Siev. 148.
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trnu, v sr«3to, 30, mala 1917
Letnik XU!»
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništva, Ulica S v. Faaćifta Asiškega P.. », L nadstr. — Vri d«r =! « pottljajo uredništvu H sta. Nefrankirana pisma
ne
sprHemajo (n rokopisi se ne vračajo.
• j en fra poroštvom
Telefon nredniStra In nprave *ev. 11-57.
Naročnina zna Sa: Za celo leto.......K 3120
Za po! leta................ • 1560
ca tri ...............•	s 7*10
s a petfeijsko lilij« n celo leto • ts i+i ieta...........
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjf% zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se račnnajo na milimetre v Sirokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vfak
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 v ta,
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.-*
vsaka nadaljna vrsta ,............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina la reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje st izključno t* upravi .EdinosU* — Plača in toži se v Trata.
Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr«n£iJk« AsUkega St SO. — Poitnohrinllnlčnl račun it. 41.632.
Imm armadna porodio.
AVSTRIJSKO.
DIN V J, 2f. (Kor.) Uradno se razgiaša:
2". »rajnika 1917.
Vzhodno bojišče,— Sovražno . sko delovanje se je na mnogih točkah ir vr * poanacžHo. V posamičnih odselun >	tisKi poizvedovalni oddettl odbiti.
: ; ;! i j a i 5 li o b o i i S C e. — Po miris : :Jelii ie izbruhnila vćerai soška h- ' i , iretSč. Novi veliki napadni vnlovi s rihvli so naperjeni zaenkrat zopet p, višinam pri Vodicah in Sv. Gori. 1 tari"; :1	se je pričel opoldne proti se-vWneinu krilu. Razširil je popoidne, p. z mogočnim topovskim oftr.jera, na cs imenovani odsek. Na več kraj;h je prišlo do srditih bojev iz bližine, ki so se p ; iievali tiidi preko noči. Poseb no srdit J-- i i boj v območju višine 652. Naša fron-k »a vsej crti železno kljubovala vsem ■aTorom sovražnika. PešpoHtl št. 9, 24 ia 27 posebno odlikovali. Severo-V .-rodno Gorice s*no odvzeli Italijanom ; r»!iju njihovega poizkušenega uenad-i n.-»ada 2^0 ujetnikov. Južno Jameli
*	- . ji:i sovražnik včeraj dopoldne zopet c j ., -fJt Ud f.£rše postojanke, pri čemer je
:. j p*;|eg velikih krvavih žrtev še 15 eiriev »n 800 mož na ujetnikih. Skupno . 1»< J pričetka desete soške bitke p. i-ve^e.ah Jetnikov znaža 14.5M mož. — V, K- ro^ke« in Tir^skem nič novega. Jugovzhodno b o j I š č e. — Ne-
izni členjeno.
Načelnik pen. ral nega Štaba.
NEMŠKO. BEROLIN. 29. <K >r.) VeKki a?aviđ stan, ?). mjnika 1917.
'apadno bojišče. — Armada kraljeviča Rup/ehta: V kaienu \Vyi-c'i jete ie brin včeraj zvV^an . trnovsko delo\*rje. T'»b prekopa La f*a?see v v * -r.,^-ii !i	na obeh L e«o\ih s je »
b.i Zvabili topovski ton. Iz.idni sunj.i A ^.ežev so se na več tsčkah izjasniti.
rniada nemškega cesarje v ičn: Tekom *r«.e-a le iiez«-; iiM b i io delo v a«« je. Pori ji <k> poizku- \ Frcac«>zi pri Jlurtebise in r>rf »*ltr*!i v V=.". !c- cu nenadne napada, .» se v sled eui.-j.rr^	n-^ih
iu-ko> i/jaiov i;;. T a v/!?Jdnem p^boeju vi-; c Počili v Šarnp^ofi izvršeni francoski j na naie no.e !irke Je bil odbit. tm i oi v o Je Albrehta: Nobenih bistveni dogodkov.
» /hodno b o j I s č e. — V več od-;■ fronte se je v zadnjih dneh bojno Ue! v tnje povclaio. Pričakovati ie rusko-rmuuoskUi napadov.
"Macedonska i r o n t a. — V ko-Cerne }e oživelo topovsko delovanje.
nu j oadisem brezni Vardarja so bi/lgarski p i :jcji oddelki o več
n POLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, : \ rnafnfka 1917., z* eč. Dosedaj ni nebe-poročila o ki-k ih \ eejih bojuiii dejanjih. Prvi generalni k va rti r mojster;
L-i. Ludtndorff.
BOLGARSKO. SOFI j A, jS. (Kor.) Generalni štab poroča: M-c-donska frar.ia: Na vsej fronti pičl > sko delovanj. V kolenu Cerne, /aprdno Dojraaskega jezora in v sever-iTCiii ieta serrške nižLie je bil topovski »tcei i oj črsa Jo časa živahnejši. — Rc-!.«u:. ' a ironts: Pr: isaeeji pičel topovski pri Talcefi pehotni ngenj. SOt !JA, 29. I Kor.) Generalni ši?ib poroča: Macedoi sfea fronta: Na vsej fronti pičel ic^avski i 4r-nj. «i je bil živ£L nejsi
*	b dliiH 5?trumi. V kolenu Cerne od časa cio sr^it topovski boj. Tekom noći ste ooi?- »šali dve sovražni str{niii nrpr^:-(Jt \ i pr T:ž našhu postojankam pri Afčah M ihle. a je oibil nas ogenj. — Romun-skj fr» nta: Tekom noči se poizkušali sc ražni cd^eliii na barkah približati l ul-cc;.. a lih je pregnal naš ogenj. Pri Isaceji
lM>s?mi;-i>i topovski ^treli.
TLRSKO.
CARIGRAD, 28. (Kor.) !z glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: V središč;] je bil nepad -ražnika Oifbit. Na levem	li brezuspešen sovražen topovski o-e ij. — Na drugih frontah nič »ažnc<a.
Bttka na soSkl fronti.
