70. številka. V Trstu, v soboto 30. avgusta 1390. Tečaj XV. „£ D I N O S T" r.haja liva krut na teden, vnnko srede in loboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: za T86 leto gl. 6. —; izven Avst. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; * „ 4.50 „ za četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke f»e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po f> nov.. v (Jorlci in v Ajdovščini po * nov. H« naročbe "brez priložene naročnine te •ipravnistvo n« ozira. EDINOST Oglasi in oznanila rakunu po H nov. vrs.ica v petitu ; 7.a naslove r debelimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi obsedlo navadnih vr*tic. Poslana, javne sahvale, oamrtnice itd h« račune po pogodbi. V«, 'lopini se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia st. '25. Vsako pinmo mora hiti fratikovano, ker nefrankovana n«! npre-jenajo. Koknpini ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-;eniH upravnistvo v ulici Carintia Odprto reklamaciji! ho preste poitnin«. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • v cditmt je m i „Narodni doni" v Barkovljah. Čitateljem „Edinosti" so že predobro znane Barkovljanske razmere; tujci hočejo preustrojiti čilo narodno tvrdnjavo Barkov-Ijansko v pravo irredentarsko gnezdo ali ne bode ne jim posrečilo. Žal pa, da so ravno vse važne barkovljanske gostilne, oziroma vrtovi, ki so najprimernejši prostori za veselice, popolnoma v rokah tujcev — tako da tamošnje pevsko društvo „Adrija" nema niti primernega prostora, kjer bi moglo prirejati svoje veselice. Nekateri Barkovljanski rodoljubi izprevideli so to hitro; spoznali so, da se niti na svojih lastnih tleh ne morejo svobodno gibati. Radi tega se je pričelo misliti na zgradbo poslopja, kjer bi biti primerni prostori za prirejanje veselic itd. — misliti se je jelo na gradnjo nNa rodnega doma" v Barkovljah I Ko je pisec teh vrstic pred letom dni 0 tem omenjal v „Edinosti", zdelo se je to večim nemogoče; stnijali so se tej ideji celo prvi narodnjaki, katerim se je zdela stvar neizvršljiva. Ali videči, da zanimanje za to idejo od dne do dne raste in da je skoro polagoma prešlo v navdušenje, potihnili so vsi pesimisti in črnogledi, katerih — žal — mej natni Slovenci nikdar ne manjka pri kakem novem načrtu. Seveda gledati ie bilo treba, da se uravna stvar tako, da bode prinašala delničarjem 1 gmotnega dobička. Radi tega se je sklenilo, da se napravi „Narodni dom* z gostilno. Domačini, videči lepi uspoh, katerega prinaša krčma „Obrtnijskega društva", poprijeti so s« koj te ideje ter se jeli v mnogobrojnom Številu oglašati za delnice. Zatem se je sklical shod, kojega »e je vdoležilo okoli 30 domačinov — ki so se vsi oglasili za delnice — ter nekaj Tržaških veljakov. Sklicatelj nhoda, g. Drag. Marrelanc, razložil je navzočim pomen „Narodnega doma", na kar je govorilo še več govornikov, kateri so navduševali Barkovljane za to sveto idejo. — _____i PODLISTEK. j Sprehod v Čepovan. ; Potopis kulturno-topiČen. fipisnl Fran Z ak rajski Meatoselec. (Dalje.) j Vsi dobro vemo in udostajamo, da so prirodopis, fizika, matematika, kemija zdatno pripomogli izboljšati človeški položaj na zemlji, ker jim moramo biti hvaležni za to, da poznamo vlastitosti zemljin ; rudnine ; živali, nnše tovarišice ; rastline v živež in obleko in njih leke : hvaležni, da imamo Bevernico, s kojo si upamo čez ogromno morje, da Brno vpregli parno moč, elektro-magnetizem, ki je nam sel in nosi naše misli bliskovito od jednega do drugega zemeljskega tečaja; da smo prisilili celo solnce, da nas izmala v kratkih trenotkih ; da more vodotop se pogrezniti v morsko globino in da nas nad zemljo dvigne zračni balon itd. Vse t&ko je visoke hvale in slave vredno, potrebno in velekoristno. Ali nas pa tudi blaži, s pravo, tešilno nado napolnjuje, krepi in jekleni v zemeljskih (borbah, če ne pridemo do višjih ukrepov? Izvolil se je potem začasen odbor, obuto ječ iz 7 odbornikov, in sietir : Drag. Martolanca. Iv. Martelanca (dež. posl.), Anton Pogorele«, Svetko Martelanca, Anton Vodopivca. Andrej Martelanca in Andrej Pertota. Zadnji se je potem odpovedal tej časti, in na njegovo mesto je bil izbran g. 1. M. Kanduš, bivši predsednik in tajnik nekdanje Barkovljanske čitalnice. Zatem se je konstituiral odbor in sicer: predsednikom je bil izvoljen Drag. Martelanc, blagajnikom Anton Pogorele (trgovec in posestnik na Greti), tajnikom Anton Vodopivec. Glavna in prva naloga začasnega odbora je bila tedaj, da se preskrbi primeren prontor, kjer bi se imel graditi „Narodni doin". In ta glavna miloga prepustila se je