popoldne tako ali tako, preveč smo bili posiljeni z mislijo na skorajš- nji odlet. Indija in Indijci mi niso mogli dati več ničesar drugega kot ure blazne vrto- glavice in vseenosti. Nekje globoko sem čutil, da bii moralo biti sram, da sem deželi še dolžan nesebič pozornosti, morda celo [ nižno molitev. Pa je vse sli paj izpuhtelo v kratko piji sko spanje za umazano mi davek dolgih samotnih m in nekrotenih hrepenenj. Druščina je čakala, net zgubanih lovač se je ovij; med opotekave postave, sem iskal prehod med vei pomij in vlažnimi luknja: kjer so v oblačkih dima] trolejk zdele drobne posta Z užitkom sem se izprazni plesniv kanal, da sem nap vil prostor za nove kožar Nažirali smo se kot gobe.' nez se je ob vhodu na uli kramarij spoprijateljil s t mi angleškimi mornarji, so plašno iskali miru. K( kor se spomnim, smo trr sto tekmovali v nazdrav nju, a skozi pritlična ok smo si mahali s škrbasti babami, ki so z ulice poni le potiskano blago. Oi smo ven in barantali kot I eštini, a kupili ničesar, j »Albertu« smo se prerinil posebno sobo, kjer je zrak kosmat od indijske! noplje. Srečni obrazi so ni prikimali, stisnili smo sc toplim telesom in se smej kot bebci. Rokovali smo preko miz, prvemu revežu bil takrat dal hlače z riti bi me bil prosil zanje. V 1<( so vreščale pijane ženske , so šobile svoje poslih | ustnice v poljub vsemu , vsakomur. Na koncu so vf, za nami, da naj še ne gref [ Koi"f 20. STRAN - NOVI TEDNIK 22. AVGUST 1 Slaba telesna drža naših šolarjev Leto 1985 je mednarodno leto mla- dine, zato bi rada opozorila na neka- tere zdravstvene probleme, ki bi se jih lahko lotili s skupnimi močmi vsi: starši, učitelji, vzgojitelji, zdravstve- ni in družbenopolitični delavci. Za dobro naših otrok, naše mladine, ki nas potrebuje danes; jutri bo zanje že prepozno. Rast in razvol v Sloveniji zadnja desetletja skrbno proučujemo telesno rast in razvoj na- ših otrok. V treh desetletjih so srednje- šolci povprečno višji za dva centime- tra, kar pomeni, da znaša prirastek te- lesne višine vsakih deset let 7 milime- trov. Pri tem so se njihova ramena niso razširila, medtem ko je obseg bokov (zlasti pri dekletih) celo manjši kot pri predhodnikih. Druge študije kažejo na vse večji obseg glavic novorojencev. Posledice: težji porodi, več carskih re- zov. Srednješolci so torej vse višji in ožji, od tod neposredno sledita zma- njšana telesna kondicija in slaba teles- na drža. Slaba telesna drža Pri otrocih in mladini gre pri slabi drži v večini primerov le za »lepotno« napako drže, ne za bolezen. Ponavadi je posledica neustrezne - preslabe - funkcije določenih mišičnih skupin. Na nastanek slabe drže vplivata najod- ločilneje tale dva momenta v življenju otroka: 1. vstop v šolo, tj. prehod iz neome- jenega sveta gibanja v svet daljšega sedenja, prisilne drže, po možnosti v nepravilno visokih stolih ob prenizkih ali previsokih mizah v času šolskega pouka ter nato pri domačem učenju. Popoldan sledi morda še sedenje v glasbeni šoli, urjenje igranja na klavir doma, učenje tujih jezikov, branje knjig, . . . Skratka: sedenje, sedenje, se- denje, . . . 2. moment za nastanek slabe drže je začetek pubertete, ko mladostniki na hitro zrastejo za deset, dvajset centi- metrov v dolžino. Zrastejo kosti, miši- ce, kite. Mišice se le raztegnejo, se pa pri večini naših mladostnikov istočas- no primerno ne krepijo m »telo pade, kakor pade« - slaba držaje tu: sključe- ni so, ramena so spuščena, pomaknje- na navzpred, lopatici štrlita, trebuh je izbočen navzpred, ledveni del hrbteni- ce preveč ali premalo obočen, stegna zasukana navzven, stopala tudi, lahko se še sploščijo. . . Telesno držo pri mladostnikih še po- slabšata njihova čustvena negotovost ter samozavest. Otrok s slabo držo je v Sloveniji kar 24%. V tej fazi je slaba drža še popravljiva, res le »lepotna napaka«. Težav zaradi teh še ni, pridejo pa kasneje, čez deset, dvajset let, ko se naredijo zaradi take stalne slabe drže nepravilnosti na hrbtenici. Težave poznajo ljudje srednjih let: hitra utrudljivost pri delu, splošno slabo po- čutje, bolečine v vratu, v rokah, v zati- lju, mrtvenje rok, boleč križ. Takrat je za ozdravljenje prepozno - lahko le jemo tablete, hodimo na fizioterapijo, po injekcije, vedrimo v bolniškem sta- ležu, čakamo na invalidsko upoko- jitev. Kal storiti prej (dokler še ni prepozno)? 