lsm DMEVHIK JULIJ BELTRAM: GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJ Uto VI - Štov UO Poštnina Platna v gotovini u v 1 Oiev. LiZ. (.ltlOD,) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST nedelja 5. marca 1950 Cena 15 lir fovi dan dela II. kongresa Antifašistične slovansko-ilalijanske ženske zveze za Tržaško ozemlje TRŽAŠKE žene v borbi za resnico in za utrditev mednarodne demokratične fronte Pozdrav zastopnice antifašist čnih žen Jugos!avije in generalnega tajnika KP STO ja tovariša Branka Babiča - Pozdravne de egacije iz istrskega okrožja in množičnih organizacij iz vseh predelov Trsta - Politični referat tovariš ce Alme Reschitz in organizacijsko poročilo tovarišice Marice Škabar doP°ldne se je v po-. dIH in lepo okra ženi dvorani "H-stadiionu (cijančič Marijo iz Domja, vj^ter treh padlih. Rupena 2*.aMo, Reschitz Almo, Beltram Š!Vo, Crollinj Elijo. Mašera i nio. Kocijančič Valerijo-Spe. k 1*. ,’Perip Petronilo, Škabar voi-u Cebrori Milko, Kosovel A Gentilini Normo, Lipo--Emilijo, Apollonio Luigio l[e Lovrečič Kristino. Delegat-»«?< ,s ploskanjem, sprejele ta v^iPg, nakar so izvoljene to-5«Clce zasedle mesta za pred- -V2° mizo- TOlMen-j izvoljenih se je za-tov. Kocijančič Valeri. ie nato prešla na Burletta Normo, Samsa Zalašček Almo-Janko, n Lojzko — Grozdano, J0 točko dnevnega reda ter Ch,: aLMA RESCHITZOVA l0A POLITIČNO POROCI-u delu in NALOGAH ASI2Z. zaključkom' stavke ■ ™«i (tremooovnikih ? ^SHLNCTON, 4. - Predli? t«-‘šitnoedsedniske«a odbora si *ta i • spora rudarjev, ka- /,ev lm;rval Truman' ie ?! točk->K le bH v osnov- I® bovrv ? dosežen sporazum rt-,stniki d '°vno pogodbo med hi^tom ^eoiogokooov in s>n-W ostane ,arjev- K1iub temu ti oSatli Lte pr,ecp! odprtih 2i\ hivn' , ?,re ho treba reši-7^tt'a bi hii novega spora- V.^Htov 'CJ ripole Povišanja Chžf^Um a dan- predvideva R^ v za vsav PrisPevk 10 tiL^mou! , i° tono jzkopane- »5? -!> žel V pnk°i- run *no m, rUdariev. čP 3rii vrninenje ie’ da se bodo el°. yrniU v ponedeljek na predala besedo predstavnici jugoslovanske delegacije, ki je pozdravila kongres v imenu že. na nove. socialistične Titove Jugoslavije. V svojem pozdravu je izrazila ponosn0 zavest jugoslovanskih . žena. da sodelujejo pri gradnji socializ. ma in to ne kot nekvalificirana delovna sila, temveč kot udarnice, od katerih so bile mnoge na , podlagi svojih delovnih uspehov predlagane kot kandidatke pri bedečih volitvah v ljudsko skupščino. Zastopnica jugoslovan3'tih žena je nadalje zavrnila klevetniško gonjo Kominforma proti Jugo. slaviji. Jugoslaviia ni hotela na pot protirevolucije, zato je danes prišlo tako daleč, da blatijo spomin milijon 700 tisoč žrtev narodno - osvobodilne borbe in dn o borbi jugrslovan. sikih narodov za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma govorijo kot o borbi, ki jo ie vodila Gestapo. Vse to se dogaja pod krinko internacionalizira. Toda ta krinka i« odpadla in hegemoaistične tendence voditeljev Sovjetske zveze ne morejo biti privlačne za zasužnjene narode. Jugoslovanske žene so tudi doživele, da ie bila njihova Zveza izključena iz Mednarodne fronte demokratičnih žena. čeprav je bila prav Antifašistična fron,ta žena Jugoslavije po priznanju samih voditeljic Medbarocl ie fronte žena najbolje organizirane in najbolj delavne. Jugoslovanske žene so to dejanje razkrinkale kot razbijanjp demokratične fronte v svetu. V svojem govoru je predstavnica. AFZ Jugoslavije omenila ;e stanje na Tržaškem ozemlju ter poudari, la. da stoji vidalijevski komin-formizem na isti liniji z ostalo reakcijo. Poudarila ;P tudi. da je jugoslovansko stališče glede vprašanja Tržaškega ozemlja, ba je treba gledati predvsem na koristi tukajšnjega ljudstva. Navedla je besede tov. Kardelja iz njegovega nedavnega go- vora v Mariboru. Delegatke so z navdušenim ploskanjem sprejele tisti del Kardeljevega govora, kjer pravi, da Jugoslovani ne morejo ničesar več prepustiti Italiji. Na zaključku svojega. govora je želela uspeha kongresu in gibanju antifašističnih žena sploh. Pozdravni govor go delegatke sprejele s skandiranjem Tito-Titq. Nato je govoril tov. Branko Babič v imenu KP STO-ja, ki je izrazil priznanje ženski organizaciji, ki je ves čas podpirala in tudi' danes krepko podpira borbo demokratičnega ljudstva. Obljubil je nadaljnjo pomoč Komunistične partije v skupni borbi za končno zmago. Nato so sledile volitve voliv. ne, verifikacijske in politične komisije. Zatem ie pričela politični referat tov. Reschitz Alma. Po opoldanskem odmoru se je ob 15 pričela diskusija, h kateri se je prva prijavila tov. Škamperle Mila, ki je govorila Q slovansko - italijanskem bratstvu, skovanem v narodno, osvobodilni borbi kot edini osnovi pravega sožitja med tu živečimi narodi. Tov. goela-Valerija Kocijančič je nato v svojem orisu položaja o problemu Trsta predj cčila ženam imperialistični tabor in njegovega novega zaveznika — komiinformistične «internacionalste». ki barantajo na račun delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja. Toda proti tei zvezi anglo-ameriških imperialistov, italijansko-šovi-nistične buržoazije, kominfor-mistov, dolarske zveze in njenega novega priveska — »Akcijskega odbora za obrambo STO-ja» stoji neomajno združena fronta slovenskih in italijanskih delovnih množic. ■ ZASTOPNICA AFZ JUGOSLAVIJE POZDRAVLJA II. KONGRES ASIZZ. Ob navdušenem pozdravljanju so prišle na oder delegacije žena iz cone B. ki so prinesle kongresu žena pozdrave, bodrila in darila. Bile so to; delegacija iz Strunjana, ki ie po. klonila svoje darilo ASIZZ v Borštu, iz Čežarjev. Pobegov, Loparja, ki je poklonila svoje darilo ženam Sv. Jakoba, Sv. Antona, delegacija iz tovarne Arrigomi, bivše Ampelee. nato iz Semedele, ki je poklonila darilo ASIZZ v Lanjerju-Katinari Portoroža, ki i p poklonila darilo ženam od Sv. Ivana, Kopra, Puč (obdelovalna zadruga). Šmarij. Gažona, Sv. Lucije. Marezig (vse tri so poklonile svoie darilo II. okra. ju Trsta), Dekanov. Škofij, Pirana. ki je poklonila svoj dar III. okraju. Medtem ko ie izročal pozdrave zbranim delegatkam mladinec v imenu mladine in pionir, jev iz Dijaškega doma v Trstu, je prispela v dvorano delegaci. ja glavnega odbora AFZ iz Ljubljane, ki so ji žene priredile navdušene ovacije ter pri tem vzklikal? Titu in Partiji. Pozdravu se jo zanvalila članica delegacije, "in v svojem kratkem toda izčrpnem govoru je predočila vse pridobitve, ki so jih žene dosegle v socialistični državi — novi Jugoslaviji, Sledii je referat tov. Mare Samsove o važnosti agitacije, propagande ter tiska in prikazala je vlogo naprednega, za resnico borečega se tiska ter lažnivo in obrekovalno propagando reakcije, tržaških oziro. ma italijanskih kominformistov. Po njenem referatu so prišle na oder delegacije tržaških množičnih organizacij: Delegacija II okraja, k.i je izročila svoje darilo delegatkam AFZ iz Slovenije, delegacija iz Skednja, Sv. .Ane in Kolonkovca, ki je izročila svoje darilo otroškemu vrtcu v Kopru, delegacija iz Vrdelce prosvetnega društva «Pinko Tomažič« ter delegacija iz Bertokov s svojim darilom za škedenjske žene O napredni ljudski kulturi govorila tov. Nuia Bučarjeva, ki je v svojem referatu prikazala široke možnosti kulturnega izživljanja ljudstva v coni B, po drugi strani pa kulturne dobrine. ki si jiih v Trstu prisvaja samo buržoazija, ter žalostno vlogo tržaškega kominfor- mizma pri uničenju slovenskih prosvetnih društev v con; A. Pionirji, mladina, žene in OF XII. okraja so pozdravili kongres z željo, da bi čim bolj uspel in izročili darila prisotni korežki delegaciji žena. Delegacija iz IV. okraja Trsta je poklonila cvetje tovarišicam delegatkam iz Slovenske Benečije ir Goriške. Šopek teh cvetlic bodo položile žen? na spomenik padlih na Matajurju, a drugi šopek jP v imenu Zveze slovenskih žena v Italiji izročila delegatka kot pozdrav jugoslovanski delegaciji AFZ. Nato je sledil referat tov. Ma. rice Škabar o organizacijskem delu ASIZZ. S tem poročilom je bilo sobotno delo kongresa zaključeno ter se nadaljuje danes. Današnje volitv v znamenju borbe proti komunizmu Resničnim demokratom in borcem za svobodo onemogočena udeležba na volitvah -Ameriške vojne ladje v grških vodah C_J—“ 1 — J-1—- Istrsko ljudstvo pred voUi gibanju je posledica revizionistične in Sedanji težki položaj v demokratičnem oportunistične informbirojevske politike ATENE. 4. — Danes bodo v Grčiji volitve. Vendar pa volivci ne bodo volili s posebnim navdušenjem. Volitve zadnjih 40 let se ne vršijo več za kakršen koli program pač pa bolj za politične osebnosti ali pa proti njim. {(Demokratični« pomen današnjih volitev je pač ;ta, da se bo na volitvah, pomerilo nič manj kot 130 strank in političnih skupin. Anglo-saški politični strokovnjaki so pač po starem receptu «divide et im-pera« povzročili politični razkroj strank in tako utrdili svoj položaj. S temi strančicami v parlamentu pa bo igra kaj lahka. Reakcionarni značaj teh volitev potrjujejo tudi ukrepi grške vlade. Ta je sklenila, da bodo vojska, orožništvo in policija glasovali na posebnih voliščih, katere bodo pripravili častniki. Prav sedaj je še veliko volivcev, ki niti ne vedo, koga bi volili. 3000 kandidatov, 2(1 strank, se bori za 250 sedežev v parlamentu. Volivne parole so kajpada vse v znaku proti komunizmu. Populistična stranka na glas kriči in plaši pred komunistično nevarnostjo, ne da bi seveda pri tem prepričala ljudstvo, ki si želi samo mir. Kajpada se komunistična stranka ne more udeležiti volitev, ker je prepovedana. Iz političnih vzrokov pa je izgubilo volivno pravico 250 tisoč Grkov. Vsa država je bila razdeljena na volivna okrožja, ki so pod kontrolo vojske in orožništva. Poleg tega pa so povečale svojo delavnost vse fašistične in polvojaške organizacije. Za vsak primer je ameriška vlada poslala v grške vode nekaj vojnih ladij. Take bodo torej danes v Grčiji «svobodne volitve«. Poplava strančic in skupinic brez vsakega programa se bodo borile za skromno odmerje-nje sedežev v parlamentu. Volitve torej bodo še korak naprej v likvidiranju slavne na-rodno-osvobodilne borbe grškega naroda. Borba, ki je bila likvidirana tudi po zaslugi informbirojevske politike, oziroma vodstva Sovjetske zveze, ki je izdalo koristi grškega naroda. Ministrski predsednik Teo-tohis skuša sicer prepričati javnost z izjavami, da v deželi vlada mir in da je to dokaz, da se bodo volitve vršile v redu in miru. Ta «red in mir« pa bodo seveda čuvale ameriške vojne ladje, vojaške posadke in policija, ki bodo danes od 6-zjutraj v stalni pripravljenosti. Današnje volitve bodo po proporcionalnem sistemu. Medtem ko je biIo v prejšnjem parlamentu 354 poslancev, jih bo y novem parlamentu ’ 250. Na zadnjih volitvah leta 1946 so grške stranke dobile sledeče število mest v parlamentu- Populisti, jnonarhistično-ljudska stranka. 161 mest. liberalni nacionalisti 55. reformisti 5. admiral Sachellarin 1 mesto, monarhisti 2, neodvisni realisti 2, zveza domoljubov 1 sedež, Ve-nizelos 32, socialdemokrati 27, komunisti 8. liberalci 48. grška nacionalna stranka 22 sedežev, nacionalisti 9, delavska stranka 1 neodvisni 2. Ia statistika se je zaradi političnih dogodkov izpremenua tako, da so bili v grške,m parlamentu 1. februar, ja t. 1. takole zastopane grške stranke; Populisti 129 sedežev, liberalci, združeni ž Venizelo-som. 84 sedežev, socialdemokva-ti 30 sedežev, nacionalisti 21 se. dežev. novoustanovljena Mar-keziseva stranka 18 sedežev. Razpis novih volitev v okrajna ljudska odbora postavlja delovno ljudstvo Istrskega okrožja pred težko in odgovorno nalogo, kajti ne gre samo za formalno izvršitev pravice volivca ampak predevsem za to, da volivec ve komu odda svoj glas in kaj pričakuje od novoizvoljenih delegatov oziroma novo izvoljenih organov oblasti. Za ves nadaljnji razvoj ljudske oblasti, kar pomeni za razvoj in dvig gospodarstva in s tem izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva, pomenijo nove volitve važen korak, ki se ga morajo vsi delovni ljudje zavedati. Vsi volivci se morajo zavedati, da voliti za LJUDSKO FRONTO pomeni voliti za vse tiste pridobitve, ki so sad zmage nad fašizmom in imperializmom, da volijo za svojo oblast, ki je osnovni pogoj vsakemu nadaljnjemu razvoju na poti k izgradnji lepše in srečnejše bodočnosti. Zato ne predstavlja volivni program Ljudske fronte papirnatih obljub kot jih srečujemo v tako imenovanih zapadnih demokracijah, kjer so na oblasti kapitalisti, katerih programi imajo namen opehariti in z obljubami zavesti volivce, ampak PROGRAM DELA, ki nakazuje težko pot vsakdanje borbe za njegovo izvedbo. Nakazana je tako edina realna, objektivna možnost za dejansko dosego blagostanja in sreče. To pa se lahko doseže samo z delom žuljavih rok. Slovansko-italijanska ljudska fronta, ki bo nastopila na volitvah z enotno kandidatno listo za vsak posamezen okraj, poziva v svojih proglasih vse delovno ljudstvo na borbo za izvajanje planskih nalog. V okviru programa prevzemajo Iron-tovske organizacije različne obveznosti, ki bodo zahtevale od vseh članov največje napore, ker upravičeno smatrajo, da se bodo tako najlepše in najvred-neje predstavili na volitvah in oddali svoj glas tistim, ki bodo jamčili nemoten razvoj gospodarstva in s tem ustvarjanja lepšega, svobodnejšega življenja. V borbi za izvršitev nalog predvolivnega tekmovanja, ki so del našega gospodarskega plana, bomo srečali vse mogoče sovražnike delovnega ljudstva: Nadaljuje se ostra debata v francoski narodni skupščini PARIZ, 4. — Seja narodne skupščine, na kateri so komunistični in napredni poslanci odločno nastopili, da prepreči-j(V odobritev protidelavskih zakonov, ki se lahko merijo s fašističnimi zakoni iz časa višij-ske vlade, se je nadaljevala ob dveh ponoči. Ko so s silo izključili iz dvo rane komunističnega poslanca Duprata in se je pozneje seja nadaljevala, je povzel besedo komunistični poslanec Musme-aux, ki je govoril več ur. Kakor glede poslanca Duprata, je predsednik poklical tudi sedaj vojaškega komandanta in straže, da Musmeauxa izključijo iz dvorane, kar se je zgodilo ob 0,15 po polnoči. Ob 2 ponoči se je debata nadaljevala in komunistični poslanci so ostro napadali vlado in pozneje je komunistični poslanec Pronteau predlagal, naj se osnutek zakona preda posebni komisiji, kar je reakcionarna večina zavrnila z 280 glasovi proti 218. Komunistični poslanci so nato predlagali prekinitev seje, kar ie skupščina zavrnila s 302 glasovi proti 278 Sledil; so si številni govorniki, ki šo vsi poudarjali težak položaj francoskega delavstva, v katerega je zašlo zaradi sedanje politike francoske vlade Nato je pravosodni minister Rene Majrer zatrjeval, da je no vi zakon potreben, «da~ še za- jamči spoštovanje zakona in re. da«. Te besede so komunistični poslanci sprejeli z glasnim žvižganjem. Okrog poldne je skupščina izglasovala zaključek splošne debate in seja se je odložila do 16. ure, ko je skupščina začela razpravljati o posameznih členih zakona. Začela se je nato diskusija, o prvem členu osnutka. Govorila sta Pierre Cot in Thorez. Cot je m: d debato poudaril, da je želja širokih- plasti ljudstva, da se zajamči mir in se napravi konec vojni proti Vietnamu. Ob 0. 