Bofitnte {»labui* t gotovini                                                                               -                      .
Leto LXX.   št. 265                              LfaMfasa, pctek f*. JtoTcnifcfa 1937                                     Cena Din 1.-
SLOVENSKI NAROD
l^naja vsaic dan popoiđne, lzvzemftl oeđelje u> praznik« — iBMrats do 80 petit vrst a Dm 2, <K> 100 vrst a Din 2.60. oo 1U0 do 300 vrst a Din 8. već)! lnaeraU petit vrsta Din 4.—. fopust po dogovoru, luseratnJ davek pooebej — »Slovenski Narod« vFMa mesećno v Jugoslaviji Dtr 12.—. za inozemstvo Dio 25.—. Rokoptaj me ne TraAaJo.
UREDNIŠTVO Oi ĐPKAVNlftTVO LJUBLJANA.  fta*AJw» oMca ftte*. 6
Mefen: »-3*. Sl-13. 81-St. tt-25 in Sl-26
Podralnlei; MARIBOR, 8troammayer)eva 8b — NOVO MESTO, ljudi, , iska c, telefon At. 26 — CELJE, celjsko uredništvo; Strossmaverjeva ulica 1 telefon St. 65; podrulolca uprave: Kooeaova uL 2, telefon at. 190 — JESENIGE: Ob *olod\oru 101.
POMna brasllnlca v Ljubljani St. 10.351
Na robu španskega kaosa:
Dvc zaroti sta ogrožali Francijo
V zvezi z razltritjesn desničarske zarate, fci fe fcotela uvesti v Franciji fašistični režim, so prišli na sled tuđi levičarski zaroti9 ki je stremela po uvedbi sovjetskega režima — Ogromne zaloge oroija in municije — Glavni pobudniki so v obeli primerili v inozemstvu
Pariz, 19. novembra, br. Kazkritja o nanu-ravanem desničarskom puču so izzvaia v vsej franeoski javnosti ogromno pozornost. Vsa javnost pozorno zasleduje nadaljnji razvoj preiskave in nestrpno caka. kakšen bo končni uspeh. Vcdno bolj se kaže, da se tud' Tran-e-iie polašča n.kaka ideološka razcep-ljcnost in da bi utetjnilo prit: do stra-hovitega kaosa, če bi oblasti slučajno ne prišle stvari na sled. Sedaj se nam-ree doznava, cia ne dre samo za desni; carski puč. marvtv da je bila istoćasno na delu tuđi se neka druga tajna organizacija ki je pripravljala komum'stično anarhistični udar. Verjetno je, da bi se v tem primeru pretvorila Franeija v  drti<4o Španijo.
O dosodaniem uspehu preiskave so 7nano )c nekaterc podrobnosti, ker so nHasti zelo rezervirane in ne dajejo podrobnih poiasnil, dokler preiskava ne bo končana. Ve se Ie toliko da je porcija odkrila zc cclo vrsto tajrrh skla-• Hšč orožja in  municije ne simo \   Pa
rizu. marveč tuđi v drugih mestih, zla-sti v pristaniščih. večjih industrijskih središčih in na meji. Dosedaj so za-plenili na milijone nabojev za puške. cele vagone bomb in granat ter več ti-soč lahkih in težkih strojnic, pušk in revolverjev pa za par polkov. Skladi-šča so bila skrbno maskirana, namešče-na po kleteh zasebnih hiš. v skladiščih raznih traovin in po vilah v pariških predmestjih.
Vse kaže. da gre za velikopotezno zasnovano akcijo, ki se je raztezala na vso Francijo. Dosedanja preiskava pa je tud: ugotovila, da so glavni inicia-torji in organizatorji v inozemstvu, od-kodcr tuđi v glavnem izvira orožje in municija, ki so jo zaplenili. Po većini Ure za nemske in italijanske izdelke, ne kaj zaplenjenega orožja pa je tuđi an-glcškega izvora. Zarotniki so morali razpolagati z ogromnimi finančnimi sredstvi in ce tuđi v tej smeri vrši preiskava pri denamih zavodih. Pri pre-iskavi   je   zr^oslenih   nad  600  komis;j.
V Parizu in drug od so izdani obsež-n; varnostni ukrepi. Iz najdenih pisem so ugotovili, da so zarotniki namerava-li napasti v prvi vrsti ministrstva, da bi se na ta način najhitreje polastili oblasti v državi. Zato so sedaj vsa ministrstva strogo zastražili in pri vhodu vsakogar legitimirajo in natančno pre= iščejo, če nima pri sebi k ničega orožja. Tuđi na mejah in v pristaniščih so izdani noostreni varnostni ukrepi.
Levičarski Ikti pozivajo vlado, naj brezobzirno zatre desničarski terori-zera. ki je hotel pahniti državo v naj-večjo nesrećo. Notranji minister Dor-moy ie snoči izjav^l novinarjcm, da pri-dejo vsi krivci brez pardona pred so-cHšče. NJapovedal je se drug?* senzacionalna rvdkritja ter dal zagotovilo, da je vlada ukrenila vse kar zahteva var-nost države. Dosedni ?e bilo v zvezi z desničarsko zamto areriranih že okrog 1200 ljudi, med njirri rudi več aktivnih in rezervnih  oficirjev.
Desničarski  tisk na napada vlado in
jo dolži, da gre pri razkritju desničarske zarote le za manever, s katerim hoće prikriti drugo preiskavo, ki je že delj easa v teku. Po trditvah desničar-skega tiska gre za zaroto komunistič-nih in anarhističnih elementov, ki so prav tako pripravljali državni utlsr in nameravali odvesti več članov vl-itle ljudske fronte, ki se jim zde premalo radikalni. Ta zarotu je imela za kon-eni cilj proglasitev sovjetskega režima v Franciji. V zvezi s to prelskavo po-ročajo desničarski listi, da je policija odkrila ćelo vrsto tajnih radijskih od-dajnih postaj. Namešćene so bile no ^'eJini v pristaniščih, v blizini letallšč, vojasrnc in drugih voja^ko važnih n^ta-nov. Listi zfhtevajo, naj vlada tuđi o tej znroti da kaj več poiasnil. ker se ho potem videlo. da gre \>ri »bombastično napthnjeni« desničarski zaroti v stsTari  le  za obrambno  akcijo.
Spričo vsega tega vsa javnost z naj-večjo nanetostio pričakufe kako se bo  stvar  r^vila   dalje.
Nove osnove međnarođne trgovine
Senzacionalna izjava araeriškega zitnanjega ministra Hulla o novi trgovinski pogođM med Ameriko in Anglijo
\\/ashingti>n 10. novembra, br. Ameriški 'imann minister Huli je dal novirarjem iz-javo, v kateri ]c np^lasil. da se bodo v krat-kem pričeia po^ajanji za sklcnitev nove trgovinske pogodbe med Ameriko in Anglijo. Ta pogodba bo predstavljala popoln preokret v mednarodni izmenjavi bkjja in naj shiži <^-"^im državam /;* zoied, kiiko je trc-h:i ods'ri! nje vati carinske n drusje ovirc rn-ilnarodnesa   hlagovnega   prometa.
I/java /un-anjepa ministra Cordella Hrlla je napravila presenećen je v tukajšmjih di-plomatskih krogih. kaj ti čcpmv so se v prejšnjih ra/^ovorih doseg-i veliki uspehi. >> mislili. ,Ia š<" ni r.nprw"il;\ <lo>>\. ko H bila takšna izjav-a utemeljena V '/imanjem niinistrstvu vidijo v tej pogodbi glavni ste-Her. ki fta je Huli skrhno ^ra<iil zadnia tri )^t-i. Huli sam misli, da utegne biti t-a p-^-„■»dba največje delo. kar j'h je ustvariio 'rianjc ministrstvo, odk-ar ga on vodi. Oh--nem   pn   računnjo   s   težkcčami,   ko   bodo
pogajania dozoreki do stvarnega de;a za sklenitev pogodbe. Mi-slijo, da bo, ko bodo ameriški proizvajalci, zlasti tekstilni manu-fiikturisti i/vedeli, kolikšne žrtve bodo tr-peli od te pogodbe, nastal vihar, ki bo trgovinsko zborrJco USA pretrese! do teme-ijev.
London, IP. nov. z. V spodnji zbornici so z veliko pozornost jo in z zelo velikim zadovoljstvom sprejeli na znanih iziave pref'sednika vlade Chamberlaina o gospodarskih pogajanjih z USA. V hodniKih zbornice so obšimo komentiiali to izjavo in posebno poudarjali, da ta g-ospodarski sporazum ne more imeti srmo gospodarski ampak tuđi politični poraen. Govori se, da so se uvodna pokajanja začela že pred 2. m^secema. Uradna poga.ianja se bodo začela čez 6 ali 8 tednov. Spora rurv bo gotov do sredine meseca marea prihodnje leto. Izvp.jati ga bodo zapeli 4 tedne r>o pcdpisu.
Japonska ni stavila ultitnata Franciji
Tr^zadevne vesti iz neinškega vira odločno demantiralo v Parizu in Tokajn
l*uri/.,   19.  novembra.  Japonsko  poslani-Stvo  objavlja:
Pariški listi od 17. novembra so objavili vest tujega poročevclskega ura da, da je Japonska izročiln franeoski vladi ultimativno zahtevo. naj ukine vse pošiljatve vo-jaškega materiala na Kitajsko čez Indo-kino, ker bo sicer zavzela otok Hajnan. Jv ponsko zunanje ministrstvo je to vest demantiralo Oancs ?^o pa pariški Ii«=ti po-' čali o konferenci, na k.-teri y* govoril ^-nator Berenger, češ, da je japonski veleposlanik v Parizu že ob izbruhu sovmSno-cti med Kitajsko in Japonsko obvestil fran-eosko vlado, da bo Japanska za primer dobave orožja Kitajski čoz Indokino zavzela otok Hajnan  in nekatera pristanišča v In-
aoKim. japonsKo veieposiamstvo lo ianta-stično vest odločno demantira.
Tuđi v franeoskih pooblaščenih krogih demantira jo vesti, da bi bila franeoska vlada prejela ultimat japonske vlade, da bo zavzela otok Hajnan in da bo obstreljevala železniško progo Junan, če franeoska vlada, i ne prepreci prevoza vojnega materiala na Kitajsko čez Indokino. V zvezi s temi izjavi ja jo nadalje, da je prevoz vojnega ma-terkila. čez Indokino že dolgo vr^io let načelno prepovedan in da. je dovoljen le v :zjem:iih primerih s posebnim dovolj«?njem. Edino vlada je poklicana, da sodi o tem, ali naj ta dovoljen ja da ali odbije. Zadevni sklepi vlade v zadnjem času nišo bili predmet nobenih diplomatskih pog^aianj med Francijo in kakršnokoli drugo državo.
Argentina išče poljske đelavce
liuenus .\iresm 19. lovembra. AA. List ^Prensa« priobčuje članek c/r. \~elupa, ki '£a je poslala argentinsku vhida :• Evropa, ilo prouči možnnst novegu priseljevania. /)r I 'elupa predlaga, naj se itafijzriski iz-?e?jenci ramenjajo, in sicer s poljedehkinu elementi iz d'iav srednje Evrope. Mi*lijo, đ'* bi bilo dobro, če bi se vsako leto pri' selilo v Argentino '20.00 dela\xex~ s srf>yi-wt  družinami.
Nobelova nagrada za mir
Oslo, 10. nov. Noblovo nagrado za mir je dobil lord Robert Cecti
Lord Robert Cecil of Chehvood se je ro-<li! 1 \. septembra l^t>4 kot trerji s.in mar-quisa Salisburvja bivšega prcdsednfka vlade V parlamentu ie že od le^» 1906. Bil k' minis*er v vladah od W16 do 1°18 in lord   državnegi   pečata   v  prvi   Baldwinovi
vladi. Po vojni je vse svoje delovanje po-svetil ideji miru in Društvu narodov. Sedaj je lord Rcbcrt Cccil predsednik sveto vne zveze /a mir.
Burna seja franco-skega parlamenta
Pariz, 19. nov. AA. Ob 17.20 se je seja parlamenta snoči nadaljevala in je govoril bivši policijski prefekt v Parizu in posla-nec Chiappe. ki je vpraševa! vlado, kaj je storila za niir v notranjosti in narodno ob-rambo. Chiappe je zelo oštro napadel no-tranjega ministra in komunistično stranko in vprašaL če je notranji minister podvzel tuđi kaj proti tištim, ki uživajo parlamentarno imunitete Prišlo je do hudega incidenta in so govornika motili komunistični poslanci, dočim so jim desničarji bučno odgovarjali. Nemir je bil tak, da je pred-sednik moral prekiniti sejo. Ko se je seja nadaljevala, je Chiappe iahko končal svoj govor, za njim pa je g-ovoril predsednik radikalnosocialiFtičnega kkiba Klbel. Na to je bila seja odložena na danes popoldne.
Od Halifaxovega obiska se ne sme preveč pričakovati
Zunanje politična rasprava v angteški gornji zbornici — StaUžže vlade
London, 19. nov. Gornja zbornica je vče-  | raj   nadaljevala   zunanje-politično   debato.   I Opozicionalec   lord   Crew,   liberalec,   je   za-   j dovoljen, da je lord Halifax odšel v Berlin,   i Nato je zahteval, raj se Sovjetska Rusiia odpove  načelu  izbivanja   svetovne   revolu-   • eije  in  tuđi  svetovnemu   konfliktu,   ki  naj   ■ koristi širjenju komunistifinih nr»Čel. Ix>rd Crevv   je   zahteval,   naj   Sovjetska   Rusija   j poda to izjavo v E>N. Nato je pozval zbor-   j nico, naj podpira vlado v njtnem kolonijal-nem đelu.
Lord Sankev, član delavske stranke,  je predlagral, naj ae crta čl. 16 pakta ON, da   j bi se Nemčija Iahko vrnila v ženevo.  An-   i
glija mora voditi svet v politiko mirn. Kon-servativni lord Tonehenen je izrazi] željo, naj bi se tuđi USA vrnila v E>N. Predlagal je. naj v Nemčijo in Italijo odideta posebni parlamentarni delegaciji, ki naj proučita življenjske razmere v teh državah in vidita velik ugled, ki ga uživata Hitler in Musso-!ini. V imenu vlade je odgovarjal letalski minister lord Swinton, ki je rekel, da ne sinemo preveč pričakovati od Halifaxovega obiska v Berlinu. Gre samo za to. da se vpo-stavi boi-jše ra^urnevan^e med angleškim in nernškim narodom. Razprava se je zaključila s sklepom, da se predlog ^rda of Hartwooda  odstavi  z  dnevnega  reda.
Soknlska proslava 1. decembra
Ljubljanska sokoftka druftvi proslave 1. decembra ob 11. uri praznik uedinjenja na lastnem področju z zaobljubo novega člamstva, preved^o dece v narasčaj in na-rasčaja v članstvo in sicer:
Ljubljanski Sokol v telovadnici v Narod-nem domut
Sokol L v s*.rojem domu na Taboru.
Sokolsko   društvo   Ljubljana   U.   v   telo vadnici  L   drž.   realne  gimnazije  v   Vegovi ulici,
Sokolsko društvo Ljubljana UL v s\*oji telovadnici  ob  T\rr9€\i  cestiy
Sokolsko društvo Ljubljana JI', skupno a Sokolom II. v telovadnici L drž. realne gimnazijo.
Sokolsko društvo Ljubljana — Moste v d\*orani kina.
Sokolsko društvo Ljubtjana — Šiška v svojem domu.
Sokolsko društvo Ljubljana — Štepanja ra<?  v svojem  domu,
Sokolsko društvo Ljubljana — J'i'č v svojem  domu,                                               |
Sokohko društvo Ljubljana —  Zg.  Šiška   i v dvorani pri Mart inču                                \
Skupna   proslava   vstTi    ljubljanskih    so-  \ kohkih društev bo na predvečer 30. novembra ob pol 21.  uri v veliki dvorani Sokot-skega doma na Taboru združena s telovad-   , no  akademijo.   Vabimo   čhtn*t\*o   in   prija-   , telje  Sckolstva,  da se   teh   svečanosti  ude-   \ leži  v čim   večiem   številtt.
Obleka   meščanska   z  znakom.
Posebnih vabil društva na svoje proslave ne bodo raz pošti jal a.
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih   društev
Sestaneh Narodne
shupš&ine               t
PredseJnik Stcvan Ćirić je sklical Narodno skupščino nu sejo v torek 23. t. m. Ker je gospodarske-finančni odbor ministrov že odobril državni proračun za proračunsko leto 1937-38, bo finančni minister Dušan Le-tica v torek predloiil proračun \arodni skupščini. Budžet bo na to izročen finan-čnemu odboru, da ga prerešeta. Zvtsedanje skupščine bo trajr.lo samo psr dni. ker priđe v razpravo semo par mednarodnih kr>n-vencij. Pričakovati pa je, du bo vloženlh več interpelacij s strani raznih frakcij opo-zici'e. Vse kaže. da pojde parlament že prihodnji teden na božične počitnice in <?t? sestane  sele  \> drugi polovici januarja.