v takojšno izvršitev začasnemu odboru ; odbor je imel srečo : preskrbel je najlepši in najprimernejši prostor, kakor da natn ga je določila uprav narava sama! Ime« novani prostor je lastnina g. Pogorelca, do'oropoznauega rodoljuba, trgovca in posestnika na Greti. Ta gospod so jo koj odzval na prošnjo odbora, ter prepustil svoje zemljišče (prostor) pod jako ugodnimi pogoji. Vredno je pač Iu omenjati, da žrtvuje imenovani gospod s tem činoui tisoče za narodno stvar, kajti dotični prostor prodal bi lahko vsak hip mnogo dražjo! Slava toru j g. A nt. Pogorelecu ! Mi smo popolnoma prepričani, iu dolžnost nam je, to zabilježiti, da bi so težko najšel kdo drugi mej Barkovljanskimi veljaki, kater' bi toliko žrtvoval za narodno stvar! Napravila so se zatem pravila, predrugačena po onih „Narodnega doma" v Noveminestu, in izdelal potreben načrt. Pravila se predložijo te dni v potrdilo; načrt si pa more vedno iu vsakdo ogledati v krčmi „Obrt-nijskega društva v Barkovljah. (Dotični §. društv. pravil govori, da član sme biti vsak avstrijski Slova n). ; Najpotrebnejši koraki so storjeni — toraj naprej! DomaČe ljudstvo je jako I navdušeno za Btvar — in v Barkovljah ter na Greti naznanjenih jo že lepo, skoraj 0 javnih plesih. (Gorlško-deželnozborskim poslancem na uvaženje.) „Kako je pa kaj pri vas na Vipav- neverjetno število delničarjev. In to je gostilno g. Klampferer-ja bli/.u krčme ravno glavna stviir: Več nego bodo zaha- obrtnijskega društva. Dotični lastnik je jali delničarji v imenovano gostilno, več posten Koroški Slovenec — kateri se koristi bodo prinašali sebi in sploh „Na- no nikoli sramuje svojega rodnega jezika) rodnemu dot:, u". Drugače pa je v Bar- — „Narodni dom" bode izvestno močna k ovijali (ob spodnjej cesti) prepotrebna tvrdnjava Barkovljam, ki bodo brez dvojbe narodna gostilna ; mestna naša gospoda je v narodnem obzirn ugodno uplivala tudi skoraj prisiljena /uhajati v tuje gostilne, na drugo okolico. — Tržaški in vsi drugi kajti primerne narodno gostilne ne najdeš oknličaneki Slovenci, oziroma Slovani, pa nikakor ob spodnjej Barkovljanske) cesti. naj v tem smislu krepko podpirajo vrle Tu je sicer krčma „Obrtnijskega društva" Barkovljane v korist in slavo narodne — katera ima navadno dobro pristno vino ' stvari! — Upamo, da bode v kratkem v — »li jedina ta domaČa kromu ne nune Barkovljah stal ponosni „Narodni dom" ugoditi vsem potrebam. Vredno je orne- in v to pomozi nam Bog! „X." njati, da se vpisujejo kot delničarji „Narodnega doma, tako rekoč vsi od veljaka do kmeta in delale«. Ko se konča vpisovanje v Barkovljah in na Greti, pričelo «e bode po okolici in v mestu. Mi za gotovo upamo, da se bodo za stvar zanimali posebno naši mestni veljaki, oziroma drugi rodoljubi, ter prevzeli lepo število delnic (delnice so po deset goldinarjev). — Gospodje odbor- »kom? Dobro! Jelde!" Tako nagovori — niki , kateri bodo vpisovali delničarje, te dni — v Gorici Tolminski veljak pozna-bodo drago volje podujali natanjčnejša tega mu Vipavca. „Jej mene! V razdrtem pojasnila, oziroma predlagali pravila in smo in boben je blizu — in to je dobro ? !" načrt zgradbe. Za danes omenjamo le to- ga poslednji zavrne ter počme svoje ja-liko, da je v dotičnej zgradbi preračunjena dikovanje. — J»Kar je Goričanom stare prostorna in visoka dvorana, kjer bode korenine leto 1848., to jo nam leto 1875. prostora za 600 ljudi in ki bode za pred- Od tega leta sem drvi na nas Vipavce stave in veselico tamošnjega pevskega nezgoda za nezgodo. Ono leto bilo je po-društva „Adrija", za shode ter zborovanja »lednje bogato vinsko leto. Ono je — delničarjev. V „Narodnem domu" imela rekel bi — bilo pravilom cenitcljem zem-bodejo svoj st dež vsa Barkovljanska druf,- ijjg^ da so nam tolike davko navili, ka-tva ter bode tam pevska šola „Adrije". terim moramo danes ali jutri podleči. Ali Odveč bi bilo povdarjati važnost teg« nesreča ne pride nikdar sama, ampak na-podjetja in prepričani sino, da bodo tudi vadno v družbi. Kmalu potem uveli so vsi Barkovljanski narodni krčmarji (ozi- nam novo mero ili vago, ki nam neati roma druge dotične osebe) delali v pro- nikakor v prilog. Na to priklatila so jo speh „Narodnega doma". Tu ni smeti k natn strupena rosa z njenimi sestrami: gledati na mogočo „materijalno škodo", titno plesnjobo in trtno ušjo in z bratom katero bi jim utegnila napravljati gostilna j. j metuljem, ki se je letos pojavil iu ki „Narodnega doma". — Vsaj vrednejše bi num trto izpodjeda. Po sadnem drevju bilo v tem obziru gledati na krčmarje. fiuri nam gosenica. Travniki, — ti jedini podanike italijanskega kraljestva, kateri