Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garm ond-vrste zavsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „51 ir a44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
V Celovcu, 3. novembra 1906.
Štev. 44.
Današnja številka obsega 6 strani.
Kaj hočemo?
Slavno uredništvo! S potovanja po Istri in Hrvatskem prišedši domov, sem bil najpreje radoveden na naš „Mir“. Z žalostjo zapazim, da prepir med Kranjci in Korošci še ni poravnan, z veseljem pa, da v vašem listu veje sveža sapa, da so dopisniki z urednikom prav pridni in bistrega očesa, da ima tudi list zdaj dosti prostora na razpolago. „Mir“ je postal živahen in slaven. Brigajo^se zdaj za Korošce po vsem slovanskem svetu. Čudijo se tudi drugje, da se toliko govori in piše o nas. Da bi se bilo prej! Da bi bila prej taka vsestranska vnema! Da bi se to delo obračalo na zunaj že, pa ne na znotraj šele, to je, da bi bili že vsi Slovenci in Slovani edini nastopili s tako silo nasproti vladi in sovražnikom, kakor se zdaj prepiramo med seboj. Pa katoliški shod nam je vendarle koristil. Tiho pač nočemo še biti, tli pač še iskra v nas, ki se more vneti v velik ogenj. Prepir je kakor veter, ki zrak čisti, more nas znotraj ozdraviti in na zunaj okrepiti. V to dajte še preprostemu duhovniku z dežele prostora, kakor ste ga dali „Slovencu“. Pokazati namreč želim, da nismo koroški duhovniki liberalci in tudi nismo ne našega (to je slovenskega koroškega) glasila, ne političnega vodstva prepustili liberalcem, da se moramo sporazumeti med seboj in združiti se v energično skupno delo po načrtu.
Slišal sem večkrat, da nas imajo Kranjci za liberalce in še za grozne. Bodi to enkrat povedano, vsaj se nas je tudi na katoliškem shodu sumničilo. Vprašam za šalo: Kaj pa bi si pomagala kranjska S. L. S. z iznajdbo, da so vsi slovenski koroški duhovniki liberalci? Kje pa si potem hoče na Koroškem iskati privržencev? Razburjeni pisatelji hudih člankov so se morali pač ustrašiti in vprašati: Kako je to, da ni nastal hrup, da ni bilo odmeva iz Koroške! Mi smo se na tihem smejali. No, kaj pa je že, če sem liberalec, sem ' si rekel sam. Sem liberalec, pa v dobrem zmislu. Liberalizem dejanski se mi studi, liberalci mi mrzijo po skušnji. Oni so zgovorni in sladki ljudje, pa toliko bolj nevarni, nevarnejši kot očitni brezverci, podobni mrežam, s katerimi se ptice vabi, s katero se ribe
love. Liberalci so bili vsekdar nasproti odločnemu postopanju gladki in mehki, prijatelji pogubnega kapitalizma, vzrok propada ljudstva, verskega in gospodarskega, oni so duševni Očetje’ najhujših sovražnikov vere in narodnosti,- spci-jalnih demokratov. Bo mojih mislih tudi «operna mi nemškutarija ni drugega, kot namdmj' liberalizem. To je gnili liberalizem, ki je popačil pomen besede in je kriv, da je ime liberalec; ve-,; lika sramota. Jaz želim biti liberalen. v tfenf po: menu, da pustim prostost, katero Bog; najboljše, najprostejše in najradodarnejše, torej v resnici najbolj liberalno bitje, pusti, in je ne želim omejevati bolj, kot jo omejuje volja božja. Greh ne, drugo pa je vse prosto. Če sem zato liberalec, ker ne verujem vsega „Slovencu“, naj pa bom!
Zavoljo „Mira-‘ se je z vso jasnostjo in odkritosrčnostjo govorilo letos na shodu kat. pol. društva v Celovcu. Poboljšal se je že, pa se mora še zboljšati. Mi imamo edini „Mir“, zato mora biti enako radikalen v narodnem in verskem oziru. Če hoče imeti naše zaupanje, mora pokazati, da je odločen slovenski in katoliški list. Politično društvo, to povemo očitno in odkrito, z udeležbo na katoliškem shodu nikakor ni pogazilo svojega katoliškega programa, pač pa je dolžno tudi ljubljanski katoliški shod tako ali tako koroškim katoliškim Slovencem nadomestiti, seveda ko bo čas za to. Potem se ne bo treba več hudovati na može oz. voditelje v odboru, kakor sem slišal hudovati se Korošca, rodom Kranjca. Kolikor poznam duhovnikov, je bilo vsem žal za slovenski katoliški shod, le zavoljo žalostnih razmer smo odobrili celovški sklep.
Zaradi liberalne stranke, če je na Koroškem, izpovem, da bi bilo napačno molčati in popuščati ji moč, da bi rastla in se širila. Toda „Mir“ nas je pomiril zadosti z izjavo, da nima in noče imeti z liberalci nobene zveze. Njih prosta volja je, če nas hočejo podpirati, saj so tudi Slovenci in morajo nekaj ljubezni imeti do nas! Sicer sem pa gospodu na Štajerskem na pomilovalno očitanje, da ne vem, da imamo na Koroškem tudi liberalce, odgovoril: Saj smo se pa tudi vojskovali in delali zmirom zoper liberalce, ali liberalce in nemškutarje smo devali skupaj. Slo-venci-narodnjaki se še nismo cepili; ako se pa bode pokazala med nami liberalna stranka, bomo nastopili po svoji dolžnosti tudi zoper njo. Toda dokler se narodnjaki-liberalci, če jih imamo, ne
pokažejo v časniku, na shodih, pri volitvah, jih pustimo pri miru, ker res ne čutimo potrebe iskati liberalcev morda celo z lučjo in napravljati stranke ter se slabiti. Da le delajo z nami; vaš je tudi tisti, kdor je z vami in za vas dela, , sicer ne vprašate, kakšen je; tako je tudi naš, kdor za nas in z nami dela!
Podpirajte družbo sy, Cirila in Metoda!
Koroške novice.
Vsem slovenskim župnijskim in županskim uradom ! Že neštetokrat se je poudarjalo, da imajo uradi na slovenski zemlji ne samo pravico, temveč celo dolžnost uradovati v svrho tega, da se s strankami razumejo, v jeziku prebivalstva. Toda, kakor je na eni strani ta terjatev opravičena, tako je na drugi strani stara navada nepotrebnega nemškega uradovanja tako zastarela, da se smatra vsako prenovljenje v tem za neko reformo — preosnovo, ki napravlja za to poklicanim organom težkoče, katere malokdo premaga. In tako pride, da imamo na pr. na Koroškem lepo vrsto slovenskih občin in župnij, ki še vedno uradujejo samo nemško. Samo nemške tiskovine, samo nemški pečati itd. na slovenski zemlji je nekaj, ki se v dneh občne ravnoprav-nosti ne more več trpeti, ker pod tem trpi naša narodna čast in nemalokrat trpe ravno vsled tega posamezniki gmotno škodo. Poživljamo vse voditelje, tako župnijskih kakor županskih uradov, da odpravijo vsi čim prej ta narodni greh. In če se bo z nasprotne strani temu nič več kot le pravičnemu koraku nasprotovalo, bomo pač znali povzdigniti skupno svoj glas, da priboju-jemo poleg enakih dolžnosti tudi enake pravice. Torej !
Delo in zopet — delo. Kakor poročajo z nekim posebnim zadoščenjem nemški listi, so nemški državni poslanci dosegli, da ostane vsenem-ški agitator, adjunkt državne železnice, znani Rossler, v Beljaku, kajti železniško ministrstvo je ukrenilo, da se Rbsslerjeva premestitev ustavi. Delo nemških poslancev je torej imelo očividen uspeh. Ko so pometali slovenske uradnike iz Beljaka, nismo nič slišali, da bi se bil kak slo-
Podlistek.
Bebec Šimen.
(Perdo Plemič.)
Bebec Šimen je bila znana oseba v naši vasi. Poznal sem ga tudi jaz, ko mi je bilo nekaj črez osem let. Seznanila sva se vprvič tam na širokem obcestnem kamenu. Mene je tistega dne bolela glava, a če me je kdaj v onih dneh bolela glava, sedel sem na oni kamen in preždel v solnčnih žarkih urico ali dve, in bilo mi je takoj bolje. Tožil že v svoji mladosti nisem nikomur svojih bolečin, v tem sem bil možat že takrat. Tistega dne tedaj, ko me je zopet bolela glava, sem se podal zopet k svojemu staremu prijatelju, k trdemu kamenu. To ni nič čudnega, Slovenec pogosto toži svojo bol trdemu kamenu.
A na kamenu je takrat sedel vaški bebec Šimen, odet v umazane cape, in solze so mu tekle v ščetinasto brado.
Šimen, zakaj sejočeš?11 sem ga vprašal.
„0 joj, »soldat« bi lahko danes postal, kakor drugi fantje v vasi. Pa me niti poklicali niso ^
In jokal je Šimen dalje. Jaz pa sem sedel zraven njega, položil svojo malo ročico na njegovo koleno in zrl v njegove solzne oči. In Šimen je prenehal ihteti, in zmenila sva se o nečem drugem. Otroci in bebci imajo skoro isto omejeno duševno obzorje.
Tistega dne sem prinesel domov precej — bolh. Pa Šimna sem od takrat vedno rad imel.
Več časa kasneje, ko že leta in leta nisem videl koroških planin, praznovala je v naši vasi „sudmarka“ neko veselico. Naša vas je sicer bila in je še vedno narodna, a ljulike je povsod dovolj. Tako so se tudi v njej vgnezdili nemškutarji: par zanemarjenih kmetov, gostilničarjev, učitelj in par tujcev, to so bili nemški „kulturonosci“. Ti so praznovali tedaj pustno veselico. Učitelj je poskrbel, da se bodo „Germani'‘ dobro zabavali. Zakaj tudi ne, „sudmarka“ ga je podpirala z lepimi denarci. A bil je učitelj ženijalen duh in ni se zadovoljil z navadnimi zabavami, hotel je prirediti svojim pristašem kaj izrednega. In tako je izumil neko „menažerijo“ ali zverinjak, kakor bi mi to po slovensko rekli.