DUNAJ. 29. (Kor. Po kratkem odmoru »a biiikošino rtdeljo je drugi binkoštni praznik izbruhnila bitka na vsej soški fromi z novo srditostjo. Tckrat so navalili Italjiani zapet na severni del fronte z znatnimi .nasani. Opoldue je pričela artiljerija bombardirati ves odsek jugovzhodna Plav in ie osredotočila ogenj posebno na višino pri Vodicah in Sv. Goro. Naval italijanske pehote, ki je sledil nato, se je nada! je v al do popoldne. Toda naša pehota, r.:??eniti je truba posebno pešpolke :>r. 9. 24 in 27. je oh izvrstni podpori artiljerije obrezusnešila vse sovražne napore. Mestoma ie prišlo do srditih bojev, ki p:i jih je naša pehota, kljubujoča železno vsem obupnim sovražnim naporom, odločila nam v prid. Italijani so se morali vedno znova umakniti, pustivši pred našimi črtami številne mrtsrece m ranjence. Noj ni zaustavila boja. Nadaljaje se še vedno. V ozemlju Gorice je potku šal sovražnik dvakrat nenadno napasti naše postojanke, a je bil vedno odbit in je osta-vil vrli tega v naših rokah 200 ujetnikov. Na kraški planoti so se vršili včeraj krajevne omejeni boji. Tako je izvršil sovražnik jugo\ zliddno Jamelj v doi>oldanskih urah štiri napade, ki pa so bili vsi odbiti. 1 o oficirjev in NjJ mož je ostalo v naših rokah. Popoldne in ponoči ni bilo nobenih večjih bojev. L i na eni točki so poizku-š-tli Italijani sunek, ki pa se je izjalovil v>led vztrajnosti naših hrabrih čet. Tako je pričela \ čeraj tretja faza soške oitke. tudi iunkoštni pondeijek ni prinesei ucbeiiLga usj>e!ia. Do včeraj je b*:! » odvedenih s iCraške [ronte 14.5JJ0 lta-iijanov. kar ii^jbolje df kazuje junaški duh
'S!:!
P O D L I S T E K.
, ki le Izginil.
koman. Francoski spisal Ev gen Cbavetie.
ZJravn'k je	najradovoljncje dajal
in p ir;. ,a! vs-kt^mur, ki je potreboval njegovega sveta in pomoči. Zc'» . kokrat je Maurice Gardie dodal S'i j i.i z.ravni?Kim odredbam tudi maj-h.io m lošči to, katero je bolniku, ki bi v svrj- revščini ne b;! d»/bil na upanje zdravi! : liKarnariu. vtekni! skrivaj v žep.
Ce iv.- kdo teh bolnikov, ki mu pa: niso dot' - J. za>lužka. hotel odkloniti tak dar.
je L. učno vendarle sprejel, ko mu je reke! zdravnik:
: c vzemite, le vzemite, dragi moj; tuui jaz sem jx>znaJ bedo. Nepričakovajia ^	i. or iiLsia biagesta-nje, in ubogi
SOVR \ŽNA LT RAD NA POROČILA.
Hft!»jt?nsko poročilo.-
28. majnika. — Na julijski fronti je bilo včeraj močno, po hudem neurju pre-eej ovirano delovatne naših čet, ki so oja-čiie v zaJiijih dneh osvo-jene postojanke in jih razširile z novimi zasedbami. Na Kra p s i za/zeL naše če e po uspešni topovski pripravi nadaljce sovražne utrjene zakoj)e vzhodno in jugovzhodno Jamelj. Potein ko sna o prekoračili Timavo, »mu zast^-ii vrs Sv. Ivan. severozapadno Devi'-a. I pfeniii smo devet 149 mm mež-narjev najno\ e^šega si->re:na v izvrstnem stanju. V okolišu Gorice smo že tekom noči od 26. na 27. t. m. odbili dva zaporedna srdita sovražna napada na naše po-siojanke v odseke Vodic in na vzpetinah vzhodno- tega kraja. Preteklo noč je sovražnik z veliko srditostjo bombardiral postojanke na točki 126 iužno Orčine. Posla! ie iz tega kraja v napad močne i>e-hotue odLeike, ki so poizkušali prodreti v del naših črt. Takoj izvršeni protinapad je pognal sovražnika nazaj. Ujeli smo 156 mož. ined njimi oticirie. Sovražna letala so metala bombe na kraje ob dolnji Soči. Bilo je nekaj žrtev. Letalski na-pau na Chiusaiorte ni napravil nobene resne škode.	__________
DOGODKI NA MORJU. 7
BEROLIN, 29. (Kor.) VVclffov urad poroča: Dne 25. majnika ste bili ob Handrski obali sestreljeni dve sovražni letali. Zjutraj 26. t. m. so trije naših i'landrskih pomorskih bojnih letaicev* naleteli pred fran-eosko obalo na šiiri francoska letala, ki so bila sestreljena v par minutah. Izmed posadk so bili rešeni 4 oficirji in 3 podčastniki, drugi so utonili. Čeprav so sovražne pomorske siie motile naše torpedovke pri reševanju, vendar so privedle iste 'eno francosko letalo nepoškodovano, ostale tri pa popolnoma razrušile. Nobena naša torpedovka ni bila poškodovana. — Eden naših podvodnlk\>v je L'ne 25. t. m. v fit/ifdih sestrelil angLško povodno letalo ^tfrf) in uiel oba letalea.
BEROUN, 29. (Kor.) Wolffcv urad noroea: V Kanaiu in v Severnem morju je bilo potopljenih zopet 27.000 ton. Med potopljenimi iadjami se nahajajo: oboroženi angleški parnrk »»Highland Corrie-c (75.S5 ton), angleški parnik Jupiter« (2124 ton) in trije oboroženi angleški parniki neznanega imena.
Nač. adm. štaba mornarice.
ljudje imajo pravico, da jim pomagam.
In to je dejal vselej z »dobrosrčnim
sn ehlja-em in veselim mladostnim glasom.
Mamice Gardie ni bil namreč starec in tu.i i ne v zrelejših letih, temveč je bil visok, vesel mlad človek, črnih las, krasnih, milih r>či. vitke rasti, skratka: zelo lep mlad človek kakih tridesetih let.
In v resniei Maurice, kot ie sedaj pripovedoval sani, ni bil vedno v položaju, da bi zasto.ij porabljal svoj čas iti svoj trud. Ves mestni predel se je še spominjal časa. ko je bil še ubozen, siromašno oblečen ter je v svoiem prostem času tekal po ulicah, da bi pri svojih, tedaj še maloštevilnih bolnikih zaslužil tiste male zneske, ki jih ie sedaj tak > velikodušno podarjal drugim.
Tisti čas je stanoval v podstrešni sobici iste, icdaj umiizmie in podirajoče se hiše. Pozn.j^ pa je nekega lepega dne nenado-
Vojne priprave Brazilije.
RIO DE JANE1RO, 28. (Kor.) Potein ko je diplomatični odsek kongresa sprejel zakon, ki razveljavlja nevtralnost v nein-ško-amerišk: vojni napredujoči dekret z dne 25. aprila, je bit predsednik pooblaščen, da naj ukrene vse odTedbe, da se pripravijo za izvedbo zakona potrebna dejanja, ki nastanejo vsled prenehanja nevtralnosti. ____►
NOVA RUSIJA. Novo dnevno povelje ministra Kerenskega.
PETROGRAD, 2%»(Kor.) Vojni minister Kerenskij je izdaf iia armado in inornari-eo sleCeče nov^o dnevno povelje: Udarili boste v sklenjenih vrstah, prežeti z disciplino iii dolŽ3iostmi kakor tudi z neomajno ljubeznijo do revolucije in domovine. Ne pozabite, da bodo Vaša imena, ako ne boste branili časti, svobode in dostojanstva domovine, prokleta. Po volji naroda morate domovino in svet osvoboditi nasilnežev in uzurpatorjev. To je junaško dejanje, 1. kateremu Vas poživljam.
