224 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
novem veku poleg splo{nega premika evropskega gospodarskega te‘i{~a proti de‘elam ob Severnem
morju znatno vplivalo napredovanje in konsolidacija tur{ke nadoblasti nad Balkanom.
Z Darov~evim delom se Istra ume{~a kot subjekt v bene{ko in v slovensko, a tudi {ir{o, gospodar-
sko zgodovino, ob tem pa raziskava nudi zanimiva dognanja, ki dograjujejo dosedanje poznavanje
novove{kih dinamik tako v Bene{ki republiki kot na Slovenskem. Obenem so s tem delom podane
osnove za primerjavo gospodarskih struktur in gibanj s sosednjimi bene{kimi in habsbur{kimi de‘elami
v novem veku, kjer je v zadnjih letih bilo ve~ premikov v znanju. Z napredkom v poznavanju, ki nam ga
zdaj za Istro (s poudarkom na njenem severozahodnem – slovenskem delu) nudi Darov~evo delo, je
stanje raziskovanja bli‘je trenutku, ko bo na podlagi primerljivega znanja mogo~e utemeljeno razprav-
ljati tudi o naravi gospodarskih in dru‘benih stikov in vezi v ~ezmejnem prostoru Primorske, Istre in
Furlanije v novem veku. Darov~evo delo je torej regionalna {tudija, ki se tako na ravni vpra{anj kot
dognanj navezuje na {ir{i prostor, obenem pa Istro ponuja v primerjavo in vpenjanje v skupen prostor s
sosednjimi de‘elami.
A l e k s a n d e r  P a n j e k
D u { a n  K o s,  O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah : tr‘a{ka afera Gallenberg 1740.
Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no
Primorsko, 2004. 303 strani. (Knji‘nica Annales ; 37)
Med enega ve~jih presene~enj preteklega leta v doma~em zgodovinopisju vsekakor lahko uvrstimo
izid knjige O melanholiji, karierizmu, nasilju in ‘rtvah (tr‘a{ka afera Gallenberg 1740). Poglobljena in
pronicljiva {tudija »sen~ne plati« kariere in zakonskega ‘ivljenja plemi~a s sredine 18. stoletja ‘e sama
po sebi predstavlja dobrodo{lo po‘ivitev historiografske ponudbe, {e bolj pa presene~a dejstvo, da je
nastala v kabinetu priznanega (in do nedavnega tudi zaprise‘enega) medievista Du{ana Kosa. ^e pa se
nekoliko podrobneje ozremo na njegov opus, lahko ugotovimo, da se je tak{no (beri: vsekakor nekon-
vencionalno, tokrat tudi nesrednjeve{ko) delo izpod njegovega peresa napovedovalo ‘e nekaj let (naj
navedem le nekaj del, ki avtorja oddaljujejo od t.i. konvencionalnega zgodovinopisja: Pot na Avalon,
Zgodovinski ~asopis, 1997; Legenda o ~arobnem prstanu, Melikov zbornik, 2001; Vitez in ugrabljenka:
nasilnik in njegova ‘rtev?, Acta Histriae, 2002; Blesk zlate krone: gospodje svibenski – kratka zgodo-
vina plemenitih nasilnikov, 2003). Potreben je bil le pravi povod; v tem primeru odkritje navdihujo~ih
virov v arhivu, ki ga avtor dramati~no opisuje v uvodu.
