Političen list za slovenski narod. ft pnJeuB T«lj»: 2» oeio leto predplačan 1& fld., la poi leta 8 fld., la četrt leto i fld., za en mesec 1 grid. 40 kr. V adBlniitrmetJi pnjeman Telji: Za celo leto 13 (Id., za pol leta 6 fld., za četrt leto ■ (14., za en mesec- 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 (Id. 20 kr. več na leio. Posamezne številke veljajo 7 kr. . ff&rečalo* prejema »pravBištvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške nliee st 4. Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristoona petit-vrsta r 8 kr., če se tiska enkrat; 1:« ki če ae tiska dvakrat; 15 kr. , če se tiska trikrat. Pri večkratnem tisKanu se oena primerno zmanjH Hokoplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških uUeah h. št. 2, I., 17. Ishaja Timk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »,',6. uri popoludne. l^tev. SOI. 7 Ljubljani, v petek 19. decembra 1890. LetniU XrVTLT. Obsojena neodločnost. Liberalca strauka oa Češkem je kar pijaoa nepričakovanih vspehov v svoji sredi. Odlični dosedanji staročeški poslanci so se ji pridružili, starosta čeških poslancev in rodoljubov dr. Trojan, za njim Adamek, Hajek, Veselj, tako, da že sedaj mladočeški klub v državnem zboru šteje 17 poslancev. »Narodni Listy" kar besne vsled takih strankarskih pridobitev ter v svoji razdivjanosti krič^ staročeški stranki: Umakni se, stopi s pota, ti gnilobi izročen mrlič! Podobo dr. Riegrovo, ki je krasila javne dvorane po Češkem, jemljo sedaj Mladočehi iz okvirjev; prazne okvirje obešajo na steno ter na bel papir v sredi zapisujejo: Tu je bila podoba bivšega vodje češkega naroda, doktorja Riegra! Užaljeni nad tako nečuveno nehvaležnostjo, reči moramo, da narod, ki s svojimi najzaslužnejšimi možmi tako pometa, mora biti kaznovan. Skoro pol-stoletja sta bila dr. Rieger in češki narod, rekli bi, en pojem. Ko je dr. Rieger pričel svoje delovanje, ni bilo skoraj češkega naroda, Praga stovežata je bila v ogromni večini nemška. Ta rodoljub, čegar značaj je čist kakor kristal, ki si v teku svojega petdesetletnega delovanja ni pridobil nobenih križcev in tisočakov, ki je ostal, kar je bil od pričetka: dr. Rieger, pač ne zasluži, da kričači češkega naroda tako grdo počenjajo ž njegovo v borbah za domovino osivelo, častilo glavo. Narod, ki svojih zaslužnih mdž ne časti, ni vreden, da jih ima, tak narod v kazen zasluži, da mu ukazujejo politični kričači in nihilisti, ki imajo svojo narodnost za molzno kravo in ki prodado, ako bi kazalo, svojo češko državno pravo — za pipo tobaka! Pač ne poznamo brez političnih napak skoro nobenega javno delujočih mož. To si pa tudi lehko razlagamo. Politika tirja od svojih zastopnikov ročnih, urnih sklepov in korakov, kjer ni časa stati in premišljati, ali če se je na slabo ukrenilo, na tihem popraviti, kakor na primer učenjak pri svojih študijah. V politiki treba toliko ozira na vse strani, treba tako raznovrstnih vednostij, da se mi kar ne čudimo, ako pri javno delujočih možeh nahajamo mnogo političnih napak. Brez teh tudi dr. Rieger ni in za-nje mora trpeti še sam v svojih poznih letih. Ko je dr. R eger nastopil javno pot, tedaj je Češka bila tlačena in pobita, Nemec se je košatil na rodni češki zemlji in Oeh je bil tlačen na svojih tleh. Tu je bilo treba oživiti v zapuščenem narodu češko zavest, zaupanje v samega sebe, treba ga je bilo opomniti na slavno preteklost češkega naroda, treba ga je bilo vnemati za jednako prihodnjost. Narodna ideja morala je postati geslo takratnemu gibanju na Češkem. To je dobro pojmil dr. Rieger, za to zastavo je prijel mladi rodoljub ter jo je nosil s svojim mladeniškim navdušenjem in s svojo moško delavnostjo od zmage do zmage, in pod njegovim vodstvom je postal češki narod sam svoj ua lastni zemlji. Toda narodna ideja je podrejena drugim večjim idejam, zato ne more biti jedini namen za rodoljubno delovanje. Ko se je namreč povspel češki narod do zavesti, tedaj so