Resolucija stranke menševikov.
STOCKHOLM, 23. (Kor.) »Svenska DagblaUet« poroča iz Haparande, da je velika skupščina stranke menševikov v Petrogradu sprejela resolucijo, ki poživijo vso revolucijonarno demokracijo, naj deluje z vsemi sredstvi za ojačenje bojne sposobnosti armade in v obrambo zunanje nevarnosti. Druga resolucija proklinja pobratimstvo na fronti, ki ne dovede do miru. ampak do razpada ruske armade.
3reškc-Breškovska za boj proti Nemčiji.
PETROGRAD, 28. {Kor.) Gospa Bre-ško-Brcškevska, imenovana stara mati ruske revolucije, je imela na čete v Sinfe-rcpolu nagovor, tekom katerega je izjavila: »Sporazumno z zavezniki moramo izvršiti sunek proti četam eesarja Viljema. « Govor je napravil na navzoče nenavadno globok v tisk.
Francoska zbornica. Podvodniška debata.
PARIZ, 26. (Ker.) Zbornica je nadaljevala razpravo o podvodnivki vojni. Posl. Brousse je vprašal vlaOo, kake odredbe namerava ukreniti mornariški minister, da se zagotovi svobodna piovoa v zapadnem Sredozemskem morju, posebno ob španski obali. Govornik ie izvajal, da napravi] ajo nemški podvedniki špansko oba! nevarno. Napake ni iskati v pomanjkanju poročevalske slu/be. V Španiji da obstoja strašna organizacija za preskrbovanje prevodnikov, ki so jo napravili germa-T-ofili. Francozom prijazni listi so večkrat obvestili o tem mornariškega ministra, toda r reskrbovanje se nadaljuje. Razni govorniki so zahtevali več patrulj, posebno za zvezo s Korziko in severno Afriko. Posl. Brousse je ožigosal tudi špansko vo-hunsivo na korist Nemčije v Sredozemskem morju. Posl. Hesse sc je pritoževal radi pomanjkljivega struženja atiantske obali. Gorenje svet i ljn i ko v se mu zdi nevarno, ker ie olajšuje podvodnikom polaganje min. Zahteval je boljše varstvo za ladje in prosil vlado, da naj sprejme sodelovanje lastnikov ribiških ladij, ki niso zahtevali nič drugega, kakor da se jih postavi v službo narodne obrambe. — \ sredo se bo razprava nadaljevala.__
Prsti sestankom parlamenta.
Zborovanja strank in skupin.
DUNAJ, 29. (Kor.) Danes so imeli skoro vse stranke in skupine državnega zbora kratka posvetovanja. Načelništvo češke Zveze je imelo danes sejo. Zahtevalo bo od članov, da oddnjo prazne glasovnice pri vo4itvi predsednika. C'ani gosp- -ke zborniee, vojvoda Beaufort. grof Karel Schonborn in grof Karel Buquoy so naznanili vstop v ustavno stranko gosposke zbornice. Otvoritvene seje gosposke zbornice se udeleži tudi vratislavski Škot. Češka narodna soci-jalistična stranka je izvolila včeraj v Pragi za načelnika posl. Klofača.
Seja članov desnice gosposke zbornice.
DUNAJ. 29. (Kor.) Skupina 'Jesnice gosposke zbornice je imela včeraj popoldne pod predsedstvom načelnika grofa Sylve
[Tarouca sejo, na kateri so bili sprejeti i novi člani Razpravljalo se je istotako o delovnem programu bližnje seje gosposke zbornice. Sklepi niso bili sprejeti. Koncem seje se je predsednik toplo spominjal umrlega člana barona Calla.
Konferenca Ukrajincev z ministrskim predsednikom.
DUNAJ, 29. (Kor.) »Slavische Korres-pondeuz« poroča: Na včerajšnji konferenci ministrskega predsednika z zastopniki ukrajinskega naroda je omenil kabinetni načelnik znano mu vznemirjenje, ki je nastalo vsled gotovih ve-sti o eventualnosti mejnih izpreinemb na vzhodu. Opozarjal je na znano izjavo ministra za vnanje stvari, ki stoji na stališču častnega miru brez odstopa ozemlja. Radi tega je sam<x>bsebi umliivo, da tudi niso nameravane na merodajnem mestu nobene take odstopitve glede vzhodne Galicije ali Bukovine. Tcndencijozne vesti, ki govore kaj drugega, so izmišljene. Ministrski predsednik je naglasa! priznano, preizkušeno patrijotično zadržanje ukrajinskega prebivalstva vzhodne Galicije in Bukovine. ki ne zaostaja iw nobenim narodom. Vlada je trdno od'očtna. da upošteva razvojne potrebe ukrajinskega naroda, ki naj se radi neizpolnjevanja njegove želje glede enakopravnosti na v sci- poljih javnega življenja "nikar ne piUožujc. Ministrski predsednik je opozarjal na besede Njegovega Veličanstva povodom krakovskega poseta glede sporazumlienja obeh narodov in Je poživljal navzoče, da naj delujejo v smislu velikega cilja tega sporazuma.
NAPREDOVANJE DRŽAVNIH POŠTNIH URADNIKOV.
DUNAJ, 2°. (Kor.) Kakor je izvedel c. kr. kor. urad. je odredil trgovinski minister v smislu akeije za zboljšanje napredoval nih razmer državnih uradnikov napredovanje 14,58 uradnikov poštnega zavoda v prihodnji višji činovni razred. A van zmaja bodo deležne razne panoge uradnikov poštnega zavoda. NalJaljna taka napredovanja so nameravana za priče tek druge polovice tega leta.
Odrska kabinetna kriza.
BUDIMPEŠTA. 28. (Kor.) Nadvojvoda Jožef sc je podal včeraj zvečer na bojišče. Avdijcnce politikov pri cesarju se bodo nadaljevale jutri. Kot prvi bo sprejet v Badnu od cesarja grof Ivan Zich.v.
Klub nemških soc.-demokratičnih poslancev ruskim revolucionarjem.
DUNAJ. 29. (Kor.) Klub nemških so-cijaliio-deniokratičnih poslancev je sklenil naslednjo izjavo: Klub nemških so-cijalno-demokratičnih poslancev pozdravlja petrograjski delavski in vojaški svet kot pijonirja svetovnega miru in evropske demokracije -ter izjavlja, da popolnoma soglaša z njim v tem dvojnem smotru. Klub je odločen, da bo tu'Jj v parlamentu z vso odločnostjo deloval za skorajšnji sklep miru brez aneksi] in odškodnin.
UeliKi časi.
ma kupil to hišo, jo i>opravil in odškodo-\al sostanovalce, tako da je odtlej sam stanoval v prenovljeni hiši.
Kakor se je govorilo, je nepričakovano podedoval večje imetje in tako nenadoma obogatel. Neki njegov stric, katerega je čisto pozabil hi ki je bival nekje na Bur-gundskein, ga je postavil za dediča. In če je kio častita! zdravniku na tej nepričakovani sreči, je vselej odgovoril:
— Da, ta dedščina mi je kot iz nebes padla v roke, in prisegam vam, da prej nisem niti najmanje slutil o n)ej.