izvori sedanjih naših prihodkov — nam imajo v Barkovljah svoje gostilne. (Mo- dajejo slovo, ker ljudje so prišli ob ži-Btuej gospodi bi priporočali pa za sedaj vino in senu jo že v ceno. K temu pri- Kaj nam pomagajo vse znanostne nadrob-nosti, ves natlačen spomin, poznati molu-ske, koravdne tvorine sfe zvezdatimi polipi, pomorske pajke, pomorsko komarje in hrošče, pennatule spinose in eomatule, pa zopet enerinos liliformes, triodoroa buraa-rioa itd., če ne izvedemo iz tega spoznanje više, vekovite, duhu uprav ugajajoče, ker njemu potrebne in sorodne, ničemurne dvojbe razganjajoče, ko balzam hladilne stavke ? Lepo piše Liebig", „daje doživel omikani svet velik prevrat tudi v šegah in navadah, odkar se je iznašel kislec". Želeti, da ! neobhodno potrebno je, pristavljam jaz ponižno, da se s kislecem bavi ; tudi mislec. Drugači reži ti plitvina naproti, duhomor in dušeča suhoparnost pa mrliški toh. Primerjal bi, ako mi dovoliš ljubi bralec, tako natrpano glavo naši zemlji pred žarijo in solnčnim vshodom. Vse je na njej kakor po dnevi : hribi, doline, travniki, mesta vasi in vsi zakladi; ali nekaj jih je grdih, temnih pošastim jednakih, kakor goro in mesta, drugih cel6 ne vidiš. Komaj pa zarija prisveti in zašije solnce, odkrije se ti v tisočerih barvah nov svet, da ves očaran gledaš vanj. Isto je, le — drugo v svetlobi! „Dos mi, pu sto, ko tan gan ki ni so". (Daj m"', kjer bi stal, in zmaknem ti zemljo.) vskliknol je menda A r h i m e d. Horos G o t li e, ko jo umiral klical ju : „Licht, Licht" in S c h i I 1 e r : „Immer besser". Jaz zavijena vso te tri važne izreke v venec: Pridi prava svetloba, potem bode z mirom bolje in na tej podlagi zma k-nemo teško kopo, ki slovo: nevednost. Abisinski vladar je pisal pred par leti italijanskemu kralju : Glej, da ne boš moril mojih vojakov ; raji učini, da bomo imeli v naši deželi električno luč, katera je pregrozno lepa". „Ohe, satis habeo*, porečeš ljubi bralec. No zameri, vsaj si Slovenec, in „Slo-ven je trpeliv golob", poje nekdo. Že dolgo sva hodila po čepovanskem svetu; a dolina v oženi pogledu začenja se še le zdaj. Tega te propričavajo dobro obdelana polja to in onstran, goste aence košatih dreves. Zdaj, meseca julija, nazoblješ se lahko sočnih češenj. Odprla se ti je še hodečemu sijajna podoba. Dolina je širja, zvonik moli ti prijazno naproti, hiSna slemena gledajo iz zelenja. Na levi vspenja se cesta v L o k a v e c, na desni, hobot-niše obrasteni, ugledaš hribsko avangardo Sčuri, s katere onkraj imaš čudovito peršpektivo v najromautiČniši svet. Baš tebi nasproti, konci doline, h Š p e h o* v e g a brda, se zamikaš lahko v nižo, rajsko T r i b u š k o dolino, katero pre-šumlja bistra Idrijicu. Z dna dvigajo se sloveče Alpe, kakor orjaki, v globok sen zakopani. Vidiš se, hoti ali ne, v naj-ugodnišena letovišči. Podnebje, kakeršnega si le želiš, ptice so zibljcjo po drevji (obhajajo italijansko »io.sto). Vedi, tu so polja, na kojih se pridela navadnih gorskih pridelkov kakor žitu, koruna, fižola, repe, merkev j itd. v obilici. (Bića Peronospore tod ni čutiti, ker ne raste vinska trta). Hobotni travniki, kakor gozdni bnžuuasti mah, tu i pa tam nasajeni sč seninim drevjem ob kaki hladilni strugi, in bogati pisanih poljskih, belih in rumenih cvetek, vabijo te k počitku. Vabilne so te sočne senožeti so-sebno tam, kjor šo visoko nad znožjem, : zelenim ogromnim preprogam enako, pre-grinjajo spodaj bolj redko, više pa bolj ! gosto obrastene hribe. Tod no pregrešaš | lepih sprehajališč : drevoredi te spremljajo, ' bodisi navkreber ali po planem. Kjer hočeš, sedeš; odpočiješ so in si paseš oko in uho. Povsod te obveva čvrsti, gorski, do- tisnila je še suša, ki nam vse požge. No! še vse to bi prenašali — ker znamo, da ujme in vsakovistne nesreče so vedno poljedelca obiskavale; — še vae to bi prestali, ko bi ae nam ne pojavljal neprijatelj, ki nam grozi, da nas vae upropasti — bile nam tudi najbolje letine. Neprijatelj ta javni ao plesi! Proti tem vsi dobro misleči vpijejo, a ni jih mož, ki bi jih omejili. Tu se malone vsako nedeljo pleše." Takisto Vipavec. — „Je-li istina „Točno tako! V nedeljo po sv. Jurju začnejo in o sv. Luki prenehajo javni pleai. Od sv. Jurja do danes 24. avgusta bilo je po vaseh — vštevši k tem tudi vasi Male in Velike Žablje, Dobravlje, Št. Tomaž in Lokavec — ob državnoj cesti od Šturi j do „Laha" 12 javnih plesov. Proračunili so verodoatojniki, da bo na „Cesti p<•<] Križem* dne 3. avgusta plesalci in njih gledalci pustili 600 gld.; pri Putrhih (Ajdovščina) dne 10. avgusta pa 500 gld. Ker so vsi plesi