30 je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob 22, ko so začeli preučevati posamezne dodatke k osnutku. od razlaščenih veleposestnikov do kominformistov, ki bodo skušali z vsemi silami preprečiti izvajanje našega plana in planskih nalog. Ni to novo orožje naših sovražnikov, kajti oni so vedno zastavili vse sile, da bi preprečili zmagoviti pohod naših ljudskih množic v svojem nezadržnem poletu boljšemu življenju naproti. In vendar imajo tudi ti nasprotniki delovnega ljudstva polno svobodo, da se predstavijo volivcem. V členu 19. Odloka o volitvah je rečeno: »Kandidatne liste lahko predlagajo politične in družbene organizacije, kakor tudi določeno število volivcev«. Torej odlok daje možnost, vsem družbenim organizacijam in skupinam volivcev, da se predstavijo na volitvah z lastno kandidatno listo. In kljub temu glasilo KPI uL’Unita» piše o naših volitvah med narekovaji (»volivne«). Mi se ne čudimo kominformistični »1’Unita«, da tako postopa. Vsak volivec bo imel možnost, da svobodno in tajno izrazi svojo pripadnost tej ali oni kandidatni listi, temu ali onemu kandidatu. Toda oL’UnitA» verjetno pozna »silen svojih pristašev v našem okrožju. (Zato pa ni ravno potrebno, da zanika Odloku tisto, kar je v njem določeno). Pred časom so zahtevali, naj se da prebivalstvu Istrskega okrožja možnost, da svobodno izrazi, kaj misli in kaj hoče. Na volitvah 16. aprila bo istrsko ljudstvo izrazilo na tajnih in demokratičnih volitvah kaj misli in kaj hoče. Reakcija je govorila in mislila, da se mi bojimo volitev, danes pa kaže, da je najbrž obratno. Mi vemo, kakšno je in kaj hoče naše delovno ljudstvo; vse naše dosedanje delo je izraz teženj in volje tega ljudstva in prav zato ima take uspehe pri izgradnji svoje lepše in jasne bodočnosti. To ljudstvo ve, da če danes še nima vsega kar potrebuje, si vsak dan z vztrajnim delom krči pot do cilja, ki ni daleč. Demokratično prebivalstvo Istrskega okrožja ve, da mu je ljudska oblast zagotovila delo in tržišče za njegove produkte, da je ključ tega njegova povezanost s zaledjem, ve da mu je dala trajno in sigurno perspektivo, široko možnost vsestranskega udejstvovanja na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, da je uredila in uzakonila enakost in medsebojno spoštovanje med Slovenci, Italijani in Hrvati, skratka: ustvarila je pogoje svobodnega in poštenega življenja. S to aktivo gre LJUDSKA FRONTA, ki je osnovni steber ljudske oblasti, na volitve v prepričanju, da bodo delovni ljudje Istrskega okrožja znali izbirati svoje predstavnike med tistimi, ki ne obljubljajo Amerike, kot se pravi, ampak delajo in učijo ljudi, da je resnično, realno blagostanje in sreča samo v onem, kar bomo sami s svojim delom ustvarili in zgradili. Ljudska oblast je poroštvo, da bodo sadovi našega skupnega dela last istrskega delovnega ljudstva. ZATO BOMO VOLILI ZA KANDIDATE LJUDSKE FRONTE! (Nadaljev, iz včerajšnje štev.) 42. člen Praviloma glasuje vsak volivec na volišču, v katerega vo-livnem imeniku je vpisan. Volivci, ki po razpisu volig) tev spremenijo svoje bivališče, kakor tudi tisti, ki iz upravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo ali uradnim poslom v zvezi z volivnimj dejanji na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v volivni imenik, smejo glasovati v kraju, v katerem so na dan volitev, če predložijo potrdilo, da so vpisani v volivni imenik. To potrdilo jim izda na njihovo zahtevo ljudski odbor kraja (mesta), v katerem so vpisani v volivni imenik; taka potrdila se smejo izdajati od dne razpisa volitev pa do tretjega dne pred volitvami; pri izdajanju potrdila se v stalnem volivnein imeniku v pripombi označi, da je tej osebi izdano potrdilo o volivni pravici in da bo na dan volitev ta oseba glasovala na drugem kraju. Takemu volivcu odvzame volivni odbor ob glasovanju potrdilo in ga priključi zapisniku o svojerrt delu, v katerega tudi vpiše, koliko takih volivcev je na tem volišču glasovalo. Volivec, ki mu je bilo tako potrdilo izdano, sme na svojem volišču glasovati le, ako ob glasovanju potrdilo vrne. To se voiše v volivni imenik in v za-pisnik o delu volivnega odbora. S potrdili po drugem odstavku gl-suje lahko volivec le takrat, če ležita kraj. kjer je vpisan v volivni imenik in volišče, na katerem hoče glasovali v območju istega okrajnega ljudskega odbora. 43. člen Vsak volivec mora na predsednikov poziv glasno povedati svoj priimek in im? ter poklic, v krajih, kjer je več volišč, Pa tudi svoje stanovanje. Predsednik ugotovi istovetnost volivca na podlagi osebne izkaznice ali na drug način. Nato predsednik, kolikor nc postopa po določbah drugega odstavka prejšnjega člena, ugotovi, ali je volivec vpisan v volivnih imenik; ako je pisan, ODLOK O VOLITVAH odbornikov okrajnih ljudskih odborov f obkroži njegovo zaporedno številko v volivnem imeniku, v znamenje, da je vpisani glasoval. Obenem vpiše tisti, ki vodi seznam glasujočih, po zaporedni številki priimek in ime glasovalca ter številko, pod katero je vpisan v volivni imenik. 44. člen Nato razloži predsednik ali drug član volivnega odbora volivcu način glasovanja, mu izroči glasovnico in svinčnik ter ga napoti na mesto, kjer se glasuje. Predsednik ali eden izmed članov volivnega odbora, pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateri kandidatni listi ustrezajo znaki na glasovnicah. Vsak zaupnik kandidatne liste ali njegov namestnik ima pravico volivcu povedati, kateri politični ali družb-ni organizaciji pripada kaka kandidatna lista in kateri je njen znak. Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za določeno kandidatno listo. 45, člen Glasuje se takole: Ko volivec prejme glasovnico, pristopi sam k eni izmed miz, ki so določene za glasovanje, ter občrta aM prečrta, ali kakor koli označi tiskani znak tiste kandidatne liste, za katero želi glasovati. Razen tega lahko vpiše v prostor na glasovnici, k, je 2a to določen, priimek ali številko tistega kandidata iste kand datne liste, ka-t remu ,želi oddati preferenčni glas. Po* n, ko je volivec postopal po prvem odstavku, prepogne glasovnico, jo zalepi, se vrne k mizi volivnega odbora ter izroči glasovnico prcdseiSni-ku. Predsednik ugotovi, ali je glasovnica zalepljena, ter jo vrže v skrinjico. Ce glasovnica ni zalepljena, pozove predsed- nik volivca, naj se vrne k glasovalni mizi in glasovnico zalepi. 46. člen Volivec, ki zaradi kake telesne h‘be ali iz drugega upravičenega razloga ne more glasovati na način, ki je predpisan v prejšnjem členu, ima pravico pripeljati s seboj’ osebo, ki odda glas namesto njega. O tem izda volivni odbor odločbo in jo vpiše v zapisnik. 47. člen Ko volivec konča glasovanje, se mora odstraniti Z volišča. Za volišče se šteje poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče. 48. čle, Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisa-sana v stalni volivni imenik. Morebitni ugovori ali pripombe članov odbora ali zaupnikpv se vpišejo v zapisnik, Ce hoče glasovati volivec, za katerega je zabeleženo, da je že glasoval, odredi predsednik volivnega odbora, da se njegov priimek in ;me, poklic in bivališče vpfšejo v zapisnik, a mu ne pusti glasovati. 49. člen Glasovanje traja nepretrgoma ves dan do 7 ure zvečer Samo v primeru nereda ali višje sile se sme s privolitvijo večine volivnega odbora glasovanje prekiniti za’ čas, da se vznostavi red. Vzrok za preki-r :*,*v in trajanje prekinitve glasovanja se vpišeta v zapisnik. Ob 7. uri zvečer se dvorišče al. poslopje, ako dvorišča ni. zapre in se nihče ne sme več pustiti na dvorišče. Volivcem pa. ki so tedej S v poslopju ali na dvorišču volišča, se dovoli glasovanje. Ako se je moralo glasovanje zaradi nereda pre- kiniti za več kakor, eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša. 50. člen O poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki. Vsak član odbora in vsak zaupnik kandidatne liste sme dajati na zapisnik svoja posebna mnenja in staviti svoje pripombe. Vsi člani odbora morajo zapisnik podpisati. Zapisnik podpišejo tudi zaupniki kandidatnih list. Ce bi ti zapisnika ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njihovih podpisov. VIII. UGOTAVLJANJE VOLIVNIH REZULTATOV NA VOLIŠČIH 51. člen Ko se glasovanje konča, pre-šteje volivni odbor neporabljene glasovnice in jih shrani v poseben omot, ki ga zapečati. 52. člen Nato volivni odbor po volivnem imeniku in po seznamu tistih, ki so glasovali, ugotovi skupno število oddanih glasov. Ko je to -ugotovljeno, odpre volivni odbor skrinjico in postopa na ta način: En član volivnega odbora vleče glasovni-e posamič iz skrinjice, jih odpira ter izroča predsedniku, ki javlja na glas, kateri kandidatni listi, kakor tudi, katerim kandidatom je bil oddan glas oziroma preferenčni glas, ga zabeleži ter jav lja £’ vilo, ki ga med štetjem dosegajo posamezne kandidatne liste oziroma kandidati. Pri tem postopa tako. da ima vsak član volivnega odbora, kakor tudi vsak zaupnik kandidatne liste vpogled v pravilnost oddanega glasu. Pregledane glasovnice se zlagajo v posamezne kupe, ki odgov--jajo ustreznim kandidatnim listam. Neveljavne glasovnice se zlagajo posebej. Glasovnice, ki se razlikujejo od predpisanih, so neveljavne. Neveljavni so tisti glasovi, ki so dvoumni, bodisi, da glasovnice volivec sploh ni izpolnil, bodisi, da jo je izpolnil napačno (n. pr. če je občrtal znake več Ce volivec ni občrtal ali kandidatnih list), prečrtal ali drugače označil no-b-nega znaka kandidatne hste, a je vpisal preferenčni glas za kandidata določene kandidatne liste, se sm:tra, da je glasoval za to listo. Dvoumnost preferenčnega glasu ne vpliva na veljavnost glasu za določeno kandidatno listo, če je glas sam po sebi pravilen. Ce oddani preferenčni glasovi presegajo število odbornikov, ki se volijo v dotični volivni enoti, veljajo le nrvoezna-čeni, ki ustrezajo temu številu. Preferenčni glas, oddan za kandidata liste, ki je različna od tiste, za katero je volivec glasoval, je neveljaven. Ce vloži kak član volivnega odbora ali zaupnik kandidatne liste glede posamezne glasovnice ugovor, se to na kratko označi na hrbtni strani glasov nice in zabeleži v zapisniku. Ko je štetje končano, se vpiše v zapisnik z besedami število glasov, ki so jih prejele posamezne kandidatne liste, število preferenčnih glasov posameznih kandidatov ter število neveljavnih glasovnic. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora in navzoči zaupnik kandidatnih list Posebna mnenja in pripombe o delu odbora se tudi tukaj dovoljene. Nato razglasi predsednik volivnega odbora javno pred vo-livnim poslopjem, koliko glasov je dobila vsaka kandidatna lista, kakor tudi, koliko je bil-preferenčnih glasov za posamezne kandidate. 53. člen Zapisnik s priključenimi potrdili po 42. členu, volivni imenik, seznam glasovalcev in glasovnice, razporejene po drugem odstavku prejšnjega člena, spravi volivni odbor v posebni omot, katerega zapečati jn naslovi na okrajno volivno komisijo. Omot z volivnimi spisi in glasovnicami pusti v volivnem prostoru in odide. Volivni prostor zaklene in zapečati na enak način, kakor prejšnji dan ter odredi stražo. Ključ volivnega prostora pa shrani predsednik. Straža ne sme to neč nikogar in pod nobenim pogojem pustiti v sobo. 54. člen Naslednji dan po končanem glasovanju se zberejo ob 7. uri zjutraj vsi člani volivnega odbora pred vrati volivnega prostora, ga odprejo in vstopijo. Prepričajo se, ali je vse v redu in tako, kakor so prejšnji dan pustili in ugotovijo to v zapisniku. Nato vrnejo volivni material, razen glasovnic, ljudskemu odboru, ki jim vrne potrdilo. Na to vzame predsednik omot z livnimi spisi in glasovnicami in ga osebno odnese okrajni volivni komisiji Predsednika lahko spremljajo tudi zaupniki kandidatnih list ali njihovi namestniki. 