Kakšnih dvajset ljudi se je zbralo oni večer v gostilni „pri trti“ in praznovali so predpust, po svoje seveda. Čvrsto so si zalivali široka grla s slabim pivom in zraven peli, kakor le oni znajo. Človek bi mislil, da je že sedaj na vrsti „zverinjak“, tako so tulili. Vmes so udrihali z vrčki po mizi in besno vpili običajni „hajl!“ No, pa v predpustnem času človek marsikaj spregleda in tudi za tem vpitjem bi nihče ne brusil preveč jezika. A prišlo je še huje, prišel je na vrsto oni znameniti „zverinjak“, ki so ga kulturo-nosci jedva pričakovali. In res, vrata se odpro, mož z bičem v roki vstopi in vleče nekoga za vrv. S to vrvjo je bila prevezana okoli vratu neka pošast. Telo ji je pokrival nek kožuh in divje je skakala po sobi boljših gostov, po onem znamenitem „Ekstracimru“, v katerem je visela Bismarkova slika. Oči so ji bile izbuljene, a okoli ust so se ji penile goste pene od použitega
žganja in piva. In tulila je pošast; pošast, človeška podoba ne več. In ta pošast iz zverinjaka je biL— vaški bebec Šimen.
Šimen, revček božji, tovariš moje bolesti, Šimen, prijatelj mojih otroških dni, kaj so storili iz tebe takrat? Dobro, da nisem bil navzoč tedaj, drugače bi planil prvemu — človeku one družbe v život in ga bil, bil po obrazu, ki ni bil vreden božje podobnosti. A družba se je zakrohotala.
„Ha, ha, ha! Glejte ga, glejte, kako se pači, kako se zvija. So sind die Windischen!“ Ne, taki nismo^ Slovenci ! Nas še ni toliko obliznila kultura. Še nam bije človeško srce v prsih, ono srce, ki ga čutijo v sebi tudi divjaki na prostranih planjavah severoameriških, ono srce, ki pravi:	„Bebec je svet, in vsebitje ga
čuva neposredno !“
Taki smo mi Slovenci.---------—
Doznal sem za dogodek jedva pred par leti, kasneje, ko sem poselil zopet svoje Korošce tam okrog silnega Dobrača.
Vas je ostala ista, par hiš so prizidali. ,,Sudmarkina“ skupina je še bila in učitelj, veduo isti, še vedno njen član. A mož ni bil več tako vesel. Oženil se je bil med tem časom in žena mu je povila dečka. Okoli šest let bo sem, a otrok, prvorojenec, s krasnim germanskim imenom, zre še danes topo in nemo pred se. O s t a 1 j e —• bebec.
Šimen, tebe krije zemlja; lahka ti bodi, trpin ! Vi pa, ki še dihate v solnčnih žarkih, vedite, da se vse na svetu povrača. In to je prav!
Naročujte edini koroški slovenski list »Mir«!
venski poslanec zavzel za to stvar. Potemtakem je tudi lahko umljivo, da ni bilo — nikakega uspeha.
Celovški občinski svet proti slovenščini.
Že zadnjič smo poročali, da je celovški občinski svet sklenil protest proti prodaji dvojezičnih poštnih tiskovin na celovških poštah. In sicer je stavil predlog, da naj poslanec Dobernig protestira proti temu „zločinu“ na nemštvo celovškega mesta, tako imenovani „gospodarski klub“ po svojem članu trgovcu Zier-u. „Freie Stimmen11 so pisale, da je to škandal, ako se v Celovcu prodajajo dvojezične tiskovine. Ne bi se čudili, ako bi bil stavil omenjeni predlog kak profesor Angerer ali kak drug vsenemec, ali da je izšel ta predlog iz gospodarskega kluba, je v resnici škandal. To so ljudje, ki hočejo skrbeti za gospodarski napredek v Celovcu ! Seveda, gospodarski napredek, če slovenski kmetje prinašajo svoj denar v Celovec, da ga puščajo v žepih takih nemških zagrizencev, ki bi sicer vsakega Slovenca najrajši vtopili v žlici vode. Mi se le čudimo, da gospodu Zieru ne smrdi tudi slovenski denar in da ne vrže slovenskega kmeta črez prag svoje prodajalne, ako pride kupovat k njemu. O kakopak, v takem slučaju v Celovcu dvojezičnost ni škandal, ker nese — groš. To je potrebno za gospodarski napredek, da se potem lažje zabavlja zoper te ,,preklete bindišarje:‘, ki za svoj denar zahtevajo tudi svoje pravice. Kako bi pač naši celovški nemški kričači hitro izgubili svoj pogum, ko bi groš ostal v slovenskih žepih. Slovensko ljudstvo, na tebi je ležeče, da ubiješ tem slovencežrcem enkrat za vselej v glavo, da si ne daš pljuvati v lice.
Nesramnost. Tako je napisal zadnji „Šta-jerc“ za odgovor na vest, ki jo je posnel predzadnji „Mir“ po socijaldemokratskem listu „Ar-beiterwille“. In potem pristavlja, da se bodo lažniki morali zagovarjati pred poroto. Nadalje pogreva „Štajerc“ bauernbundarski shod v Svetni-vasi ter omenja, da je imenoval predsednik shoda enega izmed navzočih Slovencev sleparja in^ da ta ni tožil. No. le potolaži se naj srotej „Šta-jerc“ s svojim urednikom vred in naj pomni, da ni dobro hvaliti dneva pred večerom. „Štajerc“ bo še imel priliko poročati, da se je v svoji nem-čurski pameti zopet enkrat pošteno urezal. Kakor čujemo, „Štajerčev“ urednik nima korajže tožiti socijalnodemokratskega „Arbeiterwille“, in bi se sedaj rad spravil na „Mir“. ,,Mir“ je pisal: Potem se je skušalo oprati Orniga in ogrditi njegove nasprotnike v mariborski „Schmierolzeitung“ z revolverskimi članki, ki jih je pisalo zaradi raznih tatvin in poneverjenj iz slovenske soci jalnodemokratske stranke izbacnjeno, pred kratkim zaradi suma, da je zakrivilo zločin požiga, zaprto in v Ljubljano odvedeno, pa zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov zopet izpuščeno in v obrambo nemštva v Ptuj pozvano človeče.“ „Arbeiterwille“ je že vedel, zakaj je tako pisal, saj bodo graški socijalni demokrati gotovo dobro poznali razmere pri svojih sodrugih v Ljubljani. Potemtakem se pač ni bati, da bi se moglo zgoditi „Miru“ kaj hudega.
Predrznost. „Štajerc“ piše, da je „Mir“ začel v zadnjem času zasledovati pota „kranj-
skega pankrta“ in pričel hujskati proti nemškim trgovcem, obrtnikom in gostilničarjem, ter pravi, da je to predrznost. Tu se ravno vidi, kako je „Mir“ s svojim pozivom, da naj Slovenci podpirajo svoje ljudi, zadel v črno. Tako jih je treba prijeti one podrepne muhe, ki so se ugnezdile med nas, da si polnijo s slovenskim denarjem svoje nemčurske žepe in želodce, in kmalu se pokaže uspeh. Le naj vpije potem „Štajerc“, „da se koroški trgovci tudi ne vtikajo v Brej cove advokatske račune in štolninsko takso raznih črnuhov“, mi smo vzlic temu prepričani, da bo marsikateri tak privandranec ali pa tudi nem-čurski domačin pobral svoja šila in kopita in izginil kakor kafra izmed nas, če se bomo držali gesla „svoji k svojim". In če „Štajerc“ očita vsled tega „Miru“, da mora „po vseh krajih denar pumpati", mu samo odgovorimo, da „Mir“ ni tako »predrzen in nesramen" kakor »Štajerc", ki živi od podpor, ki mu jih dajejo oni ptujski nemčurji, kateri s svojimi šnopsarnami gulijo in odirajo ubogega kmeta toliko časa, dokler ga ne spravijo ob posestvo in hišo. Sicer naj pa »Štajerc" le plača sam svoje dolgove, katerih ima dovolj, če prav fehtajo zanj po celem nemškem svetu zato, ker »zastopa sveto nemško stvar". »Štajerc" in njegovi šnopsarski bratci naj ohranijo svojo špiritovsko navdušenje le sami zase in naj se le še naprej valjajo po svojih ptujskih svinjskih koritcih, koroški slovenski kmet se lepo zahvaljuje za njihove smrdeče svete!
Iz uredniškega koša. Kdor še ne ve, kaj je uredniški koš, naj ga poučimo, da je to ona posoda, kjer navadno v lepem medsebojnem miru počivajo razni duševni proizvodi onih ljudi, ki mislijo, da je papir in črnilo le zato na svetu, da se s tema važnima izdelkoma naše tako lepo napredujoče industrije v najhujšem slučaju more pogreti celo najmrzlejša uredniška peč. To je sicer jako hvalevredna misel, ali vsekako bi bilo boljše, da bi dotični ljudje pošiljali uredništvu v ta namen nepopisan papir; prihranili bi sebi delo, uredniku pa neizmerno veselje, zabavati se nad njihovimi srčnimi izlivi. Črnilo lahko izpijejo, kajti tako vsaj ne gre v izgubo, in razlika že ni tako velika, ako je njihov želodec črn, ali pa papir, ki ga pošiljajo uredništvom. — To smo povedali, da se razume, kako je mogel nastati v našem uredniškem košu ravno danes — velikanski polom. Rekli smo, da je navadno v košu — mir in pokoj, ali danes je nastalo v našem košu razburjenje, da še ne takega. Bilo je tako-le: Iz Št. Jakoba v Rožu je prinesla slavna c. kr. pošta lepo pisemce (Bog ji odpusti ta greh!), katerega naš urednik nikakor ni mogel raztolmačiti. Razumel je le toliko, da mora biti tam gori nekje neki črevljar ali kaj podobnega, ki prodaja frank-furtarce (to so menda take majhne klobasice po grošu), potem cunje (Fetzen) in da bi menda to rad naznanil v »Miru". Na koncu je bila beseda »aufgehangt", kar se pač pravi, da so nekaj obesili, že menda pamet, ali pa klobasice. To se je baje zgodilo po „§ 19", kajti to tudi stoji v pismu zapisano. Urednik je shranil to pismo — v košu, ali komaj ga je položil med druge papirje, že se je začel polom. Vse vprek je kričalo, da take oslarije ne marajo med seboj. Končno
je privandranec izletel iz koša, kakor bi ga bil ustrelil iz puške — dobil je pošteno brco. Obležal je v pljuvalniku. Ta prostor ni ravno preveč okusen, ali kaj, saj se najdejo celo ljudje, ki pljujejo v svojo lastno skledo. Če je ljudem prav, zakaj ne bi bilo papirju. In sedaj je v košu zopet mir in pokoj.