mnogobrojno obiskovani — ali vsi ne v toli kej meri — sme ae z lahko vestjo trdili, da ae je poprečno pri vsakem 12 plesov pustilo po 400 gld. Pri 12 plesih 4800 gld. In to zaplesalo ee je od 24. aprila do 24. avgusta, tekom 4 mesecev, in to samo v ajdovskej okolici (in ne v Ajdovskem okraju), ker Vertovina, Sela, Batuj, GojaČevega in Černič — kjer se tudi pleše — še ušteli nesmo. Omenjena okolica šteje na Goriško stran 5000 prebivalcev ; dodajmo sem še 1000 prebivalcev na Kranjskej strani — koji plešejo v Šturiji — prišlo bi letos in do sedaj na vsakega prebivalca 80 nov-čičev zaplesal ine, katera naj se mej izredne stroške upiše. Lepa svota za siromašen kraj! Od kod pa denar za ples? Jedni ga uzmikajo; drugi služijo! Dne 16. oktobra 1889 sešel sem se z znancem v krčmi ; ta mi namigne — pokazavši na nekega navzočnega — in prišepeta: „Ta je tisti, ki je prodal 18 centov sena za 6 gld. in ga šu spravil kupcu na dom pod streho. Drugi danje vse zaplesal." In ta slučaj ni jedi.ii; imamo še drugo na razpolhgn. — O/.rimo ae na drugo vrsto plesalcev : ua one, ki si krvavo služijo svoj kruh v Ajdovskej fabriki-predilnici. Tu sem pnhajajo predilci in predilke po 2 uri daleč. Delajo in trpijo po noči in po dnevi; kar zaslužijo, je res krvavo zasluženo. In tudi ti ulagajo svoj borni zaslužek v tisto nedeljsko hranilnico, ki jej pravimo ples. — Trelje viate plesalci so posli; dekle in hlapci, ki groze gospodarjem, da jim službo odpovejo, ako jih k „plesu" ne puste. „Gospodje! Vae oddamo, ker so ne moremo več ukvarjati s posli, katere dobro plačujemo, a ob nedeljah jih Še doma ne moremo udržati. Vse nam uteče k plesu in sedaj sem sama doma. Bog obvari nas kake nesreče!" Tako tožbo sem čul — nedolgo temu — iz ust premožne gospe. Tako nas „javni plesi" gospodarstveno podpirajo. Pa tudi „nravstveno* nas ne pospešujejo. In tudi v tem obziru bi Be še kaj pregledalo, ko bi plesali samo do mraka, ne pa v pozno noč in še celo do druge ure po polunoči in ko bi tudi šolske mladine k plesu ne dopuščali. Ali! na „berjarjih" plešejo odraščeni, ne daleč od berjarjev po trati plešejo pa učenci in učenke. Neverjetno, ali resnično! Nič bolje glede „javnih plesov* ni po „Brdih* in po „Krasu". V „Novej plesne ure, kakor tudi dopuščenje šolske mladine v blizino plesišča, moral bi podjetnik plesa z globo poravnati. Polovico globe naj prejmejo prej omenjene blagajnice, drugo polovico pa šola ali šole v županiji. Učitelj naj s tim denarjem ukupi učila pridnim in siromašnim učencem. To so moje Bkromne misli o „javnih plesih". Priobčil sem jih iz najboljega namena, da bi namreč kompetentne oblasti vzpodbudil do premišljevanja o tej zadevi. Zadnji čas je, da reBno pomislimo, kako bi Be odpravilo to zlo, ki je navidezno malo, v resnici pa jako veliko in Soči" z dne 18. julija t. 1. čitamo v do-1 p°ataja dan na dan večje, pogubnejše. piau iz „Brd" : „Da ne sežem preveč nazaj, j1,1 ie žw ne moremo odpraviti tega zla, povem Vam, da že od Velike noči sem :flli VSCJ blažimo je, kolikor moči. Vam le plešemo vsako nedeljo. „Danes tukaj, Pa> 60SP«dft deželni poslanci kličem : Vi-jutri t.-.m", to je pri nas glede plesa ne-!deant consules no republica quid detri-ovrgljivo. Mladina ve na pamet že davno | naent' capiat! —n. poprej, kje se bo pleaalo ta in ta dan, a ' s kakim veseljem pričakuje „godcev*, to ao da le mialiti. Kakor znano, je v Brdih več „središč" (to se reče za ples). Čo je v kakej vasi ples, potem velja za vse druge vasi okoli eno uro na daleč. Da bi pa ne bilo prevelike gneče, je večkrat na en dan ples v dveh „središčih". Se ve, da bi se sladkosti tako brž ne pozabile, plešejo pa kar dve nedelji zaporedoma na istem kraju. In to gre vedno tako naprej od kraja do kraja, od nedelje do nedelje. S Krasa je pa dospel celo pod Čaven glas „Gorjancev", ki so hoteli plesati na Politični pregled. Notranja dežele. Pri d e ž e I n o z b o r a k i h volitvah v kmečkih občinah Gorenje Avstrijskih zmagala je na vaej liniji konservativna stranka. Vidi se, da je konservativna stranka. — vzlic Lienbacherju — izborno organizovana. Danes se vršiti dve za nas Slovence , mr , . . j . . iako važni volitvi. Danes volita namreč dan sv. Alohora, to jo dan njih šagre! rj . . i . j-ic-j. ii Tol minski okraj jednega poslanca Za to je brzeas nadskonjstvo — kakor bo . , j ,. . . , in mestna skupina okraja Voloskoga lece povedali, — opetovano oistro . , , v T 7- jednega poslanca v deželni zbor Isteraki. nam z zabranilo vsako cerkveno svečanost na dan javnih plesov. Pleše se dakle pridno , j. na Vipavskem, na Krasu in v Brdih. brodejni, hladni, /, vonjavami