Tako pridobljeno imetje pa je Maurice Gardie porabljal takorekoč samo v dobrodelne namene. Kar se ie tikalo njegove lastne osebe, je živel preprosto, kot prej, in zlasti ni bogastvo nikakor izpremenilo njegove velike ljubezni do znanosti. Prav zato in posebno pa po svoji neumorni delavnosti je pestal nepobitno visoko nadarjen zdravnik.
Pod tem naslovom ie priobčila češka revija v Naše doba« razsežen članek, iz katerega posnemljemo:
Velike epohe so izkušnje za narode. V takih časih nastajajo nove misli. Kakor da ^e je dogodil čudež, padajo hkrati globoko ukoreninjeni predsodki. Le narodi, ki nimajo v takih časih dalekovidni! mož, neustrašenih mož s polno zavestjo odgovornosti. zaostajajo za srečnejimi brati v rod-ibini človeštva. Vsikdar je mnogo odvisno jod mož, ki v takih težkih trenutkih stoje na čelu narodov.
Pisec navaja zglede takih mož iz zgo-dov i ne Češke in Moravske. Dočim ie po-pred vladal strog absolutizem in centralizem. je z nastopom vlade cesarja Leopolda II. odnehal pritisk. Misel absolutizma m bila več tako neomajna. Tudi je vel k nam od zapada duh svobode. Češki stanovi so predložili vladarju svoje želje, proseč ga, naj obnovi njih in pravice češke države, ki je v tako mogočno podlago državi Habsburžanov. Izrazili so svoje uver-jenje, da r dobremu očetu svo jih dežek ne bo težko, poslušati glas dežele v vseh važnih vprašanjih. Kajti tudi kralji niso vsevedni, ker jih često njih ministri služabniki zavajajo ali iz sebičnosti ali drugih postranskih namenov, često pa tudi iz nepoznavanja stvari.
Minulo ie nekoliko desetletij in zopet se je širil po Evropi val svobode. Bilo-je v letu 1848. Tudi tedaj nas je zajela ta nova struja in zastopniki naroda so predložili vladarju zahteve, ki so odgovarjale duhu časa in pomembnosti čeških dežel za državo in dinastijo. Kabinetno pismo cesarja Ferdinanda II. z 8. aprila 1848. je takoj izpolnilo nekatere teh zahtev, -Jruge je odložilo do sklicanja narodnih zastopnikov. Tako pravi 4. točka te kraljeve izjave: r,Prošnja za združenje Češke, Moravske in Šlezije pod najvišjo upravo v Pragi in s skupnim deželnim zborom naj bo predmetom razprave v našem govoru v bližnjem državnem zboru, kjer bodo zastopa iie omenjene dežele Češka, Moravska in Šlezija.
Potem omenja pisec državnopravnoga reskripta od 12. septembra 1S71. in zaklju-
čuje svoja izvajanja: »Zopet so prišli veliki in odločilni časi, morda na jod ločilne)! za nas CJ tridesetletne vojne sem. V kratkem morda bodo zastopniki češkega naroda stali pred vladarjem ;n obličjem vse Evrope v. dunajskem parlamentu. Ali si bodo v svesti, da je bil v letu 1526. ravno češki deželni zbor, ki je po svobodni vo-litvl Ferdinanda Habsburškega za češkega kralja poklical v življenje češko-avstrl]-sko-ogrsko državo? In, ali se bodo zavedali tudi, da ni slabilo eelote, da so te tri temeljne skupine dežel, iz katerih je država zgodovinski nusta-ia. živele svoje lastno notranje življenje, spojene medsebojno le po dinastiji in le po najpotrebnejši uradih, posebnim položajem ogrskih dežel tudi med vrnitev k tej prvotni strukturi države s posebmn položajem ogrskih dežel tudi med to vojno pripoznala, potrdila ter izvedla po posebnem aktu vladarja z novo uredbo naslova in grba?
Ali ne bo nadaljevanje po tej poti. pri-poznani po dinastiji, najbolji in najzanes-Ijiveji »predpogoj* za novo ureebo razmer v državi?«
V teh v resnici »sodobnih«, namreč po sedanjem »velikem času« narekovani!] izvajanjih zahteva avtor, naj se voditelji naroda v velikem času pokažejo velike može. dorasle nalogi trenotka: da bodo. oprti na nauke minolosti in z dalekovidnim pogledom v bodočnost, zastopali zahteve naroda ob priliki, dani po zgodoviusko-znamenitih dogodkih — ob priliki, ki sc — ako bi jo zamudili — ne povrne tako hitro, ali pa morda nikdar vešč!
Ti veliki dogodki so nam zadnja Jeia nalagali težke ozire in samozatajevanje. — VoiJitelji narodov so se klanjali zahtevanim ozirom na težavni položaj, v katerem se je nahajala država. Prav tako! Saj je to odgovarjalo tudi vedenju narodov, ki iz istih razlogov in ozirov do najvišjih interesov celote potrpežljivo, udano in s čudovitim samozataje v a njem prenašajo vse nevolje, ki jih ie prinesla nad nje ta vti ka vojna. Sedaj pa, ko se začenja zopet ustavno in politično življenje, ko bo parlamentu sklepati in soodločati o preuredbi države in s tem o bodeči usccl narodov za dolge čase — sedaj je prišel čas, ko morajo zastopniki narodov govoriti odkrito besedo ter zastopati zahteve svojih zastopanccv!
Tudi naši poslanci naj bodo do-rastli zahtevam velikih časov in pa nalogam, ki jih ti prinašajo zastopnikom južnih Slovanov v monarhiji! In odkrita beseda od njih strani je potrebna tem bolj, ker kompleks našega problema ni tako znan tam gori, kakor je n. pr. češki. Zastopniki našega naroda stoje pre».l velikimi odgovornostmi. Na njih je, na njihov cm postopanju, da ne padejo nanje z vso svojo težo in da ne bo prihodnji zgodovinar pisal proti njim težke obtožnice. Beseda ne sme biti samo glasna, jasna in odločna, ampak mora biti tudi — izdatna, da bo z neodklonLjivo težo padala na tehtnico! A kla bo temu tako. morajo h!ti njihove zahteve enotne, celotne, koncentrirane! — Včeraj priobčena izjava »SI. Ljudske Stranke« naj preide v dejstva: da se poslanci zavedajo svoje odgovornosti, tla na] se udeistvi v izjavi naglašena potreba ct-instvenega delovanja v vseh zakonodajnih začtopih v namen, da s© uresničijo težnje našega naroda na jugu monarhije!
Veieznaiueniti iziuvi naj slede — dejanja. naj odpadejo vsi oziri, razuu onih, ki so jih zastopniki dolžni do svojega naroda in do državne skupnosti, od katere pa naj zahtevajo, da svoje koristi spravi v skiad s lioristmi in potrebami narodov!