55. člen Ako volivni odbor soglasno sklene in v to privolijo vsi navzoči zaupniki kandidatnih list. sme predsednik volivnega odbora ko je bil ta sklep vpisan v zapisnik, vzeti omot z vsemi volivnimi spisi in glasovnicami takoj po končanem glasovanju in po preštetju glasov s seboj, da ga osebno odda okrajni volivni komisiji. V tem primeru odpade postopek, predpisan v 53. in 54. členu, in volivni od- bor vrne takoj ostali volivni material ljudskemu odboru. 56. člen Ako se na dan volitev na enem ali več voliščih glasovanje iz posebnih vzrokov ni moglo končati, odredi okrajna volivna komisija, kakor hitro to izve, da se na teh voliščih glasovanje opravi naslednjo nedeljo ter obvesti o tem glavno volivno komisijo. Krajevni (mestni) ljudski odbor mora pravočasno objaviti, kdaj in kje bo naknadno glasovanje. IX. UGOTAVLJANJE VOLIVNIH REZULTATOV PO OKRAJNIH VOLIVNIH KOMISIJAH 57. člen Dan po volitvah se sestane ob 8. uri zjutraj okrajna volivna komisija zaradi prevzemanja volivnih spisov m glasovnic ter ugotavljanja volivnih rezultatov. Prinašalcem volivnih spisov in glasovnic mora potrditi prejem spisov in glasovnic. Pri delu okrajne volivne komisije je 'ahko navzoč po en zaupnik kandidatne liste v času, ko se ugotavljajo volivni rezultati, kakor tudi pri razglasitvi teh rezultatov. 58. člen Okrajna volivna komisija ugotovi po prejetih volivnih spisih, potem ko je odločila o ugovorih po sedmem odstavku 52. člena, koliko volivcev je g'nsovalo v vsaki volivni enoti in l-.oliko je v vsaki rnoti dobila glasov posamezna kandidatna lista, kakor tudi koliko preferenčnih glasov imajo posamezni kandidati posameznih kandidatnih pst. Ako se pri tem ugotovi razlika med številom oddanih glasov po seznamu glasovalcev in število glasov po glasovnicah, velja rezultat po glasovnicah. Končno ugotovi okrajna volivna komisija skurmo {tevilo glasov, ki ga je dobila vsaka kandidatna lista v vseh volivnih enotah okraja. (Nadaljevanje na 2. strani) Sprejem na poslaništvu FLRJ v RIM, 4. — Jugoslovanski poslanik v Rimu Mladen Iveko-vič je sinoči priredil sprejem, katererega so se udeležili predstavniki italijanske kulture. Med temi so bili glasbenik En-rico Mainardi, pisatelja Carlo Levie in Alberto Moravia ter prof. statistike Luigi Salvini. Na sprejemu so predvajali tudi jugoslovanski film, ki je izzval veliko zanimanje med povabljenci. Parrj ie pričal proti Grazianiiu RIM, 4, — Na nrocesu prot Grazianiju je bil zaslišan re publikanski senator in bivi ministrski predsednik Ferrui cio Parri, ki je bil eden izme glavnih organizatorjev odpor v Severni Italiji. Govoril je italijanskem odporu jn potrdi da so republikinske fašivtičn sile po navodilih Grazianlja i? ljučno le nastopale proti čla nom odporniškega gibanja. Ne: bclj krvave operacije te vrst so bile jeseni in pozimi let 1944. Priča je kot dokaz teši stične krvolr čnnsti omenil pc novno osvoboditev Alb,e in pr: kol v Benedetti. kjer je bil. ubitih 200 mladih antifašistov Graziani je m 1 prepirom, k je nastal med zagovornikom ii pričo, vzkliknil; «7a nas parti zani niso bile redne enete« Zaslišan je bil genera' Kirielei son. ki je bil zadnji poveljnil v Rim' ko je bilo to odprti mesto. Ta je v glavnem ugodni pričal za bivšega maršala. VIDEM, 4. — List «La Pa tria del Friuli«, glasilo furlan ske^ gibanja za pokrajinski avtonomijo bo v svoji prihod nji številki, ki bo izšla čez ne ka dni, objavil zahtevo, da b po vseh osnovnih in srednji! šolah v Furlaniji uvedli poul furlankega jezika in literature Isto željo je izrazilo tudi fur-tanko filološko društvo, ODLOK o volitvah (Nadaljevanje s 1. strani) 59. člen V posamezni volivni enoti je izvoljena tisia kandidatna lista, ki je dobila v njej največ gla sov (relativna večina). Na kandidatni listi, ki je bila izvoljena v posamezni vo-livni enoti, je izvoljen tisti kandidat, oziroma so izvoljeni tisti kandidati, ki so kandidirali za dotično votivno enoto. Ce je bilo v volivni enoti, y kateri je bila izvoljena določena kandidatna lista, na tej listi več kandidatov, kot je treba izvoliti odbornikov, je izvoljen kandi dat oziroma so izvoljene kandidature po vrstnem redu, kakor so na kandidatni listi. Ce so bili v tem primeru oddani preferenčni glasovi za posamezne kandidate, je izvoljen tisti kandidat oziroma je izvoljena tista kandidatura, ki se dobila največ preferenčnih glasov; če je dobilft dvoje ali več kandidatov oziroma kandidatur enako štvilo preferenčnih glasov, odloča vrstni red kandidatov na kandidatni listi. 60.člen Ce je dvoje ali več kandidatnih list dobilo v kaki volivni enotj enako število glasov, odredi okrajna volivna komisija za prihodnjo nedeljo ponovno volitve v tej volivni enoti in obvesti 0 tem glavno voliv-tio komisijo. 61. člen i ; - Ako je bilo v okraju dvoje ali več kandidatnih list, ugotovi volivna komisija, ali je dobila vsaka kandidatna lista v vsem okraju skupno sorazmerno število mandatov. To se zgodi tako, da deli okrajna volivna komisija skupno število glasov, katere je dobila vsaka kandidatna lista v qkraju, s skupnim številom odbornikov, ki so bili po 59. ql. tega odloka izvoljeni na tej listi. Nato vzame količnik tiste kandidatne liste, ki je najmanjši, ter deli z njim skupno število glasov vsake druge kandidatne liste. Na ta način ugotovi, koliko odbornikov naj bi dobila vsaka kandidatna lista po tem količniku. Kandidatnim listam, ki niso dobile sorazmernega števila mandatov, dodeli komisija še manjkajoče število dopolnilnih mandatov. Xi dopdMilfli mandati se dodelijo tistim kandidatom, ki so dosegli na-posamezni kandidatni listi največje število glasov, a niso že izvoljeni v svoji volivni enoti; ako bi dvoje ali več kandidatov jmelo ■enako število glasov, odloča višje število preferenčnih glasov; če je tudi število preferenčnih lgasov enako, kakor tudi v primeru, če med takimi kandidati nihče ni dobil preferenčnih glasov, odloča vrstni red, v katerem so ti kandidati vpisani na okrajni kandidatni listi svoje stranke. 62. člen Okrajna volivna komisija izda izvoljenim ljudskim odbornikom potrdilo o izvolitvi. Potrdilo podipišeta predsednik in tajnik. Potrdila se izročijo izvoljenim odbornikom neposredno ali pa po okrajnem izvršilnem odboru. Obrazec potrdila predpiše Izvršilni od.bor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 63. člen Ce ugotovi okrajna volivna komisija, da so bile na kakem volišču take nepravilnosti, ki utegnejo vplivati na pravilnost volivnih rezultatov, razveljavi volitve na takem volišču in odredi nove volitve za prihodnjo nedeljo. Isto pravico ima glavna volivna komisija, če ugotovi- take nepravilnosti pri reševanju pritožb ali pri pregledu volivnih spiskov. 64. člen O svojem delu vodi okrajna volivna komisija zapisnik. V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo vseh kandidatnih list v okraju, katere osebe so bil na vsaki posamezni listi kandidati alj namestniki, koli- (Nadaljevanje na >. strani) PLE NUM OF IV. OKRAJA Izvolili so delegate za II. kongres OF Dne 2.3.1950 je bil sestanek OF v Skednju. Prisotni so bili člani 3 terenov tega sektorja. Govoril je tov. Kenda in pedal izčrpne, politično poročilo o današnjem političnem položaju STO-ja, predvsem o resolucijah, ki jih je občinski svet izglasoval pred nekaj dnevi. Obširno je obrazložil, kaj pcmeni resolucija kominformistov, ki se v ničemer ne razlikuje od onih, izglasovanih s stran; šovinističnih strank. Dalje je tudi razložil potek zadnjie stavke industrijskih delavcev v zvezi z izdajalskim stališčem voditeljev ES, ki so se prav v tej stavki pokazali, kakršni v resnici so, to je izdajalci delavskega razreda. Po obširnem in jasnem poročilu se je med prisotnim; razvila živahna diskusija, iz katere se vidi, da naše ljudstvo pravilno razume borbo proti tistim, ki bi hoteli naše ozemlje priključiti Italiji, in ogorčeno obsoja hinavsko igro kominfor-mistov v zvezi z vprašanjem STO-ja. Pošteno demokratično ljudstvo ie pripravljeno zastaviti vse svoje sile, da prepreči te podle politične špekulacije reakcije in kominformistov. Nikdar ne bo dovolilo, da bi tretje sile mešetarile z našo zemljo. Ono hoče skupno z demokratičnim ljudstvom Jugoslavije in Italije odločati o ušodi STO-ja. Po končani diskusiji je tov. Davorin prikazal pcmen II. kongresa OF, nakar so bile volitve delegatov za kongres. Prisotni člani so predlagali in izvolili 32 delegatov. Ob zaključku je tov. Davo- rin pozval prisotne, naj odločno in vztrajno nadaljujejo z borbo proti vsem tistim, ki bi radi popolnoma razbili enotnost demokratičnih množic STO-ja, naj odločno razkrinku-jejo hinavsko stališče kominformistov. Predvsem pa je prikazoval ljudstvu, kako podlo in izdajalsko je početje SDZ in njenega akcijskega odbora. Vsak izmed nas, naj se zaveda, da je OF edina, ki se bori za pravilno rešitev STO-ja. Zavedati se moramo, da bo resnica preji ali slej zmagala. Tako se je plenum z zadovoljstvom vseh prisotnih zaključil. ’ Izvoljeni so bili sledeči delegat; za kongres; Repič Anton, Merlak Anton, Žerjal Ernest, Suban Ernest, Pretar Jože, Rutar Angel, Am-brozet Zofija, Markežič Jordan, Merlak Srečko, Godina Silvester, Berginc Anton, Žerjal Angel. Oblak Stanislav, Brus Franc, Rn-eževič Viktor, Sancin Slava, Kisič Ježe, Sancin -Evgen, Starc Rudolf, Sancin Emilija, Gruden Vinko, Praček Rosanda, Gerk Franc, Ber-netič Lavrenc. Pahor Marčela, Lipcvec Emilija. Polh Jože. Raffcne Vera, Suban Milka, Praček Martin, Pajer Francka, Sancin Kazimir. PADRISKI PROSVETARJI SO ZVESTI TRADICIJI P. D. „SL0 VANA" Kakor povsod drugod na Tržaškem je tudi v Padričah kc-minformistom uspelo trenutno pognati naše ljudskeprosvetno udejstvovanje v težko krizo. Prosvetno društuo «Slovan», ki že dvainpetdeseto leto, z izjemo let najhujše fašistične strahovlade, širi med Pa-dričami izobrazbo in razvija ter utrjuje slovensko kulturno zavest, je takoj po proslavi 50-letnice onemelo, ker so krivi preroki proglasili naše načelo o slovenski kulturni enotnosti za zločin, za izdajstvo. Na žalost so za trenutek prevladovali v Padričah, nekoč po svoji složnosti vzorni vasi, zaslepljeni ljudje, ki so v službi zakrinkanih šovinistov bili pripravljeni sramotiti tudi svetlo ime prosvetnega društva in kultur- Posebne nagrade stavkokazom izdajalcem stanovskih tovarišev v proslavo 8. marca Krajevni odbor ASIZZ v NABREŽINI vljudno vabi NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 v kinodvorani. Sodelovali bodo: pevska zbora iz Nabrežine in Sem-polaja igralska družina iz Saleža, pionirji in žene iz Sv. Križa ter pionirji iz Nabrežine. Vabljeni vsi ! Krajevni odbor ASIZZ v BORŠTU vabi NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 v dvorani v Borštu. Sodelovali bodo: pevski zbor in žene iz Doline, pionirji iz Ricmanj ter dijaška folklorna skupina iz Trsta. Vabljeni vsi 1 zene iz LONJERJA vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v Sredo 8. marca ob 20 v dvorani gostilne Cok. Sodelovali bodo; pevski zbor, žene in pionirji iz Lo-njerja. Vabljeni vsi 1 Zene III. RAJONA vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 na sedežu društva (Oton Zupančič« (pri Gregoriu), Ul. Molino a vento 157. Sodelovali bodo: ženski pevski zbor divana Cankarja«, žene in pionirji III- rajona ter solistka tov. Slavica Batistuta. Vabljeni vsi ! zene iz PLAVIJ vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 v društveni dvorani. Sodelovali bodo: ženski, mešani in pionirski zbor, žene in pionirji z recitacijami ter godba. Po proslavi bo prosta zabava. Vabljeni vsi 1 Tržaški kapitalistični mogotci. ki se z vsemi mogočimi in nemogočimi izgovori upirajo kakršnemu koli izboljšanju življenjskih pogojev izkoriščanega delavstva, so takoj pripravljeni izdati znatne vsote, ake si od tega lahko obetajo pozitivne rezultate v borb; proti delojemalcem. Tako se je vodstvo CRDA odločilo posebej nagraditi vse Sne stavkokaze, ki so se med tritedensko stavko z izdajstvom stanovskih tovarišev raje udinjali gospodarjem nego lastnim sotrpinom. In nagrade niti niso tako majhne, kajti kakor smo rekli, industrij^ cem ni do strečkov v primerih, ko z njimi lahko delijo mcral-ne udarce osiromašenemu proletarcu. Nekater; stavkokazi, tako uradniki kakor delavci bodo spravili tudi nad 30 tisoč lir, sorazmerno pač s številom dni, ko so se priglasili na delo. Zgražajoč se nad izzivajočim postopanjem CRDAe, se je v petek delavstvo in uradništvo zbralo pred pisarnami ravnateljstva, izbralo posebno delegacijo in jo poslakj do uprave strojnih tovarn, naj protestira preti nizkotnemu postopanju. Do enakih demonstrativnih nastopov je prišlo tudi v ladjedelnici Sv. Marka in še pri nekaterih drugih podjetjih. Z Judeževimj greši si redki stavkokazi ne bodo mnogo cpo_ mogli. Z izredno podporo so jih hoteli delodajalci opogumiti k enakemu početju pri morebitnih prihodnjih stavkah, leda zaničevanja stanovskih tovarišev jih tudi če večja širiko-srčnost gospodarjev ne bo mogla rešiti. Prva podpora iz fondov zimske pomoči Upravni odbor