napolnjeni zrak, po katerem kakor s llimeta piibrni kaka bučelica ali frli kak pisani metulj ; živoča podoba, smrtnemu telu se izvijajoče nesmrtne duše. (Star ogrski nazor). Odpri čutila, vida posluha in tukaje sosebno vonja. Poslednji služi kaj dobro možganom, ker očvrščuje njihovo oslabljeno de-lalnost; vsaj trdi veliki naravoslavec Car-dano, da jo dober vonj avedok vzbujenega in više razpoloženega duha, A tudi vonj je treba vežbati in utrjati s pogot-nim vsrkavanjem zdravega zraka. Moral bi imeti Ganganelli-jevo (papeža) mojstersko potopisno pero, da bi li mogel v odločnih skupkih predočiti s kratka vse prednosti čepovanske okolice; ali malarjev kist, ki razgraea (razgrinjaj zajedno vso istočasno naravine prizore. Odpri, dejal sem, tudi vid in posluh; ker ona sta najzdatnejša posrednika najvišim duševnim, intelektualnim in moralnim zabavam (In človek mora hlepeti po duševnih radostih ; če jo prostak, da mu nadomestijo nevednost in slavo, če je omikan, da se mu duh suče v prijetnih prizorih. (Konec prih.) V Tolminu voljen bodo gotovo dosedanji, odstopivši poslanec, prezaslužni dr. Anton Gregorčič; a tudi v okraju Vo-Iido pa naj deluje, da bi ae javni loškem računamo — zanašujoč ae na zapleši odpravili ali saj omejili? Duhovščina, vednost prebivalatva Liburnije — na na-učitelji in župani! Kdor redno zahaja k rodno zmago, dasi je volilni boj gotovo sv. maši in k popoludanskej službi božjej prav silovit. in kdor ima s šolo kaj posla, mora pri-' Razburjenje po Češkem raste. Raz-znati, da se prvi kakor drugi na vse možne burjenje to pojavilo se je teh dni osobito načino trudijo, da bi zlo zabranili. Gotovo pri dveh shodih volilcev: poslanca dr. pa neso oni krivi, ako no dosežejo za- Trojan in dr. Gregr poročata sta svojim željenega ali nikakega vspeha. Tudi mej volilcem. Pri shodu volilcev, sklicanem po! župani so nekateri trdni značaji, ki le v dr. Trojanu, čulo so je glasnih vzklioev akrajnej sili ples dovole. Ali takih jo malo nevolje proti dr. Riegru, daai je poroče-in za nagrado njihovej vstrajnoati v do- valeč po svojej moči branil in opraviče-brern pridejo v neprilike in sitnosti; od val poslednjega. To, kar nam je povedal razposajene mladine pa morajo slišati dr. Trojan, je veleinteresantno, kajti priča marsikatero grenko: kakor lunsko leto nam, da se je dr. Riegru — oziroma na-župan v av. Križ-u. Od kod pa ta objest- rodu češkemu — zastavila zvito prirejena nost v mladini P Od tod, da drugi župani past. In da narod Češki ni zabrčl v to ne postopajo složno glede plesov in jih past, je neoporekljiva zasluga — ogledujmo dovoljujejo radi ali neradi. Složno si stvar, od katere-koli strani hočemo — bi morali županje poatopati glede plesov., Mladočehov ; Dunajske punktacije — rekel Bi morali! pravimo; ali ne postopajo in je govornik — izdelali so ministerijalni ne bodo postopali, ker vsaka glava ima uradniki, ki so odkriti protivniki naroda svojo pamet in vaak župan ima različne češkega, Punktacije te prinesli so že do-n a zore o plesu. Ubogi župani! Odkritosrčno' vi šeno v konferencijo. Češki člani konfe-rečeno, oni tudi ne morejo složno posto-! rencije bili so prvič povsem presenečeni, pati, ker na župana na deželi pritiska ne- in drugič so bili tudi v tem pogledu na broj obzirov in uplivov ob podelitvi plesne slabšem, ker ni bilo mej njimi strokov-dozvole. Ako je temu tako, pač nam ni' njakov, dočim so Schmeykal kot odvetaik, drugo pomoči, kakor, da nam pride z a-J Scharschmid kot sodnik in dr. pl. Plener k o n (postava) na pomoč. Do sedaj ne« kot prefrigan diplomat takoj pogodili od- nošaje. Govornik je rekel tud», da je pre- mamo zakona, ki bi govoril o javnih plesih. In tak zakon nam morejo dati poslanci v deželnih zborih. Njihova je torej dolžnost, da nam preskrbe tak zakon o javnih plesih. Zakon ta je za nas pereče vprašanje. Zakon naj točno opredeli: kateri so javni plesi. Plesni okoliši naj se ujemajo % županijami. Javni ples naj se punktacijam pričan, da je Nje g. Veličanstvo o razmerah slabo poučeno. Pokaži li Bino se vsikdar — vskliknil je dr. Trojan — kot najzvestejša opora prestolu in tudi danes branimo interese dinastije in države, ako se protivimo v županiji dovoli, kedar koli se za-nj prosi, ako država in cerkev tega ne zabranjuje ta. Za prvi javni ples v letu naj položi prositelj pri županstvu 50 gld., kateri naj se nakažejo blagajnici novoustanovljenih okrajnih delavskih društev. Za drugi ples v letu in v iatej županiji naj položi prositelj 100 ^ld.; za tretji ples 150 gld. itd.; torej za vsakokratni ples 50 gld. več. Tem načinom bi se javni