Glavni junak zgodbe je grof Sigmund Gallenberg, ki ga spoznavamo skozi pripoved o njegovih
koreninah, pre‘ivljanju mladostnih let, snovanju kariere in njej podrejene zakonske zveze, njunem pro-
padu, in, po prizemljitvi, kljub vsemu razmeroma udobnem in mirnem poteku zrele dobe njegovega
‘ivljenja, seveda na bistveno ni‘ji ravni, kot bi ga bil pripravljen sprejemati v svoji vihravi in ambicioz-
ni mladosti. Njegovo osebnost so zaznamovale razmere v dru‘ini (rodbini) – vzgoja pod okriljem
uspe{nega politika strica Wolfa, izobrazba – jezuitski kolegij in pravna fakulteta ter med kranjskim
plemstvom zakoreninjeni provincializem, ki se ga Sigmund kljub temu, da je nekaj let pre‘ivel na
tujem, ni nikoli otresel. Bralcu se vtisne v spomin kot naduti nerga~, ki v svojem prepri~anju – ki koleba
med na~eloma, da je oblast na eni strani dana od boga in na drugi pridr‘ana sposobnim (od cesarja do
zadnjega kranjskega uradnika) – ne izbira na~inov in ne pozna meja za dosego polo‘aja, ki mu »pripa-
da« (ta se seveda popolnoma sklada s tistim, ki si ga ‘eli). ^eprav ga pri tem zanese dale~ prek meja {e
dopustnega v sicer dokaj tolerantni dru‘bi, ga za~uda ne doleti »pravi~na kazen«. Za~uda le, ~e pozabi-
mo, da ne gre za fiktivno, ~asu, ki ga obravnava primerno vzgojno zasnovano zgodbo (kar se nam ob
branju mojstrsko napisanega, mestoma kar napetega dela rado pripeti), temve~ za resni~no, ‘ivljenjsko
zgodbo, v katerih je pravi~nost dostikrat potisnjena v drugi plan.
Avtor zre in pi{e zgodbo o vzpenjanju in padcu Sigmunda Gallenberga skozi prizmo zakonskega
konflikta med njim in njegovo ‘eno Jo‘efo. To jasno naka‘e ‘e na samem za~etku, kjer po principu »s
kolom po glavi« bralca brez milosti postavi v dodobra razplamtelo vojno med zakoncema – na sam
za~etek procesa pred ljubljanskim konzistorialnim sodi{~em. Tudi v nadaljevanju je {tudija posve~ena
225ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
iskanju, razlagi in vrednotenju vzrokov za razpad tako skrbno na~rtovane zveze. Pri tem je Kos – kar
vsekakor velja izpostaviti – med drugim primoran pose~i na polje, ki bi ga pogojno lahko imenovali
histori~na psihoanaliza (posthumno, t.j. zgolj na podlagi zgodovinskih virov, preu~evanje du{evnih
motenj neke osebe) in kjer premaguje ne vedno lahke ovire s pomo~jo priznanega nevropsihiatra Jurija
Zalokarja. Nikakor pa delo ni ozko omejeno na razkrivanje intimnih plati ‘ivljenja zakoncev Gallen-
berg; v njem mimogrede spoznavamo {ir{e kontekste, kot so zakulisje novove{ke plemi{ke administra-
cije na Kranjskem, bivanjsko kulturo in vedenjske vzorce provincialnega plemstva, razmerja mo~i in
vpliva na relaciji Dunaj, Ljubljana, Trst ter nekoliko podrobneje spremljamo gospodarsko, politi~no in
zasebno usodo ene eminentnej{ih kranjskih plemi{kih rodbin v ~asu njenega zatona.
[e droben napotek tistim, ki nameravajo delo brati samo enkrat: Poglavje Nedol‘ne ‘rtve vojne
(str. 239 ss), kjer se nahaja pregled gallenber{ke mekinjske, ljubljanske in tr‘a{ke hi{ne uprave ter
osebja, je mogo~e uporabljati tudi kot nekak{en prozopografski dodatek, kjerkoli v pripovedi nanese
beseda na koga iz vrst gallenber{kega osebja in bi si o njem za‘eleli nekaj osnovnih podatkov.
Pred nami je nadvse zanimiva knjiga, ki bo najbr‘ precej prispevala k utemeljitvi razmeroma nove-
ga podro~ja v slovenskem zgodovinopisju, ekstenzivne zgodovine, kot jo poimenuje Du{an Kos. Je
dobrodo{la popestritev in bo verjetno, sode~ po obstoje~ih trendih v zadnjih letih, imela stimulativni
u~inek, kar pa se ti~e avtorja, nam prejkone ‘e pripravlja novo presene~enje.
M a t j a ‘  B i z j a k
Va s j a  K l a v o r a,  Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnost-
nem ozemlju. Celovec : Mohorjeva, 2003. 330 strani.
Celov{ka Mohorjeva je v tradiciji svojih vojnozgodovinskih knjig za naj{ir{i krog bralcev, kakr{ne
je izdajala ‘e v za~etku 20. stoletja – naj spomnim na Jerneja Andrejko in njegove »Slovenske fante v
Bosni in Hercegovini 1878« (iz{lo 1904–1905), pa na Capudrovo »Zgodovino c. kr. pe{polka {t. 17«
(1915) – in jo je v na{em ~asu najprej uspe{no obudila njena celjska sestra z monografijo »Turki so v
de‘eli ‘e« (1990) Vaska Simonitija, objavila obse‘no monografijo prim. dr. Vasje Klavore, po poklicu
kirurga iz bolni{nice v [empetru pri Novi Gorici, sicer pa enega od podpredsednikov Dr‘avnega zbora
Republike Slovenije in avtorja treh odmevnih knjig o so{ki fronti med prvo svetovno vojno (zalo‘ila jih
je prav tako najstarej{a slovenska zalo‘ba, vse tudi v nem{kem prevodu). Predmet avtorjeve obravnave
so tokrat francosko-avstrijski boji leta 1809 za tri klju~ne strate{ke prehode, namre~ Naborjet (Malborg-
hetto) v Kanalski dolini, visokogorski prelaz Predel v Julijcih in preval Razdrto pri Postojni, ki so na
zahodu slovenskega etni~nega ozemlja zapirale pot Napoleonovi Italijanski armadi v notranjost Avstrij-
skega cesarstva.
Gre za prvi obse‘en, monografski prispevek slovenskega avtorja k bibliografiji o napoleonskih
vojnih operacijah na na{ih tleh, zato sem ga vzel v roke z velikim zanimanjem. Publikacija je lepa, s
privla~no oblikovanimi platnicami in v glavnem odli~nimi, v slovenskem prostoru prete‘no neznanimi
slikovnimi prilogami, zato je ‘e naletela na nekatere ugodne javne odmeve (gl. npr. DELO, 27. 1. 2004,
str. 6). V knjigi je tudi precej avtorjevih lastnih fotografij terena in objektov, povezanih z dogajanji iz
leta 1809, kar {e poudarja osebno noto publikacije. Sam sem bil najbolj navdu{en nad zgodovinskimi in
sodobnimi posnetki t.im. »Napoleonovih« mostov ~ez So~o in Nadi‘o, ki sta v resnici starej{a od treh
prihodov napoleonske armade na na{a tla (str. 168–172), opozorilom na (vsaj meni doslej) neznani
najdbi gumbov s francoske voja{ke uniforme (str. 180) in nad posnetki ohranjenega habsbur{ko-bene{kega
mejnika v dolini Jezernice (str. 62–63). Odli~na – preprosta, jasna, nazorna – se mi zdi tudi pregledna
kartografija, ra~unalni{ko delo avtorjevega vnuka Janija Klavore.
@al se za~enja doslej ugodni vtis naglo spreminjati, br‘ ko se lotimo branja besedila. V sicer zani-
mivo napisanem tekstu je dobesedno na stotine tiskovnih napak, ki na bralca, ~e mu je blizu lepota in
pravopisna pravilnost doma~e (v na{em primeru pa, kar zadeva navedke iz mednarodne literature, tudi
francoske, nem{ke, italijanske in angle{ke) besede, delujejo porazno, knjigo pa po nepotrebnem kazijo,
saj bi se jih bilo mo~ znebiti ‘e s temeljitej{im lektorjevim posegom. V tem smislu se zdi mo~no