fondov za zim_ sko pomoč se je odločil za prvo razdelitev razpoložljivih sredstev, nabranih y prejšnjem in letošnjem letu, in sicer predvsem brezposelnim družinskim glavarjem, ki so bili registrirani pri Uradu za delo dne 31. januarja in bodo tudi v dneh izplačil še vedno brez zaslužka. Vsak družinski glavar bo prejel 3000 lir. Podrobnosti glede izplačil in naknadne delitve ostalih fondov, bodo javljene čim bo ugotovljena razpoložljivost in višina zbranih sredstev. Obvestila Kmečke zveze Kmečka zveza posluje v uradnih prostorih FABIO FIL-ZI 10, I- od 8 do 12.30; v popoldanskih urah od 15.30 do 18.30^ Za člane je priporočljivo, da obiščejo urad po možnosti med 10 in 12.30. Telefon 54-58. « * * Obveščamo člane POLOVI-NARJE IN ZAKUPNIKE, naj se v primeru sporov z lastniki zemlje obrnejo na Kmečko zvezo, ki bo po svojih zastopnikih v pristojnih komisijah, zagovarjala interese polovinarjev in zakupnikov. Za vsa pojasnila je Kmečka zveza na razpolago svojim članom. * » » Člani, ki nameravajo zboljšati svoje pašnike ali pogozditi svoja zemljišča, naj se za vsa potrebna pojasnila in za ureditev ostalih formalnosti: sestavo prošenj,’ načrtov itd. javijo v uradih Kmečke zveze. Obveščamo člane, ki dostavljajo svoje kmečke pridelke na veliki zelehjadni trg (mer-cato alTingrosso), da si v uradih Kmečke zveze lahko preskrbijo potrebno vstopnico. TAJNIŠTVO Film «Ljubezen pod streho» Film obravnava kclccK življenja mlade generacije izobražencev in študentov. Film ameriške stvarnosti? Ne. Zgodba je skonstruirana v stilu «lahke literature«. Kratka vsebina: on in ona, študent kemije in študentka, ki je opustila študij. Mladoporočenca pričakujeta o-troka in s skromnimi sredstvi živita v univerzitetni četrti, ki pa ni kompleks modernih in luksuznih stavb, ampak kup neuporabnih avtobusov in vagonov, ki so izpremenjeni v zasilna stanovanja. Kljub romantični opremi z radijskim aparatom in neizobignimi kon-servami si mladi par išče drugo stanovanje. Domiselna in spretna «ona» ga navsezadnje najde na podstrešju profesorja filozofije, ki je (kar tako — saj je filozof!) že obupal nad življenjem in se odločil za samomor s spalnimi praški. Mlada zakonca, ki sta pri-x v njegovo zapuščeno hišo utrip mladega življenja, spremenita njegovo namero in prijazni starček cživi ter upa, da : njegovo življenje postalo koristno. Toda sedaj je na vrsti n». Zaradi slabih dohodkov, se cdlcči opustiti študij. Zapusti ženo in otroka ter odide v drugo mesto prodajat avtomobile. «Ona» je vsa obupana in sklene zapustiti starega profesorja. Ta seže po praških in se zastrupi. Medtem pa on zopet spremeni svojo življenjsko pot, vrne se na univerzo in položi izpite. Z diplomo v žepu se vrne, ko «ona» rešuje profesorja, ki je zaužil «smrtnonos-ne» praške, ki pa so bili ponarejeni. Praške mu je namreč oošiljal njegov prijatelj, zdravnik, ki je poznal njegovo namero. Vsi trije ostanejo torej živi, kakor se za pristen a-meriški film tudi spodobi. Film je koloriran. Edina prijetna poteza te povprečne filmske zgodbe je dobra igra in zdrav optimizem, ki tu pa tam zavejte iz pesameznih' prizorov. Ben Nesreča pri delu Včeraj so pripeljali v tržaško bolnišnico 541etnega Hro- co 41. Eri zdravniški preiskavi so ugotovili, da ima ponesrečenec široko rano na levi strani čeljusti ter možganski pretres. Neki njegov tovariš, ki ga je spremljal v bolnico, je povedal, da je Hrovatin po naključ_ ju padel pri delu v delavnici Acegata v Ul. Broletto. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ponesrečenec v desetih dneh zopet zdrav. Slaščičarne so zaprli Clan zdravstvenega urada dr. Lovenati je včeraj s članom higienskega in zdravstvenega urada tržaške občine dr. Di Giorgljem napravil obisk v sla. ščarni Dilene Francesca v Ulici Giulia U. Namen njunega o-t'ska je bil kontrolni pregled slaščičarskih izdelkov, katere sta dala zapleniti prisotnim članom civilne policije. Vso robo bedo dali pregledati kemičnemu institutu. Zaradi tega sta tudi odločila, da mora biti slaščičarna do nadaljnjega zaprta, V pekariji Pa bodo lahko še naprej prodajali kruh. no odtrgati Padričane od matičnega naroda. Bednost njihove zablode najlepše karakterizira-jo njihove lastne izjave, ko so siromaki naše zveste in poštene ljudi ogovarjali zasmehljivo «Vl SLOVENCI«! Človek bi ne mogel verjeli, da je keminfor-mističnemu « internacionaliz-mu » uspelo spraviti nekoč zavedne slovenske ljudi, do tak? miselnosti tržaškega italijanskega šovinizma, ki se manifestira v psovki «ščavo». To psovko smo zadnje dve leti slišali iz mnogih kominformističnih ust, med njimi tudi rojenih Slovencev. V Padričah (in ne samo tam, temveč tudi v Ric-manjih in drugod), pa je ta miselnost našla izraz v «milejši« obliki; «Vi Slovenci»! V Padričah so se vsi resni in pošteni ljudje kmalu znašli iz prve osuplosti, ki je zajela ob Kominformovi resoluciji naše vasi. Vsi resnični prosvetni delavci, ustanovitelji društva «Slouan», pevci, skratka oni, ki so nosili breme prosvetne aktivnosti v vasi, so pričeli obnavljati suejo prosvetno organizacijo. Pevski zbor je pričel s pevskimi vajami in agilni ter požrtvovalni člani so uredili nove društvene prostore, da jim je bilo omogočeno z materialne strani nadaljevati trenutno prekinjeno delo. Pevski zbor je mogel tako še nastopiti doma, na prireditvi za novoletno jelko in na Prešernovi proslavi; nastopal pa je lani tudi v Bezovici, v Gropadi in na Opčinah. Knjižna razstava, ki so* jo kulturni Padričani priredili pretekle dni, je prav dobro uspela in članstvo si je nabavilo mnogo sodobnih slovenskih knjig, ki so tako pomnožile kulturni zaklad, ki ga hranijo naši kmečki domovi. S svojim resnično kulturnim delom so padriški prosvetni delavci vrnili P. d. «.Slovan» ono ime in ugled, ki ga je po vsej pravici uživalo ves čas svojega obstoja in so se tako uvrstili v družino Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, ki s krištalno-jasnimi načeli vodi kulturno življenje tržaških Slovencev. GOSPODARSKO POSVETOVANJE V SALEŽD Vprašanje centralne mlekarne zelo zanima naše kmetovalce Na gospodarskem posvetovanju, ki se je vršilo meseca marca t. 1. v Saležu, se je v krogu umnih kmetovalcev — prisotnih je bilo tudi več gospodinj — razpravljalo o splošnih in podrobnih vprašanjih, ki jih je pričela KZ reševati že delitev podpor, češ da nameravajo prizadeti pogozditi zemljišča, ki so v katastru že označena kot gozd, pa čeprav to ne odgovarja današnjemu stvarnemu stanju. Vaščani se še v.edno pritožujejo zaradi slabega delovanja v prvem mesecu svojega ob-1 novega vodovoda.^ Potrebna je stoja. Prisotnim je bilo predvsem obrazloženo, da se po zamisli tukajšnjih oblasti, namerava zgraditi centralna mlekarna v Trstu. Ugotovljeno je bilo, da šteje Salež okrog 40 živinorejcev. Povprečna dnevna prodaja mleka znaša okrog 400 litrov; kar predstavlja vrednost 20.000 lir dnevno ali nad 7 milijonov lir letno. V Trst prinaša mleko 13 do 14 raznašalk, vsaka povprečno po 30 litrov mleka. Težko in naporno delo raznašanja prinaša raznpšalkam okrog 600 lir dnevno. Cisti zaslužek vsake raznašalke po znaša komaj 350 lir, če se pri tem upoštevajo stroški za prevoz, Ki se sukajo okrog 250 lir. Kmečka zveza bo morala upoštevati vse te okoliščine, predvsem pa bo morala ščititi domačo proizvodnjo mleka. Med pereče zadeve spada tudi prenos zemljiške knjige iz Sežane v Trst. Na posvetovanju so prisotni s praktičnimi primeri dokazovali potrebo, da se to vprašanje dokončno uredi. Za izboljševalna dela vlada v Saležu precejšnje zanimanje. Precej bi se dalo n. pr. napraviti za pogozdovanje. So pač težkoče, ker večkrat pristojne vatina Rudolfa iz ul. Montecuc. oblasti zavračajo prošnje za do- razširitev obstoječih reverzoar-jev in poprava morebitnih teh-, ničnih napak v načrtu. Ko bo vodovod redno deloval, bodo vaščani mislili tudi na napeljavo vode v posamezne kmečka gospodarstva. Zato se bo treba zanimati, da bo v tem pogledu načelno vneseno vprašanje državne podpore za razširitev vodovodnega omrežja v vse kmečke hiše. Skupna izvedba načrta bi stala prizadete brez dvoma veliko manj, kakor čb bi za to moral skrbeti vsak posestnik. V Saležu, kakor tudi po drugih vaseh so zaskrbljeni zaradi naraščajočega davčnega pritiska zlasti s strani občine. Tudi odmera državnih davkov na zemljišča narašča; zaradi tega je važno, da se vsak kmetovalec prepriča, če so mu davki pravilno odmerjeni zlasti v pogledu klasifikacije zemljišč. proces o Leginem sladkorju Jutri se bo ob 9 dopoldne pričela pred okrožnim sodiščem v Trstu razprava proti 22 obtožencem, ki so zapleteni v sleparije znanega škandala o Leginem sladkorju. KOI,F,D AR (jfadaiidce - - 'Jiadto- Nedelja 5. marca Janez, Sladoje Sonce vzide'ob 6.38, zatone ob 17.56. Dolžina dneva 11.19. Luna vzide ob 19.28, zatone ob 7.10. Jutri ponedeljek 6. marca Fridolin, Danica SPOMINSKI DNEVI 1827 je umrl znameniti francoski matematik in astronom Laplace. 1944 so enote NOV in P OS odbile v Slovenski Benečiji nemško ofenzivo., 6. marca 1836 se je rodil v Podsmreki Pri Velikih Laščah Josip Stritar, pesnik in pisatelj. PROSVETNA DRUŠTVA SHPZ - ODSEK ZA LJUDSKO PROSVETO sporoča, da danes 5. marca ne bo igralsko-režiserskega tečaja. Nadaljeval se bo v nedeljo dopoldne 12. marca. DAROVI IN PRISPEVKI V odgovor lažikominformi-stom daruje Luša Viktor 500 lir za 5-letni plan in 500 lir za revnega dijaka. Za Dijaško matico je darovala Anica Slugova, p. d. Flego-sova s Kolonkovca 500 lir. Vabimo vse starše dijakov, člane Dijaške matice in prijatelje mladine NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes 5. marca ob 9 v Dijaškem domu in na roditeljski sestanek, ki bo takoj po proslavi. Planinsko rajanje PDT V soboto 11. t. m. priredi PDT svoje običajno planinsko rajanje, ki bo na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu s pričetkom ob 20. uri. Vabila bodo razposlana pravočasno. Članom, ki ne bi vabil prejeli, bodo ta na razpolago pred pričetkom prireditve. Važno opozorilo kmetovalcem Opozarjamo vse prizadete kmetovalce, da se morajo vse prijave poškodb, ki jo morebitno povzročijo vojaške edini-cei zemljiščem, stavbam itd., vložiti najkasneje dva meseca po povzročeni škodi. V vlogi za povračilo povzročene škode je treba točno opisati škodo in okoliščine, ki so jo povzročile. Vlogi mora biti priložen posestniški list. Za vsa pojasnila, kakor tudi za sestavo prošenj se prizadeti lahko obračajo na urad Kmečke zveze v Trstu, Ulica Fabio Fil-zi 10, vsak dan od 10.30 do 12.30. Gledališče Verdi Danes ob 16.30 in ob 21 bo v gledališču Verdi igrala dramska skupina Calindri-Solari delo Henequina in VVebra «Pred-sednica«. Jutri ob 20.45 pa delo Leontoviča «Kaviar za generala«. Današnje tekme na stadionu „Prvi maj" NOGOMET: ob 15.00: Sv. Ana-Montebello ODBOJKA: Pet tekem za «Zimski pokal« s pričetkom prve ob 8.30 in zadnje ob 11.00. NATEČAJ ZA TAJNIŠKA MESTA Razpisan je natečaj za občinska tajniška mesta sedme in osme skupine. Prošnje zaintere-sirancev morajo biti predložene do 5. aprila letos tukajšnjemu predsedstvu cone, odd. II. soba 73, kjer so na vpogled tudi vse podrobnosti razpisanega natečaja. rn NEDELJSKA SLUŽBA: Biasoletto, Ul. Roma 16, tel. 5218; Cipolla, Ul. Belpoggio 4,1 tel. 5602; Galeno, Ul. Giulia 114 tel. 96-252; Godina, Trg sv. Jakoba 1 ,tel- 90-212; Lloyd, Ul. Orologio 6, tel. 6747; Madonna del Mare; largo Piave 2, tel. 4765; Marchio, Ul. Ginnastica 44, tel. 95-417: Picciola Ul. Oria-ni 2, tel. 90-207; Zanetti, Ul: Commerciale 26, tel. 8937; Zanetti, «Testa d'oro», Ul. Mazzini 43 tel. 7816. NOČNA SLUŽBA: Cammello. Vialc XX Settem. bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel. 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212, S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmelti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočn0 službo. Umetniška razstava slik Jožeta Cesarja V galeriji ttScorpione« razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da tem priznanje umetniku. II RADIO H JU60SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) NEDELJA 5. 3. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital.; 7.30: Napoved časa - poročila v slov.; 7.45: Jutranja giasba; 8.15: Iz znanih simfonij; 9.00: Kmetijska ura (v slov.); 9.30: Kmetijska ura (v ital.); 10.00: Folklorna glasba: 10.45; Oddaja za Bujščino; 11.15: Musiča croata e serba; 11.45: Našim ženam (v slov.); 12.00: Glasba po željah (v slov.); 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.: 13.15: Znani solisti; 13.30: Pionirska ura (v slov.): 14.00: Giasba po željah (v ital.). 