se tudi pri njem, kakor pri vsakem narodu, pokazala nasprotja načel pri posameznih mož^b, načela liberalna popolno nasprotna načelom konservativnim, načela brezverska proti načelom pozitivno verskim. S tem najvažnejšim faktorjem pa ni računil dr. Rieger, to je bila njegova velika napaka, ki se sedaj uad njim tako silno maščuje. Staročeška stranka pod vodstvom Riegrovim je bila zmes liberalno-konservativnih, versko brezverskih elementov. In to zmes ognja z vodo naj za stalno druži — narodna ideja? I To ni bilo mogoče in to bi bil moral doktor ^ Rieger o pravem času spoznati in preprečiti. Tega , ni storil in ta neodločnost, ti poskusi ustreči popolno nasprotnim si načelom, to je dr. Riegra pokopalo, to je vzrok razpadu njegove stranke. Ko bi bil dr. Rieger ob času, ko so se jeli duhovi ločiti, organizoval svojo stranko kot strogo konservativno, stoječo tudi v javnem življenji na podlagi pozitivne vere, stranka njegova bi bila danes močna, jedina in odločilna pri katoliškem češkem narodu, doktor Rieger bi bil danes, kar je bil toliko let, zaslužni in slavni vodja svojega naroda. V tem oziru je dr. Rieger mnogo zagrešil; prepričani smo, da jo imel pri svojem delovanji najblažje namene, a za te se ne mšni tok časa, ki dosledno in brezozirno izvaja posledice iz praktičnega delovanja. Neodločnost v načelih je torej dr. Riegru zgrebla živemu narodni grob; to je vzrok, da neizogibni narodni krokarji staročeški stranki in ž njo seveda v prvi vrsti dr. Riegru kličejo: Umakni se, stopi 8 pota, ti gnilobi izročeni mrlič! — Neusmiljeno, a pravično je s tem obsojeno neodločno polovičarstvo, dal Bog, da bi zmodrilo vsaj drugod in tudi pri nas vse javno delujoče rodoljube! Protisuženjsko vprašanje. Sv. oče Leon XIII. je o protisuženjskem vprašanju izdal na škofe esega sveta naslednjo okrožnico: Častiti brat! Pozdrav in apostolski blagoslov! Katoliški cerkvi, ki vse ljudi objema z materino ljubeznijo, že od nekdaj ni bilo skoro nič bolj pri srcu, kakor Ti je znano, častiti brat, kakor da bi sužništvo, ki kakor trd jarm tare toliko ljudij, zatrla in popolnoma odpravila. Kakor skrbna vdruhinja naukov svojega Ustanovitelja, ki je učil sam in po svojih apostolih, da vse ljudi, ustvarjene od istega začetnika, odrešene z isto ceno, k isti večni sreči E Pismo. v. Gospod vrednik! Politika in ljubezen — to ne velja; tako modruje dunajska Židinja, znana slovanska »stiska", ko razpravlja pikantni roman Par-nellov. Istina: Taka ljubezen, kakor jo je gojil Parnell in pa taka politika, kakor jo uganja Židinja ob Donavi — to res ne velja, torej v — ropotarnico Ž njima! Irec in Slovan izgube ne bodeta objokovala. — Sicer ni posebnih novic po svetu. Kochovo zdravilo za bolna pljuča zmrzuje vsled zgodnje zime, in primrzuili so tudi jeziki njegovih hvalilcev. Kakor Kochova medicina, straši po svetu tudi poslanca ljubljanskega govor, dva dokaza slovensko-nemške skromnosti; obojima bodi »usoda" mila! — Škoda, da je Koch še-le sedaj prišel s svojim čudesom. Da bi je bil razglasil saj pred šestimi leti ter rešil smrti nekaj dalmatinskih volilcev, o katerih je dr. Menger vedel povedati v državnem zboru, da 80 celo — mrtvi glasovali pri volitvi. Tudi je obžalovati, da tedaj Dalmatincem ni bil v rabi hekto-graf, kakor je povedal posl. Ferjančič v državnem zboru; škoda, da Dalmatinci niso vedeli, da so že pred desetimi leti dijaki ljubljanskih šol prav spretno operirali s hektografom v odločilnih trenotkih. Toda Jtaj hočemo? Dalmacija je daleč od Ljubljane. Prijazen ravno ni bil ta razgovor v državnem zboru, tega ne morem zabelježiti. Pa saj je še bolje zd-me, sicer mi bi trebalo sprejemati popravke, kakor ste jih morali Vi, gospod vrednik, ko ste pisali, da sta se sodnik v Kamniku g. Pole in g. dr. Triller prijazno pogovarjala z ljudmi. Vam se je moralo to gotovo zdeti neprijetno; jaz pasem občudoval imenovana gospoda. Mislil sem si: Prijazno se razgovarjati je pač hvalevredno, a