Rizsts politike vesti.
Izvrševalni odbor slov. narodno - napredne stranke je imel 'Jne 27. t. m. pod predsedstvom dra. K. Trillerja sejo, na kateri so razps avSiali o političnem položaju. Poročal je poslanec dr. Ravnikar. Izdan je bil nastopni komunike: Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke pozdravlja otvoritev parlamenta kot prvi korak k vzpostavi ustavnih razmer v državi. Uverjen je, da bo državni zbor odločen tolmač vroče želje vseh avstrijskih narodov po skorajšnjem častnem miru, ki naj donese naši državi kot najdragoccuejo pridobitev neizmernih krvnih žrtev uresničenje demokratičnih i»Jcalov. odpravo hegemonije enega naroda nad drugim, in naj ustvari podlago novega kulturnega, socijalnoga in gospodarskega razmaha. Mi južni Slovani pričakujemo od svojih zastopnikov. da bodo v državnem zboru iskreni in možati glasniki teh teženj. V svesti si velikega zgodovinskega časa — in od iiravega njegovega urnevanja je odvisna vsa naša bodočnost — in v izpozna-nju, da je rešitev južuoslovanskei.a problema eden najvažnejših problemov države in svetovne vojne, morajo naši poslanci z največjo odločnostjo zali te vati v okvirju monarhije zoJinjcnje in samostalnost vsega našega naroda. Tej največji nalogi se morajo sedaj umakniti vsi drugi oziri. Kot prvi predpogoj za uspešno delovanje smatramo enotno organizacijo vseh južno-slovauskih poslancev, ki naj bo izraz narodne težnje po ujedinjenju. Izvrševalni od/bor odobrava poročilo poslanca dra.
Stran II.
.EDINOST- itev. 148.
V Trstu, dne 30. maja 1917*
P. :< v nikar ja, da gre za edinstveno organi-jljo južnoslovanskih poslancev, ter izrazu b!:rhio Željo, <c med Južnoslo-^nsko delegacijo in parlamentarnimi zz-i>topst\: drugih slovanskih narodov ustvarijo čim ožje politične zveze. Glede razmerja med jufnoslovanskfmi poslanci in sedanj i v" do se pridružujemo mnenju, da je proijruin vJade v nasprotju z našimi In državnimi interesi. (Opozarjamo na današnji uvodnik »Veliki časi-.)
Minister dr. Fiedler o političnem položaju. Minister izven službe, ekscelenca cr. Fiedler, ic govoril v petek v Pragi o l oiiiic em položaju, kakor se kaže pred sklica:•iem državnega zbora. Z zadovoljstva ni je naglasal, da Jc češki narod v tej vojni pokaial toliko trdnosti in sainoza-vc-;i v svojih narodnih interesih, da uc trtba rrikaU pobude v tem pogledu. 1 c-/vPi vijal je z zadovoljstvom, da more zo-i^r v odnošaje 'Jo svojih volilcev. Med vojno sc- iii moglo vodstvo resnično uiior-nirati o političnih razmerah in tako so se m 4e Širiti razne govorice o posameznih p Mitičnih dogodkih in osebah. V tem času . iorc iio šele prav izpoznati veliko vrednost iavnosii v politiki. Razpravljajoč o n7adevimlih za izvedbo disciplinirane organizacij. za združenje v »ZveziJe rni-;i<«er 1 iedler povdarjal, da mora ta slo-iio t i na dveh načelih: da so vse naroklnc in ustavne stvari češke politike v tej dr-/. i s! : vsem strankam m da glede stopanja v posameznih slučajih velja veČine. Tema načeloma so se podredil Vse stranke. Pri tem je govornik poselili :> fKA darjal. da tudi socijalno demokratična >tran!-»a zvesto izpoluiujc obveznosti. ki jih je sprejela.
P.> ustanovitvi »Zveze* se je zopet vzb.i iiio politično zaupanje doma in narod
-	i»o-ta! 7^i>et činitelj na zunaj, s katerim treba računat!. Ti?Ji ni »Zveza- brez za-^Ing na tem. da so se tista oktroiranja preprečila. Zvezi bo prilika, da tudi med usedanjem parlamenta dokaže svojo trd:i >-J. Parlament aricno delovanje jc bilo nevzJi/ijivo. Vnovič se \c pokazalo v \vstriji. da brez Izvoljenih ljudskih zastopnikov ni mogoče upravljati javnih stvari. Posebno ob vprašanju bodočega ustavnega položaja čepkih dežel morajo zast« , -iiki postopati enotno. Zato jc naj-va^iveia politična naloga ta. da pr?Jete v v>glasje zgodovinsko in narodno stališče. Ikn kratična smer češke politike zahteva. dt4 čc.^ki prograjn pridobi v ustavnem vpras.miu vse, tudi najširše sloje naroda. Poiiajažija v narodnem odboru so dovcdla do popolnega ujedinjenja in bodo imele vse stranke v parlamentu vkupen cilj. < jv v. : ik ie i otem opozarjal na 'Jcmokra-t . no sirui \ ki sc je začela uveljavljati tudi na Ogrskem s klicem po volilni refor-n i. Ta ueinokratizacija zahteva razprav-li-rijc o narodnih problemih in socijalnih odredb; !i v korist Širokim slojem prebival-s va Pri tem se je govornik oziral tudi na prevrat v Rusiji Praktične zahteve demokratizma bi bile: Parlamentančna viadna oblika, natančna obmejitev delokroga med parlamentom in vlado, parla-nuntarična kontrola nad delovanjem vlade. sO 'elovanje ljudskih zastopnikov v Stvareh javne uprave, razširjenje delavno-
organov občinske in okrajne uprave. \ ta novodobni demokratizem stavljamo » c nade, da dovede do pravičnega iz-P / »aira narodnih vprašanj in stremljenj p. tiez :ih narodov v tej državi. Pravi cfcmt.'tratizcm mera uničiti fikcijo o nemškem z ar ealu Avstrije in dovesti do zrnate misel Palackega. da je Avstrija zveza enakopravnih, zgodovinskih narodov. Mi stopamo — je zaključil govornik
—	ponosno v vrste tega novodobnega de-inJkratizma, ker imamo zavest, da odgo-\ ara to čustvovanju in mišljenju vsega naroda; vstopamo v na novo oživljeno paiiamentarično življenje z resnico na ustnicah, z možato trdnostjo v srcih.
Ogrska kabinetna kriza. Glavno ulogo \ reševanju ogrske kabinetne krize je imel i: le] nadvojvoda Josip, ki se je zadnje d:n posvetoval z raznimi ogrskimi veljaki, tako z bi\šim ministrskim predsednikom pi. Bcrzeviczyjeni. Nameravano je bilo tudi ponovno posvetovanje z grofom Julije: i Andrassyjem, dr. Wekerlejein. gre-i n Aladaiiem Zichvjem in grofom Belo Serenvjnn. V krogih Tiszove stranke se zatrjuje, da nadvojvoda Josip ne sprejme n.:" za sestavo novega kabineta in da in u tudi ne stopi na čelo. Prav tako vlada tndi v opozicijskih krogih mnenje, da na'i-vojvoda ne sestavi nove vlade, temveč da fpreirne to nalogo ali grof Andra>sy ali pa grot ApponvL Z drugih strani pa se zo-pc: zatrjuje, da bi se tema dvema nalfcrž rc posrečilo d. biti za«*; večine v zborni--cj. P mct; bno je pač dejstvo, da je mi-r: ter ziiiianhh stvari, grof Czernin, po vetil src:a Andras<yja v njegovem dunai-em stanovanju i:i se je 'JaljSi čas posvetiva! 7 njim. To dejstvo kaže očitno, da so pri prdcu grofa Tisze odločilno sodelovali tu Ji < / ri na zunanjo politiko in da se grof I"iTA ni >, »teknil samo ob volilni reformi. \ .'cm sc ra v krogu Tiszovih prista-i-. \ \ 7dr/.uje mnenje, da cesar ponovno spremu grofa Tiszo v svrho pr>novncga ra/go\ »ra o volilni reformi. \T Tisz#vi ».■r. :i i prepričani, da ne odpade znat-rcj^c število članov, vendar pa se javlja iz Bi* in: eŠte. da je zlasti Andrassyjeva u .avna si ranka zadnje dni zabeležila pri-srop več odličnih politikov in prav tako tud! ljudska stranka. Zato je tudi začelo prevladovati mnenje, da bo najbrž grof J ? I i j \ndrassy bodoči mož na Ogrskem.
Nova \\ilsonova poslanica. »Petit Pa-ri-ien javlja iz W asi lingt on a, da \Vilson v K cm objavi novo poslanico in siccr i*-: č: -no v \Vashingtonu in v Petrogra-tiu. \ pos!a;ifci izjavlja, da se ne bo nikdar I ..I z avtiArat^kimi vladami. Prej ui.jra -j i/^ i.ti oblastniki, ki šj zakrivili
zbruh vojne. Wilson zabteva popolno odškodnino za Belgijo in Francosko ter svari Rusijo pred nevarno formulo miru brez aneksij in odškodnin. Rusija- se mora Jalje boriti. Spomenica končno grozi pacifistom v Ameriki s kaznimi, ako se sedaj ne umaknejo popolnotma v stran.
Domsže vesli.
Obisk kopališč, zdravilišč in letovBč.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Vsi, kateri hočejo tekom poletja { obiskavatl kopališča, zdravilišča in letovišča, morajo to prijaviti pismeno c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu, ulica nadvojvode Josipa štev. 7, do 1. Junija t. 1. V naznanilu je treba navesti število oseb, čas (mesec) odhoda, dobo odsotnosti in bivališče. Razun tega prednaznanila se bo moralo tudi definitivno priglasiti pred od-notovaniem in se osebno prijaviti v kraju poletnega bivališča, da se bodo mogle od-; tegniti oziroma na novo napraviti izkaznice za Živila. Ta definitivna prijava se ima izvršiti p^i mestnem magistratu v Trstu, vrata štev. 109, od 10 dop. do 1 pop. in predložiti ob tej priliki izkaznice za živila. Opaža se, da se bode oskrba z živili na poletnih bivališčih le tedaj uvaževala, ako traja odsotnost najmanje 4 tedne.
Nakupovanje živeža in klaje. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Opozarja se, 'da Je nakupovanje živeža in klaje v svrho zopetne prodaje in trgovine s temi predmeti dovoljena od 1. julija 1917 dalje samo tistim, katerim je bilo podeljeno dovoljenje na podlagi cesarske odredbe. Izdane 2 i. 3. 1917. drž. zak. 131 — 15. aprila 1917 — posebno dovoljenje od po^ litične oknjne oblasti. ZaUevne prošnje, katerim Je treb;. priložiti obrtni list, naj se predlože takoj c. kr. namestništvenemu svetnika v Trstu, ulica nadvojvode Josipa štev. 7. Navedena določba ne velja za oblasti in druge zavode, kateri so uradno poverjeni za dobivanje in razdeljevanje potrebnih predmetov, potem za prodajo lastnih pridelkov pridelovalcev in za pro-'iaio na drobno, ako niso za posamezne predmete določeni posebni predpisi.
Ustanovitev komisije za kontrolo cen v Trstu. V soboto, 26. t. m., se je vršila pod predsedstvom dvornega svetnika Higinija viteza pl. Scarpa ustanovna seja komisije za kontrolo cen v Trstu. Pred sejo so podali vsi Člani komisije slovesno prisego v roke g. predsednika. — Otvorivši seio, je predsednik proglasil komisijo za kontrolo cen v Trstu za ustanovljeno ter jc v glavnih potezali očrtal program te komisije, ki naj na eni strani vrši nalogo svetovalke napram oblastim, podajajoč jhn vse v področje spadajoče informacije, med tem ko bo na drugi strani imela določati normativne cene za nujne potrebščine, začrtujoč s tem nekako smer naši trgovini Nato je komisija odobrila opravi mik in'poslovnik, sestavljena na podlagi ministrske naredbe z dne 1. majnika 1917. drž. zak. št. 200. — Urad komisije, ki jc takoj začel pesi ova ti, ima svoj sedež pri trgovski in obrtni zbornici.
Javite vsak slučaj živinske kuge! Vladni komisar razglaša: V zadnjih časih se je ugotovilo, da nekateri lastniki živine zanemarjajo' dolžnost, ki jim je naložena v smislu § 17. zakfjna o živinski kugi, da morajo vsak slučaj nalezljive bolezni pri svojih domačih živalih takoj naznaniti oblastim. To zanemarjenje seje zlasti ugotovilo v nekaterih slučajrh konjskih garij, ki so se pred kratkim pojavile v našem mestu. Mestni magistrat opozarja zato vse lastnike domače živine na dolžnost, da taiko-j naznanijo oblastim vsak slučaj nalezljivih bolezni sploji, posebno pa še vsak slučaj garij. Kdor bi zanemaril to dolžnost prijave, more biti kaznovan z zaporom do dveh mesecev ali pa z »denarno globo do 600 kron.