17.00: Oddaja za podeželje (v slov.); 18.30: Lahka glasba; 18.45: Poročila, v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Lahka solistična glasba; 20.00: Slovanska o-perna glasba; 20.45: Politični pregled (v ital.); 21.00: Vesela ura (v ital.); 21.45: Lahka glasba; 22.00: Baletna glasba; 22.45: Pojejo italijanski pevci; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava sporeda; 23.15: Plesna glasba; 23.30: Zaključek. Sožalje Odbor OF nabrežinskega o-kraja izraža v imenu članstva sožalje tov. Gizeli Grudnovi ob pj-iliki smrti njene matere. MALI OGLASI FRIZERSKO VAJENKO SPREJME TAKOJ «Salon Slavka«, Ljubljana, Selenburgova 6, MODERNO ZAKONSKO SPALNICO IN ŠIVALNI STROJ prodal«- Ul. Gatteri 54 III., vrata 8. PRODAM PRAŠIČKE. Skorklja- Ul. Sara Davis 88. .. ' AKACIJEVE KOLCE. debla, prodam po ugodnih cenah. Vicolo delle Rose 44. SAMOSTOJNO GOSPODINJO K DVEMA OTROKOMA išče družina zdravnika v Ljubljani. Pismeno ali osebno se zglasite Pr' Pohar Ljubljana Bogišičeva 5. «ADRIA-EXPRESS» priredi 19. t. m. IZLET S POSEBNIM VLAKOM v Planico, kjer bodo smučarska tekmovanja- Vpisovanje do 8. marca. Vpisuje in daje informacije «Adria-Express», Ul, F, Se-ver0 št. 5 — Telefon 29-243. llllllllilll IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil lllillillllll III16III dillilllllllllliliMIIIII MII llliflllllllllllllllllll lil llil I MII lllll illlllllliillll III Hilli lili III lllllllll lili lllllllllllllllllllllll! lil llllllllllllllllllliillllllllllllllllllllllllllll lil III! Ililllll lil lil lili IIIII! ■I # ni trdih potov z boso nogo. vičeval polglasno. «Zaradi tebe, lr»r nun mr mm nnnnnm Dekletom je izročil, oskrbo trena, da se ne spiasi tvoje i m im =imm (I. DEL SPISAL, 03§šššo§§Šooš§o§o§§oo§S D3 s v koše za brašno na dolgo pot. V nekaj dneh se je vse gibalo, kakor bi ne bili na pohodu, ampak doma v gradišču, v slovenskih in antskih selih. Iztok Je poiskal pretorij m pripravil v palači stan za Ire- Ko je Iztok s četami dospel. nekateri klali vitre in pleli ko- no. S fora je velel potrebiti sle-" ' 'še, da bi jih oprtali volom in zopet pred Toper, so privrele iz gozdov in špilj deklice, pastirji in mladci, ki so čuvali plen in ujetnike. Prvi dan Sva-runič ni žugnil ne z očesom ne z besedo. Dovolil je polno svobodo divjemu ljudstvu, da je veseljačilo brez meje, da so se naplesali in napojili, najedli in napeli do onemoglega truda. Drugi dan pa je zadonela njegova resni beseda. V tesno drago je segnal tolpo ter ji določil stroga opravila, lesaci so sekali les in narejali nerodne lesene telege za prevoz zua. Drugi so rezljali Jarme za voli, Konjem ter vanje napoinm plen, ki ga prinese s seboj vojska, ropajoča po Traciji. Pastirje je pognal v loze s srpi, da so želi usehlo travo in jo vezali s trtami v trda bremena. Zakaj vedel je, da utegne na povratku živina trpeti glad po opustošenih in požganih pokrajinah. Vojakom je velel, da so popravljali opremo, snažili orožje, brusili meče, koničili kopja-V Rustikovi kovačnici sp našli zalogo podkev. Kovači so pod-kavali konje, ki niso bili vaje- dove razdejanja in krvi, vse mrliče je dal zasuti v globoke rove za mestom. Ko je bilo vse urejeno, vse pripravljeno, da pride ona, je Iztok začel pogosto zahajati na stolp ob morju. Ko je od tam gledal na pridno mravljišče, ki je vrvelo ob delu krog mesta, se je zadovoljen nasmehnil. (Kakor despot,« je pomislil in se zaeno boječe ozrl. Zbal se je že samo te misli, da bi ne ušla iz njegovega uma in se kakor skrivnostna iskra razbegni-la med narod. *Samo zaradi nje,« se je opra- ne dvigne sram v tvoji duši in se ti, dvorjanica, ne razplakaš, ko prideš med barbare. Pozdravili te bodo vojščaki, kakršnih nima Bizanc, pozdravili te bodo, kakor pozdravljajo Teodoro palatinci, kadar pride na kamp. In Epafrodit .Mehercle!’ porečeš. ,Nisem zaman trosu zate zlatih bizantincev.’ Kako ti bo zagorelo oko, ko zakledas mojo vojsko in moj narod. In ta vojska in ta narod se je maščeval, kruto maščeval, in se go še nad Bizancem nad krivičnim in nehvaležnim, ki ti je zapisal smrt. Maščevanje, Epafrodit, tudi zate, tudi za tvoje trpljenje.« Pretekel je teden. Rada se je polaščal nemir, na Iztokovo lice so legale sence. uBogovi,« je molil Iztok, (bogovi, prizanesite! Kriste, čuvaj jo!« Mo. je se je zdramilo in plulo v nemirnih valovih. * Mehercle — na lierkula — nekakšna grška prisega. Rado je klal neprestano jagnjeta in sežigal grmade obetov Devani in sojenicam. K morju je begal in zrl po gladini, vlival olja na valove, da se umiri, ribam stresal v vodo razsekane obare, da bi potolažila vihar, ki je pretil. «Ne pridejo po morju, Iztoče; po kopnem pridejo!« Ujel je konja na paši in brez sedla dirjal po cesti proti Solunu. Pa se je vrnil in iskal Iztoka in silil vanj: (Pojdi! V Solun morava. Po Ljubico, po Ireno! oj, Radovan! Napil se je! Zagovoril, izdal morda! Godec, umorim te, na Peruna, ne prizanesem ti!« Mladenke so postajale po dve in dve, se ozirale na junaka, ki sta žalostna slonela ob stolpu, hodila po ozidju, posedale ob morju ob sončnem vzhodu m zahodu. Postajale so in šepetale: (Ponjul Junak, otmi nevesto! Cemu vama vojska? Cernu moč? Nad Solun!« (Nad Solun!« so mrmrali vo- jaki, ker jih je pekla žalost Iztokova, katerega so ljubili s tako strastjo, da bi jih po deset planilo na stotine sovragov za svojeg‘a vojvodo. Osmi dan so pritirali mladci mnogo plena, ki ga je nalovila in zajela vojska. Poslanec je sporočil Iztoku besede Viljenca in Jarožira. Nikjer upora, nikjer Bizantincev. Celo trdnjave so se podale brez boja in posadke so zbežale. tiPrizanesite, bogovi!« Iztok se je vznemiril ob tako ugodnih poročilih. e Takrat je zakričal Rado s stolpa: (Jadra, jadra, jadra!« Iztok Je hitel na ozidje. Po plivkajočih valovih je toneče sonce razlivalo zlato in daleč na obzorju se je resnično dvigalo jadro kakor pozlačena bela perut. (Jadrat« je ponovil Iztok. (Prihajajo!« Je vzkliknil Rado in stisnil Iztoku roko. Dvoje Junaških src se je v tem hipu vznemirilo v krepkih prsih, kakor srce deklice, ko zr.siiši stopinje prihajajočega ljubega. Usta so onemela, svet je ginil, ginila vojska, ginii bojni metež, umolknili klici slavja, vse se je uničilo pred njima, vse utonilo v morju koprnenja. Samo ena misel, samo ena želja, ena sama ljubezen je imela prostora v njunih srcih. Duši sta se oklenili bele peruti na valovih. Ce se je zazibalo jadro, če je krenilo na desno, če se nagnilo na levo, sta junaka vztrepetala. Telo je podrhtavalo, roka se Je sama iztegala v daljo, koprneča in vabeča: Pridita, golobici, priletita, ptički! Bela perut na morju je polagoma rasla. Ob bregu je morje šumelo, vznemirjeno od ugodnega juga, kakor bi slutilo, kako neizmerno srečo nosi na valovih. Sunki vetra so naraščali, zašumelo Je po gozdu, jadro se je bočilo, ladja je letela hrepeneč k bregu. = KINO = Rcssetti. 15.30: »Sužnje mesta«, G. Rogers, R. Milland. Excelsior. 15.00: aLjubezen pod streho«, J. Krain, W. Holden. Fenice. 14.45: ((Žrtvovani«. R. Montgonvery. Filodrammatico. 14.30- «Lassijin mladič«, Donald Crips. • Aiabarda 14.30: «Mayerlinška skrivnost«, ljubezen Rudolfa Habsburškega. Garibaldi. 14.00: «Krogla za Hoya:: Ida Lupino, H. Bogart. Ideale 14.30: «Car«, Rita-Hay- v/orth. Barvani film, Impero. 14.00: »Tarzan in čarobni studenec«. Italia. 14.30: «Mayerlinška skrivnost«, ljubezen Rudolfa Habsburškega . Viale. 14.15: ((Argentinske noči ...noči ljubezni«, Don Ameche, Betty Grable. Vittorio Veneto 13.15: ((Otočje v plamenih«, John Garfield. • Adua. 14.00: «Ubežnik», T. Povver. Armonia. 14.00: ((Raziskovalec je izginil« Spencer Tracy, Nancy Kelly. Azzurro. 14 00: «Talec», Errol Flynn. Belvedere. 14.00: «Kasbab», Y. de Carlo. «Ob morju«. 14.00: «Ze!ezni sel«. Marconi. 14.00: »Macldvla«, Maria Felixi p Armendariz. Massimo 13.30: «Opij». Novo Cine. 14.30: »Argentinske j noči... noči ljubezni«, Don A-meche, Betty Graole. Odeon. 13.45: «Cakal te bom«, Errol Flynn. Radio. 14.00: »Tatje koles«. Savona 13.30: «Morje trave«, Katherina Hepburn, S. Tracv. Venezia. »Gospod Beaucaire«, Bob Hope. Vittoria. 14.30: »Vse življenje«, Martha Scott, DELAVSKE ZADRUGE za Trst, Istro in Furlanijo Objava članom Odredba št. 298 ZVU objav ljena dne 21.10.1948 med šiv gim odreja, da ne more bitb članski delež potrošniških za' drug nižji kot 500 lir. Ce hočejo sedanji člani še nadalje pripadati naši ustanovi« morajo pismeno potrditi, da Pri-stanejo na povišek članarine v najnižji meri 500 lir kot je P° zakonu določeno. Doplačilo se pa lahko plača na obroke. Vabimo torej vse člane, na) se javijo najpozneje do 31. maja t. 1. v popoldanskih urah " izvzemši sobote, v najbližji P°' slovalnici njihovega bivališča’ Prineso naj poleg članske knji' žice osebno izkaznico, kot je P° odredbi predpisano. Našim uslužbencem morajo dati vse potrebne podatke. UPRAVA j Prodam orkester avtomat. Igra 12 ^ madov za ples. Dobro ohranjei Modrijan, Gornji Logatec. Prodam kavni ekspres aparat znamk «Bezzera» na plin, možna Prl delava na elektriko ter pohištv za bife. Pismene ponudbe J Jugoreklam, Ljubljana, Tyrš*v 11. pod šifro Bezzera. Šivilja izdeluje, popravlP in obrača ženske obleke P° izredno nizkih cenah. N>' slov na upravi lista v 61’ sv. Frančiška 20. Pogrešajo ga Mati pogrešanega LUCONA JOSIPA, rojenega 28.XII.1923 v Brindislju, prosi vsakogar, ki bi ka.i vedel povedati o njenem pograšanem sinu, naj to javi Zvezi partizanov za STO v Trstu, Ul. R. Manna 29. Po njenih izjavah je bil v brigadi, ki je operirala v bližini Gorice. Zadnje vesti o njem pa je prejela mesec dni pred svobodo. Spalnice, kuhinj* ter drugo pohištv* domačega proizvoda dobite v *°* L Ulici Vasari št. 6 —— 40» — CENE UGODJI Mizarji I Deske *’nrt podjetniki kme[ovalci!Setrfl?°: šče, furnir, parkete in drv11 nudi najugodneje (Nadaljevanje sledi) . ti IlelnvNlih m oške obleke izdelujem po zmernih ce ,iah Naslov na upravi lista NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Gorki: MED LJUDMI, polplatrio'................. Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, pol- Platno, II. in m. de| , , . . . K^juh: PESMI, polpiatno ......................... Levstik: MARTIN KRPAN, polpiatno . : . Males: MATJAŽ, polpiatno ....................... Aškerc; PRIPOVEDNE PESMI, polpiatno . . Copic: ARMADA TVOJA, brošura . . . Colakovič: ZAPISKI IZ NOB, V. del, polpiatno Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in v 390 li; i.or>o » 270 » 150 » 400 » 220 •» 150 » 300 » Goric' l/olivni proglas Slovansho-italljanshe lludshe fronte '" ZASEDANJE OKRAJNEGA »VRTA SIAU V KOPRU ^popoldne je bilo v Ko. oJe zasedanje okrajnega SotS1AU v K°P™• Tova 00l.r,)c U političnem poročilu at h, 0 ue'ifcem pomenu, ki k-' l. *° Nasedanje u trenutnim 0 s,toJ'nl0 pred zelo važ-naloqami gospodarskega S-'*a Iet° JSS0- Gor-oru je tn-ii 0 volitvah-, ki bodo Iti. itdii’ Ytrievaniu slovansko— si., bratstva in Ijud- irinni--1ti' p°udaril je važnost fr PrBO«WCtje S/AU, 'n° riorjo KP STO-ja, ki tako požrtvovalno pomaga pri obnavljanju požganih vasi, pri obnovi, gradnji zadružnih domov in na splošno pri utrjevanju gospodarstva. Dotaknil se je tudi položaja v Trstu in povedal,, da tržaški proletariat danes čuti, da nima več pravega vodstva, in da bo moral sedanjega zamenjati z drugim, res revolucionarnim vodstvom, ki bo znalo usimšno voditi borbo Posebno je poudaril pomen volitev in postavljanja kandidatov, in naj bodo iz vrst borcev za svobodo, mladine, AF2 in drugih množičnih organiza- cij. Svoj govor je zaključil: goje za dokoilčno likvidacijo izkoriščanja človeka Po človeku, naj ljudska oblast vzame v svoje roke glavna proizvajalna sredstva. V ta namen naj se, nacionalizirajo, to je postanejo splošna ljudska laslning, industrijska in trgovska podjetja in pravice večjega pomena, zlasti pa naslednje: V BANČNI IN ZAVAROVALNI PANOGI: Istrska banka d.d. Cassa di risparmio triestina, Tržaška zavarovalnica d.d. V TRGOVINI NA DEBELO: podjetja «OMNIA» d.d. v Kopru. V ŽIVILSKI INDUSTRIJI: podjetja bivša «Ampelea» in «Arrigoni» v Izoli ter «Fructus» d.d. v Kopru. V KEMIČNI INDUSTRIJI: tovarna Salvetti et Co. v Piranu. V TURIZMU: Palace-hotei y Portorožu in kopališče Sv. Nikolaj v Valdoltri. V GRADBENIŠTVU; «EDILIT» d.d. v Kopru. V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA* opekarna Nardone v Izoli. V RUDARSTVU: rudnik y* Sječolah, podjetje «Ruda» d.d. v Piranu. V LADJEDELNIŠTVU; Piranske ladjedelnice d.d. v Piranu. V GRAFIČNI IN TISKARSKI INDUSTRIJI: tiskarna »Jadran« d.d. V PROIZVODNJI PLINOV; plinarni v Izoli in Piranu. V PREVOZNIŠTVU; Avtopodjetje «ADRIA» d.d. v Kopru, Internacionalna pomorska agencija «AGMARIT» d.d. v Piranu, špedicija »INTEREUROPA« d.d. v Kopru, Posledica črpanja finančnih virov in nacionalizirane imovine bo za delavce in nameščence postopna ukinitev davka na njihove prejemke, za ostale delovne sloje pa olajšanje davčnega bremena. Omogočeno bo sodelovanje delavcev pri upravi in nadzorstvu in njihovo nagrajevanje iz čistega donosa nacionaliziranih podjetij, kakor tudi izboljšanje njihovega položaja v delovnem odnosu. V okviru nacionalizacije, kakor jo postavlja, se bo Ljudska fronta zavzemala za polno zaščito zasebne lastnine in bo .pospeševala vsako zasebno pobudo, ki ne bo nasprotna skupnim koristim. Zg to bo zlasti tudi podpirala gospodarsko --dejsinusi obrtnikov in ’--wpj ohrti Socialno zavarovanje . naj se podržavi in razširi na vse kategorije' delovnih ljudi. To bo omogočilo postopno ukinitev prispevkov zavarovancev, kot se ta že izvaja v novi socialistični državi. Ljudska fronta se bo odločno borila za nadaljnjo demokratizacijo javnega življenja in proti birokratizmu v javnem aparatu. Gojila bo vse oblike neposredne udeležbe ljudstva pri oblasti, kot so zborj volivcev, mestni sveti, komisije za odmero davkov, roditeljski sveti, ljudska inšpekcija i. dr. Krepilg bo gospodarsko samostojnost mest in krajev kot jamstvo za resnično samoupravo teh enot. Za svojo najvažnejšo nalogo pa bo smatrala zaščito osnovnih svoboščin, in državljanskih pravic delovnega človeka ter gojitev