Prevoz žrtev letalske nesreće pri Ostendu
Ostende, 19. nov. Posmrtu« oet.inke 8 žrtev letalske katastrofe so prenesli v vagon, ki je bil spremenjen v mrtvaško kapelo. Nato so jih prepeljali v Nemčijo. Z istim vlakom so odpotovali v Nemčijo princ in princesa hesenska. princ badenski in čla-nt nemškega posJaništva. Vlak z žrtvami letalske katastrofe so na postaji v Bruslju čakali prometni minister Jaspar. maršal dvora, grof dc Grume in osebje nemikega po-
slaništva. N^i nostaji je bil tuđi odpraviik poslov grškesja poslani>tva. Tajnik nemške-ga.   poslaništva    von    Neurath   je   arpremljal
vlak   do   nemike   meje.
Povratek belgarskega kralja
Pariz, 19. nov. A A. Bolgarski kralj in kraljica, ki sta bila v Parizu teden dni, sta snoči preko Bazla in B?ograda odpotovala v Sofijo. Na postajo sta jih spremila bolgarski poslanik v Parizu in Sef protokola kot zastopnik zunanjega ministra Delbosa.
Darovi za obnovo Spanije
Bilbao, 10. novembra. V petih mesecih po osvoboditvi je prehivalstve darovalo za nacionalno stvar 12 n*Uijo«nov pezet. Vre<i-nost da rov v zlatu in oakitih /naša 14 mi-Hjonov pezet. Creneral Arand-a je poklonil za obnovo podrtih cerkva v Leonu 10.000 pezet
Sorzna porodila.
Inoiemgke  fw»nte
Curih, 19. novembra. Beograd 10. Pariz 14.07. London 21.6175. Ne^vork 432.25. Bru-?e\\ 7C.5O. Mi'an 2*2.75, Am*t?rdani 2:^.60, Berlin 174.f«. Dunai 79.45 do ^1.70. Praga io.-'O.   Varšava   81.80,   Bukarešta   3.25.
poCittcnl   oe§QtHi6
„Jaz sem sedaj na te) strani harlUad V
Z.nan\ franeoski dnevnik »Figttro« je t€ dni obin\'il članek. v kuterem niz pravi ja trezno in mirno u marksizmu m v zveii % tem tuđi o komunizmu. \' dotičnem 'lonku ftt>\'&ri tuđi o političnih r^^merah ni č^esko-slnvaSkem in pnn-i, da je modri politiki čtŠkoslovuških držvvnikov uspelo komunizmu v Češkoslovaski, ki je bila sprva pt> i njem močno ogrožvna, izruvuti strupenc i ?obe. \ato list piše: »Ka je neki češkoslo-i vnški drža\-nik (Bil ie to "nJLo:;.i prezident j dr. Musurvk' ()p urvd.) previt'l svoi viso-. ki položi j, /c pokliču! k sebi zu*t<tpnike ko-mun'tstičnc str; nktr in rh mn:<>\'itril ti*kf>-te: ' »l'i ate revftJucit>nnrjif Pnn\ ninimn niČ proti temu. \°em. kaj to pomeni   Tuđi j»i
■   sem   bil re^'orucinnnr    Ali   moin   tvv luci ju \   je   knnčiinu.   Motu   df>mo\rinu   je  obmn-l*ena \   pa   želim   in   he>Ćem    J.,   ba   m>rnr*  /i\~ela  in |   se   krepko  nfirvihthi    Vstiku  revolucija je  V '  zvezi z b;:riki*dami.  Jaz sem se daj nu dru-1  gr  stntni bur'kad! /.upomni'e  si  to! Doher
večer. i?r»r-f>J/e/« - Knniurti/em rui (Vvfco-sin-\'nškem ie jel pesti i in dines ne pred-sti\\'lja   \'eč   posebni*   nevnrnosti   za   držan'O.
Af~ra Milana Radosavljzvtca
Pred krutk'rii srna ah ju*, ili hetvžko (t h/\*-ŠL'm pre'.isedniku t druženju rezervnih oficir jev Mifitnti Rados\;\-f 'eviću, ki je društ\°u pnneverll velike vtnte, pravno nekuj sto tiscč, fn o kn*erem ie njegov z;n1r"'f*rnik na sodni razrmvi r*->nosnn upotnvil. du fe kr>t predvodnik »Ffdrka<* (Medr*t rodne zve-7? hivsih hr>ie\'niknv) rr('dxnđn>1<nv;ff »sed-m:m mnr'r7om ;n 't'rim kronan:m glm'am«. I' torek te sedišče pro '*■ trfo smlbo v tem zn:im»nitem rrr*ce<u. P;idr>s;i\'l ;c\'ić in s&-obtoienci so bili onrfsčeni. <Vi d» ie st\ »r zm'p.rnnn. ker hi mor.»'o l7družcnie sifmo tnžiti RiHlosc.vTie\'iĆ£. k;ir mt n; sforilo V pred pisan em zuknnitem rfku. l^rr;r\Tii to-žitelt   <?e   ie   proti   r>prrt*tilni   sodbi   pritoiil
j  na visio instimco. O st\tcri še tore i ni snre*
.   povorjenn  7>(fn;-'  he*»"i-'
;            Tlačansha hi i
\      »Snbotr«,   nacionalni   tednik.  ki  že  četrt '   leta   izhnju  v   tiskurni  »Savu«   v   Krun'u,   ie \   v   svoji   zndnji   štei'ilki   prir>hčil   prav   z.mi-1   mi\r uvodnik,  ki  nm   /.* dttl na*!o\   »T'itčan-I   skn   kri«.   \'   tem   članku  čitamo   med  dru~ .   ?'m:   »Kmetje   se   zedinijo,   da   mrade   zadružno žmn   Lestni  trčnvci in  njihovj žluh-j   t;t se  od početka po^meht'ieio. Kn pa vidi-«   io. dr i?rt* zare<. vrkjniio. Eden izmed žkih~ ;   te.  rdvokat. katofiški  rrfjsi'ctitr, veleposest-nik,   steber   <ttr<-mke   itd.   v   n'janem   stimru ozmerju vnd;tef'>e zadrut*e z h:tnthami. Sih-Če od rrzžnl'enih mu ni na licu mesta vrnil j   br.rabe v frko kiofuto, d;t bi se p;wni  vele-<   pmestnik vsitj tišti večer ne hi! već nobtut. \iti   si   ni   nihče   od   onoČvscenih   na   kxk drug način  pr>itknf /;idr>šAenia  za omadeže-vann čast.   Sa  i'prašnje.  zaknj  vsaj  potom sodišča   ne   znhtevaio   zadošcenia.   odgovori eden  izmed njih. res č;*s'en  in doher kmett dn  si  s\*oje  čpsti   pri  sodišču   ne  bo  iskaL Drugi pa pravi, da g<* tt*ka- »zguba« kot   ie dotični   bountaš   in   velepo*e<tnik   sploh   ne |   more   žrfiti.«   Ko   je   navedel   ta   dogodek% j   list   pravilno   nrinominin:   »Vidite,  -—   tuko ;   "Tvori   nr;r\'   tlrčnnska   kri.   ^.fmo   tlačanska i  čast nrenese kaj trke<*nf . .    Rnvno v nnšem i   prir^^m  »e jasno pokazano, dn pošteno ž;v-'.   lien:e  še   ni   ži\'fienje   v   ća^ti    Skorai  bolj ;   imponim člo\xrku pitani advokat, ki si upa nnp#*fi   štev'lno okolico,   kot  oni  trezni   in pošteni kmet je .    . On   ie  n;i :či:stne tša r/°eb-
■   nosf  v  rJ:rr.;u.   Predsednik   ie.  gm'om'.k  na tahoru. rdvoknt. veleposeitnik .   .« »Sobo*a«r zaključuje  svota  izvr.;tnjit z vzklikom:   »>O *Tovens;ko   dclovno   ljudstvo,   kje   je   tvoia čast.   o   slwcn<iki   kmet   in   delm'ec,   k ie    je
v Rzogradu
Pretekfo nedelio je ime! nk<n1"mski klub JWS v Rer><*rć)1" ,vi'f>rr> Ir+nr> *l-tipščinn v p*o:torih fttrankine*?;* *lavno<in odhttra. ^kupščipo je otvori! predsednik jurist Di-mtrije Prekić, ki je ime! nrvdusen nrrgovor na svoje to\'ariše. zhrane na občnr>m zboru v tako lepem številu Cj!;*vn! odbor je na zboru zastopal senator dr. \fil;>n Popović, rtpvzoč na je hil tuđi klubov čavfni rlun Jovan l'iktoronnć. znani in uredni beo-prajski lek^rnar. Pred prthndom na dnevni red ie hil en od usno tprejet predio**, da *c* odpo?!ie r>r*?.Jr::vna b"zn_jnvku s*rnn!rne-mu pred^edniku Petru 2ivkovi<'u. Ko so klubovi funkcionar ji rod uf i svoja porobila, ie medicinec Peter Srb^vcn predlrt%al odboru razrešnico. ki je hVa *o?*.'fl>*no spreie-ta. Pri votitvah je h I z mnVm\ izicmaml izvolien stari &fhor z ^>imitri'*em Prck! 'em na čelu. O politični situaciji in n weh aktualnih, zlasti mladino zanima foč;h vprnša-njih. sta referirale* filozof Voris lm* Milo-savljević in medicinec Muharem Balić. Z velikim zanimanjem so zborovalci posftisn-li grrvor senatorja dr. Milana Popovićo, kl je zlasti priporočal, da bi mladina vzdrže-vala čim tesnejie zi'eze in shke s stare j-5imi somišljeniki, posebno pa s strankinim vodstvom, da bi bila tako točno ob\*eščena o vseh političnih dogodkih v državi in hi bilo njeno sode! ovan je v skladu z načeli i rt težnifimi stranke. Častni predsednik Jovan Viktorović je takisto bodri! mladino, naj se z ml&deniškim na\rdušenjem posveti dt~ lu zm stranko in njena načela.
Sfran   £**—--.-                                                                           »SLOVfiNSKI    NAROD«,   petek.   -»P.   novembra   1937._______________________________________gteV.^6~
^^—^   KINO UNION — Danes premiera!   ■■■■■■■■j
i                           M        m      mm       m             m    Reitfa Erne* B.   I
**—   zadnji anevi sch°*~<*    i
I  najraatofagjfc           PaIHIIAIiIV        Kong»< — 15.000 I
I  inscenacije              A  Vlll|lwjw *        nastopajoOh       I
Bilanca letošnje stavbne sezone:
od lani za 20%
vecia đelavnost
Ljubljana.   19.   novembra,   j Živahnost stavbne sezone je navadno pre-  j cej   zanesljivo   merilo   za   presojo   splošrrih  j gospodarskih razmer. Zato smo se ohrnili na »trokovnjake. da  nam podajo kratko oceno ietošnje  stavbne  delavnostj   v   Ljubljani.
Ali je bila letošnja stavbna sezonu bolj-$a od lanske?
—  V resnici ie bila letos v LjubijjTii več-ja stavtma đelavnost kakor lani. Vendar temu   ne   smemo   pripiso*\aii   prevelike^a   po-mena.   Pomislite    je   trc+»a.    da   je    stavbn-a .stroka   lani   preživi ja U   osrro   krizo   in   da izboljšanje   letos   ni   mcjlo   popraviti   posle-dic krize  prcišnjih  let.
Kako bi se izrazilo razmer ie med (unsko in   letošnjo   sezono  \   številkah?
—  Podrobnih     stat:stienih     podatkov     o stavbnem  rikanju, o skupni  vrednosti letos oddanih   stavbrih   dcl   v   Ljubljani, ne  mo-rete  dobiti   tako  lahko,   /lasti   ne   zdaj.   ko sezona   m.* n-  končana.   Zr.ncsljivo  pa  je da je   bilo   Jetos   pribli'/no   20°'«    veo   stavbnih def!  kakor lani.
Ali je itm'bnu deluvnost fetos že dosegla živahnost pred nustopom krize?
—  Vajvee   stuvbnih   de1   ie   bilo   v   Ljubljani jcaoni 1.  \QM) in sporniad1  I°31   Letos-rija stavbaa se/ona je od t'd-anje >e vedno približno za 23"'« slabsa.
Ali je živahne j$a letošnja se2onu znak splošnegu gospodttrskegu izboijšanja in ;ili fe vplivulo nanio Se kuj dru gegu?
—  Nastup   ijospodarvkc    konjunkture     je n divom no   vplival   tuđi   na   stavbno   del.-iv-nost pri n-.is. in sicer v odločilni meri. Vcn-<lar   moramu   upo^tcvati   se   en   pomemben v/rok:   buja/en   pred   zmanjŠanjem   vredno-sti   dinar ja.
I" Ljubljani Ihidje se vedno ziduin mnogu stanovuniskih kis. Ali je upravićenu bo-jazen.   du   bo   kmulu   preveč  stimovan}.
—  Stanovanj   bo   v   resnici   prej   ali   skj preveč.   a   nikakor   ne   še   tako   kinalu   P*"' mernih staa<ivanj. I/redno innoi»o stanovanj v starih hišnh ne  ustrc/a  niti osnovnim načelom hijene. Udobnih, zdravih in ne predragih  stanovani  je šc   vedno premalo.  To dokazuje   do vol j   /e   samo   /jmmanjo   ljudi za  vsa  stanovanja  v   novih  hišah.   Skoraj   v vseh  novih   rmah  so  st-anovanui   oddana   še preden je stavba pod streho.
Ali so stm-bnu deli letos  znutno družim?
—  Letos   se   ie   /lasti   podražilo   gradivo. in sicer  povprečno  za   15°'i..   Najholj  i>o  se podražilc   kovine   (zaradi    svetovne^a   obo-roževunja).   Tuđi   mestrta   trošarina   /natno vpliva  im  cene gradiva   v  Ljubljani.  Zaradi surovin  so se  podražiUi  nekatera obrtnička dela  ćelo   do   50° o   Zaradi   mezdnih   «?i*vinj se   dekivske   mezde   nišo   tetns   mnogti   ^pre-menile.   Mezdnih   gibanj  v   stavbni  stroki   je bilo  lani  veo.  Mezdc so se dvijsnile posredno po me/dnih jiibanjih /a okroki ?"'» Nekoliko so se pa mezde dvignile tuđi zar;uH
večic   za-poslitve.    tako   -da   sri    približno   /a lOf <>  visje   od   lan*4cih
Kuko so vplh'ule numere na denurnem trgu  nn  stenbnn detnvnost?
—  Rfizmcrc na   našem   denamem   tr^ti   so itf vcdtK> /eio ncurejene, da  ne rečem ee^o ne/drave.   Naj   naglasim   !e,   da  denarni   zavodi še vedno zahtevajo za posdjilo !V0 do 4(X>° o već  kakor obrestujejo  vloge.   I>okler ne bo ->d pravljen a ta gorostasna razlika med aktivno   in   pasivno   obrestno   merr«.   si    ne moremo misliti normalnih razmer   Samo po sebi se razume, da ra/mere na denarnem rr-gu  silno  \*plivajo na stavbno delavnost.  Pri tem pa ne smemo tuđi po/abiti   da obrtnik silno   težko   odpl-ačuie   svoje   dolgove.   ker težko    dc^bi   kredit.   Kreditno    vprašanje    je eno   najpomembnej-sih   vprašanj   našega   gospodarstva.  Predvsem   bi   bilo  treba   r.dlo?-nc   remedure   poslovanja   raznih   kreditnih zadrvi«, ki uživajo mnojje diivćne  in   tak>nc ulajšavc te" ne smejo deliti dobičkov. a v*en-dur   pobiraio   prav   tako   visoke   obresti   od posojil,   kakor   denarni   zavodi,   ki   obratu-iejo   /   delniškimi  kapitali.
V z-vezi 7 vprašanjem kreditirania je. da dobuvitelii dajejo stavhnim obrtnikom bt-a-ao Ie po brezob/irnih plačilnih ^o«oj:h. Krediti so v sploinem ukinjeni. Karrcliranc tvrdke se dr/e strogo po kartelu doučenib cen. Nekateri trgovci zahtevaio od ob't-nikov Šc vedno 12% zamudne ..-bresti. med-tem ko obrtnik ne more nikdar v:ahtcvati od svojih naroC-nikov ramudnih obreff-Ti. saj bi  5'ccr  ne   dobil  dela.
In kuj bi bifo treba ukreniti?
—  Zaradi   trdih   piačilnih   pogoj .v   ooba-viteliev   in   nara^čania  cen  surov'n   i.>brtmki tazm-MJajo  o  (j^amosvojitvi   po  lastmh   n--bnvj^alnih   zadrupah.  Toda   upoiitcvjH   mo-rariio.  da   tovarnc   nišo  naklon'enc   taL:>rirr. zadrugam   ir7   da   jim   dcl-jjo   velike   tezave pr*  prodaji blaga.