Odlikovanja v finančni službi. Z vojnim
križcem za civilne zasluge II. razreda so bili odlikovani: dvorni svetnik in finančni prokurator dr. Karel Neuscheller, računski ravnatelj Nikolaj Costanzo, finančni svetnik Alojzij Dalla Rosa, fin. svetnik dr. Fr. Dorčič, fin. svetnik dr. Emilijan Enenkel. fin. svetnik (3 vi don pl. Flscher, viš. rač. svetnik Josip Froglia, viš. fin. svetnik Maks pl. Jablonsky, fin. svetnik dr. Cezar Marinig, viš. nadzornik fin. straže Valentin Marušič, viš. fin. svetnik Jakob Peder-zolH, fin. svetnik Evgen pl. Petris, fin. tajnik Josip Postet, viš. rač. svetnik Al. Sardonl. ravnatelj evidenčnega urada Fr. Vesel in viš. fwi. svetnik dr. Karel pl. Welss. — Z vojnim križcem za civilne zasluge 111. razreda so bili odlikovani: komisar fin. straže I. raz. Ivan Banič, cariniki oiicijal Henrik bar. Baum. car. nad-zornik Alojzij Celeghin. car. revident Kazimir Chersicb, cav. nadzornik Jakob Co-cear.dg, upravitelj loterijskega urada Ju-i j Drexler, ravnatelj pomož. uradov Si-mon Enzi. kancelist Emil Farožič, komisar fin. straže II. raz. Josip Fenzl, rač. svetnik Anton Flego, upravitelj ekonomata Anton Frank, nadkomisar fin. straže Josip Friesenbrlchler, nadkomisar fin. straže H. raz. Fran Gradišnik, car. revident Fran Jcsbltz, car. revident Anton Kcpianek, komisar fin. straže Kajetan Koch, blagajničar Adam Kollmann, rač. svetnik Ivan Lenge, car. nadzornik Teodor Lauffer, na'Jupra-
gžifeg^
vitelj solnega urada Artur Lazzaricb, car. nadzornik Nikola pj. Mirkovlć, car. nadzornik Egid Malabotfch, nadkomisar fin. straže Anton MauCIč, fin. komisar dr. Karel Motka, pristav dr. Bruno Negrl, car. nadzornik JuliJ OswaId, car. revident Ivan Plaper, car. oflcijal Iva<n Polak, rač. revident Oskar Schiemer, pristav navnatcIJ-stva pomož. uradov Adolf Schmutz. viš. davč. upravitelj Egid Schreiber, ravnatelj pomož. uradov OskaT Schrey, pisar, pristav HamiFkar pl. ScordlUyt davč. upravitelj Herman Semellker, viš. davč. upravitelj Josip Sušan}, nadkomisar fin. straže Josip Wiefler in pisar, oficijal Pavel Zechner.
Razdeljevanje tobaka v spodnji okolici.
Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se bo vršilo potom tobačnih izkaznic drugo razdeljevanje tobaka za predmestne okraje mesta Trsta v četrtek, 31. majnika t. 1. Vsak lastnik tobačne izkaznice prevzame tekom petih dni proti izkaznici materijal tobaka največje vrednosti petih (5) kron pri prodajalni tobaka, h kateri spada, kakor spcJaj navedeno. Odrezek št. 2 naj trafikant sam odstriže in zadrži. Na podlagi že počenih odrezkov se ne sme oddajati materijal. Za enakomerno oddajo kakovosti in vrste razpoložljivih izdelkov tobaka na vse odjemalce brez razlike so dostavljena trafikantom tozadevna »določila. Za takrat se ne bodo oddajale smoike, ker niso bile doposlane od strani tobačnih tvornic. Lastniki tobačnih izkaznic so nakazani naslednjim trafikam: 1. predmestni okraj Carbola Zgornja in Skedenj: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši št. 76 Carbola Zgor. 582, 77 do 182 Carbola Zgor. 52. 183 do 288 Skedenj 227, 289 do 370 Carbola Zgor. 211, 371 do 452 Carbola Zgor. 330. 453 do 534 SkeJdenj 416. 535 do 616 Skedenj 372, 617 do 698 Skedenj 132, 699 do 739. 785 do 79S in 807 do 926 Skedenj 1216, 927 do 984 Skedenj 640, 985 do 996 in 1009 do 1025 Carbola Zgor. 181. — II. predmestni okraj Sv. M. Magd. Zgornja in Spodnja: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši št. 108 Piano Sv. Ana 7. 109 do 181 Brvio 24, 182 do 254 Campanelle 505. 255 do 327 Valle delia M'<dd. 432, 328 do 400 Piano di S. Anna 1, 401 d-o 473 Monte Castiglioue 305, 474 do .546 Sv. Sobota 287, 547 do 619 Piano di S. Anna 95, 620 do 692 Piano S. Anna 154, 693 'Jo 765 Sv. M. Magd. Spodnia 1038, 766 do 909 Bivio 3. — III. predmestni okrai Hjadin. Rocol in Lonjer: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 105 Sette Fontane 196. 106 do 210 Sette Fontane 48, 211 do 280 Sv. Alojzij 748, 281 do 327 in 337 do 359 Sv. Alojzij 538, 360 do 429'Kjadin na hribu 175, 430 do 499 Rocol na hribu 1071, 500 do 569 Rocol v dolini 683, 570 do 639 Rocol v 'dolini 512, 640 do 700 Molln a vento 9, 710 do 779 Campi d. Corse 342, 780 do 849 Katinara - Reška cesta 1130, 850 do 919 Lonjer 75, 920 ck> 957 in 1009 do 1066 Sette Fontane 228. — IV. predmestni okraj Kolonja in Vrdela: Tobačna izkaznica št. I do vštevši št. 139 Scoglietto 168, 140 do 278 Spodnii Sv. Ivan 556, 279 do 417 Branuežiia 750, 418 do 509 Sv. Cilin Spo'.i. 404. 510 do 601 Spodnji Sv. Ivan 631, 602 do 693 Farneto 1374, 694 do 785 Nova cesta 22. 7^6 do 857 in 897 do 100S Spe>dnJI Sv. Ivan 508. — V. predmestni okra) Skorklja in Rojan. Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši št. 152 Pendice di Scor-cola 603, 153 do 304 Scalasanta 200, 305 do 456 Spodnja Greta 164, 457 do 608 Zgornja Oreta 357, 609 do 760 Skorklja Sv. Peter 199. — VI. predmestni okraj Greta m Barkovlje. Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši št. 97 Barkovlje nabrežje 125, 98 do 194. Barkovlje nabrežje 151, 195 do 291 Barkovlje Bovedo 343, 292 do 388 Barkovlje -Bovedo 525, 389 do 485 Pot na Kontovelj 765, 486 do 555 in 561 do 636 Barkovlje nabrežje 82. — Pri sedanji razdelitvi tobaka za tržaško predmestje se ne bodo feJdajale »posebne tobačne izkaznice«-..
Odškodnina za oddane kovine. Ana-grafični urad v ul. San'rt& št. 25/111., vrata 58. bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 6500.
Mestna zastavljalnica. V četrtek, 31. t. m., od 9l/2 dop. do 1 pop. in od 3Vž »do pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlornodre listke serije 137 in sicer od št. 156.701 do št. 158.100.
Kdo ve kaj? Begunec Anton Komavli,
rojen leta 1860. in oženjen, doina iz Sa-botina na Goriškem, bi ra"d izvedel, kie se nahajajo njegovi svojci. Kdor bi kal vedel, naj sporoči uredništvu »Edinosti«.