še večje hvale vredno je, ako se to resnici v čast prekliče, da ni res, in ako se v ta nenavadni namen pokliče na pomoč eelo glasoviti § 19!! Gospod vrednik ! Ne pozabite: Prijaznost ne velja vselej, vzlasti prijaznost in razsodnost ste si večkrat nasprotni. Quand le bonton parait, le bon sens se retire, pravi Fancoz in zato imate dovolj dokazov iz zadnjega zasedanja Vašega deželnega zbora. Prizori iz te zbornice so toli zanimivi zd me, da bi se iz njih dala napraviti drama z reklamo: Noch nie dagewesen! Naslov ji vem; kader najdete veljavnega slovenskega dramatika, ki se je učil svoje umetnosti pri Shakes-pearju, naznanite ga mu blagovoljno; glasi se: »The httle I, the hero of the tale." Da, da, ta ljubki Jaz, junak je v mnogi zgodovini! To naj bi bil prvi del mojega pisma; za njim pride seveda drugi, ako ni poprej konca. — Ko je nemški cesar v svojem mladeniškem ognju skokoma rešil socijalno vprašanje ter se je število po-slancev-socijalistov — potrojilo, vrgel se je oblastno j na šolo, zajahal velikonemškega vranca in za njim bodo hiteli iz šol sami izvežbani — nemški vojaki. Ali je dovršen dijak človek ali kristijan, to nič ne de, Nemec more biti in pa vojak. Zakaj bi Nemci tudi sedaj tako ne mislili, kakor njih prednik Friderik Viljem L: Kaj hočem početi s kakim Leib-nitzem; tacega topca niti ne morem poslati na — »šildboh"! Ubogi Nemci! Kako žalostne vladajo ondi razmere, sedaj še-le vravnavajo šolsko vprašanje. Kedaj je že pri nas v Avstriji rešeno; načela so pri nas dognana, le nekatere malostne zunanjosti je še vrediti. uniformo itd. — Ako pa je glede na šolo v Avstriji eploh vse ugodno, koliko bolj še-le pri nas na Slovenskem, v deželah konservativnih par ex-cellence. Tega smo se tudi do cela prepričali v zadnjem zasedanju slovenskega deželnega zbora. Ia prizor te igre iz polpreteklega časa, dovoHte gosp. vrednik, da Vam načrtam nekoliko natančneje; vreden je, da ga otmemo pozabljivosti, ker je »ben-galično teatralnega efekta", pravi coup de theatre parlamentarnega našega življenja: scenerije ne potrebuje nobene. Spominjali se bodete, gospod vrednik, da ste poslanci slovenski soglasno sprejeli na svojem shodu resolucijo za ndrodno šalo na podlagi verskega izpovedanja. To resolucijo vsprejel je tudi deželni zbor slovenski. Med drugimi je prišla na vrsto tudi resolucija za versko šolo. Prizor ta je bil v zbor- poklicane, veže bratska vez, usmilila se je žalostnega stanja sužnjev in krepko zagovarjala prostost, če prav je ie polagoma iu zmerno napredovala, kakor so razmere in časi dopuščali. Delala je previdno in s premislekom stanovitno zahtevajoč, kar je imela pred očmi v imenu vere, pravičnosti in človekoljubja, in si s tem nabrala velikih zaslug za blaginjo in omiko narodov. — V teku časa se ta gorečnost sv. cerkve za prostost sužnjev ni prav nič ohladila; marveč kolikor več vspeha je imela, tem močneje se je unemala. O tem pričajo najzanesljivejši zgodovinski spomeniki, ki glasno oznanujejo slavo, katero so si v tera oziru zaslužili ranogi Naši predniki, med katerimi se odlikujejo sv. Gregorij Veliki, Hadrijan L, Aleksander III , Inocencij III., Gregorij IX., Pij II., Leon X,, Pavel IIL, Urban VIII,, Benedikt XIV., Pij VIL, Gregorij XVI., ki so si vse prizadejali, da bi se sužništvo, kjer je bilo v navadi, odpravilo, in kjer je bilo zatrto, da bi zopet ne vzkalilo. Te slavne dedščine Svojih prednikov nismo mogli zanemarjati; zato nismo opustili nobene prilike, da bi te strašne kuge sužništva javno ne obsojali. Govorili smo o tera v pisrau, ki smo je poslali dne 5. maja 1888. leta škofom brazilijskim, in jim častitali, da so tam i posamezniki i država toliko storili za sužnjev svobodo; ob jednem pa smo kazali, kako da sužništvo veri in časti človekovi nasprotuje. V resnici, ko smo to pisali. Nas je močno ganila žalostna usoda onib, ki morajo živeti pod tujim gospodstvom, toda še huje Nas je bolelo, ko smo slišali o