bratstva in čuvanja enakopravnosti tukaj živečih narodnosti. Delovni ljudje! Program Ljudske fronte ni -V daljnosežnih volivnih oblikah. ampak v težkih delovnih nalogah in v žrtvah, s katerimi se obvezuje v imenu svojih bodočih predstavnikov v okrajnem ljudskem odboru, v imenu množičnih organizacij, ki jo sestavljajo in predvsem v vašem imenu. Delavci in delavke! Vzdržujte delovno disciplino, vztrajajte na svojih delovnih mestih, ne izostajajte neopravičeno od dela! Ustvarjajte nov odnog do. ljudske imovine, ki vam bo zaupana! Povečujte produkcijo in lastno storilnost! Stalno izboljšujte metode dal! Z delavskimi sveti, ki se bodo ustanovili v vaših tovarnah in v vaših obratih, pomagajte pri njihovi upravi in jo nadzorujte! Z večanjem produkcije se bq stalno izboljševala tudi vaša preskrba po sindikalnih magazinih, ki bodo predmet osebnega prizadevanja Ljudske fronte. Z vašo skrbjo za prospeh lastnega podjetja vam bo to lahko iz lastnih virov nudilo vedno vež ugodnosti in udobja. Le s to skrbjo in z raznimi pobudami boste ob podpori Ljudske fronte in ljudske oblasti mogli reševati pereče stanovanjsko vprašanje ter si preskrbeti stanovanja, ki odgovarjajo zahtevam kulturnega človeka, medtem ko je sedanja doba žalostna dediščina izkoriščevalskih odnosov v preteklosti. Ljudska oblast je že pričela z akcijo graditve novih stanovanjskih zgradb — ng vas je, da jo razširite. Ljudska oblast je poleg dviga vašega kupnega fonda uvrstila že v svoj gospodarski plan za tekoče leto tudi plan zvišati število delavskih potrošnikov v višjih kategorijah zajamčene preskrbe za 81 odst.; tudi to naj se doseže z vašo nadaljnjo usposobitvijo, ki je odvisna predvsem od vaših naporov; Ljudska fronta pa b0 delala na tem, da se vršijo in pomnožijo strokovni tečaji, kakor to določa gospodarski plan. Z vsem: temi napori, poglobljenim delom v lastnih razrednih sindikatih, z budnim zasledovanjem in odkrivanjem spletk notranjega in zunanjega sovražnika proletariata ter z moralno in materialno pomočjo borbi delavskega razreda onstran naših meja boste tudi v naprej razvijali svojo razredno zavest ter izpolnjevali svojo internacionalistično dolžnost. Ljudska fronta in ljudska oblast bosta storili vse, da bi dvignili vaše gmotno blagostanje in kulturno življenje na vasi. Po vaš; osvoboditvi iz suženjstva pod veleposestniki, oderuhi in drugimi izkoriščevalci vas čaka še dolga in težka pot, da za sebe in še bolj za svoje otroke likvidirate suženjstvo neudobnega življenja in prekomernega dela. Nacionalizacija velikih podjetij, ki bo manj imovitim slojem na vasi zmanjšala davčno breme, selekcija semen in živine ter drug; čisto oblastveni ukrepi bodo ]e majhen korak k temu cilju. Vse ostalo — postopna mehanizacija v kmetijstvu, preskrba , z mnetnimi gnojili, z orodjem in dvig veterinarske službe — bodo v veliki meri odvisni tudi »i dviga vaše produkcije; preskrba zadnjih vasi z vodo, popolna elektrifikacija, melioracije in pospeševanje kulture na vasi pa bodo celo neposredno odvisne od1 vašega spdelovanja pri teb akcijah. - Posebna strokovna in--gmotna, ,podpora,liiudake .oblasti bo po prizadevanju Ljudske fronte namenjena kmetijskim in obdelovalnim zadrugam. Toda tudi v teh zadrugah bo vaš napredek odvisen predvsem od požrtvovalnosti, od žilavega premagovanja, zlasti začetnih težav vas samih. Ribiči in pomorščaki! Tudi vi prispevajte čim več ljudski skupnosti na svouh delovnih mestih! Ljudska oblast bo na pobudo Ljudske fronte, ki je nien temelj, uredila vaše socialn0 zavarovanje na način, ki,bo ustrezal njenemu odnosu do delovnega človeka tudi na tem področju. Lastnikom malih ladij bo poskrbela yso potrebno opremo in jim zagotovila delo in zaslužek. Ribičem in pomorščakom, ki so v delovnem odnosu, bo pomagala v njihovi borbi za izboljšanje materialnih pogojev. Za ribolov bo gradila novo ladjevje in bo z njim diktirala spremembo udeležbe pri lovu od ključa 1-20 na kijuč 1-1T tudi pri lastnikih velikih ribiških ladij. Da bi bili ti napori uspešni je odvisno zlasti od vas in od -vaše borbe. Obrtniki! Vaša naloga ie kvantitativni in kvalitativni dvig obrtne proizvodnje. Ljujska Ironta in ljudska oblast imata interes na vašem procvitu, ker neposredno prispevate k dvigu življenjske ravni ostalih delovnih ljudi. Zato vam b0 zagotovljena vsa podpora, potrebne surovine i.n stalno delo; Intelektualci in nameščenci! Namesto privilegija birokratske superiornosti, ki ga imajo drugod nad delovnimi ljudmi sluge protiljudskega režima, dokler in kolikor so mu potrebni, imate vi privilegij ponosa, da trajno in izključno služite svojemu ljudstvu. Gojite v uradih nov odnos do delovnega človeka! Prispevajte v delu, ki ga opravljate, svoj delež k splošnim ljudskim naporem! Deležni boste tudi v.i vsakega materialnega izboljšanja, ki ga bodo dosegli ostali delovni sloji, razen tega pa tudi pri-znanja, brez katerega ni polnega zadoščenja za vaše važno delo, ki terja uporabo vseh intelektualnih in moralnih sposobnosti. Mladina! Ljudska oblast ti nudi možnosti vsestranskega razvoja duševnih in fizičnih sil, razen tega pa grad; novo življenje — predvsem zate. Izkoristi y polni meri te možnosti: uči in izpopolnjuj se za poklic, ki si ga boš po prizadevanju Ljudske fronte svobodno izbirala brez bojazni, da bi ostala kdaj brez dela in dostojnega zaslužka; udejstvuj se v športu, z vsem mladostnim ognjem se udeležuj delovnih akcij! Ljudska oblast je tvoja oblast! Žene! Z odpravo brezposelnosti ste rešene osnovne skrbi za materialni obstoj svojih družin. Niste pa še rešene mnogih vsakdanjih težav pri odgoji in vzgoji svojih otrok. Uspešnejša zaščita matere in otroka b0 v veliki meri odvisna od vašega sodelovanja pri naporih Ljudske fronte in ljudske oblasti na tem področju. Prebivalci mest in vasi! Ze danes spreminjajo vaša naselja svoje zunanje lice, že danes je vanje ljudska oblast vtisnila neizbrisni pečat z novimi zgradbami, preureditvijo ulic in trgov ter z novimi javnimi nasadi, ki naj pripomorejo do izraza edinstveni lepoti narave, ki jih obdaja. S kanalizacijo in drugimi napravami izboljšuje sramotne, od stare dobe podedovane higienske razmere. Z ljudsko samoupravo in zlastj z gospodarsko samostojnostjo mestnih in krajevnih ljudskih odborov je v vaših rokah možnost, a tudi odgovornost odprave srednjeveške zaostalosti in dviga stanovanjske kulture Slovenci / Nadaljujte vztrajno borbo za' likvidacijo žalostnih raz-jner, ki so jih v narodnostnem in kulturnem pogledu vzdrževali prejšnji raznarodovalni režimi, zlasti pa za likvidacijo žalostnega atanja, v katero vas je pahnil barbarski fašizem. Vaša borba je sveta in pravična, zato naj vas v njej niti najmanj ne zbegajo llasovi tistih, ki na oni strani meje še vedno sanjajo o starih časih Italijani / .Izkoristite vse možnosti, ki vgm. jih nudi za nacionalni ir. kulturni dvig ljudska oblast! govinizem, ki so vam ga skušali vcepiti v preteklih časih, je vse svetle tradicije italijanske kulture vešče zakrival pred vami, ker se je bal delovnega ljudstva, oboroženega z zdravo nacionalno samozavestjo in z nacionalno kulturo. Dvignite visoko ponos Italijana svobodne dežele, ki bo v ljudski oblasti in obenem v stiku s svojo matico družil poznanje lastnih kulturnih vrednot z gojenjem tradicij osvobodilne borbe tukajšnjega ljudstva, h kateri ste tudi vi prispevali častni delež! Delovni ljudje koprskega okraja / Glasujte za Slovarsko-ilalijansko ljudsko fronto, glasujte za svojo ljudsko oblast, edino obrambo vaših že doseženih pridobitev in edino jamstvo vaših bodočih uspehov! 2ivela enotnost delovnega, ljudstva v graditvi srečne bo- dočnrrf.i! 2ivelo neomajno bratstvo Slovencev in Italijanov! 2ivela ljudska oblast! 2 i vela Slovansko-italijanska ljudska fronta! O K 11 .4 J UT I UlMtOKI: HoinuniNtiene partije /a Tržaško ozemlje Miovansko-italijanske antifašistične unije Osvobodilne fronte Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze %veze antifašistične mladine %veze partizanov izveze bivših političnih preganjancev Jutri bo pričela z deli za raiširitev ceste Rižana - Koper prva Frontna brigada V gospodarskem načrtu za izboljšanje gospodarstva, v Istrskem okrožju so tudi dela za izboljšanje prometnih poti, ki nas vežejo s sosednjo Jugoslavijo. Za sedaj imamo edino prometno zvezo z Jugoslavijo po Rižanski dolini, ki pa iG Preozka. Z delovno silo pa tudi ne razpolagamo tako, kot bi vse naše gradnje zahtevale. Gospo, darski razvoj pa zahteva, da razširimo tudi to cesto, da bo odgovarjala, zahtevam prometa. Prav zato je bilo po vseh va. seb okraja te dni na množičnih sestankih veliko razpravljanja tudi o udeležbi v Frontni brigadi. Zg to brigado bodo vse vasi dale določeno število članov SIAU. Tako Osp 15, Vafmarin 21, Dekani 10, Cežarji 25, Bertoki 16, Vanganel 18, Marezige 32, Boršt 43, Šmarje 31, Sv. Peter 35, Kostabona 11, Korte 21, Sečjole 32, Sv. Lucija 23, Portorož 28, Strunjan 10, Semedela 15 in Kumpel-Salara 24 članov. Tako bo Frontna brigada štela okoli 400 članov. Brigada bo delala pri širjenju in popravljanju ceste en mesec in bo nato zamenjana z drugo. Stab brigade je bil že sestavljen in bo po pozdravu predstavnikov KP in ostalih množičnih organizacij y ponedeljek odšla na delo s Titovega trga v Kopru. Prispela je nova pošiljka čebulčka Prispela je nova pošiljka če.' bulčka iz Slovenije. Obveščamo naše kmetovalce in obdelovalne zadruge, naj dvignejo čim-prej čebulčdk, ker je zadnji čas • za setev. Med ostalimi povrtninami zavzema častno mesto v našem enoletnem planu čebula. Velike tržne zahteve, domača potrošnja in predelava z ene strani, z druge pa zelo ugodne podnebne in talne razmere za gojitev te kulture nas silijo, da moramo posvetiti setvi te povrtnine največjo pažnjo. Upoštevajmo le hektarsko donosnost, in sicer do 200 stotov in še več na 1 hektar, ter povoljne cene, ki jih ima ta pridelek, potem se lahko vsak. do prepriča, da 'pada čebula med najbolj rentabilne kulture v našem okrožju. Kmetje v buj. skem okraju so že spoznali to dejstvo in letos bomo imeli v dolini M’me rekordno setvena površino in proizvodnjo čebule. Način predelave in gojitve čebule pri nas je različen. V Bujščir.j sejejno navadno čebulo v polovici avgusta. Iz semena vzrastle sadike t v "frgi dndelitve man- •V Q" ' XSk ? ■ V i *~e»4 u vicutvu mu. la3U p° "občniku. Co 1 Podpišejo vsi čfrni Co ^lik. sa" član ima pravilni,, jfrplf>nil{ svoje oseb-- ■ 'l|i 1 w V w J v. yoi. i/ din ')a f \n s'av'ti pripombe. tu"i za zaupnike kan- list. 0k konč-m OjJini, "rin delu razglasi cwna k°inisija na Si.,0"bo k<,%a hidj , kio.-.uv, Ua>lte„-k-a.tert kandidati so ......J« Uu okrajnega ljud- :Ak^‘Uatna)1n,.kl)liko Vfaka r W' , !a dobila glasov. '1'tboV Proc|U- 1 pveferenčnih frlgt,nike n8 aseni za Uudske ‘i l*vne na • jn"‘*e Veči„P z naslednjim sporedom: KONFERENCA ob 9. uri dopoldne; Otvoritev in pozdrav gostom. Pozdravi raznih delegacij. Politično - organizacijsko poročilo. Poročilo o stanju slovenskih šol. Diskusija. Protestna resolucija vladi zaradi krivic slovenskemu šolstvu. Zaključek. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. KULTURNI PROGRAM, ob 15. uri ; 1. Govor o pomenu 8. marca. 2. Koncert otroškega pevskega zbora glasbene šole 3. Nastop mladinskega pevskega zbora iz Podgore. 4. »MOGOČNI PRSTAN« pravljična tširideianka Fr Milčinskega, ki jo izvaja otroška igralska družina iz Podgore. SLOVENSKE ZENE! ZDRUZENE BOMO AHMADA MIRU V BORBI ZA . PRAVICE NAŠEGA LJUDSTVA V ITALIJI ! in izpisek iz zapisnika poslati lavnemu tožilcu. XIII. KONČNE DOLOČBE 77. člen Vse listine, predlogi za potrditev kandidatnih list, pritožbe n druge vloge, kakor vsi posli pred ljudskimi sodišči, ki so v zvezi s tem odlokom, so prosti vseh javnih pristojbin. 78. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda navodila za uporabo tega odloka. 79. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper 26. februarja 1950. Tajnik: Kastelic Henrik s. r. Predsednik; Abram Mario s. n Naš drugi kongres Borbena partizanska pesem n-im Je v duši, tako kot nam Je bila tistega tebruarskega dne 1944 leta, ko je bila v kraški vasici v zaledju — Jugos,aviji, ki mu je bila s svojo napredno družbeno ureditvijo porok, da se bo na pri-dcb tvah narodno-osvobod lne voj- Stjaku prva konferenca antifaši- | ne poglabljala demokracija in da stitn.h žena. Na njej so bile delegatke iz vse Primorske in tudi iz Trsta. Glasno so izpovedale našo vročo željo po svobodi, za katero smo bile pripravljene dati vse. Sest let je minilo tako kot bi trenil od takrat in marsikaj se je zgodilo vmes, kar Ustvarja tako čudovito podobnost med tisto prvo konferenco antifašističnih žena in današnjim drugim kongresom ASiZZ za Tržaško ozemlje. Za svobodo smo se bonle, za to najvišjo dobrino narodov in človeštva proti silam fašizma in nacizma, ki so Jo uklepale in tudi proti onim, ki v svojem pohlepu po oblasti tlačijo delovno ljudstvo, Našo miselnost je prepojila revolucionarna vsebina narodnoosvobodilne borbe. S srcem m razumom smo jo dojele, ker smo vedele, da nam prinaša odrešenje iz četrtstoletnega suženjstva. Ta. krat Je trpljenje prekipelo do vrhunca in bilo Je tako, kot bi bil še zrak nasičen z njim. Težilo je slovenske žene, ki so jim otroci morali v šolo-potujčevamico in zanje skoraj ni bilo drugega kot ječe in pregnanstvo. Težilo pa je tudi žene italijanske narodnosti, ki so tako kakor slovenske pripadale istemu delovnemu, izkoriščanemu ljudstvu. Med njihove otroke Je fašizem vsejai sovraštvo in v mla. da srca vsajal kali šovinizma, Nikdar se niso vprašale zakaj. Bilo je, kot da bi Jim neprodirna megla zakrivala to vprašanje. Na-rodno-osvobodilna borba Pa jo Je razblinila in v njej so našle tudi že odgovor nanj. Zdaj so spoznale, da se morajo boriti in ustvarjati novi, lepši svet bratstva med narodi in da to dolgujejo svojim otrokom in vsem delovnim ljudem. Ustvarjale so ga skupno s partizanskimi brigadami v gozdovih in z odporniškimi skupinami, ki so se oblikovale po tržašk.h tovarnah ln podjetjih. Vse Jim je pomenil, zato se tudi niso ustavljale pred trpljenjem taborišč, pred ječami in grozotami tržaške rižarne. In ko Je katera odšla in se ni več vrnila, je druga stopila na njeno mesto, da ni bilo vrzeli. Potem je prišel dan zmage, ko je Jugoslovanska armada skupno z našimi partizani osvobodila Trst. ■Tisti dnevi so bili nepopisni«, se odkrhne včasih od srca, ki se ga je dotaknil spomin nanje. Oči se zasvetijo in takoj ugasnejo. Pričela se je pravda za Trst, v katero je tržaško demokratično ljudstvo zastavilo vse svoje sile. Pripadal naj bi svojemu naravnemu bo narodno vprašanje pravično rešeno. Ni njegova krivda, če se ni reš.ia tako, kot je demokratično ljudstvo želelo. Zadeva le one, ki v svojih zasužnjevalnih načrtih nočejo upoštevati ljud.ke volje. Le da se obrani mir, smo sprejeli Tržaško ozemlje v velikem zaupanju v Sovjetsko zvezo in njeno pomoč tržaškemu demokratičnemu gibanju, ki je bilo z anglo-ameriškimi imperialisti trdi boj za spoštovanje mirovne pogodbe in uveljavljenje demokratičnih pravic. Resolucija Infcrm-biroja pa nam je med drugim odkrila tudi to, da smo bili za svoje veliko zaupanje oguljufani. Kct takrat za časa narodno-osvobo-dilne bcrbe se me, antifašistične žene, v okviru ASIZZ in skupno z vsemi resnično demokratičnimi silami Tržaškega ozemlja borimo le za svobodo delovnega ljudstva in vseh zasužnjenih in zatiranih narodov, torej tudi za osvoboditev žene. Ta borba opredeljuje revolucionarni značaj našega drugega kongresa in podčrtuje pomen bližnjemu mednarodnemu ženskemu prazniku — osmemu marcu. Z njo se borimo proti pačenju njegove revolucionarne vsebine, proti vnašanju breznačelne politike vodstva Sovjetske zveze tudi v mednarodno demokratično fronto žena. Z njo se pridružujemo ženam Jugoslavije, ki se borijo za neodvisnost svoje domovine in za svobodo vseh zasužnjenih in malih narodov., ki jim ne sme biti vzeto zaupanje v lastne borbene sile in v pravičnost socialističnega sveta, ker z njim krepijo svetovno demokratično fronto proti silam imperializma. Naše vsakdanje življenje in cilji, ki Jih kominformlzem in anglo-ameriški imperializem tudi preko (Slovenske akcije« zasleduje s Trstom in Tržaškim ozemljem, nam odkriva vso pogubnost sedanje nenačelne hegemonistlčne sovjetske politike. Zato se bomo vztrajno In odločno borile, da se tržaško vprašanje reši le s sporazumom med narodi, ki so neposredno prizadeti, in ki ne pojde mimo volje tržaških demokratičnih množic. Naša borba bo kot do sedaj prepletena z borbo za zmago resnice v svetovni demokratični fronti žena in svetovnem demokratičnem gibanju, za pravične odnose med narodi in za njihovo enakopravnost. Na njej sloni mir in napredek človeštva. MARA SAMSA Počitniške kolonije zdravje naših otrok Ko se šolsko leto nagiba proti koncu, nam naši otroci začenjajo delati preglavice: matere so zaskrbljene, ker vidijo svoje otroke suhe, blede in brez teka, učitelji se pritožujejo nad njimi, ker so raz-mišljeni, trudni in brez volje do učenja; oboji se jezijo nad njimi, jih kaznujejo, pa brez uspeha; otroci so kot rože, k. venejo, ker jim nekaj osnovnega primanjkuje. Čudno fc nam le zdi, saj to jesen, ko se je pričela šoli, jih je bilo samo zdravje, živahnost in veselje do učenja. Kes, vmes je 'oilp zima, otroci so delili vts svoj cus rred domom in šolo, večkrat so bili prehojeni in na pomlad se jim k ir že ni več oaiO divjati kot po navgdi; končno prva poletna vročina, intenzivnejše- učenje, vse to je iztisnilo iz njih tisto malo dobrega razpoloženja, ki jim je še ostalo. Pa poglejmo bolj natančno v to otroško življenje in poiščimo vzrok njih hiranja. Priznali smo, da so bili vse dolge zimske mesece večinoma v zaprtih prostorih. Stanovanja so res tesna, saj navadno v edini dobi mora spati vsa veččlanska družina in kajpada, zaradi bojazni pred prehladom, kar pri zaprtih qknih. Tudi v šoli, v natrpanih učilnicah, kjer se vrstijo zjutraj in popoldne neprestano dolarčki, ni zdravstveno stanje dosti boljše. V prostih urah, ob lepem vremenu jim nudi razvedrilo le ozka ulica med hišami, kjer malokdaj pokuka sonce in kjer ni zelenja, ki bi razčistilo zrak, nasičen s cestnim prahom in s plini motornih vozil. In kakor da bi vse to ne zadostovalo, gre tak otrok za »razvedrilo* zvečer v kino, kjer v neprezračenih prostorih diha stotine in stotine ljudi od katerih mnogi izločujejo klice jetike. Se še čudite, če so vaši otroci bledi, suhi in brez teka? Ali je mogoče kaj čudnega, če zaskrbljeni zaradi tega peljete otroka pod žarke in mu zdravnik ugotovi vnetje pljučnih žlez? Saj bi bil čudež, če bi se kaj takega ne bilo pripetilo! Pa saj vem, da se ne čudite, da same veste, kako škodljivo je to življenje za vašega otroka, ampak ne znate in tudi ne morete si pomagati. Prav dobro veste, kako potrebno je otroku, da se razgiba na dobrem zraku med zelenjem; pa to je nemogoče, ker ti maloštevilni zeleni otoki v Trstu so oddaljeni in vi nimate časa, da bi jih peljale tja; prav dobro veste, da bi bilo potrebno večje stanovanje, kjer bi otroci imeli svojo spalnico, ampak to ostane samo vaša želja. In vse vaše upanje je uprto v počitnice in v edino možnost, ki se vam lahko uresniči: počitniške kolonije. Iz te vaše zaskrbljenosti vas rešijo tisti, ki dobro poznajo žamst in sk-b vseh mater, ker •o isto sami občutili in ki nočejo, da bi naši malčki ne trpeli in hirali ko, so oni sami v svoji mladosti. Sami dosti žrtvujejo samo za to, da bo mlajši rod srečnejši in močnejši na duhu in telesu kot so bili oni. Bratskemu vabilu v Slovenijo se zato vsi, matere in otroci, z velikim navdušenjem odzovejo. Kar težko je tovarišicam na terenu, ko izbirajo otroke za kolonije. Mamice bi hotele poslati ves sVoj živžav in, če je treba, v stiski, primaknejo njihovim letom par mesecev, ali pa od-ščipnejo celo leto, samo da bi otroka vpisali in poslali v kolonijo. Dosti dela je tudi z zdravniškim pregledom. Vsi otroci niso enake konstitucije; za ene je potreben planinski zrak, za druge nižinski, spet tretje je treba poslati v zdravstvene kolonije, kjer so samo otroci z vnetjem pljučnih žlez, ki se bodo morali držati drugačnega reda kot ostali. Tudi to je v par tednih opravljeno in že se bliža toliko zaželeni dan odhoda. Ko vlak odhaja pa ne razumete več, če se mamice smejejo ali jočejo, toliko smehljaja je na njih ustih in toliko solza v njih očeh. (Tisti divjaki na vlaku res ne more- mo trditi, da bi bili ganjeni od ločitve; toliko kričijo, se prerivajo, si prekladajo prtljago in mogoče že odvijajo ovoj malice, da jim za kaj takega res ne preostaja časa). Pa smo srečno prispeli v kraj, določen za kolonijo. Otroci so nastanjeni v lepih modernih zgradbah, ki so čez leto šole, z velikimi okni, ki dopuščajo v notranjost obilico zraka in sonca- Po sobah so razvrščene postelje, vse je čisto, vse v redu. Mamice bi se kar čudile; pa kje so tisti čevlji, katere moj otrok, ko pride domov, vrže tja pod mizo? Kje je tista obleka, katero pusti kar na postelji, ko se sleče? Kaj se res umije, predno gre zvečer spat, in se sam spomni, da si je treba zobe osnažiti s krtačko? Je res to moj sin, ta vzor otroka, ki zjutraj skoči Iz postelje, se teče umit, telovadi, poje dve do tri skodelice kave s kruhom, gre na sprehod ali še celo na izlet, hodi po cele ure, ne da bi se malo potožil, da je truden? Pri kosilu in večerji poje zvrhane krožnike brez prigovarjanja in popoldne gre spat, ne da bi se zato moral kdo z njim jeziti. Je tvoj sin, da, mamica, ampak ne misli, da je vsa ta pridnost sama skočila na dan; ne, ne, dosti truda je stalo tovarišice, da je te neugnance naučila reda in snage. Vse drugo pa je opravil osvežujoč planinski zrak in, kar je tudi zelo važno, redno življenje. Devet do deset ur spanja ponoči, eno uro in so pol popoldne; dnevne ure smotrno razdeljene med sprehodi, telovadbo, igranjem in učnimi urami. Gotovo, tudi učijo se, pa kako se izkažejo zato pred povabljenimi gosti ob tabornih ognjih in na mitingih! Poglejmo malo še v zdravstveno kolonijo. Ne predstavljajte si pod tem imenom nič žaiostnega, saj vlada tudi tukaj isto veselje kot pri drugih, samo kopanja in sončenja ni, in sprehodi so kratki, po smrekovih gozdovih, ob jezeru v najlepšem kotu prekrasne Gorenjske. Zjutraj spijo otroci eno uro več, enako popoldne, ko traja počitek dve uri. Vsi so prevzeti od naloge: pridobiti čim več na teži, tako da je tedensko tehtanje velik dogodek, od katerega je odvisno, če boš ostal v koloniji tri tedne ali vseh šest. Pridobitev treh, štirih kilogramov ni prav nič čudnega, seveda so pa tudi primeri, ko otrok sploh ne pridobi na teži, kljub temu da dosti je, počiva in se dobro počuti; se bo že pozneje doma pokazal dober učinek tega gorskega zraka in teža bo rasla, čeravno bo otrok živel že v nezdravem mestnem okolju. Kar ne morete prepoznati svojih prej bledih in suhih otrok v teh polnih, zagorelih, veselih ln samozavestnih obrazih, ki se usujejo iz vlaka, tako da se jočete in smejete obenem, ko jih gledate in pravite: saj so napravili iz njih cele može! Dr. S. MAŠERA Istrske žene in 8. mam Zene našega okrožja se vestno i čarno na vasi naj bo to v Kopr-pripravljajo za praznovanje le-1 ščini ati Bujščini, bo začela tošnjega 8. marca in to tem | pripovedati o temnem in bed- bolj, ker je v zvezi z 11. kongresom ASIZZ, ki jih je močno razgibal_ Zakaj se istrske žene tako vesele 8. marca — mednarodnega praznika žena? Da le govorimo s prvo ženo, ki jo sre- mmm nem življenju istrskih žena v prejšnjih časih pod italijan. skim fašističnim režimom. V zelo zgodnjih urah so zapuščale spečo družinico ter pešačile s težkim tovorom v dežju in drugih neprilikah v mesto — kjer so doživljale mnogo ponižanj in izkoriščanja. Mladinke so bile služkinje mestnim gospem, ki so po mili volji ravnale z njimi. Istrske žene so bile dvakrat zatirane, kot Slovenke in kot kolonke in so tako s svojim narodom živele v bedi in pomanjkanju ter ponižanju. Zaradi svojega težkega življenja so se z veseljem vključile v narodno-osvobodilno borbo ter se hrabro borile za izvoje-vanje socialnih in nacionalnih pravic in s tem tudi za svojo enakopravnost. Niso se ustrašile gorečih hiš in umorov fašističnih zločincev, kajti prepričane so bile, da lahko samo svoboda prinese lepše življenje njim. in njihovim otrokom. Z osvoboditvijo je bil uničen fašizem. Delovno ljudstvo je obračunalo z njim in se pričelo upravljati samo po svojih najboljših predstavnikih. Od tedaj naše žene slavnostno in ponosno praznujejo 8. marec, mednarodni praznik žena, zave. dajoč se prednosti, ki jih imajo. Vključujejo se v produkcijo, delajo po tovarnah, podjetjih v obdelovalnih zadrugah. Nad 1400 žena jih je že vključenih, od njih Pa je 260 proglašenih za udarnice. Z velikim pol# delajo in njihov P°^et J? guje vedno nove žene k Tudi v prosvetnem delu udejstvujejo in izobražujejo me sebe. V mnogih tmseh redno udeležujejo študijski" Stankov, raznih kulturnih I reditev, večernih tečajev iti Na raznih strokovnih tu litičnih tečajih pa se pripeti jo, da bodo lahko sprejele' wo delo, ki bo od njih a"™ Za našimi vzori Darinka Plščanc — Slovenka Qb slavnostnih dneh je našijn ženam dana možnost, da se po dolgi ločitvi zopet vidijo in obudijo spomine na one dni, ko so jun bili policisti še za petami, pa so jim zmešale štreno, da so izgubili sled za njimi. Tako pestri so ti dogodki in koliko jih je ln prav vsak je bil v svojem času zelo važen. «V Trstu smo zgodaj začeli*, pripoveduje rt asi ta tovarišica 2 rahlim zanosom. »Protifašistično gibanje je bilo najprej lahkotno, podobno rahlemu pljuskanju morskih valov, ker je bilo potrebno pripraviti teren in ljudi. Ko smo se utrdili, je zašumelo kakor peneči se, grivasti val. Tedaj so postali čuvarji fašizma pozorni. Pomnožili so svoje vrste, toda ml smo se že zagrizli Y temelje njihove zgradbe*. «Težko. gkoro nezinogljivo je bilovsenaše tedanje in poznejše delo*, je dodala Olga, ki se ji še danes poznajo sledovi zapo. rov in taborišč. »Cernu si vselej tako molčeča, ko se vendar tako redko srečava*, ji je prijateljsko očitala Dora. «Govori vendar, ko tako rada slišim tvoj glas*. In Olga je nadaljevala: «Ob vsaki slavnosti se me polašča neki globok notranji nemir ob mislih nanje, ki so mi bile v borbi sestre in prijateljice. Tudi danes, v tem hipu jih čutim poleg sebe, kakor bi hotele nekaj povedati kot v ilegali, na strogo tajnih sestankih. Ali se sporni, njaš Zorke? Tako lepa, vsa mlada je prihajala med nas, nas učila in bodrila. Vse bi ji sledi, le zaprtih oči pa četudi v največji nevarnosti. Kako se je mogla tako predati borbi in naporom ona, ki je bila tako nežna kot jutranja zarja, kot prvi majski cvet*. «Ni bila le ona, domisli se Slovenke, ki je bila med ptvI-mi aktivistkami v Tr9tu, zbira. la je gospodinjske pomočnice v na.