„Gliha vkup štriha", pravi pregovor, in tako je res, da sta se znašla v ljubeznivem objemu celovška lutrovska zapeljivka »Bauern-zeitung" in pa šnopsarski ptujski »Štajerc". Ko je »Mir" priobčil predzadnjič ono vest o ptujskem »Štajercu", kije omenjena na drugem mestu, se je oglasila tudi »Bauernzeitung" ter začela to-žariti zoper »windische Hetzpresse", omenjajoč, kaj je pisal »Mir". Saj pravimo, gliha res vkup štriha, saj »Štajerc" ni nič drugega, kakor v slovenskem jeziku pisana »Bauernzeitung", in ta pa v nemškem jeziku pisan »Štajerc". Oba zabavljata zoper vse, kar je slovenskega in verskega, oba pohujšujeta naše ljudstvo, oba živita od laži in obrekovanj zoper slovenske duhovnike in druge izobražence, potem ni čudno, da se tudi potegujeta drug za drugega v svojem umazanem poslu in se skušata le v tem, kdo bi več lutrov-sko-nemčurskega strupa zasejal med naše pošteno slovensko ljudstvo. Slovenski kmet, ako ti prinesejo eno izmed teh dveh nesnag v hišo, ali pa celo obe, vrzi ju tja, kamor edino spadata,— na gnojišče !
Na naslov poštnega ravnateljstva. Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani pošilja svojim odjemalcem brezplačno mesečnik »Slov. Gospodinja". Že večkrat se je pripetilo, da je poslal kak poštni urad iz Štajerskega ali Koroškega po več iztisov »Slov. Gospodinje" brez vsakega vzroka nazaj, a doslej imenovana tvrdka ni vložila nobene pritožbe proti takemu izzivajočemu postopanju nemškutarskih uradnikov. Nedavno pa je zopet prejela cel zavitek »Slov. Gospodinje", ki ga ji je vrnil poštni urad iz Podrožčice. Na vseh iztisih je bila opazka »Abgereist". Ta beseda je bila pisana na vseh izvodih v enem rokopisu, kar je najboljši dokaz, da je hotel dotični uradnik zopet pokazati svoje smrtno sovraštvo do slovenskega naroda. Sedaj pa vprašamo: Ali nima slavno poštno ravnateljstvo toliko moči, da bi primerno poučilo svoje nemškutarske uradnike, da je tako postopanje na-pram slovenskim strankam znak naj večje nesramnosti? Kje si upa napisati poštni uradnik v Podrožčici, da je odpotovalo iz tega kraja nad 2 5 trgovcev in obrtnikov ! In če bi že napisal podobno opazko, tedaj naj se posluži slovenščine, ker se ne more zahtevati, da bi razumela slovenska stranka nemško. — To pot je vložila prizadeta tvrdka na primernem mestu pritožbo, ako pa ne dobi potrebnega zadoščenja, bo treba poseči po drugih sredstvih !
Najboljša priprava za volilni boj — piše »Arbeiterwilìe" od 30. oktobra t. 1. — je, da se vsak naročnik lista nameni, tekom tega tedna pridobiti listu po enega naročnika. Vsak to zmore, če le resno hoče; uspeh pa bi bil, da bi se število naročnikov venem tednu podvojilo. — K temu pripomnimo samo to, da naj isto stori vsak »Mirov" naročnik. Če si upa zahtevati to
Rimska naselbina v kanalski dolini!
Koroška dežela, dasi majhna in revna, ima vendar politično važnost za celo Avstrijo, ker meji na jugozapadni strani na Laško. Skoz strme julske planine je narava ustvarila neko zagato, ki se vije in rije, dokler ne dospe v laške planjave. Ta zagata po vsej pravici nosi ime: kanalska dolina. Ni daljša kot 25 kilometrov od Trbiža do Pontablje ter je nekako ločena^ od ostale Koroške. Bela namreč, ki izvira v Žab-nicah, jo pobriše na Laško ter vabi ob enem promet in ljudi doli. Kanalska dolina bi bila lahko raj koroške dežele ter bi gotovo vinsko trto rodila, ko bi ne bilo Montaža, Viša in več takih visokih gospodov, ki ne pustijo gorkih vetrov na Koroško. Alpe so zbrale, prej ko razpadejo v beneško planjavo, še enkrat vse svoje moči ter so vrgle kvišku pečine in skalovje, ki je divje kot pekel in krasno kot nebo. Katera dolina na Koroškem se more primerjati tako imenovani Zajezeri!?
Kanalska dolina ima slavno zgodovino ! — Koliko narodov, vojska, cesarjev in kraljev je hodilo tod na Laško. Pred Kristom so se klatili že tu divji Cimbri in Tevtoni! — Gledala je kanalska dolina Alarika in njegove čete, po.njej je dospel Alboin s svojimi Longobardi na Laško. Pozneje so se tu doli šopirili rimsko-nemški cesarji. Od Benetk so pa prihajali laški grofje v žametu in z nabrušenimi meči. Celo Turki so čutili potrebo počastiti po svoje kanalsko dolino, hodili so namreč črez Rudni vrh vZajezero. Da so Francozi od treh strani skozi Rabelj, Zajezero
in preko Pontablja vdrli v kanalsko dolino leta 1809, o tem pričate trdnjavi Predil in Naborjet; pobili so si namreč ob teh trdnjavah hudo svoje glave.
Ni čuda torej, ako so stari Rimljani že vedeli ceniti važnost kanalske doline. V koroških gorah so stari Rimljani že kopali železo in ravno radi tega se naselil v sedanjem Beljaku, ki se je te-tedaj imenoval Sintiacum. Ker jim je pa pot iz Ogleja (Akvileja) do Beljaka bila predolga, so napravili v kanalski dolini postajo Larix: sedanje Žabnice. Bila je naselbina Larix obenem tudi postaja za colnino. Od nekdaj torej že so bile slavne Žabnice središče kanalske doline. Larix bi se reklo po naše: Mecesnik. Sicer se v našem času ne nahaja preveč mecesnov v Žab-nicah, razun na Osojnici, morda je to v starem času bilo drugače. Od Ogleja do Žabnic so šteli Rimljani 54.000 korakov.
Žabnice imajo pa tudi svoje trdne dokaze za svojo klasično dobo! —Sicer ni, da bi Žab-ničani se veliko brigali za take stvari ! A sem-tertja se pač le zgodi, da se kaki Žabničanki, ko hodi s kavko na polje, ali Žabničanu, ko obdeluje s kolom in krampom zemljo, prikaže kaka prav stara stvar iz davnih časov. Pestunje so nam pripovedovale, da so na polju blizu potoka Filca z železnim kolom vrtali jame za strgače in da je kol nakrat izginil v zemljo, in slišalo se je, da je padel na trd kamen. »Tam spodaj je mali Rim", tako so pripovedovale razne Katre, Urše, Neže in Reze. Bog jim daj dobro !
Od. 1. 1830. naprej se je pa vedno nekaj izkopalo. V podružni cerkvi sv. Rotije služi kot
stopnica za krstnico star rimski kamen, ki so ga izkopali že leta 1534.
Na polju južno od mosta črez Filco so našli zidan obok.
Anžetovi ljudje so dolgo let sedeli pred vrati na klopi, katero je podpiral rimski miljski kamen, ki je bil izkopan 1. 1845. Kamen je bil potem ukraden. Ravno ista hiša je imela dalj časa za hišni prag neki rimski kamen, ki se je izkopal 1. 1854.
Pri zgornjem Bulcu še zdaj hodijo v klet po rimskih stopnicah.
Pri Mežnarju na Kopah so dobili star posvečen kamen za bogoslužje.
V	hiši številka 55 so na dvorišču 1. 1845. izkopali star poganski oltar, ki je bil 1600 let star.
V	Kajžarjevem polju se je pred dalj časom izkopala polovica mejnega kamna, druga polovica se je našla v kleti hiše št. 22.
Rimski denar se je dobil v več krajih, tako v Krušicevem polju, in sicer s podobami rimskih cesarjev: Avgusta, Tiberija, Trajana, Domicijana, Valerijana, Konštantina in Gracijana. Vladali so ti cesarji od 1. 23 pred Kristom do 1. 383. po Kristu.
V	Ogriji, št. 25, se je našel zlat prstan z dragocenim kamenom še pod dekanom Ferčnikom.
Najznamenitejša izkopina pa se je našla dne 8. novembra na dvorišču Kranerjeve hiše p. d. Kramar. Izkopal se je jako lep nagrobni spomenik, ki je 112 metrov visok, 073 metrov pa širok. Na eni strani kamna je moška, na drugi ženska podoba.
list z dvomljivim namenom, zakaj bi se tega strašili mi, ki se bojujemo za pravično, nam zajamčeno, a od nenasitljivega nasprotnika prikrajšano pravico. Zato na delo!
