SZ. stnllka. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto ••••••« K 24 — pol leta . 12 — četrt leta ....... 6 — na mesec •••••• . 2*— v upravništvu prejeman: celo leto. ...... K 22 — pol leta 9 •« • . 11'— četrt leta•.......550 na mesee • ••••• . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nllca at. S (v pritličju levo,) telefon it 34. Izhaja vsak dan svečar isvzeoasl nedeljo In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vtsU za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. ■ Posanteans številka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** telefon št. 89. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K 25'— pol leta B 13 — četrt leta . 6*50 na mesec ...... . 230 za Nemčijo: celo leto ... . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto....... K 35,— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprsvnistvo (spodaj, dvorišče levo). Snaflova ulica si. 5, telefon št 85. Albanski kongres. Dunaj, 3. marca. V soboto se je konstituiral v Trstu »vsealbanski kongres«, da začrta temelje bodoči novi državi Albaniji. Na dnevnem redu se nahajajo namreč tri glavne točke: neodvisnost Albanije, ureditev njenih meja in določitev forme vlade. Kakor videti namerava tržaški arnavtski kongres igrati vlogo nekake konsti-ruante. Dobro. Kongresisti so previdni ljudje; doma na arbanaški zemlji prilike za konstituiranje države še niso povsem ugodne. Zaenkrat se nahaja Albanija še v rokah »sovražnika« — srbske čete, ki so jo osvojile in oslobodile še niso zapustile njenili mest in pokrajin; Zato so se albanski državniki zatekli pod gcsto-Hubno streho avstrijske monarhije, katere oficijalni reprezentant v Trstu namestnik princ liohenlohe občuduje po nalogu dunajske vlade ne le krasno albansko zemljo, temveč tudi plemenite njene prebivalce. Kongres zboruje v imenu in zastopstvu albanskega naroda in ima pretenzijo biti prvi arnavtski parlament. Z veliko resnobo so udeleženci verificirali« svoje »mandate« ter si V redili s pomočjo nekaterih dvomljivih ^Evropejcev' parlamentarni poslovnik. Verifikacija mandatov pa je morala biti zelo kočljiva stvar, kajti hed deputati« ni skoraj niti enega zastopnika albanskega prebivalstva, zorana gospoda je marveč v koliko io moremo prištevati dostojni družbi salonsko arbanaška, to se pravi, da ;e morda res arnavtskega ali dozdevno arnavtskega pokolenja, živi pa že cele rodove v Evropi ter se si-jer čuti francosko, italijansko itd. Ti poslanci« so izgubili že davno svoje stike z arbanaško zemljo in ar-banaškimi plemeni in le velika poli-nčna agitacija za »svobodno Aibani-jih je zopet privedla v »narodne« vrste. Druga kategorija zborovalcev sestoja iz sumljivih elementov, katere je najboljše označiti kot politične nte udinjajoče se danes tej, jutri drugi državi. Reprezentant te sorte je podpredsednik kongresa Derviš Mirna, agent najdvomljivejše kako- LISTEK. Historija. Spisala Temeniška« (Daljo.) »PrižgiJ cigareto, Ivam« »Bom — hvala!« »Vidiš, tako-le sedevam na večere. Ej, pridejo časi, ko ne vem z mislimi kam in kako bi. Kakor bi sta! onkraj življenja in ga gledal, kako teče mimo... Pa si prižgem cigareto, in v oblačkih snujem misli, ki so in — niso.« • Razumem, so in — niso. Koliko časa pa sediš tako, ves večer. Ne — vso noč?« »Tudi vso noč.« Ha — ha!« Prešerno se je zasmejal Ivan, prekrižal noge in se na-slonil udobno v star, oguljen naslanjač. Potem pa je pričel: »In ne greš ven? In — ženske, kaj?« »Ah — ženske!« Zamahnil je z roko Pavle in se ironično nasmehnil. Bled mu je bil obraz. Koščen in starikav, kakor bi bil preživel leta in leta v burni strasti, je bil videti, kakor bi bil izmučen do smrti. Sedel je, sklonjen na mizo in zrl vanjo. Potem pa Je počasno dvignil glavo vosti, ki te za denar agitiral med Arbanasi že v prilog srbskim interesom, pa tudi že italijanskim in romunskim, človek, ki je menda iz štirih držav izgnan in ki je v zadnjem času prišel do spoznanja, da mu gori srce pravzaprav za — Avstrijo kot pokroviteljico in osvoboditeljico junaškega naroda albanskega. Možje, ki so pravi zastopniki albanske ideje so na kongresu redke izjeme. Pravimo albanske ideje in ne albanskega naroda. In tudi prva beseda ni točna. Albanska ideja kot narodna ideja ne eksistira, ona je marveč od zunaj, od tretje strani vzpostavljeno geslo, katero je plemenom bivajočim v Albaniji popolnoma tuje, kakor je tem plemenom tuje tudi samo ime ^albansko«. Tržaški kongres hoče biti albanska konstituenta. Dobro je si predočiti stvarne predpogoje tega namena, ki nam zaeno podajajo izglede v bodočnost nove svobodne države »Albanije«. Bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič se je potrudil zbrati odgovore na razna »albanska vprašanja« skoraj izključno iz avstrijskih avtorjev, katerih objektivnost je z ozirom na albansko navdušenje v monarhiji gotovo zvišena nad vsak dvom. Kaj so Albanci? Geografi razumejo pod to besedo prebivalce ozemlja, ki obsega v bistvu oba nekdanja turška vilajeta Skader in Janino, in ki govore razne mešanice iz preostankov starega ilirskega jezika ter slovanskih in romanskih narečji. To prebivalstvo ne tvori enotnega naroda, temveč le celo vrsto plemen, ki so si deloma popolnoma tuja po običajih, tradicijah in jeziku ter se ločijo v dve glavni skupini severnih Škipe-tarov in južnih Sjipenja. Ta plemena skupnega imena sploh ne poznajo, in ne kažejo niti enega skupnega narodnega znaka. Ne tvorijo niti etničen tip, nimajo skupnega jezika (»Albanec*' enega plemena ne razume »rojaka^ iz drugega plemena, kar se osobito eklatantno kaže na tržaškem kongresu), nimajo skupne zgodovine, niso nikdar tvorili svoje države in manjka jim čuta narodne zaednice. Škipetar se čuti kot Nikaj. Kalmeti, Klementi ali kateremu ple- menu že pripada, nikdar pa ne kot Albanec; narobe, sovraštvo med posameznimi plemeni jc mnogo večje kakor pa na pr. nasprotstva med Ar-navti in drugimi narodi. Skupno ime »Albanci« je le označba, ki jo rabijo evropski narodi radi enotnosti za vsa ta plemena. Za vsako izmed zgoraj navedenih trditev podaja Gjorgjevičev spis dokaze iz avstrijskih avtorjev, ki (včasih zelo neradi sicer, toda vendar) priznavajo nepobitna dejstva. Med temi avtorji se nahajajo znana albanofilska imena barona Nopcsa. konsula Hahna, inženirja Steinherza in drugih. In albanska kultura, katere se je gotovo spomnil princ Hohenlohe, ko je imenoval Arnavte »plemeniti narod« ! Edina skupna tradicija arnavt-skih plemen je krvna osveta in večno roparstvo. Pri nobenem narodu niso strahote krvne osvete take, kakor v albanskih gorah, 40—70% moškega prebivalstva pogine zavratno kot žrtev te strašne institucije, ki tvori takorekoč unum et summum jus albanskih gora. Vsak poskus uvesti pri teh divjih plemenih najprimitivnejše pravne pojme ter uvesti vsaj za kapitalne zločine urejeno pravosodje se je dosedaj ponesrečil. Vsakega sodnika so Albanci ubili. Etiške kvalitete teh"plemen so globoko pod nivojem vseh drugih evropskih narodov, niti slovita »besa« arnavtska, niti »gostoljubnost« nimate pod arnavtsko streho zanesljivega zatočišča. Na stoterih slučajih dokazujejo baš tudi avstrijski avtorji nezanesljivost bese in gostoljubnosti. Arnavtski »narod« si torej še niti ni prisvojil etiške prvotine, da je gost pod streho svet in nedotakljiv. In tudi krščanstvo ni moglo iz teh divjakov ničesar napraviti. Zlasti katoliški Arbanasi stoje moralično na silo globoki stopinji in vera jim je nekaj povsem zunanjega, pojmovanje religije povsem pogansko, krščanska etika popolnoma neznana. Zaradi malenkosti so pripravljeni menjati veroizpovedovan.ie in če jih katoliški