šo žensko organizacijo. Hodi-la med ljudstvo in mu pojasnjevala narodno in socialno vprašanje. Brihtno dekle je bita, najbolj nadarjena slušateJji- ca tržaške univerze. Skvadristi so jo prignali v Ul. Belosguar-do in jo do iznemoglosti mučili. Molčala je, zato so jo odvedli v SS vojašnico in jo tam usmrtili*. In Zora Grmekova, tajnica mladine, ustreljena kot talka in obešena v Ulici Ghega? Pa Vojka, ki je padla kot borka pri Kninu v Dalmaciji in Dani. ca Tomažičeva, ustreljena na domu? Kaj je napotilo ta dekleta, te mlade žene, ki se jim je življenje smehljalo in jih vabilo naj iz njega zajemajo v polni jneri, da so zamenjale udobnost domače hiše za trpljenje in nevarnosti osvobodilne borbe?* «Vem za tak primer. Kocjanova, mati šestih otrok in treh partizanov je tako nasedla, ko se je spustila v razgovor z nacističnim vojakom ki jo je ljubeznivo nagovoril. Povedala mu je, da bi tudi oni morali v gozdove v borbo za pravico Zora Grmek in svobodo vseh ljudi. On pa je pomignil častniku in mu izročil Kocjanovo, češ da je partizanka in ima tajne zveze s partizani? SS niso slišali bese. de iz njenih ust, ničesar ni povedala. Pobesneli vojaki so jo zato mučili do smrti jn jo obesili potem na glavni, najbolj prometni cesti na Opčinah. Okoliške žene so se spominjale Danice Sosičeve, sirote, ki je zrastla brez ljubezni staršev in je od otroške dobe služila. «Danica je že vedela zakaj je šla v borbo*, je glasno rekla starejša tovarišica. Gnala jo je želja, da bi pomagala sirotam, da bi se izboljšalo življenje za. puščenim, ponižanim in žalje- nim kakor je bila ona. Ko so ji prišli na terenu na sled, je odšla v hribe in postala bolničarka. Ranjenim bolnim borcem je izkazovala materinsko skrb, ki je sama nikoli ni bila deležna. Njihova bolnica je bila izdana, ona Pa je padla smrtno zadeta od nacistične krogle. Tako kot Danice s0 se spomnile tudi Vijolice-Save, ki je šla v hribe, ker ni mogla več delati na terenu. «S končano borbo pa še ni bilo konca žrtev*, je dodala Skedenjka. Tovarišica Genzo je dala svoje življenje, mnogo pozneje, ko s« je začel fašizem na novo prebujati*. «Dolga je ta povest*, je rekla Olga, in dolga je vrsta njih, ki jih ni več. Junakinje so bile v borbi, trpljenju in smrti. Tudi njihova žrtev nas spodbuja, da hodimo po poti, ki smo si jo začrtale. Ro njej bomo stopale in dokazovale vsakomur resni, eo in pred vsakim obsodile laž. s . r. Tržaške delavke zahtevajo uresničitev načela: Za enako delo, enako nlačilo Ce le bežno sledimo dogodkom p svetu ter zasledujemo borbo demokratičnih množic v kapitalističnih državah, potem kaj lahko ugotovimo, da se je ofenziva izkoriščevalskega razreda v zadnjem času zelo zaostrila. Posledice te zaostritve so vidne seveda tudi v gospodarstvu našega ozemlja, zaradi česar so se nujno tudi življenjski pogoji tržaškega de. lavskega razreda zelo poslabšali. Vsakodnevne stavke raznih kategorij delavcev nam jasno kažejo v kakšnih fmgojih živi danes tržaški delavec. Težave, ki jih mora prenašat i tržaški delavec, niso seveda tuje'in nepoznane tržaški ženi. Celo nasprotno. Trdimo lahko, da občuti vso težo tega kritičnega položaja v največji meri tržaška žena, še prav posebno Pa delavka, ki se ramo od rami s svojim delovnim tovarišem bori proti nakanam in mahinacijam delodajalcev. Ne bomo se spuščali v naštevanje statističnih podatkov, ki bi nam pokazali koliko je na našem ozemlju žena, ki so zaposlene-, hoteli bi se ustaviti le nekoliko pri vprašat’ju v kakšnih delovnih in življenjskih pogojih žive tržaške delavke, med katere lahko z vso upravičenostjo prištevamo tudi kmečko ženo. Da, tudi kmečko ženo, kateri zemlja ne nudi to-liko, da bi se z obdelovanjem te lahko preživljala, temveč je primorana pol skati si tudi druge zaposlitve, da, pomaga možu preživljati svojo družino. Poklici, ki si jih kmečka žena po. leg svojega dela izbere so zelo težki in nehvaležni. Vidimo jo v mestu, ko prenaša na glavi težke svežnje perila, ki ga je j med tednom oprala; izidimo jo, ko v zgodnjih urah hiti s polnimi vrči mleka; vidimo jo še na trgu in v drugih službah, ki jih opravlja z vso prirojeno ji vestnostjo. Lahko torej trdimo, da je fronta delavk na našem ozemlju zelo obširna. Tržaško ženo srečamo v vseh delovnih obratih, kjer izvršuje tudi najtežja in najodgovornejša dela; toda za svoje delo prejema kaj pičlo plačilo. Na našem ozemlju seveda ni odpravljeno izkoriščanje človeka Po človeku; zato je razumljivo, da je položaj tržaške delavke še mnogo težji od onega, v katerem mora delati in živeti njen delovni tovariš. Ce so sistemi, ki jih uporablja delodajalec za izkoriščanje svojih uslužbencev že itak trdi in težki, postajajo naravnost nečloveški za tržaško delavko, ki mora vse krivice in težave pr e. našati, ne da bi imela pravico protiviti se ali pa se upreti. Kakšna je plača, ki jo tržaška delavka prejema za svoje delo? Ce bi našteli samo nekaj primerov za kakšno plačo se tržaška delavka trudi in ubija pri težkem delu, bi nam morda ne-poznavalec naših razmer ne hotel niti verjeti. Delodajalec je v se dobro preračunal v svojo korist; zagotovil si je delovno silo, ki jo lahko še niže plačuje, od katere pa lahko zahteva tudi največjih naporov. Vsakodnevna borba za obstanek je prekalila tudi tržaško delavko v neuklonljivo borko, ki se ne ustraši nobenih ovir, temveč brani pravice in zahte. ve delavskega razreda, v vseh borbah, ki jih je v dolgih letih zažiranja in izkoriščanja vodil tržaški delavski razred, naleti- Z VEL ASIZZ mo tudi na tržaško delavko, ki se bori, da bi končno dosegla uresničitev načela: za enako delo, enako plačilo. Takoj po končani vojni se je tržaška delavka vključila s še večjo odločnostjo v borbo proti imperializmu; postala jo aktivna pobornica za obrambo pravic delavskega razreda. Sodeloval a je v sindikalnem živ- ljenju ter se udeleževala vseh stavk in stavkovnih gibanj. Ni bilo zmage, za katero se delavski razred ne bi moral zahvaliti tudi pomoči tržaških .delavk, ki so se neustrašeno bori le' proti izkoriščanju in zatiranju. Zloglasna resolucija ln-formbiroja, ki je prinesla toliko škode demokratičnemu gibanju na našem ozemlju, je vnesla razdor in sovraštvo tudi v našo sindikalno organizacijo, katere vodstvo so sprejeli ljudje, ki so jim interesi delavskega razreda deveta briga. Sindikalna organizacija, ki je do tega trenutka predstavljala edino oj o-ro delavskemu razredu je postala tako le sredstvo za uresniče. vanje najbolj podlih političnih špekulacij s strani kominformi. stov. Tržaške delavke, ki so i-mele v sindikalni organizaciji oporo v njihovi borbi za obrambo pravic in interesov so tudi to izgubile ter ostale na milost prepuščene še hujšemu izkoriščanju in zažiranju s strani de. lodaialcev. Toda vse to ni moglo omajati neupogljivih tržaških delavk, ki so sklenile, da bodo s svojo borbo nadaljevale ter privedle sindikalno organizacijo ponov. no na tisto pot, ki bo vodila do končne zmage pravic tržaškega delavskega razreda. Dobro namreč vedo, da bodo sa- mo z nadaljevanjem te borbe lahko rešile pereče probleme, ki bodo pripomogli k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev delavskega razreda. Rešiti je tako treba stanovanj, sko vprašanje, ki je še prav posebno pereče prav za delavske družine; ter še nešteto drugih vprašanj. Predvsem pa je treba izvojevati zmago načelu; za enako delo, enako plačilo. Za uresničitev tega načela bodo tržaške delavke svojo borbo še okrepile ter se v sklopu zdravih sil tržaškega delavstva uprle vsakemu kompromisarstvu ter popuščanju proti razredne-mu sovražniku. N. L. L. valo še večjo odgovornost. Medtem ko je žena na, se njihovi otroci igrajo v jaslih, V vrtcih in mladinskih kjer imajo dobre vzg’ Prav zato se žene rade. čujejo v produkcijo, Pre*J; norme dela, se vključilU delovne brigade, ponvssjv. gradnji zadružnih dotnot, uresničevanju enoletnega darskega načrta, ki bo p' tri«s velike koristi -našemu del mu ljudstvu. Tako . naše žene utrpi svojo enakopravnost in Pr0. takem znamenju bodo P' . vale letošnji 8. marec, »8 velikem delovnem P° ustvarjanjem lepših z-lm “vi skifi pogojev sebi in stol narodu. Tako dokazujejo lomrznežem našega okrMi je Pri nas dela in kruha za poštene in delovne .W 8. marec bodo praznovat1' ne vseh naših vasi z kom tekmovanja, kultur, programom in prejemanjetjh stitk, z otvoritvijo italifi**' otroških vrtcev, otroških -j. ----- -j-osa vin, šiviljskih zadrug, restavracij itd. Najlepši sožitja treh narodnosti ter j volucionarnosti žena P j, brijf prva ženska delovna "■-v, t. j. «Brigada drugega sa ASlZZr>, ki b0 odšla s- ca dopoldne iz Kopra na zdovanje v Bujščino. To naj bo jasen dokaz t spodu Orlandu iz Rima tet1 tržaški reakciji in kominl^ stom, kako umazane in so njihove klevete in se jih poslužujejo zato, ** nas priključili k Italiji. , Naše ljudstvo ne bo nikdar in nikoli dopustil®, j svoji zemlji bo svobodno & in si ustvarjalo svet, ki težki dobi fašizma še sl^® moglo. MILKA CEBP°- V lepšo bodočnost je uprt pogled naših žena Življenjske razmere ob koncu prejšnjega stoletja, ko je izšel prvi slovenski ženski časopis, niso ženi dopuščale, da bi se samostojno razvijala in izobraževala, tako da o kaki napredni miselnosti pri njej ne moremo govoriti. Nekatere žene se sicer posvetijo borbi Za vsakdanji kruh, toda v poklicu ne najdejo pravega zadoščenja; čutijo se sicer zapostavljeni, toda svojo usodo mirno prenašajo, ne da bi se v njih prebudila misel, da se morajo boriti za svoje pravice skupno z onimi ki jih družba izkorišča. Najvlija šolska izobrazba, ki jo je tedaj žena dosegla, je bila učiteljska in prav izmed učiteljic so izšle posameznice, ki so uvidele vso težo ženskega položaja in iskale iz njega izhoda, da izboljšajo usodo žene. Niso sl pa še bile na jasnem, da so temu krivi objektivni pogoji in da je treba te izboljšati z borbo proti socialnemu izkoriščanju in narodnemu zatiranju, ki se je tedaj v Trstu zaostrilo zaradi rastočega meščanstva, ki je iskalo svojih koristi. KULTURNO POSLANSTVO tržaških ženskih revij v preteklih desetletjih Svojevrsten pojav predstavlja iževnosti ter umetnosti, razpra-.in kulturo ter poglabljal nacio-[dranka» je bila priljubi ena _ .mn_____ Al n n Ir st Vl(llnn o/ipinJtin r/l4)Ost Morim ?l/Viti ITLtšH Ičrnpfik.iml /IpMpO' Marica Bartol - Nadliškova Prepričana, da se žena najprej osvobodi s pomočjo omike, je leta 1897 začela izdajati prvi slovenski časopis eSlovenkaa. Koliko poguma je bilo treba za tako podjetje, spoznamo iz besed urednice same, ki pravi: «Ko sem sprožila misel na prp< ženski list med književniki, so mi ga mnogi odsvetovali, češ da še drugi listi ne uspevajo, kako bi ženski list, ko je naše ženstvo še tako nezreloa. ttSlo-venkaa je izhajala od leta 1897 do 1902. in najprej ]0 je urejala Marica Bartol-Nndliikova, nato pa Ivanka Anžii-Klemenčičeva Z namenom, da poglobi in raz. Širi žem literarno obzorje, je Nadliškova objavljala izvirno leposlovje in prevode, pesmi, poročila o domači in tuji knji- ve in poučne članke o dolžnostih matere in gospodinje ter članke o ženskem vprašanju, ki ga je pa obravnala s feminističnega vidika. Nadliškova je bila odlična pr-ganizatorka in je znala pritegni, ti k listu celo vrsto sotrudnikov. Geslo njene struje je bila zmernost, ker je bil list namenjen najširšim ženskim množicam. V Maričini «Slovenki» ni bilo nič takega, kar bi nam moglo kaj novega povedati, vendar so bili njeni letniki za kulturno prosvetljenost slovenskega žen. s va izredno pomembni Časopis je bil še zelo miselno preprost, tudi ni polagal vedno važnosti na bistvene življenjske probleme. Tildi jezikovno je bil precej šibak, toda častno je opravljal svojo nalogo, ker je v ženstvu vzbujal smisel za prosvetljenost nalno in socialno zavest. Medtem ko je Maričina «Slovenka» imela značaj družinskega lista, zasledimo v naslednjih letnikih eSlovenkes že socialno tendenco pod vplivom naraščajočega delavskega gibanja, ki mu je bila tedanja urednica sSlovenken bližja iz družinskih ozirov. Po. kazala je smernice socialne vzgoje in problematike; tudi glede ženskega vprašanja gre Klemenčičeva dalje ter nujno zahteva, da se žena osamosvoji, usposobi za javno udejstvovanje ter Postane možu enakopravna Odkar je utihnila tržaška nSlovenkaa, je bila slovenska žena spet brez lastnega glasila. Sele po vojni 1, 1921. je začela izhajati nJadrankas, ki se je posvetila predvsem praktičnim ženskim vprašanjem. «Ja- zlasti med kmečkimi dekleti. Njen namen je bil širiti ženam obzorje z leposlovnimi in poljudno znanstvenimi spisi. List Pa je izgubljal simpatije zaradi obširne listnice uredništva in zato je v Gorici leta 1923 pričela izhajati KAVlVIK izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuk® in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do ** (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Cari^1 I KOSTIMIH «fll,l.A Sftl.ll'1%1 njen* TRST, (JI. Slntapcr 18 LASTNIK (ŠTOKA) obvešča svoje cenie goste, da je zopet sam prevzel gostih10 DOMAČA KUHINJA aaa VSAK OBROK L. ZUU.r TRGOVINA Ogle/fe si zdloQ° Ulica Vasari iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiii /)h&ton(d\CL plJ* (iM