bedi, katera tare vse stanovnike nekaterih pokrajin osrednje Afrike. Žalostno in strašno je zares, kar smo zvedeli iz zanesljivih poročil, da je vsako leto Jokolu 400.000 Afričanov vsake starosti in spola, na rojstveni zemlji šiloma ugrabljenih, da jih z verigami povežejo, pretepajo in gonijo na daljne trge, da jih tam prodajajo kakor živino. — Ko so Nam pričali o tem oni, ki so bili e&mi priče, in pot.dili novejši preiskovalci osrednje Afrike, unela se je v Nas želja, da bi po Svojih močeh pomagali tem revežem in olajšali njih nesrečo. Brez odloga smo naročili ljubljenemu sinu Našemu kardinalu Karolo Marcijalu Lavigerie-ju, čegar srčnost in apostolska gorečnost Nam je znana, naj obhodi glavna mesta evropska, da pokaže svetu sramoto te ostudne kupčije in nakloni srca knezov in državljanov za pomoč bednemu ljudstvu. In hvalo moramo dati Kristusu Gospodu, ljubeznjivemu Odrešeniku vseh narodov, ki v svoji dobrotljivosti ni pripustil, da bi bil naš trud brez sadii, ampak da kot seme vsejano na plodna tla obeta veselo žetev. Kajti i narodov vladarji i katoličani celega sveta, slednjič vsi, katerim je narodno in naravno pravo sveto, jeli so marno preiskovati, kako in s čim bi se ta nečloveška kupčija najprej s korenino izruvala. Slovesni shod, ki je bil pred kratkim v Bruselju, kamor so se sošli poslanci vladarjev evropskih in še novejši zbor zasebnikov, ki jih je isti velikodušni namen v Pariza združil, kažejo očitno, da bodo nesrečni zamorci našli tako odločnih in vstrajnih zagovornikov, kakor silna je teža nadlog, ki jih tlačijo. Zitorej nočemo opuščati dane nam prilike, da bi ne dali zaslužene čaati in hvale koetoo) evropskim in drugim možem dobre volje; Boga Najvišjega pa prosimo, da bi njihovim nameram io podjetja blagovolil dati ugodnega vspeha. Toda še bolj, kakor za prostost, veleva uam naša apostolska služba, skrbeti za tp, da se po afriških pokrajinah razširi nauk sv. evangelija, ter raz-sveti njih prebivalce, sedeče v temj malikovalstva, z lučjo božje resnice, da bodo z nami vred deležni kraljestva božjega. Prizadevamo si pa za to še toliko bolj, ker se bodo oni tudi človeške sužnosti otresli, kadar jim ta luč zašije. Kjer vladajo krščanske nravi in zakoni, kjer uči vera, držati se pravice, spoštovati človekovo čast; kjer veje duh bratske ljubezni, katere nas je učil Kristus, ondi ui več prostora za sužnost, za surovost in div-jost, temveč cvetč ljubeznjiva nravnost in z omiko združena krščanska prostost. Marsikak apostolski mož je že šel kakor vojščak Kristusov v one kraje in prelil ondi ne le svojega potu, ampak tudi svojo kri za srečo svojih bratov. Toda žetev je velika, delavcev pa malo: zato je treba, da gredo tadi drugi, katere vodi isti Duh Božji in se ne boje ni nevarnosti, ni težav, ni trpljenja, v one kraje, kjer je v navadi ta sramotna kupčija, in prines6 prebivalcem nauk Kristusov, ob jednem pa tudi pravo prostost. Za tako veliko podjetje je pa treba tudi primernih pomočkov. Ni nam mogoče brez velikih troškov izobraževati misijonarjev, pošiljati jih v daljne kraje, staviti jim stanovanja, zidati cerkve in jih z vsem potrebnim oskrbljevati, in kar je še kaj takega potrebnega. In za vse to bo treba skrbeti več let, dokler se oznanovalci evangelija sarai ne morejo vzdržavati v krajih, kjer so se naselili. O da bi imeli mi sami sredstev, da bi to breme sami labko prevzeli! Toda velika stiska, v kateri smo, ovira naše želje. Zato se obračamo na te, častiti brat, in na druge cerkvene predstojnike in vse katoličane z očetovskimi besedami, ter priporočamo tvoji in njihovi ljubezni to sveto in izveličalno delo. Vsi se želimo tega vdeležiti, da uam bo tako razdeljeno breme lažje, ter da se nad nas vse razlije milost Kristusova, da nam dodeli mir in odpuščenje grehov in drugih krasnih darov; saj se gre za razširjanje njegovega kraljestva I Zato smo odločili, da se na praznik razglašenja Gospodovega povsod nabira miloščina