Obsodba zaradi dvoboja. Dr. Spir?dijon Curuppi in dr. Bruno Barich sta se 5. januarja t. 1. nekaj sprla v neki tržaški slaščičarni. Barich je priložil Cairuppiju klofuto, vsled česar je dr. Curuppi pozval dr. Baricha na dvoboj s sabljami do nesposobnosti enega nasprotnikov za boj. V dvoboju je bii dr. Barich ranjen in sicer inu je -nasproi/nik preklal s sabljo desni palec. Tržaško državno pravdffiištvo je obtožilo oba *dvobojevalca, potem vse štiri prfče dr. Jurija Lučič-Rocchija, Kd-raunda pL Hobertha, Oastona Mecozziia in Marija Cocianclcha (Kocijančiča?) ter zdravnika dr. Joahima Stuparicha zaradi zločina dvoboija. Postopanje proti dr. Bu-
ri chu, pl. Hoberthu in Mecozziju se je izločilo, ker so vsi trije pri vojakih. Ostali so bih* oproščeni, ker je tržaško deželno sodišče bilo mnenja, da se dvoboj ni vršil s smrtonosnun. orožjem. Bila sta se samo z lahkima sabljama, ki ste bili le deloma brušeni in ste imeli na osti krogljo, ter sta imela poleg tega še povit vrat in zapestje. (Bila je torej navadna dijaška »menzura« z najlažjimi pogoji, in Jc Ie čudno, da je sploh mogel kdo biti ranjen s tako junaškim orožjem.) Državni pravdnik je vložil ničnostijp pritožbo in v soboto je pred najvišjim sodiščem na Dunaju zastopnik generalne prokurature dvorni svetnik Okretič izvajal, da Je pojem »smrtnega orožja« treba razlagati tako, da more po takem orožju morebiti nastopiti smrt ali tudi le ranitev. Najvišji sodni dvor Je razveljavil razsodbo tržaškega ^deželnega sodišča in je obsodil dr. Curirppija v šesttedensko ter priči dr. Lučič-Rocchija In Marija Cociancicha v tritedensko ječo. Razveljavljena je bila tudi oprostitev zdravnika dr. Stuparicha in se je njegova stvar vrnila deželnemu sodišču v ponovno razpravo.
DAROVI.
Darovi, došli vladnemu komisarju. Anie-lija Gliha K 6 za vojake, ki so oslepeli na soški fronti.
V društveni gostilni v ul. Lazzaretto vecchio se je nabralo 28. majnika za CMD K 27'60. Denar hrani uprava.
JADRANSKA BANKA
Trst, VI« Cassa di RIsparmKo 5
(Lastno poslopje) Kapital bi rezerva K 8,890.000—
FILIJALE £: Dunaj Tegcthofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zać**.
VLOGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge do dneva vzdiga. ttentni davek plačuje banka svojega. Obre9tovanj«r vlog na tekoCem in žiroručunu po dogovoru. - Akredetlvi, čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča.
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne pajnije, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — VALtTE IN DEVIZU PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROMESE. — — Prodi.ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrznl izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembonrs krediti.
Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC.
Telefoni; 1463, 1793 in 207G. Uradno uro: o«l 9 do 1 popoldne*
Brzojavi: JADRANSKA.
Zahteva jasa. Podpisujte Šesto volno posojilo.
:s NALI OGLASI::
•• raiunajo p« 4 »tot. besedo. ; Pl HuU« iiakan« besed« «• raia-1 tJ« aajo enkrat vet. — Ntj«»sjit | J5.L. : pristojbina aaaia 40 ttotink. ,|LJLJ
mii! mi
Trsi - m Stadion 10 - Trst
Odprt od 8'2 zroneprej
Cena: L vrste K Z. II. urste K1.
trgovski pomočnik vefir1. jestvničarske stroke. z večletno prakso, išče primerno s'užbo v kakšni trgovini ali pa k sličnega. Nas'ov pove Inser odd Edinosti pod .§. 11C0-.	11C0
-«ftffn fig radi družinskih razmer hišica z 4 rTUlIll	prostori ob cesti s prodajalno Cena
n a1« Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod .štev, 11U0-.	1160
Išče se
soba z ognjiščem v bližini ulice Sv Frančiški. Naslov pove Ins. odd. EiL
Učiteljico oll učitelja ^Po^t
z nivedbo pogojev na Ins odd. „Edinosti" j>od Citre".
Crtf aAknC Anton Jerkič posluje zopet v svojem rOIDSr&I ateljeju v T»tn, Via deUe Poste
Stev. 10.	407
Affrfff fO meblirana soba, na razpolago je tndi UliUll J« kuhinja. Via Commereiale štmv. 14. I. na l, desno	B
Hofei In restavracija
ETROPOLS
Trst, ulica S. Nicoid 22.
Kuhinja prve vrste. Vina Izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Spomni se vojn posojilo.
Vojak pomaga na K bojišču, denar po- I m aga v ozadju. Obadva pa dosežeta svetovni mir. _
ZMornlco
PEn®
v Trstu ae Je preselita na Corso &t. 15
v bfvfo zlatarnico O. Zercowffrz & Ffgllo.
VelilMi izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceoe zmerne.	Cene zmerue.
Široj za šivanje In vezanje, pravi nem-M uzorci.
in Im" Rasi & Gasser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po« pravi janje.
— Tvrdka ustanovljena lata 1870. —
FRANCISCO BgDNĆIi*
Trst« ulica Camnanile it. 19.
SIROV GUMI
tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrasse 57.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. j. Čermšk
v Trstu, ul. Poste vecchio 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bolečine. s-: m Plombiranje. UMETNI ZOBJE
Ljubljanska kreditna banka
= Podružnica v Trstu
Ulica Caserma itev. 11.	Uradne ure od 9-1
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje
zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vloge no bnjižice oMje 4 % netiš
VlGgs na tehoči In žiro-rafun nnlDolje po dogovoru.
Obavlja nakesHa vojnim ujslniksnt.
c. kr. razredne
ff
Tfiaši-o posojilnica In hranilnica
K
■ ij*	i°M "ITiTU -Tir J ^
reglsSrcv^na zadruga x omejsrsl.-n poroštvom TRST - Pšazza della Csserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjlcah.
POSOJILA DAJE

za vknjfžbo 5 1/M na menice po 6 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTOJS TRGOVSKE MENfi€£.
HRANILNE VLOGE
■pršema od v**keg^če tudi ni a4 ia Jih obrestuj« po
Veiji stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
tootfit livil pUtuj« s«Ve4 um. — VUgi M Uhko po c>3 krono. — ODDAJA DOMAOE NABIRALNIKE) HRANILNE PL5ICE.)
PoSino hranilni';ci račun 1»;.0U4.	TELEFON št. 2
Ima varnostno celico (S&fe Ueposits) /a shrambo vrednostnih listin, dokumentom in raznih drugih vrednot, popolnoma V?rno proti ulomu in poj.ara. urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnltjlh cenah. STANJE VLOG NAD tO MILIJONOV žCRON.
u:e: od 5 &] 12 d<}p. is ad 3 do S psi !2jil3^j3 vsak ftia/ai'i g'j juh
--- - - ----