Kiikšnn   te  let on   dovčna  praksa?
—   Revi/i:a   duvenih  predpisov   kaže   med malim   obrtništvom   ugodne  poslediec.   U'du tega  i/holjšanja  nišo  dcležni  večji  obrtniki >tavbnc stroke. V tcj stroki še vedno   /ter-juieio   dftvke   brezob/irno.   Poslovni   davek i/redno  obremeniu-e   stavbno  stroko   in  sn-cei   5.?   do   10"'n.   Često   gre   ves   obrtn k >v zfislužek za davke.
Ali se socinlni položaj obrtništvu torej ni izbolj&al zaradi živahne ise stavbne sezone?
—  Soeialni   položaj     obrtništva     stavbne stroke se ni prav nič izbolj^al: razlogov je već.   Predvsem   je   Se   vedno   preostra   kon-kurenca  med   obrtniki.  kar  je   pač   'nai:,^ da je še vedno premalo stavbnih del. V takšmh ra/.merah  je nujno potrebno misliti  n-d  ub-vc/no   socinlno   zavarovanic   obrtni1;ov,   in sicer  na zavarovanje   za  starost in  onemog-lust    Ra/en   tega  bi  bi!o  treba  tuđi   7.   zakonom   predpisat:   minimal'ii  zuslužek   obrtm-
ka. Kukšna bo prihodnja stavbna %e<onu^
—  Zanesliivii    prognoza   bi   bila    /rdaj    šc prezgodaj.   Vendar   na  kažejo  nek-a*eri   preče i  zancsljivi  /iiaki, da bo stavbna sezona prihodnje letu približno prav tako /iv.ihna, kakor letos.
Zanitnivo predavanje o hrancoskih Alpah
Snoil so predavali dr. Mrak, Hvastja in dr. Miha Potoc-nik o svoji turi v Dauphineie
Ljubljana.   IV.   oKtoDia
Letos v poiftju je SPD organiziralo izlet nažih najboljih aVpinistov in plf^z^l-cev v osrr-Je franeoskih Alp. v znam-onito in romantično, pri nas Ie malo znano Dnu-phinejo. Te eks*pe<?!<*ije. ki je ^>ila neka va-ja še za težje pt^izlcušnje in Ta vo^je ture, ki jih nameravTi oi*«ra.ni2irati š>PD v bodo^o. so jo udeležilo li naših prei7ku*e-nih plezaJcev in 3 meč! njimi, dr. Mrak. Hvastja in dr. Miha Potoeriik so nam štioci v dvorani I>elavske zbornice pre«t"vali o   svojih   V2por»ih   in   zanimivih   ^loživlMjMh-
Dr. Mrak se jo z vodnikom Ei jav?kom po\-^pel na 3600 m vi3oki Grand Ruin, div-jot roananti^no jroi-o. Predavatelj je naj-prej omenil. da so nam potrebne take ture v tujino, kajti !e s potovanjem w svetu z odprtimi oćmi in s sprejemljivo du-So širimo obzorje in pridobivamo na znanju in rutini. Očitki. za-kaj v tujino. češ. da so naSe planine najlepše, so zgreSeni. To lahko reče Ie oni. ki ni bil po svetu in ni viciel lepote drugih pl&nin. To velja z!a-sti za. velitastno skupino Dauphinejo, kjer je na tako majhnem O2^nilju. kakor so naše Julijske Alpe. nad 100 vrSaeev in velikanov nad 3000 m. a nekateri se^ajo ćelo   nal   4000  m   visoko.
IzhodiSče za turo je bilo mesto Gieno-ble, kl je tuđi seđež province Dauphme-je. Odto<1 so se izletniki peljali še 85 km daleč po lepi in glad ki avtojnobilski cesti v notranjost r>a.uphineje. se tam razdo!ili in začeli plezati Prodiranja v Daup*iinejo ni lahko. kajti francoslce Alpe ne nudijo tiete ugodnosti kakor naše. kjer im^mo lepe in oskrbovane postojanko. V Daunhi-neji so 'e zasilne ko6e brez oskrbnikov. Sam si moraš kuhati, sam postlati in se prilagoditi, kakor veš in maS. Dr. Mrak in Krjavžek sta ste-ćno naskočila Grand Ruin in hotela tuđi na znameniti Mont Pel\-oux. kar pa jima je pi-eprecilo neugodno vreme.
Dru^a skupina, v kateil 50 bili Hvastja.. inž. Lasič in Brojan, je piesrala na naj-višji vrh Dauphineje Les Ecrins ki ga je zarculi lepega vremena tuđi đoseg-la Hvastja je zanimivo iw*ipovedoval o dozi vi p-jih, zlasti v borbi l ledniki in strmina mi. ki pa so jih naši fantje razmeroma igrra-je zmagovah*. Francoske Alpe so ve^ino-ma iz granita isn gnajsa in zato je tam vsak  prijem   siguren.   vsaka  stopinja  var-
na.
Najzanimivejše je bilo predavanje dr. Mihe Potočnika, ki je s čopom, FreUhom Moretoin, Slavkocn Lukmannom. samiipi Jeseniftatii   in   Ljubljanćanom   Miho   Bizja-
kom naskočil kraljico uaupnineje. ven-častno La Meij*. Tb je feudttvita gora, nft-ilvomno ena najbolj strmih, najbolj na-]x>rnih in nevarnih ter slovi Ttot najtež-ia tura v vseh Alpah sploh. Z/sto si jo Xemci im Ang"leži izbirajo za trening: za še  težje  tui^  na  Kavkaz  ali na  Hrmalajo.
Drastično in šegavo, na svojstven gorenj-Fki nrjčin je dr. Poto^nik opisal turo s to-vari&i na ta strmi vršac, za Icateregra jim je dal poprsje *e dr. Ku*ry vsa potrebna na\-o<Hla. Dr. Kugrv j» 2ahajal leto za le-tom v Deuphinejo in je po^eplczal vse vrhove, a sam je pripovedaval, <ia je im& pred L»a Meije največji strah. Ko je po-noči legel v koći na njenem pobočju k po-čitku. je sanjal. da je že naipravU turo na vrh. ki je bila najtežja v njegovem življenju. A vlrugo jutro je z lahkoto prema-£-al steno- ~Se tako naš Miha! Ta je v koći, kjer je bilo okrog- 40 planincev, prostora je pa Ie za 15 ljudi, tmenitno spal. Zato pa je bila tura drugi đten težja. A venelar ao jo nsaM fantje zmoerli. Mimo-g-rede je MDia še omenil. da je koda pri-le^ljcna na nekakSno poiico: pred njo je prepad, a nad njo ?e strmo (iviga stena, da moraš takoj, ko stopiš iz nje že plezati in zavarovati pleasalo«. da gpa prive-ieš  na   štedilmk  v   koći . . .
V steni ao imeli na5i plemići Čudovite doživljaje. Plezali sta taon tuđi dve skupini &vica>rjev, od kaierih so eaio, ki je bila zaSla, kraatu preihiteli. Svicairji so se zelo čiidili spretnosti naših planincev, o katerlh sploh nišo imeK pojma in ki so jih tuđi podoenjevali. Tako ao naši nave-zali z njimi tesne stike. ki so se pozneja še poglobili. ko so vsi Clani ekspedicije morali đvema ponesrećenima švicarjema na pomoć. Tu Se je pokazalo, ćta so člani ns&e reševalne ekspedicije tzredno spretni in požrtvovalni. Krasne skjoptične slike, po katerih je dr. PotoCnik tobnafifl svoje predavanje, so nazorno pokazale, s kakšnimi težko^ami na strmlnah. v sne-gu in ledu so se morali boriti naši ple«al-ci. Le ugodnemu vreanetm. nfibovi vztraj-nosti kn spretnosti pa je treba pripiaati, da so steno gladko premagali in dosegli \Th. IXihovato je predavatelj opisal tuđi fraincoske koče In pa razmere T nj*. Za naša skromna sredstva je Francija pre-cej  drs^a  deiela.  zlasti  pa njene Alpe.
Ob koncu je naslovil ptređavatelj oči-tek na 2>Slovenski dom«, kl je omalova-ževal to ekspedicijo in naglaSađ je, da s»o nam take ture v tu£no vec ko potretme za naso afirmacijo in za hpopotaitev v .ilpiniatiki.
Velikopotezne sleparije
z zavarovalninami
PoTsrjcnik, kl |e poneverfal pogrebsine te p«dpor«
Ljubljana. i». novembra
V spo minu so nam ie manipulacije pro-slule Vajemne pomoći«, ki je oškodovala tisoce ljudi za stotito£e. Z njeno žalost no likvidacijo pa nišo bili likvidirani v«i. kl znajo vellkopotezno Izrabljati ljudJko lah-kovernoat In ljudski pohlep po denarju in hitri obogatitvi. Danes zjutraj je sedel na zatožno klop pred sodnike malena senata zavarovmlniiki poverjenik Avgust škof. ki j€ igral že pri Vzajemni pomoći veliko vlogo, pri njej spoznal, kako lahko je iz-koristiti pohlep po denarju in ga v resnici ixkori«til na ikodo stevilnih zavarovate-ljev, obenem pa osleparil tuđi svojo novo firmo za tetke tlsoćake.
Avgust Škof je bil med ustanovitelji Vzajemne porhoči in njen poverjenik do razpusta 1. 1931. Dne 1. oktobra je pa za-<sela poslovati v Mariboru registrovana po-možna blagajna in zav*arovalnica vNapred-nosti . Škof je postal njen glavni poverjenik za Ljubljano in okolico. Pravila >Na-prednoitlc so bila odobrena od banske uprave dne 18. 8.1933. Po pravilih zavarovanec v "Naprednosti - ni ?me1 biti starejči od 60 let In zavarovalna vsota ne večja od 6000 uin. Zavarovani so smeli biti po piavillh nadalje Ie mož. žena. starli in otroci torej le najblizji sorodniki iz družine, ki je zase pridobitna celota.
Nekaj mesecev je »Napredost- funkcionirala v redu. Poleti 1. 1934 so se pa zaćele širiti vesti, da poslovanje zavarovalnice ni brez kriminalnosti. fcusljalo se je o slepa-rijah v Škodo zavarovateljev in o zlorabah. Banska uprava je zaradi tega odredila revizijo, ki je odkrila velike nerednosti v poslovanju in velikopotezno izvršene slepari-je v Škodo klijentov. Dne 1. februarja 1. 1935. je bila Naprednost razpuščena. Li-kvidator đr. Zdenko Senekovič je ugotovil, tla so bila skoraj vsa zavarovanja nepravilno sklenjena. Xjegov naslednik dr. Kron-vogel je pa ugotovil. da je bilo vplaćanih okrog 2,000.000 din na premijah. za pod-pore in pogrebnine ter zavarovalnine je pa bilo izplačanih nekaj pod 2.000.000 din. Ker je bilo po akt ih dokazano, da so številne stranke prejele cisto neupravičeno manije in veeje vsote, je likvidator vse te stranke pozval, naj vmejo neupravičeno dobljeni denar. Tedaj je Sele prišlo na dan, da veliko število strank sploh ni prejelo no-benega denar ja. čeprav ga je blagajna Nn-prednosti izpladala na niih imena. Slepa-rije Avgusta Škof a so bMe na mah razkri-te. Njegova družina je dobila v dobreni letu iz Maeraine - Naprednosti . izplačanih okrog-200.000 din.
Obtožnioa nravi. da ie škof »trankam v Ljubljani lažno za tr je val. da lahko zava.-rujejo pri Nnprednosti < -poVubno §tevilo oseb. čeprav jih ne pozna jo. in ne famo sorodnike. da so zavarovanci l?hko stari nad 60 let. da dr»be zavni-nvatelji izredne podpore in poe:iebnino. ako zavarovanec pi-ed potekom karen/ne dobe umre tor da zavarovalna vsota lahko prese.sra 6000 din. K. Rok ie znvaroval svojo 77 let staro mater za 10.000 din, po nieni smrti pa ni doMl pogrebnine ter je ntrpel škode za  1225 din.
icoliKor je plača i za premije. i«n j^ ••>»:«-val 1.1857 rojenega Melhljora Zorca, ki Je umri pred potekom karenCne dobe, ftkof je dvignil zanj izredno podporo v sneaku 5.500 din In ai jo ćelo vaoto pridrial. K. Jt»ž€ je za varova 1 SO-letne^a trgovca Fe-l.ksa Urbanca, katerega aploh ni pooi&l. Za polico je dal Skofu 600 din, zii premije p.i plača 1 500 din tako da je bil o&kodovan za 1300 din. G. Rudolf je za\aronal za 20.000 din neko 2agar Marijo, ki je nmrla pred potekom karen^ne dobe. škof mu je izvabil Štirt police in mu jih ni već vrml. G. je bil oSkodovan za plaćane premije. 2e pokojna R Albina je zavarovala dve ženski, vsako za 10.000 din. obe sta umrli, dobila pa ni ne pogrebnine in ne izredne podpore ali zavarovalnine. V. Angela je zn-varovala svojega tasta, ki je umri pred potekom karenčne dobe. Oškodovana je bila za vplačane premije v zneftku 2400 din. Za vse te zavarovatelje je škof sam dvismil zavarovalnino in si jo pridržal.
škofu so <lep«rije seveda uspele Ziiradi tega, ker ni prevaril samo stranke, tem već tuđi - Naprednost . s ten^. da je centrali v Maribor v stevilnih primerih s ponarejeni-mi zapisniki priglasil fingirano sklenjene pogodbe. Poslal je centrali lažne naveJbe. da so prijavljena zavarovanja sklenjena v skladu s pravili in da prijavljajo smrt za-varovancev ter prosi jo za izredne podpore in za zavarovalnine ali pogrebnine. Centrala je res izplacala škofu za stranke po-^rrebnine. denar si je pa škof obdržal. Take šlepa rije  ima   na   vesti  v   15  primerih.
Končno je moral škof. da mu je manipulacija do konca uspela, ponarediti tuđi formula?1 je pobotnic r-JCaprednosti-r. V 16 primerih je podpisal imena zavarovateljev in potrdil. da so prejeli od 'Naprednosti pogrebnine ali izredne podpore. Te pona-rejene pobotnice je predloži! centrali v dokaz, da so bile pogrebnine in podpore stran-kam res izplačane. V štirih primerih pa sta s škofom obtožena še zasebnica Ivana škof in Olga Kimovec. da so izvabili Naprednosti posmrtnme prvič v znesku 39.332 din, drugič v znesku 9351 din, tretjič v znesku 21.480 din in cetrtlč v znesku 8500 din. Zakrivili so zločinstvo obrtne prevare ter zločinstva in prestopke napravijanja lažnih listin. V preiskavi je škof zanikal prevaren namen, dejanja sama je pa pri-znal- Zagovarjal se je. da je posloval kakor so mu naroćili predpostavljeni.
Senatu prt'lsciiuj*"1 r>(w>. T,e Vrha«*. ]*ri«*c«l-:i:ka i»a i*ta j*t>lTiika, Qk!uy.!it'<_f;\ ^^H^m Tv.nn Hr*'lili in F:am- Kiali. <>UtožjiW-o za stopa <lr. i -\ Ha« -her. obtoženca ja 7-^^varja dr. Zirov-1 hrk. Po preČitiinjuo hsirne olttožiiicc ie ^<f4 (»^cvori-1, <la jo je ruzuniri. da pa «*€ nikakor ne čuti krfv^jra. 7a«ovarj;i *»e. «la pravH Naf)!e'lno-.M. >\*}oh ni p«>7iiial. (Vorav je 3»il njen ulavni jkivorjVnik za I.jubljano in o'.,»lii-i>. V pretka vi je na i^javil. «la je pravila, poznaj. Svojo nedužno** «loka/.uj»' ^ ^cn». <la ni or}~onl pri vorlutvti v M;»riN>nn. koira t^o .-«preieli kot /avarov.iiua. Vso kriv-iio ?.a inoreliiuif n-ere'nosTi in prevare %a-vi ara na prevedu i <tvr>. Ol»nivnava ne bo 7 akl ju<"en a   pr e< 1   več e ra i >.
Sneg v planinah
Ljubljana.   19.   nownrftra
V planinah Slovenije je 7-tparllo že mno-ii"o snejia.  V  sreHo je  ves  dan  šiiežilo  ki  7a\-
padto je nino^o euhoiia sn^na. Sinurarji i veseljem oriazujeio pleh snv.ink   t-r že »ie-
lajo narrtc z.a svojo sniu^ke ture. V Poli i ni u je   snosa   dovoli   te>r   .^i   zo   morali   plužVti   re-
Kto i.lo /laioro^a, ki ie izhiHli*!-^ za smiieJk? tur^   na Komu i. Komna j<» |>oknta z de^>eU>
tmeino odejo. Na j>odlaijo 1 Tiietra je zaipad-lo 4<> nn t=uhei?a snei»a. I>t>m ie že pripravljen za  zimsko sezijo  ter  prii-akn.ir» Minirane
planince. Smufist** na Komni m prikladna i ii\ začetnike i za izvežbant* -iimčarje, ta!<o. Ua jiride vsiik na svoj račun. OJ 15. decembra dalje lx> kakor prej^aje le-to e*Uihia smu-Tarska k>la ter 1k> vo«lja sol.1 etkrlu»l za tlo-bro vež-lK) in za |>rijetiie ^kupinske izlvle. Kranjska j^ora ima obilno ^neira. .še ve? se-veda VrMč, kamor I>elH" zložn-a ce*ta. ki <lo-voljiiie udoben \-zpon. Erjavc^va koča je oikrbovaiia od 1. tlpoetnl-ira tklje ob iiede-liah in praznikih ter dan prej. Tuđi Kaiu-niške planine >o jx>krite z debela snežno odejo. kar ^o l?-po vidi iz do4>ro kurjeno obevinice prijaziiftja doma v Knimii^ki T>i->lrk'\. Velika Planina ima n:u.l -<» om sulica t*nega na tK) om podlaci. L okrečili in toplim zavetiščem <"aka kwa SPI> mi Veliki PUktiLnL
PUniiU'i s-murarji, na mazile ^vojtJ smuti ter pohitite v ^olioto i u ned^ljo v belo nara vo,  kl   var   f>ričakuje!
Slavnostna predstava v operi
Ljubljana. 19. novembra Slavnostna predstava o priliki 100-letni-ce skladatelja Antona Foersterja bo jutri zvečer. Vprizori se njegova znana, priljubljena in mnogDkrat vprizorjena opera »Go-renjski sJavčok« v muzikalni predelavi ravnatelja Polica, ter z novim besedilom dra-maturg-a Josipa Vidrnarja. Predelava. ki odgovarja sodobnim zahtevam po logić-nem poteku đejanja in čim večji učinkovitosti, je pripomogla Foersterjevemu delu do večjega in moćneišega izraza ter je tako aagotovila operi meato v sodobnem repertoarju. Vse muzikalne točke, ki so se nahajale v prvotnem Foersterjevem delu, so nanovo upora bi jene, mestoma razširje-ne in variirane v ćele scene, tako da je izrabljeno vse folklorno bo^rastvo. ki ie bilo popreje samo nakazano. Dejanje je ostalo v bistvu neizpremenjeno. nekateri prizori so podrobneje razpleteni in nekate-re figure izraziteje označene.
Ta \-prizoritev pomeni za nas Slovence izreden muzikalen dogodek. ki bo obo^atil nas operni repertoar z novim učinkovitim delom ki slika naše ljudske značaje, naše življenje in čustvovanje. ter je muzikalno utrip našega življenja. Glavno žensko vlogo Minko po je naSa mlada sopranistka ga. Viđalijeva, ki je s svojim nastopom v na§i operi dokazala, da je pevka posebno lepih pevskih kvalitet, njeno mater Nežo poje ga. Golobova. očeta Miho — g. Kolacio. glavno moSko partijo Janka — g. FVancl, Struklja. ki je posebno izklesana in učin-kovita figura v operi poje ravnatelj Betet-to, njegovega pisarja Rajdla — g. Banovec.
franeoskega častnika Ohampignvja — g. Janko, učinkovito partijo marketenderice Minon gra. Poličeva. Sergreanta —- pa. g. Hvastja. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Polič. režija prof. Sestova. Inarenacija: inz. Franz.
Iz Kranja
—   šalunNki   tuiviir.   M?:Utni   kootk-ijelni
Kranjski Šahovski  klub.   letos bolj životari,
so   ^e   pa   op<>iLrujiiili   tr^ov^ki   po«»očmki,   ki
**> v okviru uvojeiia dnutva  * PomoJniskega
zlH>ra: priredili lefKj potekajori Šahovski turnir, linijo dviLkrat t -len-fto v liok-lu    Kranj-
ks.ki dvor., za niU-rluv j»rv ?ti^tva. V fiuah* s<> po 7 kolih prišli: Saviiik Marliu, ki ima 7 tock in zaeukrat vodihio uve»to, ^.'tiiu- Mak> li12. Cvrmak Ktto V2. Kovarir .loi* 5 in M?:hHif lioijdan 3 točke. Pan^s zverer se bo odigralo zadnje kolo. ki l.o (»rintalo oUociieiv. Ziua-iiovale<" prejniP 1 >i> srebrn pokal, ki ie bil r:izsU«vl|c!i v izlo/l»i urai'ia Levionikii. ~  honctri Koreiijskih godbeniko\.  ki bi
se moral vršiti 7. t. 111.. .je definitivno .iolooen za dan S. de<vMnl»ei\ Vršil «v Ik> najbrže zv.--t'er. So^ielovali Ivodo: ork -ster t-ca 2."> uioi, dekliski oktet, trio lm. Fakinova. insi. Skou-I al in 1;. iuivnihar ttr .^olirtka Li»lč. Furlan Pavla. "^pored ne bo pretežek, v.^ndar jm Ik> riLulil ilovolj užitka. Ob^gal lx> >kl:ulatt>lio: šaiitla, SI (]&tena. M-t-iidfl^ohua. l>vofaka, E. Ailiimiča in L. M. SkerjaiKM. Prvikrat ^e \h> izvajala Osterčeva novlteta: Slanica (za urk*>;t >r). Koncert 1k> dirijriral g. Albin Fa-kin, udeleži se j;a pa skladatelj SI. Osterc osel Hio. Bo to prvi ^anio^tojiii koncert v le-to5nji   ^exoni.
Vlomi in tatvine
Ljubi junu,   1°-.   novembra.
Policija /c nekaj dni razfskujc drzen vlom, ki je bil po prijavi trgovca Avgusta \\*e:l_um ja. izvršen v pote-k ponoZ-i \ nj«1-£ovo «k"tadiš.*c v ^ot>kem drevoredu. \\*ii!-girnvjcva trt*o\nna je /runa /lasti po dc-žcli, ker <lc!a po većini z najcenejšini bUi-gtnn in pa / ra/nimi bldgovnimi ustanki, /-ato <*e skoraj slehrni duri kar tare kmeč-kih kupovatk v razmeroma majhnem lokalu O^kodovanec je prijavi!, da mu je bilo ukradeno: 2 kosa platna znamke U F v i/-meii n<l m. 4 kasi damskoga vomenega bla ga v i/meri 100 m. 9(1 m svile. 40 m pope-lina, 180 111 f'auele. ""J0\) tu klota v ia/.iii!> barvah. na<l 44>O m bnrhenta, 6 kosov platna znamke Lilicn v t/.meri 240 m in 2 kosa platna znamke D. K. v i/meri 60 m: vse ukradeno blago je vredno 22-885 din. VIo-milci so navrtali tuđi ielezno blagajno /jnanike \V"ertheim, vendar do denarja nišo priNli. Vlonvilci so morali iti silno previd-no na delo. kajti čisto v blizini stoji vso noć čuvaj, ki stiuii branjevske stojnice, pa ni slUal ropota. Vlomilc' pa so morali blago odpeljati z vozom, kajti tolikšne količine  nišo  mogli  nositi   po  mostu,
V stanovanje Lovra Gubeni&a Za Gradom se je v sre*io vtihotapil neki bre^po-selnež, ki je odnese* siv letni pla^č. rjavo blago za obleko s podlogo vred, rjave pumpa riče, 6 srajc in neka' drugega perila. v s-kupni  vrednosti bli/-u 2000 din.
Z zimo so se pojavili tatovi sukenj po gostiinah. Policija je prejela že već prijav,
včeraj>.p« ■ je neLdo ui-t-«-.M }*»♦'.' *<»• *•-.-*-ny suknjo Antonu Vrbincu v neki ^ostilni. Vrbinčeva suknja je črnc barvc ier iina bar-žuna#t ovi*tnik, na podio^i pa ima všit monogram V. A. 2rtev bre/ve»tnefl« tatu je po&tai ani dan tuđi rufc^i cmigianr Alt ksej Ki»/erev, k; je »hraniI svojo oblck<» na Tr/avki cc^t\ 22. T*t mu je odnetel sivo obkko. ponošen »oder siAnjič, ttare hlače, usnj«to listnico t. vsemi dokumenti tL-r neka i dik kozercv ima r>kroj| 1000 din -kode.
Iz n«Ae gwtilnc v SHki je ncikdo ukm-ilcl Muk-»u Tork«rju ifeoro nov povriiiik, \ : eden 300 din.
iviMi (..rum  \f Sp-  HruUce je oni dan pri slonil   svoje   kolo   na   i\d   neke   gost i Ine   v 4»kolici mct»t«  n m i& trciuitfk pomudil v gostilniSki  sob.  Tcdaj   p»   h"   r>ri**'^   mimo tat,   kl   je   brz   sr»^l   s   kolc*a   Crurnovo   ak t<»vko. v kuteri je «air!  /« 44M* din  na/neti« instalacijskcitJ orodja. Justini Lov£e 114 Tr /avki cc*ti je nekdo ukradel damastno prc-vk*ko  /a pernico, vredno  \>0 din, prijavljenih  pa   je  bilo   še   veČ drugih   tatvin.
HOVKDAK
Danes: Petek. 19. novembra katoll^uni: Elizabeta
»AN.UMK   PRIREDITVE
Kino M»Uca: Vest ćloveilva tob 16. in 19.15>, Antonio Adverso <ob 21.15>
Kino Ideal: Carićin Ijubimee
Kino  Slomit:  Potemkin
Kino  lTnu>n:   Zcuinji  ilnevl  Pompejev
KLno >fo**te: Bratje Marx NoČ v operic in  ^Hlmne lju>>ezni
I) EŽl'R N K  IKkAK N E
llant^: Dr Kmet. TvrAeva ce.sta 43, Ti*n-koezv ded.. Mestni trp 4 Vstnr. Selenrnu-e;ova ulica 7.
jJmš9€>J mita
Med   n.tnu   so   tuđi   iinttglerjt   iivljenjj. to je posebnu kititi u ljudi  brci vsnkih vr !int če ne štetemo med  vrt i ne  nmčje  spret nristi   v  pitdtmiu   mi  noge  m   i/o#ic*vt*   kfiš^ l.judie  i/  te kaste  ko selfrruideman'i   1/ s!.. beni pomenu   besvde.   V'auka drugu niih<t\\! besedit   je   sumohvufu.   dcmiišJjii\y*st   m,*  />rc pletu   \w   njih   z   bre/obzirnostjo.   velikust\ •> se   jim   cedi   kvr   u   nonu.   Resriično   vvlikc može   dvignjo   nad   po\'preCnost   njih   JeLr žonglerji   življenja   *o  se  pn   dvigniti   sami Sproti  stt  želim  kur  so  drugi   se jati.  po p<> htevnih   hrbtih   so  zlezli  na  podsta\'ke  m./ hkov   in   stote   tam   sumi   ivw«'   zaljubljen /av trori.n/   v   neonitifntt   prepričanie    da   u \ si kn niiht*\tt besedti eliksir  nto*in>stir  vs.i ko njihtno de janje mefnik \- /godm^nt f/o \ ešt\\j.
Malike  starih  čittov  /t   inj*tn\'lji»ju  t1  o/ tur je   \erno   Ijud-ttvo,   muliki   nusih   dni   .sa se   pi.std\ili   tja   sumi.   Start   maliki   so   bil skromnej*i. jutdo\'o1je>vali >v> se s češčenjen in  duritvLmi.   Suši  mttliki hočejo imeli  /*< let*   čns'ti   in   slave  še   nui*tno  pfitC";me   sini kure. Kameleoni in podrepne muhe v enen »primejo /a delo«  povsod.  kjer se jim t>b, ta ke kat časti in  —  dennrja.   I'sako dob-čkunomo   >*deli»<   hočefn   monopolizirati   i> njihove  oči   imttjo  čudn<y  povečevitlno ln^< nost,  da  vidifo mnoiico tttm,  kjer stoji sam p'tlčlovek.  \\» škodo srca in mo/gi. <ov se  jim   je  daleč čez  mero ruiilril ielodec, da   prebarvi   vse,   kor   priđe   vanj   tn   dn   ni nikoii   sit.
Ta kastu ljudi pn k sreći tuđi pri nu< izumira, ker nimu podmludktt. $ino\'i — čijih spioh imujo -- *o nomreč zatajili *»•'»,:c
očete. In pm\'ijo, da ni daleč ču*, ko So tu kasti/ *ploh isginilii. Kdor bi leget r nh, v tirob,  bi   se  živ  ntzkrofit.
Naše gleđaliSče
o r a \i a
Zaćetek   oto 20.   uri
Petek, 1». novembra: ob 15. uri: Pe»**ni s ceste. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navadol.
Sobota, 20. novembra: Firma. Izven. Zni-žane  cene  od  22   din  navzdol.
Xedelja, 21. novembra: ob 15. uri: Prin-ciska in paatir^k. Mladinska predata-va. Izven. Ob 20. uri: šimkovi Izven. Znlžane cene 0*1 22 din navalni
•
OFKK A Začetek  ob 20.  uri
Petek.  19. novembra:  z-iprto.
Sobota. 20. novembra: Gorenjski «lavček. Slavnostna predstava v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja. Antona Foersterja. Zvišane optrne cene. Izven.
Nedelja, 21. novembra: ob 15. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. O>stovanje grosp. Marijana Rusa.
Iz Celja
—c  I*rot i plinska  raz^tava v Celju. V  ciu-u
mi nwi€U>' 21. t. iu. 1I0 \.^i4?t^«i tvrtka i\">, t. m. l>o v <'clju •jaDtujm-a |M*<Hi|>tiiuvkji rartf^ava. katare n-i.nH*Ji h vzlmnliti ino«1 prebi val stvom /-»i»imnn.j< za paišivno obiam ^k» )ti-e»l najiairi i/. /Jaka v i«rlmeru vo^nc. < >tv«>ri-tev ra/*>t.ave bo v netiel)o ^1. t. 111. db 11. cicpoMnr na celj*ketn kololvoru. Pi«-J»ivalstvo je vaJilje.no, da ei o^le»-a to '/aiu'inivo razsta^o. ki tio d<*:'>[ni.i v ne-• IHju oJ 1-1. do 18. iu na«Uijiijc >tiri di:i vt-ak dan od K d-o li', in «Ki 14. do 18. Wtop:iin«' ni. 7a Mane ekip. Jvi ^o .-olelovaii pri ve^-fali v oJtranrfn pre<l napali i/ /nik;:. j«» (?;1*-,1    raT^Tave   ol>vezen.
__,-   Večernc   tečaje   z&   rezervne   oficirje,
ki  želijo  iiola^ati  iv-pit   /-a  vUji  c':in.  bo  pri redila k*>manda mesta v t^ku  /.ime. Prijave za    t4\    važna    ;»rttlavim)a   Kprejemn    tii-mlk •»oljskn^a jK^lol>M>ra UKOFK ?. V rov kn (oin-kam;u telefon i»s> do vS;ctP po»»oto 20. t. m.
—c. Dve tekmi. V nedcl>o 21. t. ni. «>»» ]0M se l-o prirela na. isri^i Jn$ft»! a vi-jt* pri ?4>. T^aTiov^u prijateljska t^kmn m^d PK Slavit iz Maribora in >K Ju^i^lavij«. Ob 14.3(1 pn t*e Im) |kri<Vhi na r>lirni«oveni UjriM'ai v Ga-J erju po<l*av«zna prvenFtvena tekmia ithhI SK Olhnpom in cel>k*im AtJetički. Ker gfn 0**0 mošt vi v ilobri formi. b<> ftrt-Vanic po tovo  7>elo  zanimivo i"n  naj)cto.
NAPREDNA   SLUŽKINJA
—   Marička.   nikar  ne   postavljajte   ste-klenice z bencinom na peć, ker bi se lahko pripetila huda nesreća.
—   Eh,   milostiva,   kdo  bi  pa  bil   takoj i   tako praznoveren!
Stev. 2ftS______________________________                                            SLOVENSKI    NAROV*.  pet*K 1% B<ntcJjrm 1937.                                                               ___________________Stran 3
IKAKOR  TISOČ PRIZOROV IZ TISOČ  IN ENE NOĆI I »e raxvija bar na doba strshot Ib slave pred ISO leti, dob* Napofeona, Neteona in HeUingtoaa, pustotovAćine ia ljubesea U trea I
kontinentov, Evrope, Amerike In Afrike                                                                I
v   krasnem   in   nepozabnem   film-     Anapj-mi.        A ■%• 1 alam^ Ja    Vsted   izredne  doltine  film*  bodo  ■
skem    remek-delu.     -     Fredrle     l||ITf||l|f1       II illiCflm fl   predstave    ob   deUvaikili   ofe    16.1
Mareh - Ollvia de UavUland. -     UN I I INU I      UI III 1*11 II I   I83° in S1 >    "*' <* ~**** ^ I
Kezervirajte vatopnice. telef. 21-24    ff| J |  Wlll W      fl V V LUJU         1M* ** ** * *TurL           I
HHHHHHH   Pretniera danes ob 21.15 uri v Elltnem kinu Matica   HHHHHHH
Kdor dobrih si novic želi,
»Slovenski Narod« nafoci?
DNEVNE VESTI
— ŽtMtam. državnim iiraritiieaiu naj «»c *r-nejo druginj*kc iloklade. Z Mi-^ki Pokret. ia imH v srcdo zvet-er v Beogradu *ir£i -* Manek t< L'laniraini vsoii prof«'>ijona!nih nruaiii&acij v državni in »umukm»ravni služili, ki ao bile z uredbo o povraMlu doklad l • Ine 1. oktobra pri svojih Johodkih prikraj-3«4te. tetovasno ^o bil » \*o vs^h večjih me->t>h v državi podobne konf'T^nco. Na -^ston-ku v Heourndii je biia sprojpt;» obširna ie->olneija. v katari /alitfvnjo ?.tn-kt' orirani-'/acij*' naj <e vrnfjo ženam držfivnhn u radnica ni odvzete draiii tifsko doklad i*. Ta /ah tova \e t^mlvoli upravitVnn. kf»r £n se življenj--'•<*» potrefim* v zadniHi mos^-ih oln'iitno (KMiražilo. fttvium v državni in samoupravni «*ružl»i nai bi *e v r**loti vrnili preji-mki, ki >o   jih   imele   pred   uredbo   \z   leta   1985.
INttnUkt pronifi na n»<ih želoznifah Ttara<t*a. Po nradnih porlnlUih ii*Mi«*ml;iP rlU rekcije državnih železnir <so pr^vljalp n;i5t* železnice v septembru 4,7~>7.$4<> j>otnikov. lani v septomhrti f*a 8,962.323. To pomeni !>ovp?anip   rn   'J0.0<*#'\
l-*remiera   velefilma   iz   niske^a   emigrant-skega življenja
POTEMKIN
v  slavnih   vlosjah:   Karin  Hardt   in   Peter Voss
Bi^^jjOBBfc^T^Br ^ i ^j aT a^FT^^BI ^BsBl^^Bl^B^a^V .as. »^ ^ ^Bt ^^r ^B ^^^^ ^& ^a^B
I >anes  samo  še  ob   16.   m   19.15   uri
po zmžanih cenah Din 3.50 in 5.50 »VKST £LOYK$TVA — EMI1.E ZOLA«
Ob 31.15 uri preniiera:
Filmsko remek-Uelo tisočerih z^odovinfikih, pustolovskih   in   ijubezenskih   zgodb
ANTONIO ADiVKKSO
Fredric March                Olivia de Havilland
^ ■ X ™ A & a ai^^p^^al
premiera:
Monumentalni velefilm
najrazkošnejše   inscenacije
10.000  nastopajočih Predstave danes ob  16..  19.15 in 21.15 uri
Nove   lelHon>ki*   zveze   z   inozemstvom.
'/ o Holv4>ju po^lne«ia ministra i? bil otvorjen t«'l*»fonski promet na ua^ledniHi novih pro-«jali; Cork'H'-Vrba ob Vrl>sk^),'. it-zeru. Puna i. uvaz in Ct»Iov»v, La^ko-Ciraz. Ljubljana Unick ob Muri. Maribor-Trauteii in Muta— \Voifsbert:. H!ed-LandtHlk ni I rolsketn, Hl.^d —Viit(*nr>erj2en. Blod-Hirt, liivzdno-Porevo oi> Vrbskem jezeru. Crlje-Matroi, C?lje — O\ «*rv«llach. Poni7.ill.^Ortinaiin. Pomžale— \Varnibail-He1jak, (trfksuplje-Ciraz, .lf»?enioe-Kru:n|>iMidi>rf. .Tes Miiro-liad l-^hl. Kamnik-H;«! V»»1!:irh. Kropa-Punaj. Kranjska sjora -Pini; u Kranjska irora-\Varnihad-Vi!!arh. Krani- l»:ul Ausset\ Kranj-Kberndorf. Ljubljana- Kallenlvuclitl^beii. Ljubljana-Sa<'lirii-biir*i, Mežitii-Malhrn, Vodi lal-^jii.*lffld. l'od-pl:it-l.«vbaitz, l'olplat-liiiu-k ob Muri, l\v.l-]»lnt-Piinai. PodpIat-1-.it'iiz, Uibnica na Po-lenjskem-Punaj, Ko^atef-Fait^bertr. Rouatoc — L^obtMJ   in   Trž:r-M^rUichaeh.
—   Albini!   phmiii>ki|i  >lik,   ki  tju  1k>  i/.dalo leUfe   !>rvv   dui   *i»M^mbra   SPI)   v   Ljubljani,
ie že v tisku. .10 krasnih ^lik z naših pla?i:ti bo vsebovaln ta knii^a,, ki bo razveselila v^ako planinsko družino. Za Miklavža in ?ut lv>žir*ii«» praznike bo nlbirn i^rinitM-nejio <iarilo za prijatelje iu znumv. V ^uU»k^ifH'i-jt je ceua izdatno uiija — ie 50 din. Album narorajte v (»i-^arni SPD. Ljubljana. Aleksandrova   rf^^fa   4 T.
—   Domajo   filmsko   industrijo   dobimof
Xa pristojnom mestu baje raamlšljajo o ustanovitvi dema4}e ftlmske industrija. Glavna ©vira je za<enkrat pomanjkanje de-r.arja, ki bi se pa tuđi dobil. Splitski. -Novo Doba<r beležJ to ve«t in pravi, da se govori tuđi že o kraju, kjer Di bil zsrra-jen bodoći Holly\vood. V poštev prihaja-jo Kašteli  ali  pa Župa   pri   Dubrovniku.
FroffM>r Ficf-ard v Zagrrrt>«. Dan«»s popoldne pi'ispc v Zagreb slavni belgijsid nčeajak in pionir poietov v sti?to«foro prof. Avg^ust Piccard V Zagrebu bo dva-krat prcJaval. Prvič v zagrreb^ki radijski p<^)*taji dre vi ob 18.45, druglč pa v dvorani Hrvatskeg-a Glasbene^ra zavod-, carevi ob 20. Zlag-irbćani se zelo zanima jo za njegcA'o predavanje.
■ — Predavanje o Julj|**kih Alpah v Samoboru. V srodo zveier je predav. 1 v Sa-•noboru znani zasrrobški plamnec Ljudevit Griessbach o Julijskih Aipah. Dvorana je bila nabito polna in SamoJ^orćraBi ao z velikim zanimanjem sledili predavatelju, ki jim je !epo o-pijsal našo planine in kraje ob njihovem  vznožju.
—   Vreine. Vremenska  iia|»oved pravi, da l»o obiav'iio. deževno vreni**.   Vfreraj  je  deže-valo  v  Ljubljani, Marilnvru. Splitu   in   na   Rabu, snežilo pa v Zagrebu. Beogradu in Sarajevu. Najvišja t?nii>eratura je znaSab v Sarajevu in Splitu 15, v Skonlju 1-, v Hei>«rra-tbi  7,  v  Zaf£r?lni 6, v  Mariboru   ~>.   v   Ljuhlja-jii  "J.S.   Davi  je kaz.il barom^tor v  Ljubljani 75(5.0. t^mperalura je znasata 1.5.
—   Spet   tatviua   sroniinih  jprmenov.   V   to-rt'k   ponori   p-  l>ilo  vlomljeno  v   prot-ton1  7-a-*ie Greirorja   Kotiska   v   Zajasovniku   pri   Tro-iannh.  oilk<xler  ?^o   vlomilei   odne^li   pet   lto-ii :ln i ti   jprni.^nov.   vrotlnih   8150   <Iin.   'l'atovi so   odne-ili   tii'H   neka]   ot>h*ke.   la-t   /auarja
Ivan«   Metlveši-k;»   ter   n-'knj   o rod ja.
— Iz strahu pred polici j«» popit tri litre igranja. y 3ie<lo je redar v 7r grebu aretiral špediterekega rielavca Toma Trojka, ker je ukradel pet Htrov žgvfTija. Go-stilniiar je vidol kako mu je ukrade! žgra-nje in tat je bil prepričan, da gra bo ova-dil. Zato je hotel zabrisati doma v»e sle-dove svojegra gi^eha. čim je prišel domov. je jel piti žpauj« in <\o večera gra je P^pil dva litra. Rredno jo po-iš^l stražnik, g-a. je p<ypil še en liter, takr> da mu ga je ostalo še dva litra. Sevoda je bil tako pij=2i. da so   mu   noge  ođporedale.
—  107  let j<* star, pa ni bil še ni**oii  bolan.    Blizu   Osijeka   živi    v    neki   nasedbini Miloš Marič.  star  107   let.  V Slavonijo  je piišel  pred    vojno   in    kljub  visoki    starosti   je   še  izredno Cril  in  krepak.  Resno  bo-laai   sploh   nikoli   ni   bil-   še   vedno   poks<di v»aU  dan  o>kix>g- 4O cig-aret in zelo  rad pije orno kavo.
Iz Ljubljane
—lj Rihji trg jo bil danes procej il*>bro založen ?. malinu morskimi riVanii. R n*nih rib ie zadnje »-a^f nekoliko man.i na ribjein tr-ltu. (lospodinje najbolj jx**P2fajo jx> sardeli-t-ah (14 din) in Fardelah (h2'2 d-in). Skns je bilo datiris malo in so jih prodavili po -4 do 30 din ku. Zobatoc. ki spada ln^-d boljke morske ribe, j^ bil dilnes žf o«l *2H din kg naprej. Po isti <*eni *H> pro*!ajali ludi tim. Zlati**e, ki so navalno }K> 4<) din, so bile da-lipi« po 3*2 din. irtfuke so prodaja<li -kakor na-vadmt ol   '_*n  din   l-c«j  tviprej.
— li Nava!  ua  tramvaj,  /adnjo vaše   i<p  zaradi  neznanske  bro/t;e  na  nabili  ce<tah   |«o-sebno v^lik  nava!   na  tramvaj.  Brazda  torej labko tuđi kori-ti  — vsaj me-stni obcini.  Davi so ijp ljuti ie pritoževali  zlasti  na tramvajski   proni   med   bolnico   in   kolodvorom.   *ia tramvaj   ni   /.mahovaI   vseiia   pnrneta,   ko  se je Ijudem  mudilo v službo. Nekateri eo tu<li vedeli   f>ovedati.   da   otisiei   tramvaj   na   t?j protji   n? J <>  ver vozilvli minutnih.  teinvečv 1*2   minutnili   presledkili.   Obrnili   >mo  se   na upravo  oestne   žeW.nire   in   zved?li  <snio.   <la cH> v«ie jiovoriee o spreiUL'.inl#i vor/ne^a  reda l.-rez   iM^iiaije.   V   resu i ci   }*a   priin-anjkuje vo-zov.   zlariti   pri klopu ih  ob   'utranjem   navalu. T^a >e uprava cer*tne železnii*t» dobro zavada  ter   iz|x>|H>l-jiiuie  vozni   park  kolikor  pač more s skroinnitni  ^retlstvi.
u—   \"i>dst>o   %   TiUEsliivi   bratov   ^uhir<»v   bo
v  soboto:   7a??tek  ob   1."j.   v   Narodni   naleriji.
Vodi <i. Jože ("neuorič.
u— Priinor>ki rojaki in prijatelji emi-irraut-Ueea fK»krt-!a so vabljeni. da se v nm vecjem eitevilu mleleie v prizori tve drame »Sin;, ki bo v nedel.io of> 20. v dvorani De-lavske zbornica, hranio Ik> \pri7voril dramski odsek društva ; Tabor-. C sti dobiček je na-nienjen   v  tmc'iilii'  društvene  naniej:o.
Hranilnica   dravske   banovine
Ljubljana                  )
prej Kranjska hranilnica                '          )
USTANOVLJENA LKTA 182« — STANJE VLOG DIN 170,000.000.—
Ekspozitura Kočevje
Trg kralja Aleksandra 84
ODrestuje vloge na knjižice in tekoče laCune cio 5C£,  dovoljuje posojila           i
po 8rr in po3reduje naKazila ter vse druge denarne posle pod najugodnej-           ]
šimi pogoji.                                                              i
Vse vloge so prosto razpoložljive.                                             J
Za vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjen-           ]
in svojo davčno rnočjo.                                                     i
— lj Kovo^t na <a*lneni ir|ru so zadnje čaše prve  pomaranče iKksebne vrste, ki <?o pru*pe-le 7 srrSk^ua otor.ja. Xavadno v Ljubljani ni bilo 5e tako zaro<iaj poinara-'ir, ker |M>maran-re   z,i?tio   d<jz<frevati   žele   f^/.   14   »ini.   Zato £To? pod i nie   mi^lijo.   da   so   prve   pooiaram*e kisle tii >lal»£e kvalitete, meti te*n ko >o 7M-lo si)?nt' in oku?ne ter jih zlasti radi kupujv jt> smuca r i i.
i
Kavama — NebotMnik — Dancing
NOV SPORED.
Nastupi KDmićne muzikalne in pevake
dvojice                             j
MK. GIBBS & GIBB8I
i               in prvovrstnih plesalk.
i
Spoi-ed se menja vsakih 15 dni.         j
\               Dne J5. decembra veselo
MIKLAV2EVANJK
v  vseh  prostorih  kavarne.
i________________________________________________________________
—lj JSokoUko društvo Ljubljana III Beii-Krati ima v soLoto 20. t. m. ob S. uri zvečer izredni  obvni   zbor  svojega   Maiu^tva z  oblino
točko dii/vaetfa reda: i7ainen>ava z?mljišča v ^ramoiiii  jami  s eedanjim  telovadi^em..
\'ažno.  i>ridite  vsi!   Uprava.
—lj afeiitjjikobf'aiii ponove duhovito Ln zabavno veseloigro >Kdo je papci'?: (Bichon) ii3pre»kJicno iKtelednjič v nedeiljo 21. t. m. in ^icer ob 13. kot popohlansko predstavo, ob 20.15. j>a kot večerno predstavo. Kdor se hoće nasmejati. naj } oseti pre^istuvi. Prihod-njo sobolo se vprizori iz.virno domare tl^io, Jožeta   Kranjca   ve^eloiiira    Sk-denj .
— lj Elitni kino  Matira ot>vt*^ca. da je film Vest   1-lo.vfMva   —   Eniib*   /r>Ut      \x>   izrcnlno
niz.kih cenah din 3.50 in o.%<) saiiK> ^3 danes <>!> 10. ifi 19.15. uri. Ob 'JI. 15. uri preimera filma    Anlonio Adverso .
—lj   Za«ledovani   zaradi   vioi»M»v.   Nt**JaviK>
je  Hilo   vlomljeiio  v   pi^iirno   Stavlme   družfve,
Oiikodc-r -•*> vlomili*i oluesli razn.1 vrednosti, lakoj na^lednjo noč pa ao iastL vlomiici vdrli
luili v Kačičevo ijostUno iui Tyreevi cesti, .kjer ao pobrali večjo zalouo jf«tviui in dru-f>e predmete. Policija je ujtrotoviia. dtfi >© bili v obeh priinerih na d^lu 'JS-l^tni \"rba.n l>rele. breziK^eini Ivan l*re^a ter neki Pol-de, katfre'Jta [>riiinek \xx še ni znan. Vsii tri-ie pa ^t> pravocastio Zii\x>hali ■iievarnotst in |h>J pilili najbrž kani na df^želo.
Iz Maribora
—   Velika   soktrfska  r»zstava.   j^>kol   Ma-ribo-r-matira   pripravlja,   za   svojo   3»*-Iettiico veliko   sokolsko   ra7c^tAVO.   ki   bo   priknv^Ua. Jelo   ra   tiH-pelie  najstaTejiŠepra   Tnari+>\>rske<ra tM^kn lske.ua   društva.    Po^>eai    oddclek    te i;t7>;ave ;«t> posvećen  -l^tu  ne^iora^flveea eo-kol^k«g:i   horca   l»r.   dr.   l*ivka.   Hazcitava   bo v   /-irorni;   • Korani   Naro«ln»*tra   doni.-i   in   l»o otvorjena v nedeijo. »une 28. noveniHra. od-prta pa d-o 1. d^^embra r. 1.
—     Razširitev obrata.   \"   svrho   ra'/Kiriive uhratia je kupila nie-haoieika t-kalnii-a in apo*e-tnra I>ovtor in dnift v ma<zdalenskem preti-iiiestju <m[  ute*tne  t»!>vine i'A2 kv. ni '/eiiilji-<<-a   za  22.470 dinarjev.   Videti  je. da  jt* ee-daj   za   tekstilno   inchi.*trijo  dobra   konjinvk-tunra.
—   Poljsko  ulico bodo regulirali. Mariborska  mefitiia r^H'i'na  jtr konono uvidela. <n je re^u!a-ij«  Poljske  irlire nu,*HJO  }>otre}»r«i. T>:i Ivolo  z  del;<   ivs  {►riveli.  je   razvidno   i/  <irj-^va.   da  je   olvina  o<l   pos-e^tnikov   v   Poljski  ulici  odkupila   105:* kv.  m   zeniljiš^a.  ki je  potrefim  v tivrlio rnz.siiri.tve Te  oltee.
—   Praktični   ućitelfski   rzpiti   v   Mariboru H'   lx)do   i«rič-eli   na   državni   učitelje-ki   M>li -Ine   25.   novem-lva   o*»   pol  S.   uri.   Izrnti e*' bolo vršili še po starem  pravilniku wi pre<l dosednn.jo  iz^ra^evalno komisijo. Kandidati.
ki no vloiiH juo^tje *a pripu^tk^r k iapi-t ii. naj r^e javijp oxneujcnegra dne v ravoa-teljevi p:t«anii. fcer |vt»eHfii4i ol>vestil ne bo.
—  Gledalište. \   e>t/ oto ob i-0. uri fM»nove v   tukaj&njem   ^lcdali^u   »Pe»ci»i   «> \-<#ie*. Predstava }e namenjena aboneiiti-un reda K.
—   Studenci d»be ©hćinsko tetitnico. St u icnei  prtHlsra\ij;»jo  uaj\*»*čji>  obrijiu  v   oUo
li*i Maril»ora, n-fo pa di^'ej imelt* lnstnc javne rchtnice. Občiiski odbor je uvidel po-trelK) u<::^ke rehtnice in s;<leni! jt z^rrn diri jo na Kralja Petra c«*ti -i>rc i {^obtHno Pri lieli zastavi*. Nova tehtnu a 1k> veljala 35.000 dinarjev.
—   Občinske  volitve.   V   nedeljo,  «liui   19. decembra   »h> lo   v  o^tnah  1-jutttucr  in  Mo-7.irje  nove   oWinj*ke  volitve  in   to  v  zvezi  e spremenibami.   ki   i«o   n.1**^1 e   v   omen^nih oln^inah.
—  Hnda nesreća na Aleksandrovi cesti. V fjred©   iH>]K>l»lne   je   ^lir.u   /ele-ziii^k^a    \ a «lifkta  na  Alekunndrovi  cesti   -skoči!  ?  vo?.^ ^4-letn-i   delavec   Ivan   V'am^H^mar.   l'r:   tem se je vodnik zaplel z nt^ro me 1 kol<\ 4a je pa/lH  pod  v<yz.  Sironiak  je 0blc-7.nl  ney a vest ftn  7  zlonlijeno  roko   in  noiro  rer nevarno pretresenimi   mo^gani.   Nm   pomoč  t^o   prihi-te!i   re>cvalri.  ki  «r>  jvone^revem-«  piepHjaH v   bolni^ni«4«.   V'amlferu'erjevo   Mvljpnj^  je  v ief*»ii n<*v.irno*t\
—   Tatinska   prodajalka   jaje.  V  Vrbanovi uli<*i  *f   >c O2*l:»silti   \   KTanovanju 4vrr«?!iikt>\-e >oproare   Katarine   Horvat   ne/.nan:«   rmxy1a.ial-ka jan\  Ko se je  2?ti|Kt z^i  hip odstranila  v >obo.   )e   nrodajnlka   izniaknila   i/ ini«ii<'t-  v ktihimi ^10 dinarjev uotvine in nf/nanokam iz4iini-la.
—     Vni*   \u  iroro  iHfn»-<   i**  < I runa   lt- ue-^eva   opereta.      ki   \o   pripravlja   tuknjsn«*-jziedaiisi-.1.  7Lo prva    Sv. Anton. v<eh zaijub l'errili   rni'.ronr,   \e nadvse sijaino  uspela    j>a i^   upati.   (Ja   \x>   tuđi      Pod   to   iroro   zeleno: U7.<»ai.t.   ker   j*»   še   boljka   in   zabam**.j5«o
—   U i*»Ukp službe. Za >reskeLra AoKk*£a nadzornika za   tmui ^ol-ki okraj j? bil  hne-i'ivan   uVitelj   *x.   Anton   Svnica.
—   Od   »ioina je poheieuil 13~l»»ti 1 i inViuf me-^•An*ikj ^ole  Hernian Lomer. I)c»^e<iaiiK fX>-izvedf-i*  niaril>OT«ke  policije so ostale brt*z-u^pe-Sn**.
Iz Zagorja
—  števni  nt»>čir. l>rii^-tvo /a  varsivo otruk je   na   dan   V'^eh   esv«tnikov   potirilo   pro-to-voljno   darove   pred   vhodoni   na   pokopali->(>•   Nabrano   je   17t>2.-5   dii.   za   malenkost mani   kakor   lani.   (Vllx>r   izreka   vsem   davo-\alvem   v   iiiK'tiu   nsjbedn 'i^ih    i^rt^rrno   Aa-livak).
—    Rudnik  v   Kist>vcn   1k>  kmalu  izčrpafi. Orti   «lan   bo   /ačeli   pridobivati    preinoir    -^" iz    pot>l^duji*ua,    dodiri    nt'dotakn j« ne-iia   jii'e-dela   na   Venceslavu.   NTa   tem   rrnv^tti   je   * re-iuosiova  žila  široka  Je okroii  V)   in   in   lx> dela   |>ribližJM»   za   eno   letu,   jx>tem   pa   l;o konei*   Kisovca.   Kako   bo z   ~ Lo^kini   r<*v<m»-»: trenutno ai   iasno.  £> b*>lo |Kv4estniki.   kate-rih  s\\»t   je  nainerav-ila   TIM) odkupiti.  še   v naprej  trdovratni.   moramo  raumati  c*   pre-nehanjeii!   dela  v   tein   dnl-t   n-v:i.ja.
—    Slepar   na    sejmu.    Neki    I>.    li rvat    kl Ljubljane,  je  prodajal   na zacUi>eiTi  .^Im'i
zanesljiva: sredstva za odstranjivanje kurjih oče* in zobolol i. /a st»*kl«*uiri**o — v eni je bila relena, v druiji pa riuu»-iia te-kočina — i^ zahteva! pe' iinarjev. Kin^ija mu je Ma dobro, toia uvoz je iin<'l zavi^t-ne^a konkurenta, ki s?a je naznauil oroz,-nikom. Ti >*> i^a n<Miiudoaia prijali tu mu zaplenili loO eiteklenirii* cart»l»iH'*ja ^reJrtva. Analiza, katero je neiimdoma iz^rsil L-kar-nar dr. ScheUhenbauer, \ju je pokazala, da je tileparil s ^isto nedolžno v<hIo. ki ji je prklejal barvil.a Caka ^a j>rinierna kazen. Ni izkljm'eno, da bo poskusal sr»M\> A? kje druiiie.
SOKOL
Nova premiera na Viču
Vič.   19.  novembra.
Dtajt^ nam veserih rn zabavnih igerr slinimo od našega članstva in obeinstva, ki redno poseča precistave v naš?m .Sokol-skem domu. Da ugodimo tej aploAni želji cbiakovi8đce«v gleđaUšća, 3e dramski odsek sklenit vprizoriti jutri in v nedeijo vsa-kokrat ob 20.15 veleza.bavno komedijo ■ »Karijera kanclis-t^i \VinziKa«, ki je do*i-veia na. večjin odrih popola uspeh, v tej komediji, ki jo ie spisa i dunajBki pisatelj Viljem L.iehbenberg^, nam je naslika.1 kano-listo WirLziga iz dunajske^^a finan^r.es:a ministi"stv-a, prostodnAno dobričino, ki ima že  25 let skužbe. o  samem  poteku  te  Ziv-
pleten« kom«Jr>e tuu*m atttltlji-ni no*** mo Jdati, ker ieUmo,t da * je a*t«tajak Opozanfamo va«, ki m hD6e$t> nad clm mk do iobra niu»nejati in zaJba.\'ail> <ia. p«*-dojo Jutri ali v nedeijo k pi-oa»tavL 'Ptt komciiji jodeJuj^o v re*iji br. Juoboa n^-še stare ig\alsk» moći KancUata WiMif» bo i^rai lv. Lđ.vrin, ostade vhjgjc p«. ao ▼ roknh bratov Ambrofca, PutAugarJa* OmBt-tva, Dem5ai'ja. Willeaipartii. HorvsbLa Ih Tojiklija te: seđtre Magđinove m nove nikajA« l^nalke s. Mtve Zofknć«v«e, ki bo prvi£ ruifitoipila iia na^ai cnlru. Now acm n«irijo ye iuifwavil po svoji «uwaB br. Bxo-ni Battelino.
Kdor ae hoće toivj <Jra veCera aBoodUno zia.ba.vati. naj poe^ti na& ^leduliAki oder. V&tcpnic« dobite jutii popoJdn* v ]*aai ■ ■ f SokoLakegu dcan». v nedeijo ciopoldoe od 10. dalj^ in popoldne od 15 do 19-30 prađ pričetkoin pre<l»tave. P. n. po«e<3iike vl^ii-dno prosimo, da pnđejo k predstaivi pr^-voćasno, kier lw> zač^tefle \otno oto 20.15. Z^iravo!
Urbanča so prijeti
L.jut>lja«n&. 19. oktobra V Pristavi rr.-i Krki »o oroiniki prijeti zloglasnasra razb<>iniki.iu Joleta. UTten«a» V okolici Kostanje^ioe s*ta imela \'«6e«raj kontiolno .V.uzbo orožniftki nat>e*truk Krao-ce Klerr»nčio ln poctnaitxlruk Teodor Maav-delje. Pri obhodu ata. blisu vaši Pristav« Zitsfl^lala p-od kozolc*ati powstnik« Koaa. kup .-»ena, kar je vzbudilo njtmt> poaorr-rrost. Jela »Ui raanietavuti aeno, naen-kiat pa sta za^i^'nla mtofrecM, moH(egm» v katerom sta tak^j aytnat» ITrbaoć*. OrožTiika »ta namirila pu*k*' nt-aij. mi»l«e, da. je razbojnik oborožen. pa Jlma Je Ur-rjanč &ald<cal. da nima orožja. naktar »© .ie <U\1  mirno uklenlti.
On>žn'kj'. sta takoj pozivala 'vr. vam ne-■k-eg-a posestnika. dj». je poamtU v<«, kajti Ui-ba.nć starati rano na n<>g^ n! mosrel ho-tiiti. X« Martino^'o nedeijo j*» im^! htJdo smolo. PopoUine > rnartinovai v neki ti-danili na Ti"ški ijori pri Krškvni. »vj^r >e» ostal do ve^«">rtv. Z>e preoej pozno zwč4or p.~ st> je pojavila pi i zidatitei oro±niAica pcitrulja. kJ se ji je Urbani uniaknil. a oro^niki so za nnni streljali KioetIm tr. orozniške puške tsra je pogoiMia v ćl«wik d^sne nogre, ven<laj- j«" L"rHam<č Ae bHSal ia. »e s^ril n^kje v erraipi. kj#r je o*>Wta! r go§ći Orožniki. ki so jra ifitati vtV1 ur 90 morini napo^kni tvliti. Urbnrv pa, s». j«» r temni uoči sptem.1 v dolino m i*tft«T*a! čem polje mimo vaši do PT-i»ta.ve tor po^flfkf*! z^ito^i^č-e i*>d koaolcern. lTrbaoe rane na nojri ni iniel otivt>aftn^. mto mu}o> zrtrav-nik rir   Sa^evle tafcoj po prevoiai v Kom\-
njevico olv.-czaJ. C"m se je zvertclo p*» okolici in v Koetanjovici aa^nii o aretaciji Ur-ban^a. ?k> jeli p»ed mr^ni^ko postajo tm-monia prihajati lju<l>. da bi na laMne oči videli zlojj'lasnejni rarbnjiiika. Ko «0 g& poto!aiiU s cigareta tu i. ga je rbo»k*k> vpra^-šaJ. kako je kaj z nje^o-^-iml \ju\yUi*<mi isi kat era mu je bila najbol j zve»*a Urhnft se je namuznil im ot^j^ovoril: On>*ni£k* pužka m balon-et. Urbaoća ao daaes pre-peljali v zsqx>re 11 r imnnrtln" rn t>'sTr>*Ti<»jra sodiAca.
]2: rio^Ca /a p! ^o, j>i«u»a />mt^s *joifca vesela in i^H^amce vmw. - 12.4o: Vre>Tne. porobila. - 13: CiLš. spored, dn^^tiln. --13.15: riaVa /-a p'oftfio — pisana zhk*, ro'I-ba   v*'s«»la   in   s«eMiiit*e   vn**s.   --   14:   Vren**-.
—   18:   Z*   delopuHi   i#?ra   radiiski   orkeMer
—    1H.40:    I« voz   naselit   lesu   (i».   dr.    Adolf Golia).  —   19:  t"i^, vreme. i'orocila, <j>ored, ol>\^*tila.   --   10.:%0:   Xac.   ura-   Ra/voj   k-rw-tiiskih   fk>l   v   Ju'jos!:'viji   ' f"vo   /orifi^).   Za-i»reb.   —   li».5O:   !»r.>*fltxl   ^porsdn.   -     J0:   O zunanji   r^l>*i^i   12-   ^r    Alojiij   Kuhar).    — •JOHO:   [•otrt  it?odf.  Veseli   in  žalostili   dotr*>J-ki   iz  živlimja  .lake "^modlake.   H«-^e<!i1n   na-pi^al   .To/,«-   Voniher^ar.   izvaiajo   Mani    n*d. inr. dm/.ine, \xxii imr. I. Penfjav. — ^2: f*.*^, vrenie,   i«oroT"ila. rs|ore<1.   --  22.15:   Za  ▼ *sel koner tedna  (iijra  radij-vki   (»rk^srter)         Ko-T\^i: ob  J3.  uri.
MKD   PRIJATBXJI
—     S?prl   sem   s>e   z.  x\$ga\,   prwr»H!   sem   mAl eno in takoj  n/ to de tr^jo . . .
—  HofeS rp^l drujro.
—  Ne,  drugo mi je priaotU 00
Barkarola 461 4 + lcevni superpozicij-ski prejeninik — skala z izpisanimi imeni postaj — selektivnost 9kHz — 9 VVattna končna pentoda — 3 valovna območja: 16.7 — 51 m. 195 — 5S5 m, 720 — 2000 m. — Napl&ĆUo Din. 333.— in 18 obrokov po Din 225.
Wf     —           _-___.           ^        .^mi^^^      ^^v^^^      ^^^i^^^     ^^*m^^^     ^^0^^^^_   ^^^"^^^.    ^^^^^^^    ^^^a^^k
PHILIPS SINFONIJSKA SERIJA „J8U HT     JE VIŠEK RADIO TEHNIKE!
N«fboljša kaltovost! Lepa oblika!
Nixke cene !
Plačlla na 18 mesecev!
Ogled in predvajanje brezobvezno in brezplaćno pri
PHILIPS RADIO
H. SUTTNER — L|ubi)ana — Aleksandrova c. h.
MALI  OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave bese da Din 1.—,
davek posebej.
Za  pismene  odgovore  glede malih oglasov je  treba  priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo.
■   Beseda 50 par.  davek  poaebej. j         NajmanjSi znesek 8 Din
j       ŠTAJERSKA JABOLKA
j kartada, bobovce, mo&ančke, g^tmbovčke dobavlja v«ako množino tuđi franco Ljubljana Martin šumer, eksport sadja. Slov. Konjice. NaroCHa spreje-ma Ciril TuSek, Rožna dolina, c. V/2, telefon  11-44.         2634
JABOLKA
razDovrstni filol, hrano za ptice,   suhe   krhle   in   hruske   ma-j  slenke.    orehova    jedrea    Vam ; nudi po konkurentni ceni Cu-Cek, Kopitarjeva 1.             2680
FI2OL, L£CO,
luSčeni grah, mak. orehova iederca in krompir nudi naj-ceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
*>655
SNEŽNE CE\XJE
galoše, kakor tuđi đrupe ćevlje popravlja >Express< brzopo-pravljalnica. Sv. Petra cesta 6.
2681
PRILIKA
u^odn^iia nakupi tr,>rifkotM%. hflberta<ov.   obleke.   pt-rila   ini.
PRKSKER Sv   l'eira re«t«i  14.
■ jlJOO^AMnB
■ svitomm ■
r       ~%r      "^^-     -^^       -*sr       ->*-       sr        -+r        ~>w        -^^       -v^      ^\S~     ^s/r    ^*^---^S^----\^   ^SS*     ~\jr      ^      ^—^^^^^^^^^^^^S^^
Makulaturu! papir
proda ^ oprava „Sloventkega NanidaM
Litsbliana. KnaClieva nliea M«v. c
Stran ?                                                             _________HgliUVBHgKI  irgKOPc p**, «■ «~mfct» »87.                                                     _________         Stev. 265
Ljubljansko telefonsko
centralo razširjajo
Sredi decembra bo na raspolago 1OOO novifa telefionsfcili
itcvilk
Ljubljana, 19. novembra Te dni je posta 1 telefon v Ljubljani po-»cbno popularcn. žal v slabem pomenu be-sedc tcr bi lahko rabili besedo — nepopu-laren. Ljut>l jančani i majo tzmed vseh slabih tastnosti vsaj to dobro lastnosit. da ra-dt zabavljajo: /daj je aktualno zabavljanje nad telefonom. Zato so se tuđi novi-narji začeli zanimati za telefonske skrivno-*ti, ki jih v resnici poznajo le redki telefonski naročniki. Znaćflno je 7-a razvoj civilizacije,  di»   povpreeen   elovek  — r>a   tu<li
inteiiucnt — pozna tem manj dobrin civilizacije, čim več jih je. Ne £lede rra za-mero je treba reći, da dandanes še mnogo ljudi   ne   zna   telefonirati,   ceprav   vrte   dan
M dnem telefonske številnice. Če pa že majo manipulirat' s telefonom, ne poznajo njegovih muh, kaj šck\ da bi poznali ustroj avtomatlčne telefonske centrale Tuđi no-vmarii moramo priznati, da nismo nić bolj-Si: dan za dnem se je/imo nad telefonom -— prav z.vadi tecja. ker pač nimamo prilike, da bi se vsaj nekoliko seznanili s telefonsko   tehniko
500   PROSILCr.V   CAKA   NA   TELEFON
Reporter se je obrm! na rrestno telefonsku sekcijo kjer so mu z veseljem postre-gh / vse mi podark? o rmšt avtomatieni te-letf»nski centrali. N'ajvečia nevica za Ljub-1 lančane ie pač — <n v teh dneh tuđi velika tola/ba —, da nv/vTinio in moderniziralo telefonsko centralo. E'oschno se tega vesele  štcvil.ii   prodici   zra   telefon.   Zdaj   jih
je že nkroi} ^<M>. ki r.cstrpno eakajo, da dobe priključak na ljubljansko telefonsko oni rez je.
ZA   10!Vi   NOVIH   NAROČNIKOV
Ljubljana ie dobila avtomatičnu telefonsko centralo pred desetimi leti. 1. 1^2*, in scer samo zn 100O tiiir«:ćnikov ICmalu se je pa pokj/ab potreba po ra/širjenju centrale; zdaj io razširja j<> že tretjič. Prvić so jn rabini] ]. 1930 /a >00 štcvilk in 1. 1933 5e za 5O0 kapaciteta centrale torej zdaj znaša 2000 naroćnikov. V začttk'i avjjusta je pa začela centralo raziirjafi tvrdka Siemens & Halske za 1000 naroenikov Delo bo končano sredi  decembra
Posebej je trehit naglasiti, di Ko centrala tud! moderniz;ran:i Poenostavljcni bodo releji pn izbiralcih. Zaradi teh preureditev se bodo nekoliko sprcmenili znaki pri klicanju, kar it lahko opazilo že okrog 700 naročnikov Doslei ste siisali, ko ste dvig-n:li sk:"alkot visok, precej čist ton. novi 7n-ak pa ima ni/ji ton in g'as ni tako čist. Presledki   so enaki.
PRfHOn.VlF    LFTO    IZPOPOLNITEV
KABHLSKECiA    TFLEFONSKEGA
OMRE2.IA
Ra/Mrjenje centrale za 1000 naročnikov lahko pomaka samo zaćasne. Računajo. da bo razsirjen«a centrala ustrez-ala zahtevam Ljubljane na i već trt leta. kajti, kakor rečeno, /c zdai caka 500 prosilcev mi telefon. Ako pa bo Ljubljana dobi!, prihodnje leto telefonsko kabelsko omrc/ie po modernem murtu. bo število naročnikov nara^čalo se bolj hitro in potreba po raz.širjenju centrale se bo pokazala ^e prej. Krediti za raz-^irjenje avtomattčnih telefonskih central in za izpopolnitev tele fon skega kabelske«*-! omrežja v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani so že odobreni (^2 milijonov din) in bile so žc ra/nisane licitacije, a delo še ni bilo oddano. ker se je medtem ze-io podražll material (zlasti baker). Mimoj»ređe na i ome-nimo. da prihodnje leto nameravajo poli>-žiti tuđi mednurodni telefon&ki kabel ml Beograda s-kt)/i Zagreb in .Maribor do me-je Licitacija za položitev kabla med Mariborom in mejo ie bi^-. haje tuđi že raspisana. \' drua1 etapi bodo položili kot pri-ključek na glavni kab^l BcopraJ—Maribor nn Sevnici kabel za ljubljanske proge. Tako bo znatno izboljšana telefonska služba v  na^i   držnvi.  ki  zdaj   nikakor  ni  zgledna.
KABL!.   KABFLSM    OBJF.KTI:    ZAKAJ \F   OOBITF   TKLEFONA
S kabelskim omrcž:em se bo<Io v Ljubljani zelo i>:b<)li»*ale telefonske ru/mere. \*e-!ik nedo^tutek prostih telefonskih vodov — telefunskih žic. napeljanih ob hišah. dro-I»ovih m na strehiih — se je pokazal prav te d'ii. kt> je spcj? v mostu pokvari većino teietnjiskth napcljav. \'end:ir ne smete misliti da v Ljubljani ni telefonskih kablov; iz posfopja ijljviu1 po^tc vrni: v vse m^stne dele veČ kablov. tako zvanih večpnrnih kablov V posameznih kablih ie ck! 30 do 240 pa rov. to se pravi ns, nosaineznc kablc je prikljulenih 30 do 240 telefonskih apara-tcv    od:u)sno   štcvilk.   Vendar   kabli   ne   se-   !
gajo dovolj daleč za sedanje mestno ob-močje.  kakor   tuđi  kabelsko  omrežje   se   ni
dovolj gosrto. Kabel na Tyrševi cesti šega samo do Sv. Krištoia) torej samo kilorne-
ter daleč, med tem ko bo mestni teritorij kmalu segal do Save): kabel rui Celov.ški cesti se končuje »Pri kmetu«; na Triaški cesti seaa kabel do tovarne testenin: na do-lenjski strani se končuje kabel rta Špici in .šentpetrskem okraju pri Sarabomj. Kjcr se kabel konca, je tako zvani kabelski objekt ali napajališče z-a več'e alt manjie kabelsko
območje. To se pravi- pri kabelskem objektu se odccpljajo vodi k posamez,nim telefonskim n«ročnikr>m. Kadar je v takšnem obmooju    i^črpana    kapaciteta    kabla,   nihče
ne more več dobiti priključka na telefonsko omrežje. ker /a posameznika ne more-}o napcljati voda nara\Tiost iz centrale. Zato pač prosilci v neJcaterih obtnočjih ne morejo dobiti telefona, dokier ne bpdo položeni novi kabli. Zd^j je v Ljubljani 50 kabelskih objektov; na posaniezni objekt odpade povprečno 40 parov (številk). kar torej znaša 2000 parov, s cimer je sedanja kapaciteta  centrale  izčrpana.
25   KM   NOVIH  KABLOV
Po nacrtu nameravajo prihodnie leto položiti v Ljubljani 25 km kablov. Zaradili br>do 80 objektov: na vsak objekt bo od-padlo povnrečno 25 parov. To se pravi, da bo kapaciteta ljubi i-arskega telefonske^a omrežja povećana za 20O0 naročnfkov, med tein  ko bo centrala   zdaj   povećan«  samo za
1000 stevilk. Računajo, da bo i/popolnjeno telefonsko omrežje ustrezalo potrebam Ljubljane vsaj 10 let M^derro razprede-no telefonsko onnrež-,e v nemskih mestih ima male kabelske objekte z manj<imi ob-mc>:ji. tako d.i se kabl. končajejo sredi blokov hiš odkf.-dei dr/c v»>tli v hi-še k naročnikum po zidovju in ne ob njem. Žice so izolirane ter dobro pritrjene in sneg ne pomeni veO iu bene ovire v telefonskem prometu Tuđi pri nas bodo skuša'i razpre-sti   telefonsko omrežje po sodobn.h   načelih.
IZREDNO   21VAHI-N   TELF.FONSKT
PROMET   V   LJUBLJANI
Kliub vsej modernizaciji pa ne bodo odstranjeni nekateri »nedostatkiu. Eden iz-med velikih nedostatkov je. d:i Ljubljan-čnni preveo telefoniralo. V splošnem ni znano, da je krajevni telefonski promet v Ljubljani izredno živahen in sicer ćelo boli kakor v nekaterih velikih mestih v N'cmčiji. To je treba pripisovati predvsem tomu da je večin-a telefonskih naroćnikov i/ vrst poslovnih ljudi. Pri nas imajo redki zascbniki telefon. Poslovni Ijudje pn upo-robliajo telefon mnogo boli kakor zaseb-niki. O tem se lahko prepriĆrtte /Listi ob sobrvtah od 10.—12. ip ob začetku meseca. Marsikdo se jezi, ko ne more dobiti zveze tcr zabavlj-a nad centralo. Većma naročnikov /vraća krivdo samo na centralo. NTcka-teri vedo. da je kapaciteta centrale izčrpana (to se pravi, da centraLi mn™ več mož-nosti za priključek novih naročnikov) ter misli io. da je centrala zaradi tena preobre-meniena. Prenbrcmenjenost centrale zaradi številnih telefonskih pogovorov pn nima nič ^kunnciM s številom telefonskih naročnikov Vsnk telcf<«n>ki naročnik bi moral vedeti. da lahko hkrati govori samo 5°'o naročnikov; če ima Ljubljana 2(K)0 naročnikov. lahko hkrati telefonira samo 100 ljudi. C^rc torej za dve vrsti kapacitete telefonske centrale: ^tevilo naročnikov in število telefonskih pogovorov. N'estrokovnjak se čudi. zakai ne urede centrale tako. da bi ianko ijovoril hkrati večji ods-totek r-iroO-nikov. i^e boli se p;i čudi. ko zve, dn nima nobena moderna avtomatična telefonska centrala kapacitete ^a več kakor kvečiemu 6°'o naročnikov. V mnogih nemških mestih hkrati telefonira lahko samo 4°/o naročnikov. Izkusfvu so namreč pokazala, da bi Hi!o le redko već pogovnrov hkrati in d^ bi centrala ne bila rentabilna, če bi bila ure-iena za ve>«"ii odstotek porfovnrov. Možnost pa ie. da bi centralo lahko povećali tako, da bi lahko hkrati telefvuiirali na vse aparate Toda tak>ne centrale S-~ ni na svetu. Z moderm/acijo in razšir;enjem na>e centrale bo odstotek možnih po^ovorov nekoliko   vi>ji   in   sicer približno  5.5°'o
SKRIVNOSTI  V CENTRALI
Če po vseh teh razlagah stopimo v avtomatično telefonsko centralo, nam bo Se vse-eno marsikaj nejasno. Centrala je v dru-2em nadstropju gtavne pošte ob Jelenbur iiovi ulici. V prvem prostoru, v nekoliko vc^ji sobi se iztekajo vsi kaMi v tako zvani kabelski glavi ali končniku, odkoder drže   ranžirni   kabli   v   razdelilnik.   Razlelilnik
sc zdi ncstrokovtijaku čudovita priprava, čeprav je preprosia in pregledna. Na prvi pogled se ti zdi podobna statram; to je vi-solco. dolgo in ozko stojalo. izpolnjeno sko-raj kakor satovje. Ob tem razdelilcu je U-bela telefonskih «tevilk. ki so razdeljene po skupinah. Vsok« skupina ima svojo šte-vilko. ki je označena tuđi na razdelniku. Tako mehanik lahko takoi najde kateroJcoli
skupino štcvikk in posamezno številko. Lahko tuđi preizkusi, ali je proga  dobra ali
ne. V avtomatični telefonski centrali se da prislušlcovati samo ari razdeLilcu. kjer je pa navadno same nekaj tthnicnih uslulben-cev. Zdaj je v telefonski centrali precej živahno, ker je zaposlenih pri razširjanju 20   tehničnih   moči,   med   njimi   9   Nemcev.
KAKO DOBITE ZVEZO
Centrala 9ama je v okrcg 16 m dolgi m 5 m široki dvorani, ki je bila zdaj nekoliko povećana zaradi razširjenja centrale. Na prvi   pogled   laik   ne   opazi   drugega   kakor
sama stoja1!. podobna stat vam. vendar &o ta stojala manjša kakor razdelilniik, odkoder drže vodi v centralo. Doslej je bilo 10 talcsnih   stojal.   prepletenih   z   žica mi   in   iz-
popolnjentmi razćlenjenemi ploščicami. Po povećanju bo pa 15 stojal, ki jih imenuje-jo akupinske  izbiralce.  Ko kličetc  telefon-
sko številko. rmjprej zavrtite t^sočtco. ki jo tzbere prvi skupinski  izbiralec za  tisočice.
Stotico izbere <lru«i skupinski izbiralec. do-kler končcio ne dobite zvt/e po llni -skem izbiralcu. Povedati >e to lahko. v resnici je pa stvar mnogo bolj komplicirana in ne-strokovnjak dobi v centrali med nen^vad-nim prasketanjem ter siimcnjem »poštovanje   do   telefona,   čeprav   si   je   že   pokvaril
živce z njim.
SAMO KABLI  IZHOD
Ko odhajamo. samo obžalujemo, da zopet sneži in da bo zopet knz s telefonom. Telefonska sekcija pre/ivlja hude dni. Xa giavi nima le snega in potrganih žic, temvcč veso4jno Ljubljano povrhu vsega. Strakov-njak prosi noviniarje, rtaj Še na.pišeio. da se proti anegu telefonska sekcija ne more vojskovati. Žic, ki so napete nad streha-mi in ob zidovju, ni mogoče otresati. Ka-zen tega pa tndi sneg pogosto Aa.pade ponoći — ravadno nenapovedan. Sekcija rima vedno pri rokah množice ljudi in -je'iidi bi jo imela, ne more z njo preprečiti, da
bi moker sneg ne trgal žic. Edini izhod je kabelsko   omreije,   ki   ga   bo    Ljubljana    —
upajmo! — tuđi v resnici dobila prihodnie leto.
Najvecje franeosko letališče
V petole je Ul pri Pdrizti svccAjio o*l voljen vdllc mođcFcsi
V   petek   12.   t.   m,   je   preziaertt   fraTico-ske    republike     Lebmn    oficijelno    otvoril promet   v   novih   liajmcuernejŠLh   poslo^jili na   pariškem    letališću    Le    Rourget.    Po-slopje   so  gradili    20   mesecev    in    čeprav 5-e   je   gra<inja  nekoliko   zaikcsrala,   je   bila vendar   končana   v   rekordnera   časoi.   kaj ti poslopja   nlso  ssino   dokaz   sedanje   visoke stopnje    razvoja,     tem več     so   prilagođena tuđi  potrebam   razvoja v  prihocinjih  letih.
Prve večje gradnje na letališću pri Parizu so se i^Čele v letih 1920 do 1922. Poslopja za letsJsko družbo so po potrebi poznejt? izpopolnjevali, toda brez vsakega upošte>vanja celote ic sistematičnega nacrta. Sele ko je Franci ja leta 192S ustanovila posebno le-taJsko min.istrstvo, so jeli misliti tuđi na civilno ietališče, Pit)-gram j^ obsegal ti i glavne deie: razšir-jenje letaliSča, urethtev po^lopij in čim boljšo zvetzo s Parizom. V po tek je bil izpolnjen drugri del programa: delo se bo pa z vso vnemo nadaljevalo tako, da bo kmalu  ureaničfn  ve^  prograan.
Sta,ra poslopja na letališću so se umak-nila enemu v likemu modrernesmu poslop-ju, kjer je vse smotreno zbrano v modernem letalskem kolodrvoru. Glede na va:-nost prometa poslopje ne srne biti visoko. Najvižji del njegove stekLoffie kupole je samo 17 metrov nacl zemljo. Na širino so pa mislili na nova poslotpja in eno, namreč poštni urad, so že dogradili, ne da bi s tem kaj trpeli prvotni načiti. Novo poslopje je dolgo 200 m, široko pa 30 m. Prostornina znaša 100.000 m3. Za automobile je določen poseben prostor med poslopjem im glavno dovozno cesto. V vstopni dvorani z belo zelenimi dekoraci-jami oo pisarne ravnateljstva prometnih družij. V ostalih prostorih so carinski uradi, pošta, policija ter meteorološka in radi obrzejavna  služba.
V   kolodvorskern    poslopju    lahko   kupiš novine,   tobak  ali   rože,   tam  so   kopalnice, brivnica,   restavracija  in  hotel   z  enostav-nimi  in  razikošniini sobe.mi. Posebnost  re-sta\Tac:j?   je   terasa,   potisnj«na   do   lotali-sča   z   lepim    razgledom    na  vesr   promet. Milili   so   tuđi   na  propagando   in   širjenje zanimarija   za   letalstvo.   Ter:ee   na   ravni strehi poslopja,   kamor vodi  8  stopnisč,  so dostopne   občinst\ti,   da  lahko   gleda  vrve-
nje na največ^jemi f r-aneoskom letaiuSču, kjer je bilo lani 16.000 prihodov in odho-hodov letal, koder je šio 100.000 potnikov, 470.000  kg  pošte  in  2 000  ton   tovora.
S^vedr. irr - to moderno x''ta'išče na raz-polcigo tuđi najr^odernejše navigacijske naprave. Tako so za noO-ni promet poskr-beli za razs\"etljavo letališča od jugovzho-da in sjeverozapada. Zi promet v megli je opremljen južni konec letališča. Na leta-lišču priđe tujec prvič v stik z novo *ie-želo. Novi letaLski kolo<lvor v Le Bouige-tu je res 'io^tojeo svojega mednarodnega pomena. Kdor prlspe nanj ali odhaja z njega, se bo Frajieije vedno rad spomi-rijal.
Žena na električnem stolu
\T Cincinnatiju v Amcrifci je bila ubso-jen-a na smrt na eloktričnem stolu /astru-p-ljevalka Marie Hahnova, 32 let stara ženska zagonetnoga pokliča, rojena na Dudaju. Obtožena je bila, da je zastropil-a Atiri starce, ki jim je bila dolžna precej denarja. Hahnovo so aretirali v Coloradu Sprin^su. Izposodila si je bila več tisoč dolarjev od bogatega čcvljarja, 67-letnega vdovca Gcor-tja Obcrndonerja. Predno je dobila poso-jilo. je bila večkrat pri njem na donvi. Zadnjih je bila pri njem, ko je podpisala /adolžnico in kakor običajno jo je Ob-*rn-dčirfer pogostil. Nekaj v.r po njenein i>d-IhkIu je pa umri in v*»i zjiaki so k«^ali na za*vtrupljenje. Zi'dolžnica je i/girtila, pri Uahnovi so pa našli Obcmdorterju ukraden prstan. Preiskava je dognala, d:t je Mahnuva /-astrupila in okradla bogatega čevijarja.
Pri zaslišanju je trdila, da je nedol/na in da ji je Obermiorfer denar podari 1. Oblasti so pa dognale, da so bre/ s'edu izginii. še trije njeni /narci. 78-letni Gsc!-mann in 72-letni A!bert P-almer in še eden. SodiLa jo je p<^rota, v kateri je bilo 11 I   žensk.   Ko  je  njen   zagovornik  po/ival   po-
Iroto, naj priporoJi obsojenko guvernerju v pomilostitcv, češ, da ima sinčka, je neka t Clanic;'. porote izjavila, da je glasovala /a j smrtno obsodbo vprav /-aradi sinčka, k^*r I kot mati ni mogla prene^ti misli, da bi I  ostal   otrok   v   tak ih   rolcah.
bolski hotel
Sinclair L#evis je na-pisil roman »Umet-ni^ko delo*, kjer opisuje prixadevanje doseći popolnost v pokliču ravnatelja hotela, v Londonu pa bo otvorjena leta 193» Sola, kjer S0 ne bodo ucali samo ravnatelji, temvvc aploh vsi usbu±fc>enci velikegfa. hotelau šola ama bo velik hote! in ućen-ce bodo ućJi. kako je trftba Občevati 8 hotelskLnii gosti. Slednji bodo samo fin-giraru, ker bi na^brž n'ihče ne hotel, da bi se na njem učili kuimrji. na.ta.kaxji, vrt-naurji.   sobarice,   pomoćnice   v   kuhinii    itd.
Zato bodo ućenci in u^enke obenom g(Ht-je  odnosno  luMLelji.   Na   » stni   koži   bodo
najbolje   spoznali   vse,   ka.r   mora   pretrpe-ti   č-lovek   v  hotelu.
Zdaj jo zsLgode grost natakarjti. adaj zo-pet se iiatakar rev?mžira jrostu. Kuhar pokvari želodec kuni rju in vratar postavi vratar ja prejšnje^a dne poJ ^ap. Sol-slci pouk bo trajal prav za prav noč in dan.  Vsako  no*  bodo   namreč   udenco  aJaJ1-
mirali. da so bodo n učili, kala) je trelM, opravljati   noCno   službo.   No'.iaj   txi   bo  t
Soli manjltaJo, najnreč- pouk. iva4co zadovoljiti re-i-nične goe*Le, kajti ffostjo v Sol-skem hotelu ne bodo mogrli iti druj.Ti dan drugam, da bi pokazali hotelu, da v njem ni v<*e v redu. IV& dlljCl
—    Nove    stopnice    prinašajo    ne**re»*o-Pred kratkim so bile dovršene in  izroOrne prometu  stopnice,  ki s Savnikove poti odnosno z Jelenovega klanca vodijo k Zdrav-stvenemu   domu.   Namesto   stopnie   je   prej vodila na  Staro cesto  strma,  zlasti  v de-žju in snegu zelo malo preporučljiva steza. Ce je bilo dovolj blata, ali pa še ćelo ledu, je utegnila biti ta stera tuđi nevarna. Zato je bil klic po stopnicah sploSen.  saj se jih poslužuje odslej velika množica delavstva, ki   ima   opravka    v   Zdrav? tvenem    domu, uredništvo in zdravniki OUZD pa tuđi pre-bivalstvo na  Stari cesti.  Koniaj  pa so bile stopnice odprte. že sta ae na njih dogodili dve nesreći.  Snežena brozga  je na stopnicah    v    petek    in    soboto    zjutraj    nekoliko zmrznila,       zato   so   bilo   stopnice   već   f»H manj  poledenele. V  petek je na stopnicali padla   neka   uradnica   OUZD   in   se   pobila po nogi.  v soboto zjutraj se je  pi  Se hujže ponesrećil   zdravnik   g-. dr. Globm'mk.     Ko je šel ob deveti uri v službo,  se mu Je na stopnicah   spodrsnilo  in  je   patici  na  hrbot s tako silo,  da  si  je  zJomil  već   reber.   Po-irtvovalni   gr. zdravnik   je   kljub   temu   5e nadaljeval pot v Zdravstveni dom,  kjer je pregledal   5e   20   bolni kov.   potem   pa   radi bolećin ni mogel  već delati  in so g~a   z av-tomobilom   odpeljali  domov.   Nekateri   pra-vijo.  da so stopnice  preozke  in da nLmajo nobenega držaja. Občina bo pozimi morala skrbeti,  da  bodo stopnice  odkidane,  ali  pa takoj zjutraj posute  s  peskom.
—  Čest«*   hofl<»   nisuli.   Prejšnji   teden   j<ft gradbena   tvrdka   Slavec   navodila   po   me— stu velike kupe porfirnega gramoza iz svojega kamnoloma v Kokri. S tem poriirjem, bodo  nasuli   in   nato   zvalali   Mencingerjev trg1.   Pre^ernovo  ulico,   Me?tni   trg  in  Tav-čajevo  ulico.   Na   ta  nnr^n   bo  cestišče   postalo  bolj   trdo,   v   de*>u   bo   mani   blata,   v suši   pa   mani   prahu    Ko   bo   zgrajena   po-štna palaca in bodo po definitivni položitvi kabla    odstranjeni    brzojavni    drogovi.    bo občina   privela   s  po.'topnim   asfaltiranjem*
— -   Z   nnžem   v   vrat.   Začelo   se   ie   v   n< l.i gostilnl   okro?   polnoći,   kjer  je  Kirinič1  Mi-jo,   doma   s   Hrvatskega   prodajal   nagelje. Bakovnik Jnnez iz HotemaŽ. ključavnićar-ski   pomoćnik,   je   vrgel   nekaj   nageljev   po t!ch.  vsled  ćepar je  KiriniČ  protestiral   Ta-Ico  se je  pričol  prepir,  ki  se  ie kcnćal  zu-naj    na    ce^te    na    Mencingerievem    tr^u. Bakovnik je Kiriniča naipn j udaril z ro'co, nato ga je pa z nož^m zaklal v vrat. da Jo kr; brizgnila na vse strani. Kirin'ča ie ob-ve^al  zdra\T»ik g. dr. Božić in mu zašil  rano,   tako   c*.a   se   je   zjutraj   lahko   vrnil   v T-.jubljr»no. Rakovnika so .^tr-iž^iiki aret'rili in  zapr!:.   Druge  hui§e   kriminalne   postavke   letošnja   Martinova   nedelja   ne   beleži. čeprav  je   prišlo  v  mesto  prerej  fantov   z dežele,   ki   so   precej   glasno   rp7graj<\li   po raznih   gostilnah.   Jiuiakov   n^ža   je   radnje čas«? nekoliko manj  kot  vća=:ih.
Iz Novega mesta
—  Konr*»rt. Vso kuhiturno javr.o>t ono7^ir-ianvo.  da   Ivo v N>boto 20,  t.   ni.  ob  *J0.   uri v   dvorani   Ijiul^ke   Sole   koncert   uriielj^kcv'a irodalneua  kvarteta.  Izvajal  to d^la  Mozarta. Uaydna.   Oajkovsk^a   in   Schul*erta.   Ne   za-i!unlit»'   re-lJ^e  prilike.   Rezervirajte ^i  vstoip-n i te  ža*  v   prodaji.
DOBER   RAf-l*N\R
Janoz je posodil Petru 100 din. da hi kupil areć-ko. Janez je neprestano zahte-val denar nazaj. Nekega dne mu je pa de»jaj   Peter;
—  Denar ja  ti ne morem  vmiti,  krtr 9^m. suh, todn. obljubirn  ti,   Xj  ti ga vrnem  takoj,   če   zadenem   v   loteriji    Ce   F^   ne   za-denem,   ti  dam  srećko  in   tako   bova   kvit.
KOI.t   fREMOST:                                                   2
Svet vj^aznalinah
T^nz^žL'^^^F^-—-----                   "i'ustolovski   roman
Delavci v kričečih kaznilniških oblekah, zaposleni od ranega jutra brez oddiha, so se skrivaj že ozirah t;i kjer so stali štirje pazniki, oboroženi s sabijam, puškami in samokresi. Nestrpno so dt-lavci pričakovah, kdaj bo dal skupino vodeći straž-mojster znamenje za opoldanski počitek, saj je moral zdaj zdaj napočiti trenutek oddiha, tako željne pričakcvanega in potrebnega. . . Na obleki vsa-kega obsojenca je bila našita rdeča številka. Tu so bila pozabljena imena, pozabljeno je bilo, kaj je bil kdo nekoć »tam« — v svetu . . . Će je prišla nova številka v to izgnanstvo, je deJala, životarila in se mučila v spominih in praznih nadah, dokier je ni resila smrt. In zopet samo številko so zagrebli v tujo zemljo tega otoka, ki ga je tisočkrat prokletega odkril leta 1774 Cook, raziskal leta 1791 d'Entreca-steaux, leta 1846 ob protestu Anglije zasedla Fran-cija in 24. septembra 1853 končno definitivno za-sedel .admiral Febvriere — Despointe in sicer že z namenom, da bi bila tu namestu ameriške Cavenne ustanovljena naselbina kaznenopv
Sele leta 1864 se je ta nacrt uresničil in takrat se je pričelo na lepem otoku gospodarstvo >^šte-vilk«, ki je zaviralo in še zdaj zavira polni razvoj bogate  kaledonske zemlje,  katere  velike dohodke
vse   pogoltne   mestni    proračun   za   komplicirano upravo.
Nad deset tisoč »številk« je razdeljenih v pet sku-pin, izmed katerih sta prvi dve obsojeni na strogo ječo, ostale tri pa uživa jo nekrg prostosti in upo-rabljajo jih na raznih krajih otoka za rudarska, km^tijska ali gozdarska dela.
Zapadno od glavnega mesta Noumea, nazvanega tuđi For+ ae France. se dvigajo airačne stene kaz-nilniškega poslopja in nizka stanovanja kaznen-cev. obsojenih na robijo nad deset let. Ce so se prvih pet let lepo vedli in če v naslednjih petih letih, ko so bili pod policijskim nadzorstvom. nišo zagrešili nič kaznivega. se lahko ti kaznenci vrne-jo v domovino. To je edini žarek upanja v vseh dol-gih desetih letih izgnanstva.
V montravelskem taborižču so zaprti izgnani vojaki, v Bourailu ženske, na polotoku Ducosu pa politični zločinci.
Često so se odigrali v Novi Kaledoniji zelo razbudi ivi dogodki. Tako je morala Franci ja med velikim in dobro pripravljenim uporom leta 1887 poslati tja moćne vojaške čete, da je vzpostavila red in zatrla upor. Uporniki so bili našli izdatno pod-poro tuđi med domaćim prebivalstvom otoka, med Ijudožrci Kanaki.
Uprava naselbine je v rokah guvernerja s sede-
žem v NoLimee, ki upravlja pet okraiev. na katere
je razdeljen otok ter poveljuje stotniji orežništva,
polku pehote, pionirjem in bateriji topništva.
I     Kaledonie, nazvana prej Baladea, se del i v dve
vrsti otokov: v vzhodno pod imenom I,oyantc. kjer so zvezani v en pas koralni otoki Ouvc... Lifa, Mare in nekaj manjših otoćkov, in v zapadno, kjer se dviga za 80 kilometrov širokim prelivom glavni in največij otok, segajoč proti severu v otočje Belcp in Grand Recif. proti jugu pa v Ile des P:ns.
Okrog vsega otoka se dvigajo iz morja liki porušena stena strme koralne pećine, ki pa ladjam nišo nevarne. Za zvezo z evropskim svetom dobro skrbi parobrodna družba Messageries Maritime in tuđi s Svdnevem ima Kaledonie redno zvezo.
Zdaj se pa vrnimo k našemu pripovedovanju.
Kot rečeno so »štev-ilke« že težko čakale na paz-nikovo znamenje, da je napoč^l trenutek Dočitka.
—  Mislim   .da   j«?   že   napočil   čas  počitka,   —   je pripomnil  končno eden izmed paznikov, in pogle-dsl na uro.
—Seveda, štiri minute je že čez. — j:e je zasme-jal višji paznik škodoželjno. — Kar pcgiejte. kako nas gledajo ti lopovi. Uro imajo vr glavi zaneslji-vejšo, nego mi v žepu, vendar pa nalašč vedno ča-kam nekaj minut več — te so jim od vsega dne najgrenkejše.
—  Zakaj pa delate to° — je dejal drugi paznik, ki  je bil  sele nedavno  nastopil  službo.  — Saj  so vendar tuđi  kaznenci  ljudjo in  njihovo  trpljenje je že itak dovolj vel:ko. Privošćimo jim vsaj te trenutke počitka. Meni se včasih v dno duše smilijo.
-^ Neumnost! Usm'ljeme ie pri r~.5 neodpustlji-va slabost. Ko jih bos spoznal tako temeljito, kakor sem jih jaz, Pitolete, bos videl, kako zakrknjeni so.
Če bi mogli razbili tebi ali meni glavo recimo imie v soteski. bi jim najbrž ne rojile po glavi tako sentimentalne misli, kakor tebi, — je renta-čil višji paznik. — Toda zdaj jih pustim počivati, ker nočem, da bi mi očitali trdrsrčnost, — j< pripomnil osorno, — Zdaj je moda pri nas igrati ple-menitega dobrotnika teh ničvrednežev,
Pitolet ni odgovoril. Vedel je, da bi vsaka njegova beseda še bolj razjarila višjega paznika.
Oster žvižg se je razlegel po lomu, odmeval je od sivih skal in se izgubi jal daleć tam v ozadju v go-zdjvih.
Kaznenci so mahoma oživeli. Brž so pometali proč orod' • in hiteli na Kraj pnčitka v senco, kjer sta že čal" Ja dva druga paznika pri vozu z živili. Molče je sprejel vsak kaznenec svojo porcijo :n kmalu so vsi pos^dali po hlodih, razmetanih na-okrog.
V  soparni   opoldanski   tišini   se  je   slišalo  samo praskanie žlic po skledicah.
Tuđi pazniki so začeli jesti, ne da bi biM odložili orožie ali odvrmli svoje poglede od skupine kaznencev.
Dve precej daleč od njih sedeči > številki< sta hitro poobedovali, potem sta se pa moža, označen3 s številkamn 745 in 874 zadovolino zleknila na trd.i, kamenita tla z obrazom navzciol in že se je zdelo, da sta zasoala.
V  resnici oa ni bilo tako. Kdcr bi bil slisal nju-ne tiho in previdno izgo/arjane besed^   bi bil ostr-mel nad  v:cbino njunega tajnega, spretno prikri-tega pogovora.
P*e£uje Mmtp ^ogminFič — Za >N«rodno ti^karnoc Frmn Jerma — Za upravo In inseratnl del Usta Oton Chrlstof — Val v Ljubljani