svetniki ujeze, se zatečejo k proroku Mohamedu. Vera najbolj katoliških Malisorov je mešanica krščanskih in muslimanskih naukov. Zna- čilni arnavtski pregovor pravi: »kjer je meč, tam je tudi vera«, torej prav originalna varijanta nekdanjega evropskega cujus regio eius religio. Ta uivji element nima seveda nikake kulturne prošlosti. Tradicija o Skanderbegu, katerega kliče na pomoč tudi tržaški kongres, je morda edini skupni zgodovinski spomin ški-petarskih plemen. Značilno pa je, da je ta tradicija bistveno srbska, kakor je bil po materi in starem očetu Srb tudi Skanderbeg. In o Skadru« »albanski« metropoli peva le srbska narodna pesem, ne pa albanska. Naravno je, da Arnavti nimajo tudi nikake kulturne sedanjosti. Ne poznajo niti urejenega gospodarstva, nimajo ne literature, ne umetnosti in celo studenci narodne poezije so silno skromni in primitivni. Za to »ljudstvo«, o katerem trde nekateri italijanski avtorji, da se med njim nahajajo celo eksempiari tipičnega pračloveka z repom (?) se pehajo kongres, Avstrija, Italija ustvariti svobodno Albanijo. Za ta plemena reklamira trozveza »historično« ozemlje »velike Albanije«. Kedaj je obstojala taka država in kakšne uspehe lahko doseže — za Albance in za njihove pokrovitelje? Generalno stanka na Ogrskem. V včerajšni seji ogrskega državnega zbora so sklenili, da pride predloga volilne reforme danes kot druga točka na dnevni red. Vlada namerava v 8 do 10 sejah absolvirati volilno reformo, če se bo že pričet-koma pokazalo, da se generalna stavka ne bo posrečila. Če bi se pa to ne zgodilo, bo skušala vlada s pomočjo nujnih predlogov dokončati razpravo o volilni reformi v dveh sejah. Ker so se pojavile govorice, da sploh ne bo prišlo do stavke, so vprašali nekega člana vodstva soci-jalnodemokratične stranke, ali odgovarjajo te govorice resnici. Ta je izjavil, da strankino vodstvo ne bo dopustilo, da bi kdo nanj vplival, in da bo svoje postopanje uravnalo samo po taktični potrebi. Če bo vodstvo smatralo za potrebno, tedaj se bo pričela generalna stavka za časa raz- prave o volilni reformi ali pa pozneje, ko se bo volilna reforma izvedla. Vsled te izjave mislijo nekateri, da bo stavka preložena. Grof Apponvi je prosil socijalne demokrate, naj ne stavkajo, da se s tem prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Vendar pa je splošno mnenje, da se bo generalna stavka še danes pričela. Vodstvo so-cijalnodemokratične stranke je od danes naprej v perrnanenci. Moment, ko bo dalo vodstvo znamenje za pri-četek stavke, je odvisen od dogodkov v parlamentu. iUbonski kongres v Trstu. V drugi seji albanskega kongresa, udeležencev je bilo že nekaj menj kot pri prvi, je prebral predsednik Konica beg protokol prve seje, ki je bil odobren. Nato so se prečitali razni brzojavni pozdravi, ki so došli tekom dneva kongresu. Pozdravili so kongres med drugimi seveda avstrijski zunanji minister grof Berchtold, laški zunanji minister Di San Giuliarv), dalje več zunanjih albanskih kolonij, okrog sto albanskih municipijev v Italiji in drugi. V nedeljo zvečer je dospel na kongres kot zastopnik Ro-muncev y Ameriki universitetni profesor Kristo Pattajo. Nato so govorili razni govorniki, ki so v bistvu samo pozdravljali razne one, ki se z veliko vnemo zavzemajo za brate Arnavte in se jim zahvaljevali za njih nesebične simpatije. Zahtevali so dalje, da se priklopita bodoči veliki Albaniji tudi Skader in Janina, češ, da brez njih Albanija ne bo mogla živeti. Kaj bodo rekli k tej zahtevi Črnogorci, Albance seveda nič ne briga, in tudi ne vpoštevajo, kdo je prelival in še preliva kri za te kraje. Na takem kongresu se pač lahko vse, kar ne ugaja, pr zre. Od sklepov kongresa pa do udejstvitve pa je seveda še dolga pot. Nato je predsednik naznanil zborovalcem, da je bilo predsedstvo kongresa pri namestniku princu Hohenloheju, ki je deputacijo vljudno pozdravil in izrazil željo, da bi bili Albanci dobri sosedje Avstrije. Nikolaj Ivanai je hotel govoriti o zasedanju bodočega stolčka albanskega, in zvedelo bi se bilo gotovo zopet kal zanimivega, Če bi ne bil predsednik vzel govorniku besedo. — O ozemlju, ki naj bi pripadalo, je govoril nato in dejal: »Ivan, ti pač ljubiš ženske?« »Če jih ljubim, Pavle? Čudno vprašanje. Kaj bi jih ljubil! Igram se z njimi.« »In se da?« »Kaj — igrati?« »Da.« »Seveda se da, in še imenitno. Ha - ha! V velikem mestu ni smisla za veliko ljubezen, ni smisla za resnost in mrklost. Živim v vednem smehu in se poglabljam v nič — bi rekel ti, jaz pravim v globočine opojnosti.« »Kaj najdeš tam?« »Opojnost.« »Ha — ha!« se je zasmejal Pavle, tako trdo in ironično se je zasmejal, da ga je Ivan nehotoma pogledal. »Čemu se smeješ tako?« »Nič — nič, prišlo mi je. Koliko časa se pač da opijati se in se vrteti v kolobarjih, ki so vsi sivi in zapleteni, in vendar ni iz vseh zapletenosti niti pičice, ki bi se je oprijel in vsaj zadremal ob njej. Nič ni — nič.« »Pri tebi je vse nič. Nihilist!« »Morda. Čutim in vem pa, da nisem za tako življenje. Ves star sem.« »Ha, ha — imenitno! Star pri petindvajsetih letih!« Molčala sta, in luč je tako motno osvitljevala ozko sobo, vso staro in zaprašeno. Vse razmetane so le- žale knjige po mizi tn stojalih, in polno trohnobe je bilo v vsem ozračju. »Ti moraš med nas, Pavle. Med družbo, ženske, pijače!« »Ironija.« »Čemu bi bila to ironija? Ti sam si v vsem tem poosebljena slepota in ironija —, sediš doma, guliš se po stolih in zofi, motriš prašne kolo-| barčke, zažigaš cigarete. In pri vsem j tem si mlad in življenja potreben.« »Mlad in življenja potreben — hm. Sicer pa, pustiva to. Nisem za vas, ne za vaše veselje. Visim, kjer visim, in sam bom odgovoren in sem odgovoren za vse. Pusti me s tem! In poleg tega — študirati moram, biti moram že vendar enkrat kaj!« > Stara pesem, dragi moj, stara pesem. Veliko jih je hotelo, kar hočeš ti. No, pa recimo, da bi res študiral. Vendar sem prepričan, da ne prebereš niti vrstice iz učnih knjig. Saj te še k predavanjem ni.« »Ne rabim vaših predavanj! Sam hočem doseči po svoji moči in svojih sodbah, kar bom. Ne maram poučevanja v starih frazah, ki so jih govorili že leta in leta prej, in Jih bodo spet za vami.« »Pojdi, pojdi, Pavle! Poznam to. Vsak hoče z nekako novostjo na dan, ko pa vidi, da le he gre, se slednjič uda starim frazam, kakor jih imenuješ ti, ali pa se uda starim zakonom.« »In ti so?« mu seže naglo Pavle v besedo. »In ti so: pijača, onemoglost, spanec — ali pa —« »Ali pa?« »No — ali pa norost.« »Tako.« Težko je dihal Pavle in se ni ganil. »Kaj te to vznemirja? Ti vendar ne boš tako neumen. Prideš?« »Kam? — Ah, tako! Ne, ne — pusti me, Ivan!« Vstal je Ivan in se pripravil, da odide. »Zal mi je tebe, Pavle, rad te imam. Če pa si tako zagrizen sam vase in svoje nazore, bodi — pa pomni, da me boš sam poiskal, razumi dobro, sam me boš poiskal, da ic popeljem med naše svate, ha — ha!« »Ne bom te iskal,« je del mrklo Pavle, vstal in spremil Ivana do vrat. »No, videlo se bo. Z bogom!« »Lahko noč!« Zaprl je vrata za Ivanom, sedel na stol in prižgal cigareto. Gubančil je čelo, zaril roke v lase, sedel nekaj časa nepremično tako, potem pa je hitro vstal in se rezko zasmejal: »Ha — ha — mladost!« Naslonil se je na okno, luč Je ugasnil in Je zrl doli na ono vršečo množico, ki je ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Bleščale so se svetilke, velike in majhne, razsipale so žarke, tako radodarno so jih razsipale, da so padali vsi razkošni po ulicah in ožarja- li ljudi, kakor v vrtečih kolobarjih. In vsevprek je vršalo in šumelo, smejalo se je v sarkastičnem smehu, trepetalo je v ozračju, kakor trepetajo odmevi razgaljenih in razkosanih duš. Pavle je gledal in gledal, pa kmalu ni videl ničesar, sebe je videl, sebe in svojo pot. Saj ni bilo .dolgo od tega, in vendar je bilo že dolgo, dolgo, odkar se je ločil od matere iz malega mesta in prišel semkaj v to vseširno in neskončno mešanico. Oni hlad je začutil, ki ga je bil vzpre-jel ob začetku samote. Ljubil je mater, bila mu je veliko, in nekaj lepega je začutil ob spominu nanjo. In časih se mu je zazdelo, da ni prav, da živi tako življenje ona, mati, ki je toliko trpela in še trpi. »Čemu toliko trpljenja, kaj je zakrivila? Ali mora biti, mora? In Je vsakemu tako?« Nanj je upala mati, zanj je živela. Vse mu je dala, in vendar kaj, kaj ima on, Pavle, študent v velikem mestu od teh žrtev? On, ki se meče slepo in nemo dalje po poti, ki se uničuje in ubija dan na dan,—? Zavist mu je vstajala časih, kakor sika-joča kača je vstajala, zavist do vseh onih, ki so bili povsem drugačni, kakor on. Pavle ni bil vesel, ni bil žalosten, top je bil in nem. »In vendar, je to topost, če sem preklinjal vse dneve življenja? In čemu?« (Dalje prihodnjič.) f Strati 2. • SLOVANSKI NAROD. 52 štev. Hil Mossi, ki Je poudarjal, da morajo in smelo zahtevati Albanci za se ne samo kot je bilo že omenjeno, Skader in Janino, v katerih dveh vilaje tih prebiva baje nad pol milijona Albancev, marveč pred vsem tudi jedro Albanije vilajeta Kosovo in BItolj, kjer je glavno torišče bojev za albansko osvoboditev, in katera vilajeta hočejo sedaj priklopiti, in to na željo panslavistov, srbskemu kraljestvu. Zborovalci so kar strmeli. — Se več, govornik je poudarjal, da bodo Albanci protestirali proti temu z orožjem v roki. To je bila nedeljska predstava. V ponedeljek, včeraj zjutraj, so se Albanci zopet zbrali in govoril je Fan Noli o obmejitvi bodoče Albanije. Albanski narod, pravi govornik, navdušen Albanec in brat Nemcev, zahteva po geslu Balkan Balkancem: »Albanijo Albancem!« Nato se bavi z etnografiČnimi,političnimi in geografičnimi mejami Albanije in zahteva seveda tudi vilajete Skader, Janino, Kosovo in Bitolj. Bitolj, pravi govornik, je popolnoma albanski, tam je samo nekaj grških jezikovnih otokov, Skader je zgodovinsko mesto Albanije in strategični jez proti tujim vsiljivcem. Kosovo, to je zibelka albanskh vstaj in rojstni kraj historičnega manifesta albanskega naroda proti Turkom. Albanija, kakor jo projektirajo balkanske države in tripelententa, ni Albanija, marveč mrtvo truplo, ki razpade (?) in Evropa bo kmalu uvidela, da bo morala izpolniti željo Albancev. — Evropa se bo tresla — Marc Caccarigl je predlagal nato, da naj se naprosita Avstrija in Italija, da intervenirata glede strašnih zločinov in krivic, ki so jih prizadjali Srbi ubogemu mirnemu in krotkemu albanskemu narodu, takoj za njim pa je pozival znani albanski četovodja, ki je znan po svojih nasilstvih, da naj se Albanci z rdečo zastavo skipetarsko in orožjem v roki kruto maščujejo za nedolžno kri albansko. S tem je bilo ponedeljkovo dopoldansko zborovanje končano. Vojna na Balkanu. Mir na obzorju. Niti iz Sofije, niti iz Carigrada ne prihajajo sedaj poročila o bojih. Da iz Sofije ne prihajajo poročila, ne more presenetiti, ker bolgarska vlada niti v časih, ko so hiteli Bolgari od zmage do zmage, niso trobili svojih uspehov v svet. Enostavna poročila: Vzeli smo Svilen, zapodili smo sovražnika iz Lozengrada. Oblegamo Odrin. Pri Bunar Hisarju se vrši bitka. Vzeli smo Baba Eski. Zmagali pri Lile Burgasu. Sovražnik se umika preko Corluja in Istrandže. Zavoje-vali smo Rodosto. Dimotika v naših rokah. Stojimo pri Cataidži. S temi lapidarnimi besedami je bil označen ves zmagoviti pohod Bolgarov. Da so prihajale v svet vesti o njih sijajnih zmagah, to so storili večinoma tuji. zlasti pa angleški vojni poročevalci. Boli presenetljivo pa je, da se- j daj, ko očividno mirujejo na bojiščih topovi in puške, ni iz Carigrada nikakršnih poročil o zmagah. Vajeni smo bili slišati, da so Turki izvojevali tu in tam velike zmage. Pri Bunar Hisarju je bila baje njih zmaga tako sijajna, da je bil videti najmanj Lozen-grad za Bolgare izgubljen. Iz taktičnih ozirov pa so se Turki umaknili in se umikali tako dolgo, da so prišli v trdnjave za Cataidžo. Tedaj je spoznal tedanji turški kabinet, da je treba žrtvovati veliko, da ohrani Turčiji veliko. Spoznal je, da grozi Carigradu samemu velika nevarnost. Začela so se pogajana. Turški kabinet ni bil bogve kako popustljiv. Odrin, da, celo ves odrinski vilajet je hotela turška vlada ohraniti in več kakor enkrat so grozila pogajanja, da se pretrgajo. Končno so vzele velesile zadevo v roke ter skušale doseči kompromis med obema nasprotujočima si zahtevama. Ni se jim posrečilo, ker je prej padel kabinet in so vzeli mla-doturki vlado v svoje roke.To je bilo znamenje za nadaljevanje vojne. Mladoturki so napovedovali velike zmage, osvojitev vseh že izgubljenih pokrajin in morda tudi osvojitev cele Vzhodne Rumelije, morda še več. Sanjali so o Plovdivu, morda celo o Sofiji. Takrat so spoznali Bolgari, da njih pozicije pri Cataidži v tem letnem času niso primerne. Umaknili so .se nekolko proti severu v boljše pozicije. Bolgari so dobro uporabili pri tem svoje vojne izkušnje. Niso hoteli prelivati preveč krvi, ^ato so šli nazaj, kjer hočejo počakati ugodnega trenotka. Bolgari so se izučili v tej vojni, da je obleganje trdnjav, ki jih je vse polno pri Cataidži, zelo zamudno dek>, da pa padejo trdnjave same, če pridrvi v nje razbita in demoralizirana armada. Tako je padel Lozcngrad, tako so padle utrdbe pri Bulairu in tako naj bi padle tudi trdnjave od Cekmedže do Derkosa. Ko so se začeli Bolgari umikati izpred Čataldže, so vplili v Carigradu o velikih zmagah turškega orožja, v resnici pa se turška vojska ni upala za- pustiti svojih trdnih pozicij, izvzemši seveda manjše oddelke, ker se je Čutila varnejšo za okopi in zidovi, kakor na prostem polju. Ponesrečeni poskusi Enver bega izkrcati vojaštvo pri Rodosti in pri Šarkeju so storili tudi svoje. Težke poškodbe najboljših turških ladij so onemogočile tudi večje akcije. K temu pa so prišle v zadnjih dneh zarote v Carigradu samem. Spoznanje, da s tako razpadlo vojsko, kakor je ona pri Cataidži, in po takih ponovnih porazih kakor pri Rodosti, šarkeju, v dolini reke Karak in pri Bulairu, ni mogoče več upati na kak uspeh, je končno prisililo kabinet, da je zaprosil miru. Očividno bi turška vlada zopet rada zavlekla pogajanja, da med tem ojači svoje pozicije in da se zlasti preskrbi z denarjem. Tega pa Balkanska zveza sedaj gotovo ne bo pripustila. Sklenila bo brez dvoma mir le z orožjrm v roki in ko bodo zavele bele zastave na krvavih bojiščih, se bo lahko zavedal vsak vojak, da je konec groze in trpljenja in da se bo vrnil k svojim ljubim. Hitro to ne bo šlo. Ceste razmočene, železniške zveze pomanjkljive, vse to bo oviralo povratek armad Balkanske zveze. Tudi bodo morali čakati zavezniki, da odpokliče turška vlada svoje čete, kolikor jih ni neobhodno potrebno, ker Turku ni verjeti in pretveza za novo vojno se kaj hitro najde. Ves Balkan vzdihuje po miru. Turčija ga potrebuje najbolj, pa tudi zavezniki morajo doseči mir, da zgrabijo zopet za plug in da poneha ona napetost živcev. Armade so utrujene in niti enega ni, ki bi ne želel, da bi bil skoraj konec tega strašnega klanja. To pa, kar so zavojevali in kar bodo še zavojevali do konca mirovnih pogajanj, mora ostati zmagovalcem, brez tega ni mira. Za mir se zavzema zlasti Rusija, ki posreduje v Carigradu in v Sofiji, in že je pričakovati, da oba nasprotnika privolita v pogoje velesil. Tudi srbski vladni krogi so mnenja, da mora Balkanska zveza vztrajati na tem, da se morajo mirovna pogajanja vršiti brez predidočega premirja, da pa mora pasti prej tudi odločitev glede Skadra in Janine. Spopad pri Šarkeju. (Po pripovedovanju Turkinje, prostovoljke.) Mlada Turkinja, ki se je kot prostovoljka udeležila boja pri Šarkeju, je ob povratku v Carigrad pripovedovala uredniku armenskega lista »Azadamar« to-le: »Udeležila sem se boja pri Šarkeju. Šrapneli so padali kakor toča. Naši vojaki so se bili kakor levi. Sredi toče krogel in granat sem obveza-vala ranjene vojake.« — Ali so bile tam tudi druge ženske? »Ne, tam sem bila samo jaz.« — Kaka čustva so vas navdajala, ko so padale pred vas krogle in granate? »Trepetala sem od razburjenosti in radosti. Vkljub šrapnelski toči sem hitela za našimi voji, ki so prodirali kvišku na hrib, slišala sem smeh vojakov, ki so šli v boj kakor na kako zabavo. Želela sem, da bi borba nikoli ne ponehala.-: — Ali je več vojakov ranjenih od šrapnelov ali pušk? »Največ ran so pač povzročile krogle pušk, zakaj bolgarska artileri-ja ni mogla popolnoma odkriti naših pozicij. Samo zadnji šrapnel, ki je padel na pontonski most, je povzročil strahovito eksplozijo.« — Ali je prišlo ćj boja mož proti možu ? »Da, naši so napdli z bajonetom. Pri tem naskoku se je moglo le malo Bolgarov rešiti.« — Pa zakaj se je naša turška vojska umaknila iz Šarkeja? »Poveljnik je izdal ta ukaz. As-keri (vojaki) so se vrnili na ladje ob 7. zvečer. Projektori naše mornarice so razsvetljevali vse obrežje in vse sosedne hribe, torpedovke in križar-ke pa so obstreljevale pozno v noč bolgarske pozicije.« — A od Šarkeja kam ste od-pluli? »V Galipoli. Tam sem obvezovala ranjence in občudovala sem njihovo duševno mirnost in visoko moralo.« — Ali vas ni nihče spoznal, da ste ženska? »Nihče. Kakor vidite, sem si ostrigla lase in se spremenila popolnoma v moškega. Poveljnik me je vprašal samo, koliko sem stara. Odgovorila sem mu, da mi je osemnajst let. Vprašal me je tudi, kakšen poklic imam; rekla sem mu, da sem dijak medicinec. Poveljnik se mi Je nasmehnil in mi želel, da postanem dober zdravnik —.* — Ali ste poznali koga v vojski? »Samo svojec* zaročenca, ki pa je mene nazival za brata.« — Ali še želite, da bi se vrnili na bojno polje? »Da, prav iskreno želim. Vrnila sem se v Carigrad, da se zdravim, ker sem bolna. Cim ozdravim, se takoj vrnem zopet na bojišče.« — Pa kakšna čustva so vas kot žensko navdajala, ko ste slišali žvižganje krogel in videli prelivanje krvi? »Vsa ženska čustva v meni so izginila. Želela sem si, da bi me zadela krogla in da bi umrla, in prav nič mi ni bilj po volji, ko mi je zaročenec zaklical: »ne boj se!« vsakokrat, kadar je nam nad glavami žvižgala kaka krogla...« Štajersko. Iz Celja. Okrajno glavarstvo naznanja, da se je nabralo meseca februarja v celjskem političnem okraju za vojake na mejah skupno 1139 kron 04 v in sicer po občinah: Celjska okolica 131 K 11 v, št. Jur okolica 100 K, Gotovlje 24 K, Vojnik 126 K 60 v, Žalec 48 K 60 v, Teharje 42 K 50 v, Braslovče 30 K, Št. Jur ob Taboru 53 K 60 v, Lemberg 3 K, Šmarje trg 8 K 90 v, Šmarje okolica 29 K 31 v, Ponikva 87 K 10 v, Slivnica 20 kron, Zibika in Tinsko 24 K, Žusem 14 kron 20 v, Dol 44 K 20 v, Jurklošter 9 K 70 v, Sv. Krištof 25 K 54 v. Loka 18 K 40 v, Št. Rupert 3 K, Trbovlje 186 K 70 v, Laško i03 K 58 v, Ivan Zotter, nadučitelj na Go-milskem 5 K. Iz Celja. (Delavsko podporno društvo) priredi v soboto, ane 8. marca predavanje »o Turčiji In Carigradu« v veliki sobi gostilne Narodni dom. Predavanje bo izpopolnjevalo 120 skioptičnih slik. Člani in prijatelji društva dobrodošli! Iz Brežic. Vsled ugovora Slovencev je vlada razveljavila volitve v mestni občinski zastop. Schnider-schitsch in še nekateri drugi poglavarji mestnih nemškutarjev so prišli zaradi sleparij pri volitvah v kazensko preiskavo. Brežiško nemštvo se je končno vendar pričelo sumljivo majati. Iz Brežic. Naši nemškutarji se ne morejo nikjer več držati nad vodo drugače kakor s sleparijami. Na ta način so se izvršile tudi volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno. Vodstvo je število delegatov, ki bi se naj volili, tako razdelilo, da bi prišlo na malo mesto brežiško 5 šestin, na vse ostale občine pa komaj ena šestina delegatov. Volitev se je tudi izvršila tako, da največ volilcev še za njo vedelo ni. Slovenci so vložili ugovor in vlada je tudi te volitve razveljavila. Priprave za nove volitve bode pa vodilo okrajno glavarstvo. Iz Brežic. Naša obrtnonadalje-valna šola se nahaja pod graškim inšpektoratom, das) ima slovenski podučni jezik. V šoli ni niti enega nemškega učenca. Da je pa prišel ta zavod pod graški inšpektorat mesto pod ljubljanskega, bodo zopet krivi naši vladajoči nemškutarji, ki so se nalagali, da je v naši šoli nemščina podučni jezik. Opozarjamo na to višje oblasti in jih pozivamo, da dado šolo pod ljubljanski inšpektorat, kamor po svojem podučnem jeziku spada. Iz Podsrede. (Shod Narodne stranke.) Po daljšem času smo priredili tudi v našem trgu na poziv naprednega gospodarskega in političnega društva za šmarski, rogaški in kozjanski okraj javen političen shod. Udeležil se ga je na naše veliko veselje dež. posl. dr. V. K u -k o v e c , ki nam je pojasnil, zakaj je zavzela Narodna stranka stališče proti obstrukciji klerikalne stranke v štajerskem deželnem zboru in zakaj je on obsodil znano dr. BenkoviČevo brošuro »Slovenci v štaj. dež. gospodarstvu«. G. deželni poslanec je dokazal baš na podlagi te brošure, da bi morali biti klerikalni deželni poslanci za regulacijo učiteljskih plač in se potegovati za nameravano odpravo krajevnih plačilnih razredov, kajti Slovencem se gode tu hude krivice. Govor našega strankinega načelnika je napravil globok vtisk na tržane in zlasti na mnogoštevilne kmete, ki so se iz okolice udeležili zborovanja, da bi videli in slišali toliko obrekovanega in v klerikalnem časopisju za pravcatega Belcebuba razkričanega dr. Kukovca. Ko so ga slišali govoriti, se je pri marsikateremu omajala vera v mariborsko časopisje in v klerikalne politične voditelje. Pritrjevanje govornikovim izvajanjem je bilo splošno. Istotako je govoril z velikim uspehom o sotelski železnici, davčnih vprašanjih in dr. urednik Spindler. Predlagane resolucije zastran deželnega zbora, so-telske železnice in osebnodohodnin-skega davka so bile soglasno sprejete. Po zborovanju, ki Je bilo za r še razmere sijajno obiskano in mu je predsedoval šolski vodja Cucek iz Pečic, smo še ostali tržani s svojima dragima celjskima gostoma dalje časa skupaj in padla je še marsikatera resna in šaljiva. Obiskalo nas je tudi nekaj prijateljev iz Kozjega in Št. Petra. Iz St Petra pod Sv. gorami. (Shod Narodne stranke.) V nedeljo zjutraj se je vršil pri R. G n b r o n u prekrasno obiskan shod, ki ga je sklicalo napredno politično društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj. Predsedoval je društveni odbornik, domači župan Janez H u d i n a. Burno pozdravljen je govoril načelnik Narodne stranke, deželni poslanec dr. Kukovec o nedosledni in interesom slovenskega ljudstva na Sp. Štajerskem škodljivi obstrukciji klerikalne stranke v štajerskem deželnem zboru. Svoja izvajanja je podprl z že znanimi podatki iz dosedanjega poteka Korošec-Ben-kovičeve obstrukcije. Kmetje so stališče Narodne stranke r tem vprašanju soglasno odobrili. Dr. Kukovec pa se je bavil v svojem govoru tudi z drugimi domačimi političnimi vprašanji in z dogodki na Balkanu. Urednik V. S p i n d I e r iz Celja je govf ril o dobrotah, ki jih nudi kmetovalcem c. kr. štajerska kmetijska družba in je nasvetoval Šentpetranom, naj ustanove za svojo veliko občino podružnico. Bavil se je tudi s sotel-sko železnico in omei !*»|, da kaže baš ta zadeva najlepše površnosti, s katero obravnavajo poslanci duhovniške stranke najvažnejša narodnogospodarska vprašanja. Bilo je žalostno spričevalo za gg. dr. Benko-viča in dr. Jankoviča, da so ju svo-ječasno prehiteli brežiški Nemci z ustanovitvijo železniškega odbora; kasneje sta sicer osnovala lastnega, ki pa spi spanje pravičnega. Niti v štajerskem deželnem zboru, niti v parlamentu se ne ganeta poslanca tega okoliša za sotelsko železnico. To je gotovo lahkomišljenost in nemarnost, katera se mora ostro grajati. Na to so zborovalci sprejeli soglasno resolucije, v katerih se zahteva redno delovanje štajerskega deželnega zbora, se izreka graja dr. Jankoviču zaradi sotelske železnice in se ugovarja proti postopanju davčnih oblasti glede osebnodohodninske-ga davka. Podčrtati je treba prisrčen sprejem načelnika Narodne stranke v Št Petru; naj mu bode v zadostilo na mnogo neopravičene napade. Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Volitve v okrajni zastop kozjanski so po zmagoslavnih člankih v duhovniškem časopisju nadaljni dokaz »propadanja liberalne stranke v kozjanskem okraju«. Resnica pa je, da naprednjaki nismo nikoli odločevali v kozjanskem okraju in da je okrajni zastop bil prej ravno tako klerikalen kakor je sedaj. »Zmaga« pri novih volitvah ni bila težka, saj se mi volitev nismo niti udeležili, ker vemo, da še danes v skupini kmečkih občin nimamo večine, od trgov pa je čisto naša samo Podsre-da. Kaže pa vse, da v kozjanskem okraju napredna opozicija napreduje in da ne bo daleč čas, ko bodemo z duhovniki in njihovimi podrepniki govorili resno besedo. G. dekanu To-mažiču ni treba biti prezmagoslav-nemu, drugače mu utegnemo pozvoniti s pilštanjskimi zvonovi. Samomor učitelja Trafenika. V poročilu o samomoru učitelja Trafenika v Žetalah je bilo rečeno, da si je nesrečni mladenič končal življenje zaradi dolgov in da je v to afero nekoliko zapletena neka gospodična pri Ljudski posojilnici. To poročilo ie zmota, kajti v zadevo ni zapletena nobena gospodična od Ljudske posojilnice. »Sokol« v Ptuju ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 9. marca t. 1. ob 2. popoldne v Narodnem domu v Ptuju. Po zborovanju ob pol 4. se vprizori igra »V civilu« in se predstavljajo skioptične slike z Balkana. Udeležba naj bo velika. Koroško. Nemški »Nationalverband« v Celovcu. V nedeljo se je vršil v Celovcu shod poslancev nemškega »Na-tionalverbanda< in nemških deželnih poslancev ter zaupnih mož iz južno-avstrijskih kronovin. Shod se je bavil z jugoslovanskim vprašanjem ter so se zabavali zborovalci s tem, da so z resnimi obrazi trdili, da vlada podpira Slovence proti Nemcem —! Velik požar v 2ihpolju. V ponedeljek ob 10. dopoldne je izbruhnil iz neznanih vzrokov v hiši poslanca Frana Kirchnerja v Žihpolju ogenj, ki se je hitro razširil, tako, da so gorele ob 11. dopoldne že 4 stavbe, med njimi tudi pošta. Pisma in knjige je bilo mogoče še rešiti. Gasilnih del se je udeležilo šest gasilnih društev, manjkalo pa je vode. Ob V4I. ie dospel v Zihpolje tudi deželni predsednik baron Pries-Skene. Škoda na poslopjih znaša 30.000 K, na krmilih pa 8000 K. Poslopja so bila zavarovana. K roparskem umoru v Šentpaviu. Poročali smo, da je izvršil delavec Ebner v občini Šentpavel roparski umor na neki Mariji Najkartovi. Priznal je svoje dejanje, izkazalo pa se je, da je Ebner duševno bolan, vsled česar so ga oddali v norišnico. Samomor na tiru- Dne 28. februarja po 8. zvečer je odšla leta 1889. rojena posestnikova hči Marija Ma-jerjeva iz Spodnjih vrat v občini Pod-klošter z doma ter so jo našli potem na železniškem tiru mrtvo. Starši sumijo, da si je vzela življenje iz nesrečne ljubezni. Ponarejeni petkronski tolarji so začeli zopet krožiti po Celovcu. Včeraj je prišlo več strank na policijo, kjer so pokazale ponarejen denar, katerega so dobile od neznanih strank. Primorsko. Tržaška porota. Tržaška odvetniška zbornica je sklenila v svoji sobotni seji, odposlati justičnemu ministru sledečo brzojavko: »Na podlagi soglasnega sklepa opozarja zbornica na porotniško letno listo, ki je napravila splošno mučen vtisk, ker se ne naslanja niti na številske razmerje med Slovani in Neslovani, niti na kulturno stopnjo (?). marveč samo na jezikovne in politične vzroke. Zagovorniki se hoje, da pod temi razmerami ne bodo mogli polno vršiti svoje dolžnosti. V interesu justične uprave je treba izpremembe ker se naj porotniško zar.edanje v krakem prične. Strah pred Slovani je res velik. Tržaška porota. Vč.eraj se je vršila pred tržaško poroto prva obravnava v tem zasedanju. Obtoženi Anton Zerjai iz Pliskovice je povodom gostilniškega prepira zabodel tovariša Josipa Bandel v spodnji del telesa. Vsled te poškodbe je Bandel umrl. Obtoženec se zagovarja deloma s si-lobranom, deloma s pijanostjo. Obravnava se je prekinila po dokazovanju na popoldne. Strašen samomor. V okolici Reke je izvršil posestnik Marka Kirikič samomor na ta način, da je vtaknil v usta dinamitno patrono in jo razstrelil. Našli so popolnoma razmesarjeno truplo. Vzrok samomora ni znan. Dnevne vesti. -f Občinski svet ima redno sejo v četrtek, dne 6. marca ob 6. zvečer v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročil?: 1. ) o dopisu magistrata glede vložitve ugotovitvene tožbe proti cestni električni železnici radi prispevka k stroškom za zgradbo novih mostov; 2. ) o prošnji Emanuela Kiihnela za odobritev izbrisnega dovoljenja glede zastavne pravice ljubljanskega ubožnega zaklada na nekaterih zemljiščih graščine Gradac pri Metliki. Finančnega odseka poročili: 1.) o razpisu c. kr. deželne vlade glede ustanovitve deželne komisije za tujski promet in turistiko na Kranjskem; 2.) o prošnji c. kr. priv. štajerske eskomptne banke glede nadaljnje vknjižbe 3?c potresnega posojila na njeni hiši št. 19 na Poljanski cesti. Stavbnega odseka poročili: 1.) o dopisu magistrata glede natečaja za splošni regulačni načrt za severni de! mesta Ljubljane; 2.) o prizivu Gjura Rašice proti odloku mestnega magistrata glede naprave trotoarja, odnosno položitve varščine za trotoar pred njegovo hiša na Marmontovi ulici. Odseka za službene pragmatike poročili: 1.) o novi službeni prag-matiki za magistratne uradnike; 2.) o novi službeni pragmatiki za uradnike Mestne hranilnice. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o prošnji posestnikov ob Poljanski cesti v Vodmatu za električno razsvetljavo. — Tajna seja: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisano službo praktikanta pri mestnem knjigovodstvu. Direktorija mestnega. užitninskega zakupa poročilo o računskem sklepu ter letnem poročilu o poslovanju mestnega užitninskega zakupa za leto 1912. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. + Jugoslovansko vprašanje. Nemški državni in deželni poslanci iz alpskih dežel so imeli v nedeljo skriven shod v Celovcu, na kateri shod je prišlo tudi več zaupnikov nemških strank. Poročalo se je o narodnostnih razmerah na Štajerskem, na Koroškem, na Kranjskem in na Primorskem. Zbrani možakarji so tožili, da vlada pospešuje Jugoslovane in njihova, nemštvu nasprotna prizadevanja in so sklenili, da bodo na »primeren in izdaten načine proti temu delovali. — To je vse, kar so ti modri možje o svoji zaroti dali v 52 itev SLOVENSKI NAROD. Stran 3. lavnost. Mnogo to ni, a Se to je le — smešno, kajti kdor resno trdi, da pospešuje vlada prizadevanja Jugoslovanov, ta sploh ni več Človek zdrave pameti. Sicer pa Nemci dobro vedo, da zatira vlada narodna stremljenja Jugoslovanov z vso besncstjo, huje, kakor se je to kdaj godilo na Turškem, in če Nemci vzlic temu drugače govore in se pritožujejo, store to le z namenom, vzpodbujati vlado na še hujše preganjanje Jugoslovanov. Saj mislijo, da je zdaj prišel čas, postaviti vso državno oblast v službo pangermanstva in slovansko prebivalstvo popolnoma potlačiti pod nemški podplat. Nismo sentimentalni in zato nas take izjave in zarotniški sestanki puščajo hladne. Cc bi bila usoda Jugoslovanov odvisna od različnih avstrijskih vlad in od nemštva, bi že davno ne bilo nobenega Jugoslovana več na svetu; toda usoda Jugoslovanov je odvisna od lastne življenske sile in dokler bo ta zadosti močna, bodo Nemci zaman delali svoje naklepe. 4- »Izpreobrnenje«. Pod tem naslovom pravi »Zarja«, da je dr. Tavčar na shodu v Radovljici napravil križ Čez dosedanjo liberalno politiko in napovedal nov demokratičen kurz s tem, da se je izrekel za splošno in enako volilno pravico na podlagi proporca. In vsa vesela oznanja ■ Zarja <, da je dr. Tavčar s tem sprejel socijalnodemokratično formulo. — Ta notica kaže, da »Zarja« prav nič ne ve o pogajanjih in o debatah, ki so že bile zaradi volilnih reform v deželnem zboru in pri katerih je narodno - napredna stranka zastopala ro stališče že davno predno se je so-cijalnodernokratična stranka zanj zavzela. Ta program, ki ga je dr. Tavčar omenil v Radovljici, torej ni nov, niti sprejet od socijalnih demokratov, pač pa je novo naznanilo, da se začne boj /a uveljavljenje te^a programa. -i- Mestni užitninskJ pazniki nimajo baje zadosti kuriva. Ne vemo, če je to res. vsekako je to stvar, ki se da igraje urediti; če bi se bili paz-«iiki pritožili pri županu, bi bilo že davno vse urejeno. Toda med temi pazniki mora biti nekaj čudnih ljudi; namesto da bi se bili obrnili na župana, so se oglasili pri »Slovencu^, napravili dr. Zajcu svoj kompliment in s pestjo zagrozili narodno - napredni veČini obč. sveta, da bodo že pri volitvah pokazali kako in kaj. To je postopanje, ki se ne da kvalificirati in to postopanje smo zavrnili, kakor je zaslužilo, kajti tako postopanje preseda vse meje. Mi bi le radi vedeli, kaj bi storil dr. šusteršič. če bi tako nastopili recimo pazniki dež. prisilne delavnice. Klerikalci so v prisilni delavnici že ljudi iz službe spodili, samo ker so čitail napredne liste; če bi pa kak paznik recimo zaradi kuriva šel k našemu listu in klerikalcem zagrozil, da jim bo že pokazal pri volitvah, bi ga tisti dan zadavili. Kaj ima kurivo opraviti z volitvami? Služba je eno, volitve so pa kaj drugega. Brez dvoma je, da većina užitninskui paznikov nima ničesar opraviti s »Slovencem«, med pazniki pa mora biti nekaj elementov, ki jim je prva in zadnja stvar hujskanje in ki jim tudi nič ni za ku rivo, nego za zdražbo in hujskarijo v prid klerikalni stranki. Če bi jim bilo za kurivo, bi se bili pritožili pri županu, a pritožili se niso, nego raje hujskali in grozili v »Slovencu/. Taki ljudje ne morejo biti dosti prida in taki ljudje najbrže tudi v svoji službi niso dosti vredni. V takih službenih zadevah, kakor je kurivo, se spodoben človek drži službene poti, kdor pa se je neče držati, pač pa nastopa z grožnjami, je s tem že dokazal, da mu je samo za hujskarijo. Ne vemo. če bo narodno - napredna večina v obč. svetu take stvari prenašala, to pa vemo, da jih mi ne bomo molče gledali, nego jih zavračali kakor zaslužijo. To je naša pravica in naša dolžnost kot javen list. »Slovenec je stvar zasukal in predstavlja naš nastop zoper njegove bratce in hujskače, ki bi radi med mestnimi uslužbenci združbe delali in napeljevali vodo na klerikalni mlin, za izraz ošabnosti in široko odpira čeljusti, kako bo posvetil naprednjakom. To bedasto besedičenje »Slovenca« ni redno uvaževanja. Če že ljudi zapeljuje, jih bo saj tudi branil. Eno pa naj si zapomni »Slovenec*-: S tem, da je kdo klerikalen hujkač in zdražbar, še ni pridobil nobenih privilegijev, najmanj pa pravice, da bi smel uganjati nesramnosti, ne da bi ga naš list zavrnil. -I- Županska volitev na Jezici. Kakor smo že poročali, je na Jezici ondotni župan g. Vimfan odložil župansko čast. 2e dlje časa so gotovi klerikalci na čelu jim znani Dimnik ruvali proti njemu, dokler se ni vsega naveličal in jim župansko čast vrgel pred noge. Včeraj je bil za župana izvoljen posestnik A h 1 i n. + Promovirala sta danes*4. t. m. na češkem vseučilišču v Pragi gg. Julij Pavli ček iz Tolmina in Slavko Visenjak iz Moškanjc pri Ptuju za doktorja prava. Čestitamo! — Tridesetletnica slovenskega uradovanja na ljubljanskem magistratu. Letos je poteklo trideset let, odkar se je pod županom P. Grasse-lijem vpeljal aa mestnem magistratu slovenski uradni Jezik. V seji občinskega sveta dne 31. maja 1882. je stavil tedanji občinski svetovalec dr. Val. Zarnik sledeči dobesedni predlog: »Poleg varovanja popolne ravnopravnosti se principijelno slovenski jezik, kakor uradni jezik ljubljanskega magistrata proglasi. Zaradi izpeljave se nastavi odsek 7 udov pod načelstvom gospoda župana in se volijo v ta odsek srenjski odborniki gg.: dr. vitez Bleivveis. dr. Derč, Fortuna, Hribar, dr. Mosche in dr. Zarnik.« — Ta predlog je bil v zgoraj imenovani seji sprejet in dne 27. oktobra 1882. je bil sprejet sledeči predlog tega odseka, čigar poroče-valeč je bil bivši župan Iv. Hribar: »Z ozirom na to, da se je o priliki posredne ljudske štetve v mestu Ljubljani naštelo 18.845 oseb, ki se poslužujejo slovenskega, in le 5658 takih, ki se poslužujejo nemškega občeval-nega jezika, smatra podpisani odsek dosedanje razmere, vsled katerih je bil nemški jezik izključljivo uradni jezik ljubljanskega magistrata in istemu podrejenih mestnih uradov za nenaravne, nepravične in večino prebivalstva glavnega mesta ljubljanskega žaleče. Da se temu nenaravnemu stanju pride v okom, stavi naslednje predloge: 1. Si. prosincem 1883. počenši ima biti slovenski jezik izključljivim uradnim jezikom ljubljanskega magistrata pri občevanju s strankami in uradi po vseh pokrajinah, kjer stanujejo Slovenci, ter po kraljevinah Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, z dostavkom, dn se vloge, ako so bile podane v nemškem jeziku, imajo tudi v istem jeziku reševati. 2. Istotako je s 1. prosincem 1883. počenši, slovenski jezik izključljivim uradnim jezikom v notranjem uradovanju magistratnih uradov. Izjema Je dopuščena le glede občevanja z vojaškimi oblastniiami, s katerimi je občevati v vojnem jeziku. 3. Vse tiskovine, ki služijo za občevanje s strankami in so doslej na-tisnene le v nemškem, imajo se tiskati v slovenskem jeziku.« — Kakor že omenjeno, je bil ta predlog z večino glasov sprejet in slovenščina je bila vpeljana na magistratu kot uradni jezik. — Križem Stare Srbije, Makedonije in Trakije. Društvo »Akademija« priredi jutri v sredo 5. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje. Predaval bo urednik Rasto Pustoslem-š e k o svojih opazovanjih in doživljajih na potovanju po Balkanu. Predavatelj bo to pot podal nekaj črtic s svojega bivanja v Solunu in Carigradu in z vožnje iz Soluna preko Ka-vale in Dedeagača v Carigrad. Predavanje bodo dopolnjevale skioptič-ne slike. Nemškutarska nagajivost. Piše se nam: Ob cesti v Rožno dolino, polete nemškega drsališča, ima malo zaplato sveta neki >sta- benik« Sogl. To zaplato reže ravno cesta v Rožno dolino in »stavbenik« bi dotični kos, ki ga zavzema ta del ceste, rad obesil za drag denr«\ baje 6000 kron, dasi ni vreden 600 fcron, mestni občini. Občina pa je pametna in mu ne sede na lim. Mož se sedaj maščuje na razne načine. Čez baje »njegov« svet ne pusti speljati vodovoda in ne električnih žic itd. Sedaj je začel, pod pretvezo, da napravi odtok vode, nakopavati cesto tako, da so pasanti — osobito kolesarji — v nevarnosti, da se ponesrečijo, ker je položil preko jarka dve trhleni deski in zvečer mesto ni razsvetljeno, kakor je predpisano. Ako si hoče ^stavbenik« Sogl zlomiti vrat, nimamo nič proti temu; nas pa tega ni volja in prosimo slavni mestni magistrat, da poduči »stavbenika«, kaj sme in kaj ne sme. —r. Ne deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se prične velikonočni torek, dne 25. marca t. 1. celoletni gospodinjski tečaj za gojenke iz vrhniškega in sosednjih okrajev. Prošnje za vsprejem je vlagati, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom, najkasneje do 19. marca t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole na Vrhniki. Našli so dve in pol fletno Angelo Knez iz leštavske fare pri Litiji, ki je pred 8 tedni zginila in se je domnevalo, da so jo ukradli cigani. Našli so jo pretečeui petek mrtvo, kake pol ure od domače hiše. Obraz je bil že razjeden, vrat okuljuvan od ptic. V nedeljo je bila na Savi sodna komisija in dognala, da je otrok naravne smrti umrl. Z Dvora na Dolenjskem, tega krasnega klerikalnega pašalika, se ] nam rned drugim piše: Kakor znano, j potekla je letos lovska doba našega lepega in jako bogatega lova. Kakor pri vsaki kupčiji, se gleda na največji skupicek, zato se je tudi v tem slučaju opravičeno pričakovalo od naših Častitljivih občinskih očetov, da i bodo storili svojo dolžnost in revni občini pripomogli potom javne dražbe lova na čisto lahek način do lepega letnega dohodka. A kdor je tako mislil, ta se jc o naših črnih klerikalcih pač korenito zmotil. Prišlo je, čujte — ravno narobe. Naši odlični, za javne koristi vsikdar in napram vsakemu silno vneti občinski možje, oddali so namreč imenovani lov meni nič, tebi nič, kar pod roko njega prejšnjemu najemniku za sramotno bagatelo letnih 80 kron, dasiravno je ta lov priznano najmanj letnih pet do 600 kron vreden. Kakšni sebični in zahrbtni nameni so jih pri tem za občni blagor tako koristnemu početju zopet vodili, ne bomo raziskovali. Pripomniti hočemo le v boljše razumevanje teh žalostnih razmer, da so omenjeni občinski starejšine sami usmiljenja vredni nerazsodni ljudje, ! ubogi na duhu, ki se brez lastne vo Ije slepo pokore svojemu zagrizenemu in fanatičnemu kolovodji, »gaspu-du Korelnu od fare«. In le na ta način si je mogoče razlagati tako brez-sramno norčevanje iz ljudskih koristi. Izgovor, da ni bilo boljših interesentov v tem slučaju ne velja. Nasprotno, zanimanje za lov je bilo vsestransko in splošno znano. Kdor razmere bližje pozna, se temu ne bo preveč Čudil, ako pomisli, da sedi v občinskem odboru mož, prejšnji »žu-pan-premejduš«, ki je svoječasno i.a lastno pest oddal ta lov brez vednosti občanov ravno istemu najemniku za celih letnih 22 kron, dočim mu je oni radevolje ponujal desetkrat več. To menda dovolj jasno govori o moralni kakovosti naših dičnih ljudskih I zastopnikov. Tako so njihovi volilci j za britko izkušnjo bogatejši, a I siromašna občina žalibog za prav ob-j čutne letne dohodke revnejša. V last-J ni nesreči se človek dostikrat tolaži j s tujo nesrečo. Taka prilika se nam tudi tukaj ponuja. Menda nič bolje kakor nam, godi se vrlim Zužember-čanoni, ki jim slavni Vehovec župa-nuje, se ves nadut napihuje in svoje I mišje brke navihuje; ta nekdanji brat Sokol ie postal renegat, ker je le tako dobil pogoje za svoj klavrni obsta-nek. Njega skomina brezplačni lov in divjačina, a to ne pojde tako glad-! ko kakor misli, navzlic vsi velikan-I ski korupciji, ki vlada dandanes na Kranjskem. — Dvorska puška. Za StrossmayerJev spomenik je j doslej nabranega 187.160 K 49 v. Od j lani je narasla glavnica za S777 K 47 j vin. Denar upravlja odbor zagreb-. ških gospa. Kinematograf Ideal. Novi spored, ki se predvaja danes, jutri in v četrtek, ie jako zanimiv, posebno krasna nravna drama iz življenja umetnikov ■>Ž e n s k o srce«. Drama ima tri dele in je krasno kolorirana. Dalje se ! predvaja naravni posnetek »Boj s kravami«, Žurnal P a t h e, ho-landska drama »Čipkarica« in komični privlačnosti »Luka, rešitelj« in »M ori c išče služ-b e s Princem v glavni vlogi. Prijet goljuf. Včeraj dopoldne je prišel neki okoli 43 let star moški v železno trgovino Antona Sušnika na Zaloški cesti in si nabral na račun zavoda Leoninuma razno poljsko orodje, poleg tega pa še eno sekiro in sa-movar. Ko je neznanec odšel so o zadevi povprašali v Leoninumu in izvedeli, da so imeli opraviti z goljufom. Na to so šli šušnikovi uslužbenci za njim ter ga v bližini Zelene jame došli. Ko je neznanec opazil, da ga zasledujejo jih je začel kamenjati. Vendar pa so ga ujeli in izročili policiji. Neznanec je iz mesta izgnani tat Franc Aržič iz škofeljce. Izročili so ga sodišču. Divjo gos in iasana ukradel. V soboto zvečer je ukradel 441etni brezposelni Čevljar Peter Šavs, rodom iz Tabora pri Kranju izpred Sta-kulove trgovine divjo gos in fazana in stisnil oboje pod suknjič. Pred pošto ga je pa že izsledil stražnik in ga aretoval. Neopravičen prosjak. V nedeljo ie prišel k neki stranki na Fran Jožefa cesti neki neznan človek in prosil za evangeljkso cerkev 4 K podpore. Ker je stranka uvidela, da možakar to nabira nedvomno zase, ga je kratkim potom odslovila. Kjer bi se še pojavil, naj ga izroče policiji. Žepna tatvina v gledališču. Med nedeljsko popoldansko predstavo je bila v deželnem gledališču domobranskemu prostaku Antonu Benči-ču iz žepa ukradena denanica, v kateri je imel bankovec za 10 K. Neopravičen strelec. V nedeljo popoldne je neki ključavničarski pomočnik s fiobert - puško ustrelil ključavničarskemu mojstru Ivanu Luz-narju tri golobe, katere ta ceni 60 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 11 Slovencev in 75 Hrva- tov; iz Amerike je prišlo pa 150 Ogrov in Hrvatov, 12 HrVatov je šlo v Nemčijo, 18 KoČevarjev je šlo pa domov iz Zgornje Avstrije. Izgubljeno in najdeno. Dijak Ed-vin Plenica je izgubil bankovec za 20 K. — Ga. Marija Šemrovova je izgubila zlat poročni prstan z napisorr »Franci 2/12 —1905.« — G. Lovro Rosulnik je našel moški površnik. — Feliks Pogačnik je našel ženski zlat uhan, katerega dobi izgubiteljica pri najditelju na Opekarski cesti št. 35. — Posestnikova hči Marija Kaiserje-va je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Nek? dama je izgubila zlat uhan z briljantom. — Najden je črn napihalnik za kolo. — Mesarski pomočnik Alojzij Dimic ic našel malo vrečico z malo vsoto denarja. Društvena naznanilo. III. slovenski vsesokolski zlet 1913. Danes ob 8. uri zvečer vrši se prva seja razstavnega odseka v Zvezni sobi v Narodnem domu. — Braje, udeležite se polnoštevilno! Sokol II. priredi dne 8. t. m. svoj zabavni večer v Mestnem domu. Začetek je ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. Spored ie izvrstno izbran in bode nudil vsakemu ta večer obilo užitka in zabave v vsakem oziru. Zatorej v soboto vsi v Mestni dom. Na zdar! Družinski zabavni večer, «ni« itd r*c < Srednja včerajšnja tempeia'ura —1 7 , norm 1 fi Pidavina v ?4 wrah 0-0 m*r». 2a številne dokaze presrčnega sočutja, ki so nam došli ob nenadni izgubi našega dobrega strica oz. starega strica, gospoda Anton Jebačina sprevodnika jut. žel. ¥ p. za krasne cvetlične darove in za izvanredno častno spremstvo dragega nam pokojnika k večnemu počitku, posebno It od strani gg. stanovskih tovariš', izrekamo presrčno zahvalo. ■cr'i Žalujoči ostali. Tufnfm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljub-Ijena mati, c ziroma babica, prababica in teta, gospa 854 Marija Hrastar danes zjutraj ob V« 9. uro, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 85. let mirno preminila." Pogreb se vrši jutri v sredo, dne 5. marca t. I. iz hiše žalosti Opekarska cesta 5t. 35 k Sv. Križu. Blag |i soomin. V Ljubliani, dne 4. marca 1913. Žaln'oči ostali. -Ti- *'>.-f ii^tV. 'ttl\ ■ar Inteligentna vdova graščaka, sredi dvajsetih let, lepe zunanjosti, samostojna, S00.001 mark premoženja, bi se rada primerno omožila Samo resni, ne an"n konstrukcija stranišč V svrho ugotovitve del se razpisuje konkurenčna obravnava in se določ; rok za vlaganje ponudb dO 29. marca 1913. Podrobnosti so razvidne iz razglasov v uradni »WJener-Zeitung«, v uradnem li-tu za Kranjsko »Laibach^r Zeitung«, v »0>terr Wochenschrift far den oflVntlichen Bauditnst« ter v »Oesterr. Zentralanzeiger tur das dffemiicbe LuL-runf^v^er«. Pojasnila se dobe v c kr. tobačni tovarni v Ljubljani med urad« nimi urami. C, kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije. Na Dunaju, dne 19 februarja 1913. C. kr. sekcijski šef in generalni ravnatelj: Schenchenstnel L r. G. kr. m priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. fsy Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron. "^©B Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka za 511 življenje. meseca febr. 1913 od Januarja 1913 Vložilo se je ponudb 1 I 1683 332S K 15,171.28076 S 28,426.380-41 Izgotofljenih polic je bilo • • 1133 2231 K 10.391 99887 E 19S8!9E$75636 Naznanjene Škode znašajo. • K 763.856 70 S 1,647,529*73 sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili t* 99 •% • vzifemno zavarovalna banka v Pragi* - Ras*rv*t lenall a SS,4et.43a-5S — l«p.a&aW odako4nloa te kapitali!© E lS3,29T.S95-77 Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ] » aolaftsiJla daj« ■■ ■ Generalno inttntie i liilliaii f Easpski id itn. 12. smmmm Zavaruje poslopja la premičnina proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje I Pozorl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod z^lo ugodV nimi pogoji. — Zahtevajte prospekta! DA 7FD LC Stran 6* SLOVENSKI NAROI). 52. Stev. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. :: Konfekcija :: za dame in deklice. Maze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, plefl. Marljiv 810 stavbni poli! zmožen več jezikov in popolnoma samostojen delavec na stavbi in v pisarni, lice službe, Gre tudi v druge dežele. — Ponudbe se prosijo na P. Mercnlk, Draga-Mošcenice, Istra. Y večjem industrijskem trgu ob žel. postaji so odda takoj ¥ najem s mesnica : s pritiklinami in vso opravo. — lstotam sć ■m- sprejme ev. iziičenega mesarja na račun ali v družbo. — Naslov pove upravništvo aSlovenskega Naroda«. 777 mešane stroke, boljša moč, z večletnimi izpričevali želi si ax premenitidosedanjo službo. Naslov pove upravništvo *>SL Naroda«* 686 Modna in športna trgovina za gospode P. MAGD1Ć Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana se usoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovoren in stcer v nedvomljivo največji izbiri. Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajšnjt draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah! Proda se dobro ohraz&Joa Ssif ertov rd po nizki ceni. 517 Naslov pove, upravništvo ,Slov. Naroda., Francoski in italffanski ********* trgovski 1 išče za 3 aii 4 uro dne^ae^a primernega dela. Preskrbi tudi vsafcovr-tn'» prevode teh \p7\krv. Naslov: ,.£5Gp- respcndance co*nmer«ia5e" Poste restante, Loco. korespondenca. Jtfiad hobra^en gosood yeB stooifi v koresocndznco 3 mlado, izobraženo gorico. s\s Cenjene ponudbe do 20. marca na upravn. „S^v- Aaroda" pod „fflJLado veselje". Uradniško hranilno društvo v gradcu Osebni kredit uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Nič predstroskov. Več v razvidih. Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po 5AI od zneskov nad na 1 ft od zneskov nad wm f J Al ■A 1000 kron ob 60- a *% 2000 kron ob 90- * L [V dnevni odpovedi: v 4 U dnevni odpovedi« 2 |0 Obresti se polletno prištevajo glavnici. Nič rentnega davka. VJožne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5.200.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,150.000. Reservni fondi In vrednostni papirji: K 575.000. — Pojasnila daje brezplačno: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip šiev. 22, :: vsak ponedeljek, sredo in retek med llz 3. in V2 4 uro popoldne. :: ■lil IIHilHBIIIIIBilHllliaiHIIIIII lllllllll IIIIII lili lilllillUl I Dva že dobro ohranjena Št 4267. 228 Za zgrgdbo železoMonskega mostu čez potok S'aviošek na oKio:!n cesti Slavnia-KoCe (o-lioa Savica pri SI. Petru) na 2960 — K preračunana dela iu dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismeme, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih ca enotne cene ali napovedbo pavšalne svote proračuna naj se predlože do 17. marca t. L ob 12. opoldne podpisanemu dež. odboru. Ponudbe, katere morajo b ti kol^ovane s kolkom za eno krono dopo- slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe ielezo-beionskega mostu čez potok Slavinšek". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, pa pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarn o varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, protačun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. februarja 1913. J cvetlični salon i Si 13. Zunanja naročila točno in vestno. Brzojavi: lirsika, LjflSijana, Kupni trg. Izdelovanje šopkov in vencev. Velika zaloga suhih vencev, trakov za šopke in vence v različnih barvah in kakovostih. Vaze, žardlnjere, kozarci za cvetlice, ter sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnovejši obliki in nizki cesi. ,. z izložbenim oknom, železnim zastorom in senčno streho 609 proda po nizki cent Simon Rmefeiz, Ljubljana, Kolodvorska ulita 25. Pozor! Dobro uspevajoča stara ^X UlIIlflllTflfl rintTTTTTTT tllAlTTTTtTTITTllIIinil rTTTYITYTrrj ±1 IlIIIlJLJJa^yXlXIXI Josip Oblak, Ljubljana-Glince 92 priporoča svoje izvrstne piaislDO, klavirje, orKestrlGne, avtomate, gramofone, plošče iti 3 tudi uglašuje in j sprejema popravila h 525 Eer Je v lastni hiši poleg mesta In nima režijskih stroškov, mu Je mogoče, zadovoljiti čast naročnike kar najbolj solidno in ceno. Zad03iafe dopisnica. Q l z letnim prometom 100.000—120.000 K na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se pod zelo ugodnimi pogoji (plača se samo najemnina; najemnik prevzame blago po lastni volji"! za takoj j ali pozneje odda. — Vprašanja pod šifro „Trgovina" na „Prvo anončno pisarno" do 10. marca i 1. 820 krojač prve vrste Ljubljana, 2092 DunajsHa testa i 20 (nasproti kavarno (Europa1) iporoča. i kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi liBia in „Adrija oblastveno koocesijoDiraoa prodaja stropov 2798 v LJubljani, Selenhurgova ulica «t. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenike) N M M M H H M M Ljubljana, Marice Ter. cesta št. U : (Kolizej). : Ljubljana, Marije Ter. cesta št. U : (Kolizeg). i H Zaloga spalnih ter ledilnih sob £ :: v različnih najnovejših slogih. :: N a III 211 različne kakovosti. . Velika izbira 3408 H Prisna«, solidno blago S OtroSkih VOZLOV, h mZJ^^^m S vsakovrstĐin ft ogledal iti = Slavnemu občinstvu 808 najtopleje priporočam ravnokar došle najnovejše pomladne kostume7 paletoje, krila in bluze za dame in deklice, nadalje raglane, obleke in klobuke vseh modnih barv za gospode in dečke kakor tudi oblekce za otroke. Cene priznano nizke! — Postrežba točna in solidna! ,Anglesko skladišče obleh' :: O. BERNATOV1Ć :: Ljubljana ■ Mestni trg 5 » Ljubljana HHBMu^BBHH^SfiBBnRBVI^BHUMHB 3046 RY 61 A4MD .D