1. Gibanje Naši otroci se morajo čimveč gibati. Dve ali tri šolske ure telovadbe so v šoli premalo - vsak dan bi morali telo- vaditi naši šolarji. Rekreativni odmori in minute za zdravje so zelo dobrodošli - ah jih vestno izvajamo? Učitelji teles- ne vzgoje imajo možnost izpolniti edinstveno poslanstvo: vzpodbuditi v vseh otrokih (ne le v nadarjenih špor- tnikih) veselje do gibanja, doživljen- sko potrebo po gibanju. Naloga nas vseh je zgraditi čimveč telovadnic in igrišč ter jih vzdrževati (Prihodnjič naprej) ZDRAVILNE RASTIJIIE Lan Lan spada v družino lanovk, ki so v glavnem zelišča, pa tudi grmi in bolj poredko tudi drevesa. Navadni lan (Linum usitatissimum) je enoletnica, ki ima do meter visoka, tanka in rahlo usločena stebla ter ozke suliča- ste liste. Majhni cvetovi imajo modre ali bele venčne liste, ki kmalu odpadejo. Plod je glavica z desetimi semeni. Lan gojijo v različnih zvrsteh zaradi izvrstnega ličja, iz katerih pridobivajo predivo. Ko lan porujejo iz zemlje, mu osmukajo glavice s semenom. Preostalo steblo obdelujejo in pri tem se razkrojijo tkiva, ki so povezana s kosmi likovnih vlaken. Nato lan tarejo in pri tem zdrobijo zunanje plasti stebla, kijih odstranijo. Tako dobljeni surovi lan sedaj še mikajo in dobijo prečiščen lan. Lan je zdravilna rastlina in njeno seme in olje sta priznani tudi v lekarni. Laneno seme vsebuje ogromno sluzi, pektinov, maščobnega olja, beljakovine, lecitin, številne encime, glikozid linamarin, nekaj sladkorja itd, Laneno seme stiskajo in pridobivajo zdravilno laneno olje. Laneno seme je dragoceno zdravilo za notranjo uporabo in ga poznamo kot eno najboljših naravnih zdravil, s katerimi pomagamo pri kroničnem zaprtju. Laneno seme ne draži črevesne sluznice, tem- več deluje mehanično. Sluz iz lanenega semena pove- čuje prostornino črevesne vsebine, olje pa omogoča, da blato brez bolečin drsi po črevesni sluznici. Laneno seme pa pri tem ni močno odvajalno sredstvo ter deluje šele čez nekaj časa. Ko se učinek pokaže, ne smemo prenehati uživati semena in ga lahko trajno uživamo. Seveda je pomembna tudi količina zaužitega semena in potrebno je najmanj dve žlici semena zjutraj in zvečer. Laneno seme lahko tudi grobo zmeljemo. S tem pridejo do veljave tudi preostale snovi v lanenem semenu. Glikozid linamarin razpade in pri tem se sprošča nekaj pruske kisline, ki je v taki majhni kon- centraciji, da ni škodljiva. Ugotovili so, da deluje celo poživljajoče na ves organizem. Pri pridobivanju lanenega olja ostane tako imeno- vana lanena pogača, ki ima podoben, a nekoliko slabši učinek. Čejo nekoliko navlažimo z vrelo vodo, dobimo pasto, ki jo polagamo na obolelo kožo. Podkožni turi se mehčajo, akne se čistijo. Obkladke lahko pripravimo tudi z laneno moko. V zadnjem času pa znanstveniki proučujejo čisto laneno olje. Ker vsebuje 20% nenasičenih kislin, so proučevali njegov učinek na presnovne motnje. Ko so proučevali učinek lanenega olja na rakavo celico, so ugotovili, da nekatere sestavine zavirajo rast tumorja. Najbrž je nosilec delovanja linolenska kislina, kije ena izmed esencijalnih kislin, tako pomembnih za nor- malno življenje ljudi in višjih živali. BORIS JAGODIC BRALCI SVETUJEJO 1. Kruh ostane nekaj dni svež, če ga skupaj z opranim in posušenim korenom zele- ne pustimo v plastični vrečki. 2. Če so zavese porumene- le, jih operite po običajnem postopku, v vodo za izpira- nje pa dodajte sveže mleko (en liter mleka na dvajset li- trov vode). 