O brezprimerni surovosti poročajo celovški listi, da so pred kratkim na vetrinjski cesti v Celovcu pod konji, ki niso mogli speljati težkega voza, zakurili in tako spravili živali do tega, da so voz pretegnile. Mi se takim surovostim prav nič ne čudimo, saj ljudje nimajo prilike, da bi se kaj dobrega naučili, ko morajo v naših „iz-vrstnih“ šolah tolči edino le vsezveličavno nemščino in ni časa za kaj drugega. Taka surovost je edino le posledica „blažečega“ vpliva naših „dobrih“ šol!
Duhovniške in cerkvene stvari. Pokrče. (Novopopravljena farna cerkev.) Veliko veselje je zavladalo po celi fari. Farna cerkev, ki je stala že dalje časa vsa črna in oguljena, je zažarela sedaj v novem blesku. S prostovoljnimi darovi vernih faranov smo dali poslikati znotranj-ščino cerkve, veliki oltar pa na novo pozlatiti. Delo je izpadlo v občno zadovoljstvo. Med darovalci smo naj večje hvale dolžni umrlemu Matevžu in njegovi hčerki, ki sta podarila vsak po 400 K. Vse delo pa je prišlo na K 1616'70. Grmelo pa je pri novo-posvečenju tako, da se je stresla in zbudila okolica na milje okrog nas. Posvetil pa je cerkev na novo č. g. dr. Al. Cigoj, duh. svetnik, profesor itd. iz Celovca. Njegov nagovor je segel neštevilni množici vernikov globoko v srce. Bog plati! — Premeščena sta čč. gg. Franc Smodej, kapelan v Prevaljah, za provi-zorja v Tim enico ; Ivan Sekol, kapelan v Šmihelu nad Pliberkom, za kapelana v Prevalje. Prezentirana sta čč. gg.: Anton Stres, spovednik in slovenski propovednik v celovškem uršu-linskem samostanu, za župnijo Podklošter; Feliks F i e b i g e r, mestni kapelan v Celovcu, za kanonikat kolegijatnega kapitelja v Brežah. — Umrl je beneficijat na Kalvariji pri Celovcu č. g. Josip Sollner. Umrli je bil dalj časa rokodelski pomočnik in je bil šele š 33. letom posvečen v duhovnika. Dosegel je starost 83 let.
Umrl je v Steyru bivši ravnatelj celovške realke Edmund Aelschker, ki je znan po-sebno j>o svoji zgodovini koroške dežele.
Šolske stvari. Imenovani so za podučitelje oz. podučiteljice: Viljem Breyvogel za Sp. Trušnje, Karolina Demschar (Demšar?) za Št. Danijel, Leopoldina Mahné za Eajže v Zil. dolini, Josipina Medič za Št. Jedert v Labudski dolini, Marta Oschura za Velikovec, Edita Perhauz (Perhavec?) za Žihpolje, Hermina Reisner za Prevalje, Marijana Ribi za Vrata, Eliza Rothmuller za Železno Kaplo, Alojzija Stebi za Dobrlovas, Pavla Truntschnig za Pliberk, Alojzija Vonderschmidt za Spod. Dravograd, Avgusta Weiss za Trdnjovas. — Premeščeni so: Alojzij Koch iz Dobrlevasi v Škocijan; Iv. Leitsberger iz Malte v Poreče; Rudolf Niederl iz Vrbe v Gornji Dravograd; Anton Pirker iz Št, Vida v Vrbo; Fr. Schober iz Spod. Dravograda v Volšperk; Fr. Schuster iz Leš v Škofiče; Jan. Zeichen iz Libelič v Guštanj; Mar. Richter iz Globasnice v Železno Kaplo; Kamila Tschadesch (Čadež?) iz Šmartna pri Beljaku v Guštanj; Pavel Kochi iz Prevalj v Sirnico. Rud.
To so najvažnejše izkopine do sedaj. Bog ve, ali nam v prihodnjem času žabniška tla ne razkrijejo še več takih tajnosti. Tajiti pa ne smem, da se Žabnice (bržkone, ker bi bile predolge za eno samo ime) dele v dva dela, ki sta strogo ločena po nekem slavnem „grabnču“, ki se pa samo vse svete čase z vodo malo namoči ! Filjani so jako ponosni na svojo Filjo ter bi za nobeno ceno ne hoteli biti doma „Na vasi“ ! Narobe pa tudi! Zgodi se v slavni žabniški zgodovini, da dekleta in fantje iz Filje ne hodijo koledovat skup z onimi, ki so Na vasi! A res pa je, da so stari Rimljani le bolj „Filjo“ v časti imeli. Celo ime „Filja“ nekateri izvajajo iz latinske besede „villa“, to se pravi naselbina ! Nasproti pa smelo trdimo, da to ni res ! Filja in Filca in Fela so vse cvetke iz ene in iste korenine: „Bela“ ; — to je pa pristno pošteno slovensko ime, ki se nahaja tudi v besedi „Beljak“ in ^„Vellach“. Ako na koncu še dostavim, da so Žabnice raztočje vod in farna cerkev za višarsko slavno romarsko pot, si laskam, da sem vsaj nekako proslavil pred koroškim svetom srce kanalske doline, staro-slavne Žabnice !
Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda!
Y Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki .družbe sv. Cirila in Metoda“ v trafiki gospé Izop, kosarnsbe. ulice številka 7.
I
I
\
i
Mittinger iz Sirnice v Prevalje; Al. Sacherer iz Trdnjevasi v Grabštanj; Fr. Skale iz Škofič v Gradenek; Luiza Fiirpass v Poreče; Berta Gri-tschacher iz Pliberka v Velikovec; Elfrieda Grii-ner iz Sp. Dravograda v Št. Andraž; Fani Tichy iz Malošč v Volkendorf. — Deželni šolski svet je dovolil ekspozituro guštanjske šole v Tolstem vrhu.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
v korist je založila modna trgovina Engelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družbinih vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi: Žepi namreč se obvarujejo, da bi se umazali. Slovenci, segajte po teh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna na prodaj.
Z dežele. (Mohorjeve bukve) smo začeli prebirati. Najprej se seveda spravi vsak na koledar. Imeniten! Sami kratki članki. A kako se je pozabilo tudi letos na „občni pregled 1906?“ Saj je pač bistvena naloga vseh večjih koledarjev, da nam vedejo preteklo leto v besedi in podobi še enkrat mimo naših oči. Saj je na tisoče in tisoče pridnih Slovencev, ki nimajo časa prebirati časnikov, pa bi tudi radi vedeli, kaj se godi po svetu, in edini vir jim je za to ;,koledar“.
Spominjajte se šentjakobske šole.
Za „Narodno šolo“ v Št. Jakobu v Rožu
so darovali: Dr. V. Janežič, c. kr. nadštabni zdravnik v p., 40 kron. Dr. Dav. Cviter, c. kr. sodn. pristav, 20. Fr. Cviter v Zahomcu 10. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti Vrh 8. Čisti dobiček dijaškega koncerta v Gorici 85. Zbirka na shodu pri Ravšu 14-75. Rajko Perušek, c. kr. prof. v Ljubljani, 10. Dr. Matej Šmirmavl, zdravnik v Rajhenburgu, 20. Dr. Iv. Benkovič, odvetnik v Brežicah, 10. Ign. Zupan, učitelj v Brežicah, 10. Čepin J., davčni pristav v Brežicah, 2. Nekdo iz Leš, ki pa ni v Lesah, 20. Kravca v Št. Petru (Št. Jakob) 12'30. Mihi Franc, župnik na Žih-Ijol j ah, 5. Zbirka v velikovškeru klubu 10.20; Štornik Jan. v Lešah 4. Stari Šimon v Bervarju, Pliberk, 10. Dva Korošca iz Griž pri Celju 4. Lanski višarski kapitel 6. Fanika Svatoii v Šentvidu 1. Duhovniki pri pogrebu dekana Š. Incko 52. Mohor Jurij na Žamanju (Škocjan) 5. Duhovniki pri pogrebu Boštjana Ražuna 35 kron. Skupaj 394 kron 25 vin. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuje in prosi še nadaljne podpore
Matej Raž un, župnik v Št; Jakobu v Rožu.
Najkrajša pot iz Št. Jakoba v Rožu — v Loče zav c. k. pošto. Dne 12. oktobra 1906 je tukaj v Št. Jakobu bilo oddano pismo, naslovljeno v Loče, Koroško. Nekdo je z modrim svinčnikom prečrtal besedo Koroško in je pripisal: Leutsch bei Cilli, kamor je, kakor priča poštni pečat, pismo tudi došlo. Potem je Leutsch bei Cilli črtano s tinto in svinčnikom in je besedi Loče pripisano: pri Konjicah; besedilo pečata ni mogoče brati, pač pa datum: 21. oktobra 1906. Dne 22. oktobra je pritisnjen poštni pečat: „Hei-ligengeist (Luče?) s pripombo: Loče unbekannt. Končno je nekdo pripisal še Karnten — in sedaj šele — po 15 dneh je pismo dospelo v Loče, kamor se iz Št. Jakoba peš pride v dveh urah. C. k. poštno ravnateljstvo: kaj praviš o tako vzornem uradovanju podložnih ti c. k. poštnih uradov?	M. R.
Dholica. Pretekli teden se je priklatil pri belem dnevu h gostilni pri Kranjcu v Korlu, kjer so bili sami otroci doma, neki neznan človek ter pobil vse šipe po oknih z okvirji vred. Da, celo nad otroke je hotel planiti, a so se k sreči skrili. Nekdo ga je videl, pa se mu ni upal približati. Med tem ko je šel po sosede, je neznanec izginil V gozdu. Kdo je bil, se ne ve. Sploh pa se govori, da je bil blazen, daje napravil toliko škode, gotovega se pa ne ve.