za imenovani namen. Izbrali smo si pa ta praznik izmed drugih zato, ker se je ta dan, kakor veš, častiti brat. Sin Božji prvič ne-vernikom razodel; pokazal se je namreč modrijanom, katere zaradi tega Naš prednik Leon Veliki po pravici imenuje prvence našega poklica in naše vere. Trdno upamo, da razodene Gospod Kristus, ganjen od ljubezni in prošnjil svojih sinov, ki so že prejeli luč resnice, svoje Božanstvo tudi onemu nesrečnemu delu človeškega rodu, ga razsveti in reši iz mlake malikovanja in nesrečnega stanja, v katerem je tako dolgo ječal. Ukazujemo torej, da se denir nabran imenovanega dnč po cerkvah in kapelah, ki so pod tvojo oblastjo, pošlje v Rim sv. odboru za razširjanje krščanskega imena. Ta bode skrbel potem, da se razdeli denar med misijone, ki so že ustanovljeni ali pa se bodo še ustanovili zlasti v ta nameu, da zatirajo sužnost po afriških pokrajinah. Delilo se bo pa tak6, da se bodo z denarjem onih narodov, ki imajo že svoje misijone za reševanje sužnjev, vzdr-žavali in podpirali, kakor smo omenili, prav isti njihovi misijoni. Ostalo miloščino pa bode isti sveti odbor, kateremu so potrebe onih misijonov znane, razdelil po svoji previdnosti med revnejše. Prav nič ne dvomimo, da bi preusmiljeni Bog ne sprejel dobrotno naših želja, ki jih gojimo za nesrečne Afričane in da boš tudi ti, častiti brat, skušal in trudil se izpolniti jih popolnoma. — Upamo po vrhu tega, da ta začasna in izredna pomoč, katero bodo zbrali verniki za odpravo te sramotne in nečloveške kupčije in za vzdržavanje misijonov, ne bo zmanjšala radodarnosti, s katero so podpirali že doslej katoliške misijono, pošiljaje denar onemu zavodu, ki je bil ustanovljen v Lijonu na Francoskem za razširjanje sv. vere in je odtod tudi svoje ime dobil. To dobrodelno napravo smo že davno priporočili vernikom in jo pri tej priliki vnovič pohvalimo, želeč, da bi na daleč okolu razširjala svojo dobrodelnost io veselo napredovala. Tebi pa, častiti brat, duhovnikom in vernikom tvoji pastirski skrbi izročenim podeljujemo prav iz srca apostolski blagoslov. Dano v Rirau pri sv. Petru, 20. novembra 1890, v trinajstem letu Našega papeštva. Leon XIII., papež. Politični preg-led. v Lj'J bl.i ar> i, 19. decembra, dešele. Podpora za nemSki ^Sulverein" v deželnem zboru dolenieavatrijakem. Dne 17. decembra razpravljali so poslanci v deželnem zboru dolenjeavstrijskem predlog, da se nakloni nemškemu „šulvereinu" podpora 2000 gld, Antisemitje so se temu protivili in vzlasti je poudarjal poslanec Schneider, da je to društvo nemško-židovsko društvo, a da so židje Nemcem mnogo nevarnejši, nego-li Slovani. Boriti se je treba proti Židom, ki nečejo delati, ne pa proti Slovanom, ki so delaven narod. .Sulverein" pridržuje otroke delavcev po zavarova-liščih, da bi njih stariši morali dlje časa delati po židovskih tovarnah. Pač ojstra, a resnična sodba. — Okrajno zastopništvo v Hernalsu je bilo razpuščeno, ker so hoteli pred spojitvijo z Dunajem vzeti še na posodbo 150,000 gld,, češ, vsaj jih bo Veliki Dunaj povračeval. Višja dekliška šola na Dunaju. Posl. Sue£s je stavil v deželni zbornici predlog, da se ob priliki razširjanja dunajskega mesta za Dolenje-avstrijsko ustanovi na Dunaju višja dekliška šola, ki bo v prvi vrsti gojila nemški jezik in nemško slovstvo, poleg tega pa predmete, ki bi vzgojevali niči tako ganljiv, da naši poročevalci od same „gine-nosti" niso niti trohice sporočili o njem svojim bralcem. Da ta .ocvirek" podam tudi slovenskemu občinstvu, seči moram po nemških listih na pomoč. Naš uradni list — da je med Slovenci pisan v nemškem jeziku, to je samo ob sebi umevno — piše: Freih, v. Schvvegel constatirte, dass in Krain das Bedilrfuiss nach der confesionellen Schule absolut nicht vorhanden sei, sowie dass auf Gruud eines seichten und wenig ernsten Ausschnssberichtes eine so bochwichtige Angelegenheit nicht discutierbar sei. V taki krasni obliki je bila torej izročena resolucija deželnemu zboru. Kaj ne, gospod vrednik, bolj jasno in tudi bolj poniževalno se ne more govoriti o verski šoli in o onih poslancih, ki so zdnjo predložili resolucijo. Gotovo zato pričakujete, s koliko silovitostjo so se dvigali slovenski konservativni (!) poslanci, da bodo odbijali tako podle napade na versko šolo in nd-se. Upate gotovo, da se je oglasil g. poslanec loški in kranjski, kateremu ie, kakor pravijo, vera korenina in narodnost brsteča veja, ko je videl, kako se Svegelnova sekira zadeva ob njegovo korenino, vzlasti ker sta že prej v neki seji imela ta dva poslanca neko dvoboju podobno prasko; za njima sevšda pričakujete, da ae je oglasil neizogibni zastopnik ljubljanski, čegar govori bodo obsegali neki nad polovico tiskanega poročila o deželnozborskem govorj en jn, ter gotovo ostro zavrnil nemške nasprotnike. Saj je znano, da o njem smemo reči: .Golla penna e colla spada — Nessuno val quanto Tasso"; za njima kajpada, se je prikazala še vsa druga konservativna garda zaupnih mdž slovenskega naroda. Poslašajmo torej, kaj o tem prizoru piše dunajska Židinja, ki izjemoma, žal, v tem slučaju po- ! roča resnico, kakor so mi zatrjevali poslušalci na ga- j leriji. List piše: .Izročena je bila zbornici tudi resolucija za versko šolo. Dr. SchaflFer in Scliwegel sta kar najodločneje poudarjala, da je naravnost lahkomiselno, v deželi tudi le s sprožitvijo tega vprašanja vzbuditi nemir in razburjenost, ker do sedaj vsaj v tem oziru nimamo vzroka tožiti. Nobeden poslancev ni žugnil od slovenske strani, da ovrže trditve govornikov manjšine. Mla doslo ven ci so pri glasovanju klerikalce pustili na cedilu ter zbornico zapustili, tako da je bila resolucija le s komaj imena vredno večino vsprejeta." i Ta prizor je vreden, da se nekoliko časa po-mudimo pri njem in da si ogledamo vzlasti slovenske poslance. Razdeliti jih moramo v tem slučaja na tri vrste, v poslance a) ki so verno molčali, b) ki so milostno v zbornici ostali, in c) ki so v glasovitem .katoliškem" marša bežali iz zbornice pred svojo lastno resolucijo, ki so jo možje doslednosti in odkritega postopanja nekoliko tednov prej sami toglasno vsprejeli na shodu slovenskih poslancev!! Gospod vrednik, znano Vam je, da se v politiki zgodi kar čez noč marsikaj čudnega; a take pikantnosti, kakor jo kaže pričujoči prizor, so tudi v politiki — bele vrane! Zanimivo je bilo videti, kako sta jo razven znanih radikalcev pobirala iz zbornice pred strašilom konfesijonalne šole tudi poslanca kmetskih občin Kamniškega in ribniško - kočevskega okraja. Škoda, ker ni bilo pri rokah kakega ribniškega rešetarja in kočevskega krošnjarja, ali pa kakega izdelovalca ilovtate posode iz kamniškega okraja in kakega veljaka iz Črnega grabna, da bi bili poslancema za .eksodus" služili kot častna straža. Čestitamo kmetskim občinarjem na teh strogo konservativnih, zlasti za višjo izobražbo kmetskih deklet vnetih in vlado-vladnih zastopnikih. Takozvana srednja stranka, kjer je združena .krista-lizovana slovenska pamet", svesta si svoje častitosti, je milostno ostala v zbornici pod pogojem, da nobeden takozvanih .klerikalcev" v razpravi za versko šolo ue črhne besedice. In tako se je posrečilo z združenimi močmi, da v obrambo resolucije za konfesijo-nalno šolo ni od konservativne večine nikdo odprl ust, dasi je manjšina strastno udrihala po njej. Od pamtiveka slavnoznana vernost slovenska je krasno zažarela v tem slučaju tudi v javnem našem življenju 1 Upam, gospod vrednik, da sem Vam podal s tem ginljiv prizor iz zbornice po večini pristno-kou blagonravno ženstvo, ki bi bila najlepši kras glav- i Nemilfa. Hesijski katoliški shod v Mogun- -------------------.....