3. Da se na televizijskem ekranu ne bi nabiral prah, ga od časa do časa prebrišite s krpo, namočeno v limonin sok. 4. Madeže od borovnic či- stimo tako, da obleko oziro- ma tkanino omočimo s ki- slim mlekom in pustimo sta- ti čez noč. Zjutraj jo opere- mo v čisti vodo. BOGDANA FERLEŽ GROBELNO RECEPT TEDNA Kmečka omleta Potrebujemo 300 g telečjih možgan, žlico kisa, 100 g preka- jene gnjati, 4 srednje velike krompirje, eno rdečo papriko, 4 žlice olja, žličko soli, skodelico zmrznjenega graha, 4 jajca, ščepec sveže zmletega popra. Možgane operemo in pustimo v mrzli vodi tako dolgo, da se izloči vsa kri. Liter okisane vode zavremo in v njej 7 minut kuhamo možgane. Nato jih ohladimo, jih olupimo ter jih zre- žemo na rezine. Gnjat narežemo na kockice. Krompir olupimo in naribamo na lističe, papriko narežemo na rezance. V kožici segrejemo olje in na njem opečemo z obeh strani možganove rezine. Vzamemo jih iz kožice in v vroče olje damo krompir, ga posolimo in dobro zapečemo. Grah, rezine možganov, gnjat in papriko dodamo h krompirju, dobro premešamo in pražimo 3 minute. Jajca razžvrkljamo in solimo in popopramo ter vme- šamo v jed. Omleto pečemo na eni strani tako dolgo, daje zlato rjava, nato pa jo zapečemo še po drugi strani. HORtiKULTURNI KOTIČEK Pergole na vrtu Pergole so zlasti na manjših vrtovih in vrtovih vrstnih hiš skoraj vselej dobrodošle. Z njimi lahko dosežemo učinek, za katerega bi sicer potrebovah širšo gmoto rastlinja. Seveda pa pergola sama brez primer- nega rastlinja nima pravega pomena. Zamislimo si samo vrt, ki ga obkroža pergola brez rastlinja! Dolgo- časna puščoba in nič drugega! Toda že ena sama močna glicinija spremeni podobo. No, po naši zamisli je pergola kot ena izmed sestavin pri urejanju vrta in hkrati kot prva opora raznim vzpenjalkam. Četudi je pomemben pripomoček, je vendar rastlina pomem- bnejša. Zato pergole obravnavamo med vrstami gra- diva in pripomočkov. Ne glede na to, iz česa je pergola, pa mora ostati vselej kar najbolj lahkotna in elegantna. Dandanes lahko izbiramo med številnimi vrstami gradiva. Poleg lesenih pergol, ki jih rastline najbolje prenašajo, poznamo še kovinske, plastične in kombini- rane pergole. Oblik pa je nešteto vrst. Če pergole hkrati uporabljamo kot senčnice za poči- vališče, jih po potrebi lahko tudi prekrijemo. V ta namen uporabimo rajši manj opazne strešnike, npr. armirano steklo, ki ga lahko napolnimo na ogrodje med prečnicami. Streho lahko okrepimo s kotnim železom. Če je pergola lesena, mora biti les seveda impregniran. Takšna pergola s streho ne izgubi svoje lepote. Nelepa pa bi bila salonitna streha. Ce se odlo- čimo, da bomo počivališče pokrili s kakšno trdnejšo streho, je boljše, da postavimo ostrešje kot poseben vrtni element, pergola pa naj bo sestavina, ki je ostrešju le priključena. Seveda morata biti oba ele- menta skladna. Če bi radi s pergolo dosegh kar najhitreje rastlinski zastor, moramo posaditi vzpenjavko, ki hitro raste in se gosto razrašča. V ta namen je priporočljivo nasloniti na pergolo tudi mrežo, ki rastlinam bolj ustreza kot pa sama pergola. Pergola naj bo pastelne barve. Zelenje rastlin bo na takšni podlagi bolj učinkovito. Bela barva je sicer občutljiva, toda sprejemljiva za vse vrste in barve vzpenjavk. Pergola - senčnica, senčni hodnik ali prehod, brajda, latnik HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE RADIO CEUi ČETRTEK, 22.8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperai 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvest 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 1! Zaključek sporeda. PETEK, 23. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, K Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, lj Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 1' Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična odd 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 24. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuhar kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, H Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila. 16 Čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 Lestvica zabavi melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda NEDELJA, 25. 8.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 1| Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Z plometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Pi čila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 26. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dol dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila. I' Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 1^ Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plo^ 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Spo' pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 27. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vme^ 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporf 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdr* 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva re; glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek-: reda. SREDA, 28. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vrne« 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar priredi' 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obves' 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupn", 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 1' Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek-'i reda. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. PARADNI TANGO - AGROPOP 2. EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL VOUNG 3. WOULD I LIE TO VOU - EURVTHMICS 4. SERENADA-KRUNOSLAV SLABINAC 5. I LOVE VOU - ČUDEŽNA POLJA 6. A VIEV TO A KILL - DURAN DURAN 7. MODRE OČI - F PLUS 8. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO MORODER WITH PHILIP OAKEV 9. NAVALI NAROD NA GOSTILNE - JANEZ BONČINA BENČ 10. DONT VOU FORGET ABOUT ME - SIMPLE MINDS Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. ČEZ PLOT - ŠIK 2. TAM KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE - ŠKOBERNE 3. SMEJOČI MEH - KLAVŽAR 4. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO 5. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI 6. SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN 7. VSAK LETNI ČAS IMA DOBER GLAS - STARE 8. PRIJATELJEV ROJSTNI DAN - NOVI PRIJATELJI 9. SAVINJSKI GAJ - VESELI VANDROVCI 10. DEKLE POVEJ - SLAK Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. Nagrajenca: Slavi Colak, Preloge 19, Šmarje pri Jelšah Vinko Romih, Ljubljanska 64, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 22. AVGUST] Karničar in planine so nerazdružljivi češko kočo so zgradili Čehi (od tod tudi njeno ime). Ti so namreč bili prvi turisti, ki so zahajali na Jezersko. Med njimi je bil tudi doktor Hudarski, ki je hodil k pastirjem v planino, v studencu pod sedanjo kočo pa se je knajpal. Takrat so Nemci v ta del Savinjskih alp markirali svojo »nemško stezo«. Ker se je šlo za ravnotežje med Germani in Slovani, so Čehi na pobudo Hudarskega pohiteli, se organizirali v sekcijo (češko podružnico) pri slovenskem planinskem društvu in zgradili kočo, ki so jo po nekaj letih izročili v upravljanje slovenskemu planinskemu društvu. Češko kočo so zgradili leta 1900 in je po podatkih, ki jih ima Andrej Karničar, osma planinska postojanka v Slove- niji. Oskrbnik ima tudi še koledarček iz leta 1910, kjer so kategorizirane slovenske planinske koče; Češka koča je bila takrat poleg še ene postojanke v Julijcih edina v prvi kategoriji. Ta planinska postojanka pa je tudi verjetno edina pri nas, ki je še ohranila takšen videz kot ob otvoritvi pred 8j leti; tako na zunaj kot v notranjosti. v teh letih so sicer kočo nekajkrat popravljali in jo tudi podkletili, povečali so tudi število prenočišč, uredili sanitarije in skladišča, toda vsa dela so opravili tako, da so ohranili prvobiten izgled postojanke. Planinci zato radi zahajajo na