Marija na Žili. Dne 22. vinotoka se je poročil tukaj zaveden slovenski kmet Jan. Schlaf z Uršulo Dovjak iz Rožeka. Bilo srečno! — V nedeljo 28. vinotoka je zabodel neki mizarski pomočnik v gostilni Valentina Colnerja p. d. Flajš-garja. Naglo došlemu zdravniku se je sicer posrečilo kri ustaviti, ali mož je umrl. Nesrečna pijača!
Trbiž. Dne 5. novembra pride k nam saksonski kralj Friderik na lov na divje kozé ter ostane tu do 13. novembra.
Iz Roža. Na naša narodna društva se je spravil v zadnjem „Štajercu“ neki duševni revež. Najbrž je imel namen, iznebiti se nekoliko svoje gnojnice, ali kakor je videti, se je reva zmotil in šprical le z nedolžnim — „sifonom“. Ni mu všeč, da se snujejo delavska, pevska in tambu-raška in strokovna društva, češ, da se s tem kmetom vleče denar na nov način iz žepa, ker so ,,ofri“ v cerkvi že premajhni, in da se delavce hujska. In naša društva so kriva, da se po noči
pretepajo in psujejo. No, no, le lepo počasi, bedasto dopisunče, kajti vsak pošten Rožan ve, da so pretepov krivi le taki ljudje, kakor je ta do-pisun sam, ki ljudi naravnost hujska, da naj „bindišarje“ pretepajo. Naši kmetje in delavci že vedo, zakaj pristopajo k društvom, ker so iz-poznali, da so pouka in izobrazbe potrebni, in ker si žele poštene zabave, ne pa popivanja in klafanja po nemškutarskih gostilnah. Seveda to peče ono revo, ki je skrpucala dopis za „Šta-jerca“, da naši ljudje ne marajo nositi več svojega denarja takim nesramnim ljudskim izsesal-cem, temveč ga rajši porabijo v svojo izobrazbo in pošteno zabavo. Nadalje pravi „Štajercev" do-pisun, da so k otvoritvi železnice poslali Slovenci le malo bedakov, kar nas prav zelo veseli, kajti nasprotno so bili nemškutarji, ki so se udeležili otvoritve, sami — bedaki. Končno pravi, da se iz Kranjskega naročujejo kričači, od katerih Korošci doslej niso dobili drugega, kakor znane male živalce. Nam se pač zdi, da ima le „Štajerčev“ dopisun ^ teh „malih živalc" polne možgane in da je „Štajerc“ ono gnojišče, na katero bi jih rad izpraznil. Bo pač tako!
Iz Roža. (Na naslov ravnateljstva c. kr. državne železnice.) Bilo je v nedeljo, 7. m. m., ko sem šel mimo kolodvora v Podgorjah. Slišal sem, ko je vprašal neki mož po slovensko nekega železniškega uslužbenca, kdaj vozi vlak proti Podrožčici, a omenjeni uslužbenec odgovori osorno: „Tajč, tajč, niks sloveniš". Ravno tako je odgovoril drugi osebi. Čudom sem se čudil, ko sem to slišal. Saj so vsi napisi dvojezični, a ta mož pa ne zna slovensko, ali pa noče znati. Vprašamo slavno ravnateljstvo, ali nima slovenskih uradnikov itd., da bi jih nameščalo na slovenskih tleh, in svetujemo mu; da si naroči naš list „Mir“, kjer bo izvedelo še za marsikaj škandaloznega, ki se godi ob tej progi. Vse Slovence pa poživljam, da povsod na postajah od Celovca pa do Podrožčice zahtevajo odločno, da se ž njimi občuje v slovenskem jeziku. Pokažite povsod, da ste zavedni Slovenci ter ne odnehajte od svojih pravic. Povejte vsakemu v obraz, ako noče znati slovensko, da naj gre v blaženi rajh, kajti on je za vas tukaj, ne vi zaradi njega. To vam svetuje	slovenski mladenič.
Podsinjavas. V nedeljo, dne 7. oktobra vršilo se je zborovanje podsinjskega delavskega društva v Št. Janžu. Vkljub temu, da sta neki dve ali tri pijane nemčurske oziroma našuntane zgage nezaupno hajlale v ozadju, se je zborovanje obneslo prav dobro. Krasno so govorili gg. iz Jesenic, posebno poučljivo pa o delavski organizaciji, kar se je zdelo nekemu mojstrčku iz bistriške tovarne — farbarija in foparija. Poživljamo torej vas, ki se smatrate tako ,,brihtnim", da nastopite pri prihodnjem zborovanju in govorite v tem pogledu vi,kaj boljšega, ako morete. Ampak pri tem nastopu ne blagovolite kazati našim ljudem, da ste „kasir“ nemškega „šulfe-rajna" na Bistrici, ker sicer bi bil vaš nastop zastonj. Zdi se nam pa itak, da znate ljudi — seveda ne pametne —1 najbolj organizirati k hajlanju, saj smo to videli na zborovanju v Št. Janžu. Hm, vsemogočni mojstrček, vaša mogočnost sega daleč pri vaših delavcih in „lerpuabih“, a črez vse meje pa sega vaš bedepolni načrt, čujte in strmite — izrazil se je, da bode on naredil to, da Kranjci ne bodo več prišli semkaj poučevat naših delavcev o organizaciji. Avbe — ’aj pa žinjate, tako daleč pa vendar ne segajo vaše moči, da bi kranjskim osam, katerih žela se vi bojite, zabranili skozi predor. Svojo delavnost za šulferajn pa le še izkazujte in prav v objokanem licu, kadar „fehtate“ za istega grošev pri takih ljudeh, kakor je predsednik delavskega društva v Podsinjivasi, kateri ima gotovo toliko pameti na razpolago pod pazduho, kolikor je vi računate v njegovi glavi. Kaj ne, tu se ne gre za groš, ampak za farbarijo!?^
Svetnavas. V zadnjem „Štajercu" odgovarja Košičev Pepček „Miru“, da ne prodaja svojega posestva, ter pravi: „Kaplančki še dolgo ne bodo imeli toliko od kmetov priberačenih penezov, da bi zamogli kupiti moje posestvo". Potem pravi Pepček, da je «napredni steber" in se baha, da zna dajati take klofute, da ljudje kar «okrog padajo", in da zna ljudi «črez stopnice doli flikati kakor muhe". Jaz bi Pepčka samo vprašal, kdaj je kak kaplan pri njem beračil in ali je že kak kaplan kupoval njegovo posestvo. Obenem bi tudi rad izvedel, koliko zahteva za svoje posestvo s «sodaboserfabriko" vred, ker bi jo, kakor je videti, prav rad prodal kakemu kaplanu, če bi ta le imel dovolj naberačenih penezov. Ker beračenje dandanes sploh ni ravno najsijajnejši «kšeft" in se Pepček kapricira, da se njegovo posestvo kupi s priberačenim denarjem, najbrž ni treba prav velike svote. Vpraša se le, koiiko, in potem grem takoj beračit. Končno bi le še rad izvedel, koliko je plačal Pepček zato, da se
je naučil tako dobro dajati klofute? — Radovednež, ki bi rad napravil dobro kupčijo.
Borovlje. Borovsko šolo obiskuje letos 546 otrok. — Zaradi preklinjanja Boga je letos že drugi soci obsojen na mesec dni zapora. Sicer pa bogokletje pri nas ni nič nenavadnega, ker se ljudje vse preveč bojijo mokračev, zato pa se jih malokdo upa naznaniti.
Borovlje. Smolo je imel zopet enkrat gospod Trnjakov Jozej. Star pregovor, katerega je poznal tudi gospod Jozej, dokler ni pozabil svojega slovenskega materinega jezika, pravi, da naj človek ne praska, kjer ga ne srbi. Gospod Jozej je pač pozabil na ta pregovor in je pred kratkim popraskal, seveda le z „lepimi“ besedami, zdravnika delavske bolniške blagajne v Borovljah, dasiravno ga ni prav nič srbelo. Pripomnim naj le, da je bila ta služba prej v rokah gospoda Jozeja, kar pa nima seveda s tem nič opraviti. Zdravniku bolniške blagajne ni bila taka prostovoljna postrežljivost nič kaj všeč in je vsled tega poprosil pri sodniji, da naj se to razloži tudi gospodu Jozeju. Sodnija je ustregla tej želji in podala gospodu Jozeju tozadeven pouk. Le nekam čudno je, da so take „inštrukcije“ precej drage, kajti gospod Jozej bo plačal za pouk 30 lepih kronic. In rekli so gospod sodnik, da naj gospod Jozej plača, ali pa naj pride za tri dni v „špehkamro“, kjer je ob dobrem ričetu pouk popolnoma brezplačen. Bog žegnaj !
Borovlje. Gospod urednik ! Vaš nastop v Glinjah je nekatere borovške modrijane pod rdečimi kravatami, ki imajo samò takrat korajžo in dolge jezike, če jih je 10 proti enemu in če znajo, da se jih brez prič ne more tirati pred sodišče, razvnel, da se cel pondeljek niso o drugem pogovarjali kot o Vaši cenjeni osebi. Eden bi Vas kar rad v telovnikov žep potlačil. Ko bi vsaj rekel, da Vas pokrije s svoji dolgimi ušesi, še bi se bilo za bati, ali tako-----
Borovlje. Dne 29. oktobra je bela žena s svojo neizprosno koso prerezala nit življenja Vernikovemu zetu, blagemu in občespoštevanemu gospodu Ferdinandu Janesch, hišnemu posestniku v Borovljah. Pokojni Janesch je sicer že dalje časa bolehal. Odkar si je pred nekaj leti pohabil nogo, nikdar ni mogel priti več do pravega zdravja, a da bi ga Bog tako naglo poklical pred sebe, tega se ni nikdo nadejal. Po značaju dobrosrčen, miren in tih, ustregel in pomagal je, kjer in komur je le mogel in si tako pridobil spoštovanje in ljubezen vseh, ki so kdaj imeli priložnost z njim priti v ožjo dotiko. V mlajših letih je potoval veliko. Človek bi ga kar cele ure poslušal, ko je razlagal o svojih potovanjih po Švedskem, Angleškem, Ruskem, Švici, Francoskem, Italiji in Nemškem. Pogreb je bil veličasten; udeležila se ga je tolika množica, kakor dosedaj še menda nobenega v Borovljah. Pogreb je vodil domači župnik, č. g. Anton Klemenčič ob asistenci glinškega župnika in provizoija iz Podljubelja. Bodi mu zemlja lahka in trajen spomin. N. v m. p. !
Kotmaravas. Občine Kotmaravas, Bilčovs in Vetrinj so prosile pri c. k. železniškem ministrstvu, da bi se pri čuvajnici št. 15 na Ilovljah naredilo postajališče za osebni promet, ker imajo prebivalci imenovanih občin predaleč do žihpolj-skega ali vetrinjskega kolodvora. Ta zahteva je popolnoma upravičena in le želeti bi bilo, da ministrstvo ugodi prošnji.
Timeniea. In ni ga več — med nami našega g. Serajnika. Ljubili smo ga. Pa saj je bil tudi tako prijazen, ljubezniv in pa kako vnet za čast božjo. Tudi naši mali, naši šolarji ga ne bodo pozabili. Bog mu plati vse! Častitamo mu, da je bil poklican na tako zaupno mesto. Naj ne žabi nas Timeničanov, če bo na še višjem mestu. — Novemu našemu provizorju čast. gosp. Smodeju pa kličemo „dobro došli“. Naša srca se tudi vam odpirajo.
Radiše. (Zborovanje.) Zopet smo se enkrat, in sicer dne 21. m. m., zbrali skupaj, ker je napravilo naše kat.-slov. izobraževalno društvo svoje redno zborovanje. Krenili smo jo takoj po blagoslovu v župnišče, kjer ima društvo svoje prostore. Bilo je to prvo zborovanje po našem letnem občnem zboru. Zato nas je prvikrat pozdravil novoizvoljeni predsednik. On nas napeljuje tudi nato, da se naj združujemo in da bomo le z združenimi močmi kaj dosegli, da se moramo torej prav z veseljem združiti v našem društvu. Nato poda besedo domačemu g. župniku, ki nas je takoj v začetku svojega govora opomnil, da bomo slišali danes iz njegovih ust čisto nekaj krščanskega. In res. Govoril je o življenju kristjanov ob času, ko je vladal cesar Nero. Nekaterim so se kar oči rosile, ko nam je govornik razlagal, na katere načine je dal kralj napraviti takoimenovane žive baklje, ki so bile s smolo politi, na steber privezani ter zažgani kristjani. Končno pride tudi nato, da je vsak nemškutar,
če se šteje tudi za kristjana, liberalec. Torej pozor, Radišani. Tega nismo slišali iz ust človeka, ki je obiskal samo našo utrakvistično šolo in druge le od zunaj videl, kakor so pisali po nesramnih časnikih nemškutarji. Ne! To smo slišali iz ust človeka, ki je izrekel te besede iz svojega lastnega prepričanja; od človeka, ki je skusil že precej sveta; od človeka, ki je že izkušen v takih zadevali. Prav v gorečih besedah nam g. župnik še nekaj poroča, kar je on sam čital v nekem nemško-narodnem časniku. To je, da ga bo pregnalo naše društvo iz Radiš. Nato je nam on prav odločno odgovoril, da je to laž. Če bi našega društva še ne bilo, da bi on delal na to, da bi se ustanovilo. Dalje nam pove, da ga bo društvo pregnalo iz Radiš, a ne naše, ampak drugo društvo, ki je ustanovljeno kar tam njemu pod nosom. Čujte, strmite, premislite te besede! Prebrali so se še sklepi v pretekli od-borovi seji in predsednik zaključi zborovanje.
Velikovec. V nedeljo se je ustanovilo pri nas društvo „Freie Schule“ — prosta šola. Ustanovni shod, na katerem je govoril dr. Angerer iz Celovca in vodja soc.-demokratov Riese, se je vršil v gostilni pri Lasniku. Odgovarjal jima je g. kanonik Dobrovc. Daljše poročilo priobčimo v prihodnji številki.
Šmarjeta pri Velikovcu. Na predlog Konstantina Pirkerja je naša občina že lani prosila deželni odbor, da bi se pri nas vršil kuhinjski tečaj. Prošnja je bila uslišana in je bila pri Pirkerju kuhinjska šola od 17. septembra do 27. oktobra 1.1. Poučevala je gospodična Katarina Janeš iz Grebinja, ki je od deželnega odbora nastavljena in plačana kuharica in učiteljica. Udeleževalo se je omenjene kuhinjske šole 13 deklic iz važenberške občine in bližnje okolice. Nekateri ljudje so zadovoljni, drugim spet ni prav. To je gotovo, da so take kuhinjske šole velike koristi. Kmetska dekleta se zraven uče marsikaj. Iz domačih pridelkov se nauče napraviti okusno jed, nauče se reda in snage, nauče se postreči bolnikom itd. Saj je znano, da najdeš dostikrat najimenitnejše hiše, kjer imajo vsega dovolj. A ni je pri hiši gospodinje ali kake druge ženske, ki bi ti znala, posebno če si bolan, skuhati poštene dobre jedi, ki bi ti znala postreči in očediti hišo. In na te reči se v taki šoli posebej gleda in skrbi. Gospodična Janeš je poštena, lepega krščanskega obnašanja, ter uči deklice-učenke lepega obnašanja in manir. Glede plačila je treba omeniti, da občina ne bode imela nobenih stroškov. Pirker je dal prostore brezplačno. Kuharico in kuhinjsko opravo (tudi veliko peč-štedilnik) plača dežela. Dekleta so morale plačati za 6 tednov vsaka po 30 kron, stanovale so doma, iz daljših krajev pri znancih. Kar so skuhale, so snedle same in „špilale“ tako zraven kuharice tudi za nekaj časa gospodo. Proti koncu jih je učil potovalni učitelj Hafner tudi umnega mlekarstva, ne kako se molze, temveč kako se mleko redno spravlja in uporablja. Za te je bila nastavljena tudi me-lota za mleko. Slovenske občine! Potegujte in oskrbite si take kuhinjske šole tudi pri vas. Pravočasno je treba vložiti prošnjo pri deželnem odboru. Ako morate plačevati za nje, zakaj bi ne imeli koristi tudi vi! Bilo bi neumno, ako bi se ustavljali takemu napredku. Pač pa ne maramo „fortšrita“, ki našemu ljudstvu jemlje vero, materni jezik in poštenost ter mu napravlja samo le dolgove, drugega pa nič ne daje.
Št. Juri na Vinogradih. Sliši se, da bodo na Kogelnikovi njivi pod Št. Lambertom začeli kopati in zasledovati starinske reči, in sicer z ozirom na to, ker je pred dobrim mesecem na njivi izoral Kogelnikov sin Jurij Dreier, popoln ženski skelet, obrnjen od večerne proti jutranji strani. Po stvareh, ki so se zraven našle, sodijo gospodje, ki so v starinski stroki učeni, da truplo izvira že izza Kristusovih časih. Je mogoče, ker je znano in dokazano, da so že Rimljani na Št. Lambertski gori imeli veliko in močno trdnjavo in je spodaj mimo peljala rimska cesta na eni strani proti Gospesveti in na drugi strani črez Krajcrja na Ljubelj. — V nedeljo dne 21. oktobra se je od nas videl in slišal čuden in nenavaden prizor. Na godcih pri Kogelniku veselo rajajo, pojo in vriskajo, dalje proti Št. Štefanu pa od velikega požara pri Mučku v Šmartnem pri razsvetljeni noči ljudje vpijejo, jokajo in na pomoč kličejo. Zanimive so take reči, a vesele njso.
Nesreča. V Miirzzuschlagu na Gor. Štajerskem je ponesrečil delavec Franc Pon k, rojen v Pliberku, pristojen v Dobrlovas. Bil je v službi pri tvrdki Ratzmann v Celovcu, ki ga je poslala v delo na Štajersko. Pri njem so našli hranilno knjižico, na katero je vloženo par sto kron. Na kak način je ponesrečil, še ni dognano.
Prevalje. Slovenski starši! Ako res želite, da se bodo vaši otroci kaj naučili, pošljite jih v slovensko oz. dvojezično šolo in ne že prvo leto
v popolnoma nemško, kajti to je priznano in vsakdo se lahko sam prepriča, da so tisti šolarji, ki vsaj nekaj let zahajajo v slovensko šolo, bolj brihtni in tudi lepše in pravilnejše nemško govorijo, nego oni, ki v šoli ne ču-jejo nobene slovenske besede. Več jezikov človek zna, več mož velja. Treba je, da se naši otroci nauče najprej slovensko pisati in brati in potem tudi nemško.
Prevalje. Elektrika je ubila delavca Ivat-nika na Lešah. Šel je v nedeljo dne 14. oktobra po noči na delo v jamo in je najbrž po naključju zašel v utico, kamor je napeljana elektrika, ki žene velik stroj za kopanje premoga. Tam so ga našli ob petih zjutraj njegovi sobrati mrtvega in držečega za električno žico. Ker je bilo truplo v zvezi z električnim tokom, je niso smeli prijeti, temveč so morali roke z lesenim drogom odbiti. Pogreb je bil jako lep. N. p. v m!
Društveno gibanje.
Podsinjavas. Kršč.-socijalno pevsko in delavsko društvo priredi dne 11. novembra ob 3. uri popoldne v Svečah pri Adamu veselico po sledečem sporedu: 1. Poučen govor. 2. Tamburanje in petje. 3. Šaljivi nastop. 4. Igra : „Vaški skopuh “. Vstopnina 20 vinarjev. Ako bi ta dan deževalo, se veselica preloži na pozneje. Vse prijatelje društva od blizu in daleč vabi k obilni udeležbi	odbor.
Glinje. Občni zbor naše čitalnice in veselica, ki jo je priredilo pevsko društvo „Drava“ v nedeljo, dne 28. m. m., se je prav dobro obnesla. Natančnejše poročilo prihodnjič.
Izobraževalno društvo „Lipa“ v Velikovcu ima svoje mesečno zborovanje v nedeljo dne 11. novembra ob '/.,4. uri popoldne v „Narodnem domu“. Na dnevnem redu je zanimiv govor.
Vabilo. Občni zbor izobraževalnega društva „Kot“ se bode vršil dne 11. novembra ob ’/sL uri v „Narodnem domu“ v Št. Jakobu v Rožu. Igrala se bode igra: „Mlinar in njegova hči.“
Gledališčni odsek „Jeseniškega Sokola" uprizori v nedeljo dne 4. listopada 1.1. v dvorani gostilne pri „Jelenu“ na Savi (Jesenice) žaloigro v petih dejanjih: „Mlinar in njegova hči“. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: I. vrste 1 K 80 v, II. vrste 1 K, stojišča 40 v. Razun lepakov se ne bo izdalo posebnih vabil. Posebno vabimo koroške brate, da nas počaste s svojim obiskom.
Vabilo na veselico kmetijskega bralnega društva v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu dne 4. novembra 1906, v „Narodnem domu“ v Slovenjem Gradcu. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: sedeži po 80 vin., stojišča po 40 vin. Spored: 1. Venček gorenjskih pesmi. Mešan zbor. Fr. Kimovec. 2. Domovini. Mešan zbor. Jak. Aljaž. 3. Na bregu. Moški zbor. Jak. Aljaž. 4. Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. 5. Pogovor z domom. Mešan zbor. Dr. Vinko Krek. 6. Le pevaj ptičica. Mešan zbor. Hrabroslav Volarič. 7. Sijaj solnčice. Moški zbor. Fr. Ferjančič.
Gradec. Ustanovilo se je v Gradcu v soboto dne 27. vinotoka ob mnogobrojni udeležbi graških Slovencev sokolsko društvo. Po pozdravu sklicateljevem je predaval cand. fll. g. Janc v živih besedah o zgodovini sokolstva pri Čehih in Slovencih ter je obenem tudi razložil velevažni pomen Sokola za krepljenje in raz vitek ne samo telesnih, nego tudi duševnih moči. Kajti sokolsko društvo ni samo telovadno, ampak ob enem tudi izobraževalno društvo, kajti v njem se ob enem tudi goji samozavest in odločnost, kar je nam Slovencem zelo potreba. Pa še drugo prednost ima Sokol. V njem se namreč združujejo vsi, brez ozira na politično naziranje, bodisi že „avc“ kateregakoli pokoljenja, vsi so tam lahko v eno celoto združeni. To pa zopet pospešuje vzajemno življenje in složno postopanje, česar pri nas Slovencih sploh zelo pogrešamo. Jako želeti bi bilo, ako bi se tudi na Koroškem osnovala sokolska društva, nekaka protiteža nemškim telovadnim društvom, da bi se ne pogubilo toliko krepkih, mladih moči v teh ponemčevalnicah, žalostna prikazen, ki se na pr. v Borovljah pogostoma zgodi. Sledilo je čitanje pravil ter ravno dospelih brzojavk. Po volitvi v odbor se je zapela pesem „Hej Slovani11 ter se je zborovanje zaključilo. Mlademu Sokolu: Na zdar!
Politični pregled.
Tolilna reforma. V odseku za volilno reformo se je sprejel predlog posl. Staržynskega, po katerem se razširi delokrog deželnih zborov tudi na kazenske in civilnopravne zadeve v stvareh, ki pripadajo deželni postavodaji. Jugoslovanski poslanci so se glasovanju odtegnili
razim dr. Ferjančiča. Za predlog je glasovalo 22 poslancev, proti pa 16. Posl. Pergelt je končno predlagal, da naj se stalno zagotovi tudi zastopstvo Nemcev v sudetskih deželah v delegaciji. Predlog se je obravnaval šele po končanem sporedu in je bil odklonjen. S tem je pravzaprav cela stvar končana. Sedaj je na vrsti še postava o varstvu volilne svobode. Ker se pa pričakuje, da bodo češki narodni socijalci nastopili proti volilni reformi v zbornici z obstrukcijo, se bode volilna reforma predložila zbornici kot nujni predlog, s čimer se mislijo izogniti obstrukcijskim nujnim predlogom. Prihodnji ponedeljek se že začne razprava v zbornici, v kateri pravijo, da bo prinesla tudi — rešitev koroških Slovencev. Bomo videli !
Državni zbor se sedaj bavi le z malenkostmi. Vse le z nestrpnostjo pričakuje trenotka, ko pride volilna preosnova pred zbornico. Ker se je z nujnim predlogom poskrbelo zato, da se tek obravnave ne bo mogel zadrževati, bo pač volilna reforma prišla še pravočasno pod streho. Na jugoslovanskih poslancih je sedaj ležeče, da držijo svojo besedo in pokažejo, da jim je usoda koroških Slovencev tako na srcu, kakor se je zagotavljalo.
Bosposka zbornica je sprejela v zadnji svoji seji več zakonskih predlog, med njimi predlogo o podržavljenju severne železnice. Na dnevni red se je postavila tudi predloga o pokojnini zasebnih uradnikov, vsled česar je upati, da bo ta predloga vendar še pred novim letom postala zakon. Gosposka zbornica jo je odobrila.
Delegacije se snidejo dne 20. novembra. Kar je nekaj posebnega, se ne bo vršila nova volitev delegatov za to zasedanje, temveč bodo ostali stari delegati. Enak slučaj se je zgodil le še 1. 1868.
Novi ministri. Namesto odstopivšega ministra vnanjih zadev, grofa Goluhowskega, je imenovan dosedanji poslanik v Petrogradu, baron Aehrenthal. Namesto skupnega vojnega ministra pl. Pitreicha je imenovan dosedanji domobranski minister Schbnaich, na katerega mesto je stopil podmaršal Latscher, kije bil dosedaj poveljnik 9. voj a v Jožefovcu na Češkem.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Kako je vse imenovane bolezni zabraniti, odnosno ozdraviti? Ob slabi krmi prepreči in zabrani klajno apno vse prej navedene boleha-vosti in bolezni. Če je pa že živina bolna na lizavosti, tedaj ji začnite pokladati prav dobro, sladko travo, sladko seno, deteljo, žitni zdrob, otrobe ter jo napajajte s studenčnico, a zraven ji dajajte fosforovo-kislega apna, pa bo bolezen kmalu nehala. Če ni bolezen že preveč velika, tedaj učinja klajno apno zares čudeže, zatorej je vrlo imenitna reč v umni živinoreji.
Najbolje pa storite, da ne čakate tako dolgo, dokler že govedo oboli, temveč da mu daste že prej klajnega apna, t. j. da bolezen zabranite. Kdaj in katerim živalim je torej najbolj potrebno dajati klajnega apna?
1.	Klajno apno pokladajte vsi goveji živini, kadar jo hranite s prej navedeno slabo klajo, n. pr. s slamo, kislim ali izpranim senom, koren-stvom, plevami itd. Sveža in suha detelja, dobra sveža trava, sladko seno, žitni zdrob, mekine, moka pa so nasproti temu na rudninskih snoveh bogata klaja, in zatorej ni treba posebej dajati klajnega apna, kadar krmite živino izključno z naznačenim tečnim krmivom.
2.	Dalje dajajte klajno apno vsem brejim in doječim kravam, kajti one potrebujejo za tvoritev mladičevih kosti več apna in fosforove kisline kakor voli.
3.	Pokladajte ga tudi molznim kravam, kajti z mlekom gre iz telesa dan za dnevom mnogo rudninskih snovi, katere je treba telesu nadomestiti.
4.	Sesajočim ter v obče mladim, rastočim živalicam je klajno apno od neizmerne koristi, da si utrdijo z njim svoje okostje.
5.	Sploh pa pokladanje fosforovo-kislega apna nikakor ne škodi, čeprav bi se nahajalo v krmi toliko te zmesi, kolikor je telo potrebuje. V tem slučaju bi šlo klajno apno, kar ga je odveč, v gnoj in zategadelj bi bil gnoj boljši.
Odrastlo govedo dobi za dan in glavo 25 do 50 gramov klajnega apna, mlada goveda 20 do 40 gramov. Da je račun krajši in lažji, bodi še omenjeno, da gre v srednjeveliko jedilno žlico
20 do 25, a v kavino žličico 6 do 8 gramov klajnega apna. To apno dajajte živini v vodi ali mleku, ali ga pomešajte med poškropljeno, odnosno kuhano krmo. Prvih 14 dni v začetku po-kladanja razdelite celo porcijo na tri dele in dajte živinčetu en del zjutraj, drugi opoldne, tretji pa zvečer, pa morete stvar tudi tako uravnati, da daste živinčetu prvih 14 dni samo polovico odmerjene porcije naenkrat, pa bo tudi prav. To postopanje je zategadelj priporočila vredno, da se živina apnu lažje privadi. Dobro je tudi, da dajete klajno apno 8 do 10 dni zaporedoma, potem pa prestanete s pokladanjem 2 do 3 dni; kasneje ga zopet dajete 8 do 10 dni, a nehate vnovič 2 do 3 dni itd.
Ob slabi in prazni krmi je pokladanje klajnega apna za vsa goveda, kakor za ostale živali, neprecenljive vrednosti in zelo veliko koristi, kar naj bi si „Mirovi“ čitatelji prav dobro zapomnili, in naj bi se tudi po tem ravnali.
(Dalje sledi.)
Tabilo na vinsko razstavo,
ki jo priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani dne 17., 18. in 19. novembra 1.1. v veliki dvorani „Mestnega Doma“ v Ljubljani, in na vinarski shod, ki ga priredi na poziv avstr, društva za varstvo vinstva poseben kranjski odbor dne 18. novembra t. L, dopoldne ob pol desetih tudi v veliki dvorani „Mestnega Doma11 v Ljubljani.
Vinska razstava se svečano otvori v soboto, 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg. razstavljala. Vinska razstava bo splošno pristopna v soboto, 17. novembra od šestih zvečer naprej in v nedeljo, 18. novembra ter v ponedeljek, 19. novembra, od dveh popoldne naprej. Vsak večer bo igrala od osmih naprej društvena godba! Vstopnina na razstavo bo znašala 50 v.
Vinarski shod bo razmotrival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? 2. Kako stoji s porabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu? 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo. 4. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina? 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnoju? 6. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? 7. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom.
Nujen poziv in prošnja. Gg. kranjske vin-ščake podpisana odbora nujno prosita obilne udeležbe pri razpravah na vinarskem shodu, ter tudi tega, da na razstavo po možnosti pošljejo mnogo vrst svojih najboljših vinskih pridelkov. Finejša in dragocenejša vina je poslati v pravilno opremljenih vinskih steklenicah od vsake vrste najmanj 25 steklenk, dočim se navadna in zlasti letošnja vina morejo poslati v sodčkih od 50 do 60 litrov ali več franko na naslov c. k. kmetijske družbe, in sicer najkasneje do 10. novembra 1.1. Oni gg. vinščaki, ki razstavijo svoja vina, naj prijavijo kmetijski družbi do 5. novembra svojo udeležbo ter naj v prijavi navedejo število vinskih vrst in število steklenk, oziroma sodčkov, ki jih pošljejo. Razstavljena vina bo presojevalna komisija odlikovala z diplomi L, IL in III. vrste.
Odbor za prireditev vinarskega shoda:
Anton grof Barbo s. r., predsednik. Frančišek Gombač s. r., tajnik.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske: O. pl. Detela s. r., predsednik.
Gustav Pirc s. r., ravnatelj.
Tisoči priznanj potrjujejo
da najboljše in najcenejše dobavlja
cerkvene paramente in oprave
neprekosno že 95 let stara tvrdka
Josip Neškudla
e. in kr. dvorni dobavitelj in tvorničar
Jabloné nad Orlici,v štev. 86, pošta istotam Češko.
Prosi se natančnega naslova.
Ilustrovani ceniki, proračuni, izberki poštnine prosto.
Književnost in umetnost.
Pavel Bourget : Razporoka. Iz francoskega prevel L Kalan. Leposlovne knjižice I. zvezek. Izdala „Kat. bukvama11 v Ljubljani. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, po pošti 8 vin. več. —- ,,Kat. bukvama11 v Ljubljani je začela s to knjigo izdajati knjižnico, v kateri bo štirikrat na leto podajala dela domačih in tujih pisateljev, katera odgovarjajo katoliškim načelom. Prvi zvezek prinaša, kakor kaže zgornji naslov, roman modernega francoskega katoliškega pisatelja Bour-geta — „Razporoka11, katerega snov je vzeta iz sedanjega protiverskega gibanja na Francoskem. Junakinja romana, sodnijsko ločena od svojega po katoliškem obredu ž njo poročenega moža, se je civilno poročila z drugim. Prvo obhajilo njene hčerke jo privede do izpoznanja, katero je povod nadaljnim zapletajem, ki so res veletragični, iz katerih pa izide junakinja kot zmagovalka. Roman je pisan zelo zanimivo in je posebno v današnjih časih, ko je tudi pri nas razporoka na dnevnem redu, čtivo, katero priporočamo vsakomur. Jezik je gladek, vnanja oblika prikupljiva.
Razne stvari.
Premeteni Kitajci. Nekemu vladnemu uradniku je bil ukraden pečatnik, ki mu ga je poveril cesar in brez katerega ni mogel uradovati. Uradnik je bil v hudih stiskah, ker se je bal, da izgubi službo, ako ne celo glavo. Zatekel se je za svet k svojemu prijatelju, mandarinu. Po kratkem razmišljevanju je vprašal mandarin svojega obupnega prijatelja: „Ali imaš sovražnike?11 — „To je ravno, kar me tira v obup11, je odgovoril uradnik. „Mestni načelnik preži name pri vsakem koraku. Ako zve on, da mi je izginil cesarski pečatnik, sem brezdvomno izgubljen.11 — „Dobro, poslušaj moj svet11, mu reče mandarin. „Na konec svoje hiše znosi vse dragocenosti, a ko se zmrači, zapali ogenj v eni sobi in kriči na pomoč. Tvoj sovražnik mora v službeni lastnosti prihiteti, da daje potrebna navodila. In tedaj mu izroči v shrambo vpričo več ljudi škatlo, v kateri je bil pečatnik ter mu naroči, naj pazi na škatljo kakor na punčico v očesu, ker je v njej največja dragocenost, cesarjeva last. Ako je bil mestni načelnik tat, česar ne dvomim, bodi uverjen, da dobiš pečatnik nazaj, ker se bo hal, da ga po pričah obdolžiš poneverbe11. — Uradnik je tako storil in drugi dan po požaru je dobil od mestnega načelnika škatlo, v njej pa tudi pečatnik.
listnica uredništva.
Ra. Marija Schuster, Št. Jakob v Rožu: V koš!
Iioterijslte številke od 27. oktobra 1906. Trst	61	77	14	19	18
Line 4	23	2	75	78
Kupujte narodni kolek!
j*X«o<	>e*:#3oao»: ;c«!:«aooc»; xx:«;
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti po« žarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! — „Svoji k svojim!11
»t JOOOC»: JOCKCdOt »OOOOOC KCOOOCtl. :
Trgovina z usnjem
A. Mehur
y Celovcu, na novem trgu, poleg gostilne pri „l)etcljici“ („Kleelblatt“), priporoča raznovrstno usnje po najnižjih cenah. Kupuje tudi surovo usnje in sprejema tisto v izdelovanje.
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino ^ \ hrvatsko zavarovalno zadrugo
1 CROATIA“ 1
a	.	— ---------—
^ pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGItEBA. S
i
i Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Ko-\ roškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
^	Vsa pojasnila daje:
S
ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
^ glavni zastop „
I

Priporočam prava pristna vina:
bela, rumena, rdeča in črni teran. Cene zmerne: od 36 K do 46 K hektoliter. Priporočam se slavnemu občinstvu, da me počasti z obilnimi naročili; postreči hočem vsakomur najboljše.
Josip Cotič,
vinogradnik v Vrhpolju, p. Vipava, Kranjsko.
Pozor! — Citaj! — Pozor!
Slavonska biljevina
napravljena iz najboljših gorskih zelišč, izvrstno in z najboljšim uspehom deluje proti zastarelemu kašlju, bolečinam v §| prsih, hripavosti, težkemu dihanju, astmi, Sij	pljučnemu katarju itd.
.«P
S
»
mn
sm
m
m
il
Ig
'<«»t
Delovanje izvrstno, uspeh gotov.
•s
»
#
m
I
«
i gir
(iv

I .
mm
Cena je franko na vsako pošto 2 |gj stcklenieici 3 K 40 vin., 4 stekle- j||| nlčice 5 K 80 vin. po povzetju IfS ali ee se denar pošlje naprej. j|f|
Manj kot 2 stekleničici se ne pošilja.
Prosi se, da se naročuje samo naravnost pri
P. JURIŠIČU, lekarnarju
v Pakracu, št. 58 (Slavonija).
H
SK
('-'i
«

Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pravi je
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajen je (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra11
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Gena: 2 lončka K 360 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
Zahtevajte po vseh gostilnah „Mir“!
nunmuuntnun^nnnnu
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
nn®nnxHXinnnnxn**H

Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Franc Sadnikar
trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse št. 7,
ima veliko zalogo vseh v železnino spadajočih reči, kakor hišno iu kuhinjsko orodje, štedilna ognjišča, železne peci, vlite kotle za vzidati, fine, trpežno pozlačene nagrobne križe.
Najboljše orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače.
Vodne žage, kakor tudi sloveče ,,Neukaus“«žage z znamko F. S. Razno	koroško železo, ploščevine
za različno rabo.
gOP Vse po izredno nizkih cenah.
Edina zaloga zboljšanega Matievič-evega traka (mere), s katerim se brez tehtnice ali vage določi težo govedi, torej posebno važno za kmete in živinorejce, kakor tudi 9Iatievič-eva mera za sode meriti.
ega, stališča
sojeno, je
/&

jedilna mast
najboljša
za pešenje, praženje, kuho.
Tovarna hranil „Ceres“ razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.000 K.
Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno.

O
%
i, aT.§
rt >o
rg'g g
;>£ o
l
m £ t"-rt t» Sh g
I
02 O O O
t> -Di rO ^

ttk±$:±±±±±±±±±±±±± 3c**:$:$:±±±±±±±±jc±±±jcy'
aj Stepalnica za	^
71 sneg,
« Zajemalnik za cmoke,
Mečkal nik za krompir, skupaj 25 kr.
Obešalnik za brisačo,
umetno izrezljan in s steklom izvezen,
25 kr.
—Prevrat
K
«5
«
je povzročila v trgovskem svetu ogromna prodaja predmetov po 25 krajcarjev. Da omogočim tudi pokrajinčanom nakup teh neverjetno cenih predmetov po 25 kr., sem izdal cenik z nekaj tisoči obrazcev teh 25 krajcarsklk predmetov in tudi blaga po višji ceni.
ju	Ta cenik razpošiljam na željo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Glotovo bo-
dete postali moj odjemalec.
Izvozna trgovina Herman Auer
l>unaj, IX/2, Nussdorferstrasse 3—VI. (Krščanska tvrdka.)
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kolodvorska cesta št. 27.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje In devlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije.
SKT" Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema po
II
|2 ,
in obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.