plesi omejili in pomagano bi bilo mnogo blagajnicam okrajnih delavskih društev. Določiti bi se morala tudi Vsprejem poslanca g. dr. G r e g r a od strani volilcev bil je velikansk, uprav demonstrativen. Od daleč na okrog prihiteli so volilci. Poslanec dr. Gregr je rek«l: Program naš je star in poznan: Obnovljenje samostojnosti kraljestva Čo-skega, vreaničenje Češkega državnega prava, iavršenje popolne jednakopravnosti. Zaključujoč govor svoj, rekel je : Žugajo nam z drugim Kollerjem; ali prebili Brno že jednega Kollerja in se tudi druzega ne bojimo, da je le narod na našej strani, kakor amo mi na njegovej. Mladočeška ura, do katere bi smeli plesati. Preatop stranka ne bodo naroda — Bog jo moja priča! — nikdar zapustila. — Shod je potem sklenil resolucijo, v katerej se izraža zaupanje mladočeškim poslancem in prošnja, da vse vpotrebijo v to ime, da Dunajske punktacije ne postanejo zakon. Čoški deželni zbor sklical se bode dne 22. septembra, ali najkasneje : 25. istega meseca. Kot posebnost javimo tudi neko vest, ki jo je prinesel „Pester Lloyd", kateri list je poznan po svojem sovraštvu do do Slovanov. List ta namreč trdi, da vlada misli potisniti na stran Staro- in Mlado-čeho (ker neso porabili za državo) ter sestaviti novo srranko, obstoječo iz veleposestnikov. čeških Nemcev in čeških realistov. Za sedaj se nam vidi ta novi načrt čestitega »Pester Lloyda" le pobožna želja. Na Dunaju živeči Slovani imeli so pod predsedništvom dr. Žinyja shod, pri katerem so se bavili z vprašanjem glede postopanja ob deželnozborskih volitvah. Sklenili so, da postopajo povsem samostalno. Vnanje države. Govori se zopet o novem diploma-tiškem koraku Rusije glede imenovanja škofov v Macedoniji. Ruski poslanik v Carigradu \7,javil se je nekda pri visokoj Porti, da v imenu cara in ruskega naroda zahteva, da se varuje pravo pravoslavne cerkve v Turčiji v polnem obsegu. Naakok Srbov proti imenovanju Bolgarskih škofov za Macedonijo sicer ni imel vapelia, ali govori se, da Turčija ne bi se protivila imenovanju Srbskih škofov za Staro Srbijo. Toda njej se vidi to imenovanje kot notranja zadeva ekutueničnega patrijarhata. Sedaj pa je Srbska vlada stopila v dogovore z rečenim patrijarhatom radi nameščenja škofovskih sedežev v Prištini in Ipeku. Volk menja svojo dlako, a svoje nravi nikdar. Taka je tudi z razkraljem M i-1 a n o m. Nedavno se je ta Ichkoživec raz-govarjal z nekim dopisnikom lista „Kol-nisebe Ztg". ter rekel, da Srbija nema ničesa pričakovati od Rnsije. Zato pa neće Nataliji dovoliti nikakega vpliva na vzgojo sina. — O pohodu nemškega cesarja v Rusijo pišejo „Mosk. Vjcd". jako pesimistično. Ta list pravi, da jo sporazumlje-njo z Nemčijo nemogoče, ker so nje od-nošaji taki, da ovirajo rešenje Bolgarskega vprašanja, a odnošaji Rusije do Francoske ne dopuščajo, da bi ta poslednja ostala osamljena. V ponedeljek bil je v Berolinu b o-cijalno demokratiški shod, h kateremu je došlo na tisuče občinstva. Bebel jo zagovarjal vodje stranko proti raznim napadom. Slednjič so vsprejeli resolucijo, v katerej se odobruje postopanje vodji. Bebelu su priredili ovacijo. DOPISI. Iz Šanjela dne 25. avgusta 1890. (C e-sarjev rojstni dan. — C. kr. namestnik. — T r t na uš. — Mi zeri ja-— Braniška cesta). Mi Krašcvci, vršeči svoje patrijotične in druge dolžnosti, ne trobimo radi v svet ter se ne hvalimo, kakor bi Bog vo kaj storili; zdi se nam marveč povsem naravno iu ne štejemo Bi takih dejanj za kake zasluge. Ker jo pa postal svet drugačen, ni več naše krepostno, tiho, v božjem strahu življenje času primerno ; treba je, da začnemo tudi mi nositi vse na prodaj. Šestdosetletni rojstveni dan Njegovega Veličanstva presv. cesarja prr.zuoval se je v našoj občini sloveanejše, nego so se d o zdaj rojstveni dnevi cesarjevi praznovali. Že 17. t. m. okinčala ae je vas s cesarskimi in narodnimi zastavami. Koj o petoj uri popoludno počelo je pritrkovanje zvonov iu streljanje iz topičev. Točno ob šestej uri zbrali so se prvaki naše občine, katerim so se pridružili oni Kobiljeglavske občine, k slavnostnemu banketu, katerega je županstvo, združeno z vinorejskim društvom, priredilo v ta namen v prostornej dvorani vinorejskega društva. Prvo napit-nico napil je župan cesarju in celej ce-sarskej obitelji; druga napitnica veljala je slogi in bratskej ljubavi, češ da se cesarju najbolj vstreže, ako se živi po njegovem geslu : „z združenimi močmi". — Sledilo je še mnogo napitnic in govorov, dokler se ni vesela družba treznih možakov razšla, pozno v noč. Drugi dan bila je slovesna sv. maša se zahvalno pesnijo, pri katerej so bili