Češko kočo, saj daje videz domačnosti. Andrej Karničar je med devetimi oskrbniki posto- jank v Savinjskih alpah ti- sti, ki vztraja najdlje; že 27 let je oskrbnik Češke koče in je kar že nekakšna legen- da tega dela naših planin. Tudi Karničarjevi otroci - Luka, Izidor, Davorin, An- drej in Irma - so tako kot njuna starša ostali zvesti planinam; vsi so alpinisti in smučarji in pogosto pridejo pomagat očetu na planino. Andrej Karničar, 58 let že šteje, je zelo zgodaj začel za- hajati v planine. »Še kot otrok sem postal planinski vodnik,« pripove- duje. »Na Jezerskem je bilo letovišče in fajmošter me je večkrat naštimal, da sem vo- dil v planine njegove goste. Kasneje sem se poiskusil tu- di v alpinizmu; ko sem bil nekoliko večji fant, sem ho- dil skupaj z Grabnerjem.« Andrej je bil zraven tudi pri ustanovitvi planinskega društva na Jezerskem, bil pa je tudi gorski reševalec. Na Andrej Karničar Češko kočo je prvič prišel za oskrbnika leta 1949. »Takrat sem bil odbornik društva in nikakor nismo mogli dobiti oskrbnika sem gor. Tako sem najprej prev- zel za eno in potem še za na- slednje leto. potem pa sem zaradi službe moral prene- hati.« Češka koča je vsako leto odprta že prvega maja, za stalno pa od 20. junija do konca septembra. Ponavadi še tudi nekaj dni v oktobru, odvisno od vremena. v koči je 40 postelj in 20 skupnih ležišč, večkrat pa prenoči tudi po 100 in več planin- cev. Prenočevanje v sobah stane 450 dinarjev (300 za planince), na skupnih ležiš- čih pa 220 (150 dinarjev). Nad kočo je tudi smučišče, kjer je vlečnica, smučanje pa je mogoče še pozno pole- ti, zato na Češko kočo priha- ja precej vnetih smučarjev. Kljub temu je vsak prosti trenutek izrabil za pot v pla- nine; pomagal je urejati pla- ninske poti. bil pa je tudi ze- lo delaven član upravnega odbora planinskega društva. Oskrbniki na Češki koči so se menjavali vsako leto ali dve. Leta 1960 pa je posto- janka spet ostala brez oskrb- nika. »Prvo leto smo se zmenili, da so me posodili iz službe. No, potem smo se dogovorili še za eno leto, nazadnje pa sem kar ostal,« se spominja Andrej Karničar. »Na takšno planinsko postojanko te ne priveze noben denar in druž- ba v bajti. Če ne bi že kot otrok vzljubil planin, ne bi nikoh ostal tako dolgo. Res, v planine ne prideš za oskrb- nika zaradi denarja. Tisti, ki tako razmišlja, zagotovo ne ostane dolgo. Mene je sem gor privezalo okolje; tudi, če sem v bajti sam, mi ni dolg- čas, zakaj, ko pogledam sko- zi okno, vidim planine.« Andrej je vedno pripra- vljen na šalo in klepet. Koli- kor mu seveda dopušča čas, zakaj ob koncu tedna je ko- ča polna in vse je potrebno postreči, ker je za planinci ponavadi dolga, naporna tura. Pravzaprav sem imel v okohci. Otroci mu še sedaj večkrat priskočijo na po- moč, še posebej ob koncu tedna, ko je v koči 100 in več planincev, žena pa pomaga pri nabavljanju. Blago po- tem pripeljejo z Jezerskega s tovorno žičnico. ko da plinskega hladiln skorajda ne potrebuje. ^ Delovni dan oskrbnika Češki koči je, tako kot v d gih planinskih postojank zahteven in naporen. Ane Karničar vstane ob peti zjutraj in gre spat ob ena Češlia koča stoji na višini 1543 metrov. Do nje je mogoče priti po lahki planinski pc Jezerskega (2 uri hoda), z Okrešlja čez Savinjsko sedlo ali Križ (4 ure), Zoisova kot oddaljena 5 ur hoda. Kamniško sedlo 7 ur, Grintavec 2 uri, Kočna pa 2 uri in po, postojanko upravlja Planinsko društvo Jezersko. PLANINSKE POSTOJANKE Piše Srečko Šrot Andrej Karničar je v plani- nai\ dobil tudi veliko dobrih, iskrenih prijateljev, ki ga po- gosto hodijo obiskovat. »Ni pa dneva, da ne bi spoznal kakšnega novega planinca. Z vsakim, če se po- kaže, da je malo hribovca, je lahko biti prijatelj. Takih, ki Na Češki koči vam lahko ponudijo enolončnico z me- som po 250 dinarjev, goveja juha je po 150 dinarjev, eno- lončnica brez mesa po 150 do 200 dinarjev, ajdovi žganci 250, čaj 50 in pivo 180 dinarjev. Koča je dobro oskrbovana. jih poznam, je na tavžente,« pravi Andrej, ki planincem tudi rad svetuje, če ga vpra- šajo za pot. »Posebno tujci večkrat povprašajo, kakšne so poti in kako so vzdrževa- ne. Če mu razložiš, mu to ve- liko pomeni.« srečo, kot je rekel Andrej; ravno ta dan v koči ni bilo gneče, tako da si je lahko vzel urico časa za pogovor. Maloštevilnim planincem je postregla Božena, študen- tka z Gorenjske, ki Andreju pomaga v avgustu. Septem- bra pa bo vsa dela spet opravljal sam. Andrej Karničar je bil tudi očividec razvoja slovenske- ga planinstva, še posebej po vojni. »RazUke so velike,« pravi. »Bili so časi, ko so v hribe hodih bolj študentje in teh- nokracija. Potem so nekaj časa hodili v planine vsi de- lovni ljudje. Tudi zdaj je pla- ninarjenje precej razširjeno, največ ljudi pa pride konec julija in v avgustu. Ljudje v planinah še kar veliko trosi- jo, čeprav se tudi že pozna, da so plače manjše. Pred kakšnimi desetimi leti so na- ročih kosila, sedaj pride v poštev le še juha in kakšna enolončnica. Če pa pogleda- mo še bolj nazaj, ko še nismo imeli tovorne žičnice - dobili smo jo pred 15 leti - pa je razlika še večja. Seveda smo takrat tudi mi lahko manj ponudili; kakšen malinovec, sirup in žganje. Včasih so na- ši planinci popili tudi več vi- na, sedaj pa piva. No, tujci še vedno raje pijejo kupico vina kot pa pivo.« Andrej še sedaj rad opravi kakšno planinsko turo v okolici. Ponavadi vsako leto obišče oskrbnika na Okre- šlju in v Zoisovi koči, pred leti pa je veliko hodil v plani- ne skupaj z ženo in otroci, s katerimi je skupaj urejal naj- bolj zahtevne planinske poti »Žičnica nam veliko po- meni,« pravi Andrej. »Brez nje koča ne bi bila tako oskr- bovana. Včasih smo sem gor znosili vse na hrbtih. Po 7 ton materiala v eni sezoni, sedaj pa ga je tohko ah še več pripeljemo samo za en mesec« Andrej ima pri koči tudi prizidek pokrit s snegom, ta- zvečer; a le če so v k| »pridni« planinci, ki g« zgodaj spat. Toda Andrej ne pritožuje in tudi o tem. bi poletje preživel v doi ne razmišlja. »Nekje tako moraš, prt veti,« meni Andrej. »Čet všeč okolica in če ti deloi govarja, kaj pa še češ p birat.« Bodica • Vsi tarnajo kako je vroče - še bolj vroče pa postane, ko pogledaš na cene. • Sodobni tek na dolge proge: start - beg od odgovornosti, cilj - dohitevanje življenjskih stroškov. • Usmerjeno izobraževanje bi se lahko imenovalo tudi - serijska proizvodnja bi- rokratov. • Če bi se začeli pogajati o znižanju cen, bi mnogi, ki so odgovorni za cent postali invalidi - ker bi si raje zvrtalj luknjo v koleno, kot pa dovolili znižanji cen. MARJAN BRADAC IZPRED PULTA Počitniški dnevi, pravi- jo, niso najboljši za trgov- ce. Le redki se v pasjih dneh odločajo za nakupe tekstilnih izdelkov. Zato so najbrž trgovci že pred leti začeli »pasjih dneh« z velikimi sezonskimi raz- prodajami. Ko je bilo še dovolj denarja in mnogim ni bilo treba razmišljati, kaj in kdaj bodo kupili, so kupčije cvetele vsaj na razprodajah. Ob letošnjih razprodajah pa temu ni več tako. Trgovine so kljub agresivnim rekla- mam bolj prazne kot pol- ne kupcev. Kljub temu pa kupec še vedno ne naleti na prijaznost, kot bi jo v taki situaciji pričakoval. Kaže, da tarnanje trgov- cev še ne kaže pravega stanja. Le kako bi si človek drugače razlagal načelo, ki velja v trgovskem po- djetju MODA v njihovi centralni prodajalni. Tam ti trgovka nič kaj preveč prijazno pove, da hlač, ki so jim znižali ceno, ^ pri njih ne popravljajo. Čud- no, ko to delajo vsi ostali trgovci. Pravijo, da nima- jo svojega krojača in daje zato temu tako. Je res ta- ko? Ali pa gre za pomanj- kanje dobre volje? Morda pa imajo v tej delovni or- ganizaciji še dovolj pro- meta. Kakšna je razlika med kupcem, ki kupi hla- če po znižani ceni in ti- stim, ki je podobne hlače kupil dan pred razproda- jo po regularni ceni? Še sreča, da to razliko vidijo samo v MODI. Drugi tr- govci so že zdavnaj spoz- nali, da med kupci ne ve- lja delati razlik. MB