^ —ciji, katerega se je vdeležilo do 10.000 oseb, vršil se je prejšnjo nedeljo. Med drugimi resolucijami 80 sprejeli te-le: Neznosno mora biti za nas katolike, da so v Nemčiji pripuščeni redovi zavisni od milosti in nemilosti posvetnih oblastev. Nič bolje ni v Hesiji, kjer je postava, ki pravi: „Novo nasta-njenje, zavodi pobožnih redov ali kakih bratovščin nega mesta iu bi polno človeških čutil posredovalo med revščino in blagostanjem. Ta šola naj se imenuje »Schillerstiff. —- Mi smo dr. Suessu prav hvaležni, da je jasno in točno narisal načela, ki naj vodijo višjo dekliško šolo. Sedaj vemo, kaj se namerava s takimi šolskimi zavodi, naj se osnujejo kjerkoli. Komaj je nemški cesar spregovoril, naj bo nemščina glavni predmet v šoli, že njegovi opičarji na Dunaju isto trobijo in pred vsem hočejo to vresničiti pri šolskih zavodih za ženske. Kaj k temu poreče ven, kaj avstrijsko domoljubje, zato se ti vzori rodoljubja ne menijo. — Da je nameu brezverske šole čim preje dosežen, treba tudi ženstvo vzgojevati v tem smislu, in pri tem delu so fra-masonski »bratje" jako marljivi. Cesar o krstu otrok ix mešanih zakonov na Ogrskem. L.sli poročajo, da je cesar poslal predsedniku gorenje zbornice ogrske baronu Vay-ju, vodji protestantske stranke, grofu Ferdinandu Zichy-ju, vodji katoliške stranke in kardinalu Si-morju pisma, v katerih izraža željo, da bi se vprašanje o krstu otrok iz mešanih zakonov ne razpravljalo v gorenji zbornici. — Želeti bi bilo, da bi se to vprašanje vredilo, kakor je najkoristneje človeški družbi, namreč po načelih katoliške vere. Cesarjevo pismo je neki na shodu škofov prebral kardinal Simor; cesar izraža željo, naj se škofje v tem oziru še enkrat obrnejo v Rim ter za zdaj preprečijo debato o tem predmetu v višji zbornici. Ruski židje na Dunaju. Ruska vlada v zadnjem času kruto izganja židove z Ruskega; mnogo izmed njih jih prihaja v Avstrijo, vzlasti ua Dunaj. Il tega vzroka je antisemitski poslanec Schalabock vprašal župana, kaj misli v tem oziru storiti, da zapreči preseljevanje na Dunaj ljudem, ki niso vajeni ne delu ne obrti, ki bi bili torej zelo škodljivi dunajskim socijalnim razmeram. — Županov namestnik je odgovoril, da je to državna stvar, ki ne spada pred deželni zbor, zaradi tega v tem oziru tudi županstvo ne more ničesar ukreniti. Tnanje drtaT«. Rusija. Iz Peterburga se poroča: Bivši ruski zastopnik na Kitajskem, Kumanj, je došel iz Pekinga. Kakor zatrjuje »Petersburger Zeitung", izprosil je Kumanj od kit »jske vlade, da je odprla pot ruskemu prometu v p krajino Senzi, ter dovolila, da osnuje ruska vla'rentizem ni nikakor v šolah na svojem mestu, marveč pokazati mu moramo vrata." — VirhovoKochu. Iz Berolina se poroča 15. t. m.: Virhov se je izrazil prot' nekemu zastopniku »Ntwyork Heralda", da bode preteklo jedno, dve ali celo tri leta, predno se bo lahko reklo, da ima Kochovo zdravljenje kak vspeh. Bergman in Koch sta precej gotova v svoji metodi, a manjka jima še dokazov. Virhov tudi ne misli, da bode Kochovo sredstvo popolna diagnoza za vse sušičoe slučaje. — Misijoni med severnoameriškimi m uri ni. Kakor kaže zadnji ljudski popis, živi v Severni Ameriki 9,000.000 murinov. Število katoliških murinov med njimi je še jako neznatno. Še-le v novejšem času so pričeli katoliški misijonarji resno širiti sv. vero med murini. V Baltimoru sta dva zavoda za vzgojevanje katoliških mašnikov-misijonarjev. V jednem teh dveh zavodov je tiidi pet murinov. TeJeg^rami. Ounaj, 18. decembra. Kakor se poroča danes iz Lvova „Pol Corr.", vrlo naprediije sporazumljenje, ki seje pričelo po znani izjavi Mladorusinov v gališkem deželnem zboru v smislu onih, ki so ta program sestavili, in v smislu rusinskih škofov, ki so ta program priporočali. Praga, 19. decembra. Kakor pravi poročilo razstavnega odbora, podaril je knez Clary 2000 gld. za deželno razstavo. Tudi iz liberškega zborniškega okraja so došla mnoga poročila, tako da je razstava dejanjsko in financijelno popolnoma zagotovljena. Odesa, 18. decembra. Črni Gori podarjeni parnik „Jaroslav" je odplul včeraj s 100.000 pudov turšice za stradajoče Črnogorce in s poskušnjami različnega ruskega blaga, ki se bo razprodajalo v Orni Gori. Berolin, 18. decembra. Ko je zdravil profesor Libbertz nekega bolnika po Kochovi metodi, umrl je bolnik po prvem poskusu. Koch sam priznava, da je to prvi slučaj, ko je zdravljenje provzročilo smrt. Bombay, 18. decembra. Danes se je sesula v indijskem predmestji štirinadstropna hiša. Nad 100 ljudij se je ponesrečilo. Kakih 30 oseb je mrtvih, mnogo nevarno poškodovanih. Listnica vredništva: Gosp, J. J. v Ljubljani: Ni nam bilo mogoče ustreči Vasi želji glede na čas in prostor. Prihodnjič. Komu naj izročimo list? Umrli ho: 16. decembra. Pavel pl. Gerlic7.y od Gerlicze, hišni posestnik, 22 let, Gospodske ulice 3, jetika. — Marija Ihan, šivilja, 49 let, Florijanske ulice 42, jetika. 17. decembra. Marija Pajk, kajžarjeva hči, 14 mesecev, Ilovca 8, hripa. TrcmenHko »poročilo. I Cas Stanje gg --Veler Vreme .S;* « ______„_■ irikom.ra toplom.r« ° ^ opazovanja , ^^ po conijn » g 7. u. zjut. 7'2() 2n ^5-B brezv. oblačno 18 2. u. pop. 726 7 —4-0 „ » O 00 9. u.zveč. 729 3 -5-9 Srednja temperatura —5 2", za 3 6" pod normalom. l>iirin{Mkn borza. (Telegrafično poročilo.) 19 decembra. Papirna renta po lUO al. 16% davkal 89 gld. 05 kr. Srebrna „ 5% , !U0 . „ 16% „ 89 , 20 . 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 , 55 „ P.apirna renta, davka prosta......101 , 40 „ Akcijo avstr -ocersRe l);tnse......979 , — _ f,'reditne akciit- .............302 „ 25 „ ;.ondon . .'..........114 „ 50 , Srebro............— » — » Francoski napoleond. . . . . . . 9 , OS'/«, Cesarski cpkini...........5 „ 45 „ Nemške marke ..................56 „ 32>/,, Stanje aTHtro-ogernke banke dne 15. decembra 1890. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 426,437.000 (— 4,606.000) Kovinski zaklad „ 244,735.000 (-j- 1.000) Listnica » 155,875.000 (— 9,644.000) Lombard , 29,556.000 (+ 1,704.000) Davka prosta bančiui rezerva gld. 28,509.000 (+ 6,614.000) Primerna, izborna božična darila a^ (tudi z glasbo) '^K priporoča (6-3) prva kočevska duinača obrt v Ljubljani (Šelenburgove ulice 4). Tujci. 17. decembra. Pri jfiahfv: Oultrer, tovarnar ; Ballcr, Herzng, Lacon, Hill, trgovci; Pichler. a?cku-rančni uradnik Pruska, nadinžener, z Dunaja. — Haron Lazzarini iz Gradca. — lierghoffer, potovale.', iz Celovca. — Kubasch iz Plzna Pri Hiona: Schlagenhemfer, ces. svetnik in nadiornik c. kr. državnih železnia; Braun, trgovec, z Dunaja. — Jelenec s Trnja. — Vaider iz Domžal — llirschman, trgovec, iz Siska. — Feldman, inžener; Leder, tajnik, iz Gradca. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dnnaji 1873, Parizu 1878, Klavirji na obroke za na deželo Malonski kriluHti klarir, pianine (52-50) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. May(r na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 460 gld., 600 gld., 60O gld., 600 gld., 650 gld., pianine za 360 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do !).50 gld. '•gr iKpoaoJilo klavirjev xa n> deialo pod naj-ugodn«Jilml poboji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, Vil., Burggasse71. Sargove glicerinove špecijalitete. Odkar s>a izumila glicerinove špecijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knpžie rodbine. Te špecijalitete priporočajo: prof. baron Lietig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd, dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd. Ollcerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe »0 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno gllccrliiovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „ Tekoče gllcerlnovo milo v steklenici............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Gllccrlnovn ustna krema v steklenici............50 „ Gllkoblastol (sredstvo za lepe la«e in od.4ranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke ...,.» 1 20 ■r tf IIDflV^I^ glicerinova zobna krema po........n —.35 Ilillilrlf^rill (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh leknrnnh in parfnmerijah. (8)