prisotni starešine občinski, se županom na čelu, predsedništvo vinorejskega društva, osobje tukajšnje c. kr. pošte in lepo število pobožnega občinstva. Pokanje iz to-pičev in pritrkovanje zvonov dajalo je tej cerkvenej slovesnosti veličastnejŠi obraz. Kakor drugod, bil je pred tedni tudi pri nas ces, kr. namestnik. Sprejelo ga je dostojno svečeništvo, župan se starešinami' predsedništvo vinorejskega društva, osobje c. kr. pošte in nekaj druzih prvakov. Po dokončanem predstavljanju teh korporacij in osob ogledal si je gospod namestnik cerkev, šolo, grad in novo poslopje vinorejskega društva, ter obljubil zadnjemu Bvojo nadaljn-o naklonjenost. Da bode sprejem »lovrsnejši, napravila sta ae dva slavoloka s •primernimi napiti, vihrale bo is raznih hiš cesarske in narodne zastave, streljalo se je iz topičev. Obedovat podal »e je gospod namestnik s preblagorodno gospo soprogo, se sinom, z drugima dvema damama, s tajnikom svojim in voditeljem •c. kr. glavarstva v Sežani v bližoji Kobdilj k gospodu Fabijani-ju, veleposestniku. Iz Štanjela odpeljal so je v Šmarje, kar baje ni bilo po volji nekej gospodi •onkraj ■Školj a. Morebiti so se gospodje bali, da bi se gospod namestnik ne prepričal o potrebi Braniške -ceste. Vrnivši se čez Štanjel, odpeljal se je g, namestnik po raškej cesti preko Vipave v Ajdovščino, kjer so ga, kakor je ž« „Tfova Soča" poročala, pričakovalo mnoge deputacijo, ter obilo izbranega občinstva in kjer ae mu je priredil po trudu izvrstnih mož slavnostni banket in mu je podarila brhka in lepa gospodična Olga (Godino v a pri odhodu krasen Šopek cvetlic. Hannibal ante porta*.'! Trtna uš nam je Kraševcem pred nosom 1 Tik kraške meje, onkraj Braniče pri 'Čipih, prikazala se je trtna uš. Vradne preiskovanje dokazalo je, da sta dva vinograda popolnoma vničena ter da ne manjka sporadičnih njenih pojav v južno-zapadnej sirani občine Šmarje. Kako se bo postopalo v očigled tej ne-varnej božjej šibi, vkrcoiilo se ni do zdaj še ničesar. 'Letina bodo pri n«n lletos popolnoma slaba; živeža se ne bo«3e pridelalo niti za nekaj mesecev. Suša pritisnila jo h tako silo, da ima že danas polije pravi zimski obraz in največjo hudo je-celo to, da nam pitne vode pomanjkuje iti da so primorani KraŠevci voziti si vode iz ure in ure daljnih potokov. Beda na'levo in desno! (Dopis jo bil pisan pred zadnjim dežjem. Op. ur.) Poznanih je svetopisemskih sedem zaporednih slabili let, ali pri nas jo to žalibože žo petnajsto. Ze petnajst let odrekla nam je vinska trta skoraj .popolnoma Bvoj sad, in če se pomisli, da jo pri nas vinski pridelek edini, kateri nas preživi in nas vzdr/žuje in so drugi z cm akti pridelki le pičli — ako se o«lušalo. Po dokončanoj pesni za-. orili so zopet trikratni živijo-kiici na cesarja, na kar se je vse občinstvo zadovoljno razšlo .po svojih opravkih. Popoludne zbralo sejo vse starešinstvo z našim veleča*trtim g. vikarjem Valentin č i č e m v gostilni g. Ivana Trobeon. Soba bila je okusno okrašena, največja krasota pa je bila slika našega premilega vladarja, ovenčana s krasnimi šopki. Prj skupnem banketu in pri kapljici „doma, j čega" vršilo so se raznovrstno napitnice-med katerimi najbolj navdušene na pre-svetlega cesarja, celo njegovo presvetlo j družino in vso Habsburško hišo. ; Hvaležni v prvej vrsti moramo biti j našemu častitemu g. vikarju, našemu vr-j lemu županu, pa celemu starešinstvu, da se je tako lepo in veleča s t no izvršilo proslavljanje rojstnega dne Nj. Veličanstva. Da nam pa ta dan ne zgino iz spomina ustanovila je veselu družba pri banketu „Bralno društvo", kateremu ao takoj pristopili vsi navzoči. Ker pa je zanimanje -za „Bralno društvo" obče, sestavljajo se že pravila, katera se bodo v kratkem pred- I rečenoga lista. Adminisirator za\kazal jo ložil a c. kr. namestništvu v potrdilo. dečku Itihardu Holdrinu — sinu razna- Domačin. ševalca lista — prinesti vode, da se tleča stvar pogasi. Fant je prinesel vode v vrču iz cinka. Toda uprav v trenotku, ko je hotel i/.Iiti vodo, razpočila se je petarda in ga ranila po vnem obrazu in po vratu, tako, da je revež zgubil desno oko. Dečka so prenesli v bolnico, kjer so na njem danes izvršili operacijo. — Detonacija bila je silovita i:i se je v rečenoj rlici nabrala velika množica ljudij. — Ni potreba posebe poudarjati, da najostrejše obsojamo take demonstracije že iz pogleda 'na čast in ugled našo države; ali dogodki ti kažejo nam tudi nečlovečnost in brutalnost nasprotnih Bilovitežev, kateri se svo- Domače vesti. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali prijatelji v Škofjiloki dne 24. t. m. gld. 2.60. Sokolski večer. Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo, da je nocoj „Sokolski večer" v hotelu „Europa". Program jako zanimiv. Začetek ob uri. Veselica se I vrši pri vsakem vremenu, „Narodni dom" v Barkovljah. Kakor smo že javili, bil je predvčerajšnom shod, iirai čini P«8tavli»j° v nevarnost zdravje | pri katerem so se pročitala pravila. Shoda,in življenje čisto nedolžnih ljudi. Sedaj jo ! udeležilo se je 55 delničarjev. Pravila so Pft žo zadnix čtt9> d,i Htroi° &,llv0 tvi ostud' , bila vsprejeta, le jednemu samemu §.ugo-|Iiej "edentovskej »"dri, i varjalo je pet udeležencev. Iskrena naša j Iredenta po Italiji daje tudi laškej želja je, da bi se divna ta ideja kaj kmalu v'adi zadosti sitnosti. Zadnjič nmo poro-približala svojemu izvršenju. : čali, da je Rimska vlada razpustila ireden- 1 Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku tflraka društva 7- „Oberdank" in vabi na veselico, katero priredi dne 31.1 »B«"«"»ti" ter preiskala stanovanja itali-avgusta t. 1. na vrtu gostilne „LukŠa" na'.ianskih i™drntarskih kolovodij. Pri nekem Prošeku. Vspored: 1. A. Nedved: „Pn- !>- Mauoiniju je našla tudi „corpus delicti* potnik", poje možki zbor. 2. V. Šviglin : »redentašev : dve polni bombi, koje je ■ „Junaška koračnica", udara tamburaški »ekvestrovala; vročekrvnega Mancinija pa zbor. 3. F. S. Vilhar: „V spomin Miro- vrnila v luknjo. Ta odlok Crispijeve vlado , slavu Vilharju", poje možki zbor se samo-, Je »redentarsko krogo močno poparil in sedaj spevom baritona. 4. Abram-Dekleva: „Pot- 8 teui },t'iil'm »eseljem rujejo proti nje-pouri slovenskih pesni", udara tambura- g°vt'j vladi' V avstrijskih krogih jo pa ški zbor. 5. M. Vilhar r „Filozof", vesela od,ok bil vzrok veselju in pripoznanju. i igra v jednem dejanji. 6. A. Hajdrih: Posebno simpatično se izraža liberalna ! „Hercegovska", velik zbor s čveterospe-1 .Presse", ki v tem odloku uvideva začetek ! vom. 7. M. pl, Farkaš: „Venec hrvaških reakci.i° italijanske vlade proti nemirnim 'nar. pesni", udara tamburaški zbor. 8. F. elementom v blaženoj deželi. Odlok je ; Grbič: „Slovanski brod", poje možki zbor. jttko razJ,iril tudi »™dento v Trstu, ki je Začetek ob 5. popoludne. — Ustopnina kl'J P«'1"1™1"* da Se živi navzlic naporom 20 kr. Sedež 10 kr. Pri veselici sodeluje, tukaj8nje policije, da se iztrebi. Za pri-iz prijaznosti slavni tamburaški zbor. ,hodnje občne volitve pripravljajo iredenta« Po „besedi" bode prosta zabava na'P° Laškem čudesa. Volitve se razpišejo vrtu gostilne. Veselica obeča biti sijajna. ,K,k''" 20 nktobia radikalci tmmerujejo I Ker je društvo imelo mnogo stroškov z V8e »potrebiti, da v več razredih pro-1 napravo novega krasnega odra bilo bi žo-! dreJ° 8 svojimi kandidati. Crispiju obečajo j leti mnogobrojne udeležbe iu sprejemali Pr"Pad- Ubo8a ltalija. kHkor 80 je združila se bodo tudi hvaležno radodarni doneski, jtttko s pohištvom nli brez njega s hrano ali brez nje. — Ulica Fontanone štev. 18. ST 5—10 goldinarjev gotovega zaslužku brez kapitala in rizika ponudimo vsakemu, kateri Iti ne hotel pečati h prodajanjem postavno dovoljenih srefek in državnih papirjev. Ponudbe pod naslovom „Lose" — An-noncen Kxpeditibo (odsluženi žandarji imajo prednont). katero so v vodnoj dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati: „tt. S. 1890u Graz, postlagernd. 20-25 5 do 10 goldinarjev na dan more si vsakdo prislužiti brez kapitala in brez rizika s prodajanjem postavno dovoljenih Hre6ek na obroke. Ponudbe aaj se po&iljujo na uredništvo : Oester.-ung. Verlosungszeitung. Neu-Weltgasse Nr. 2, Budapest. » 3 Slaniki Vannouth .... sod Poltnevke sredite velikosti I0U K. velike..........„ Sladkor ceutritug. v vrečah n certifisK. ... Seno konjsko..............„ „ volovsko............w Slama.......... 39.- 40.- 31.- 2.20 2-50 2.50 81.-5 2.80 3.00 3 - Duuajalca boraa 29. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih — — jjld. H8.05 „ v srebru — - — „ 89.75 ^lata renta— — — — — — - — „ 10ti75 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 101.25 Delnice narodne banko — — — — w £84— Kreditne delnice — — — —--„ 308 25 London 10 lir »terlin--—--„ 112.30 Francoski napoleondori — — — — „ 8 95 C. kr. cekini — — — — — — — „ 5,35 NemAke uinrke — — — - — — — 5.- Ujll Zaloga nlabastra vsake kvalitete I in oblike. ^ K W I ZDE T0Yarna za gips |j kornebursk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako so daje živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletno izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol* ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwiz