OrednUtve i aprava, Ljubljana, Kopitarjeva 1 Tel »t os 1001—400«. lieartna aaroAnlna B Ui, u lno-aematve «0 Ui, — Cek. ra4. Ljub. liana 10.830 u naročnin« la 10 >94 aa Inaorat«. • UklJnCno eaatopatv« M »sla«« U I tali)« la lnoumatvai OP1 S. A. MIlane, Bakeplaav aa vcaiam«, SLOVENEC JUNIJ - 1944 15 ČETRTEK Harte Seegefechte vor der Invasionsfront Transporter und Zerstorer von der Luftvvafle versenkt — Feindliche Panzerauiklarungsgruppe vernichtet DNB Aus dem FQhrerhauptqnartier, 14. 6. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: In der Norman die stiess eine ge-panzerte Kampigruppe in den feindlichen Briickenkopf ostlich der Orne vor und brachte dem Gegner hohe Verluste an Menschen und Material bei. An der tibrigen Front des Lande-kopies iiihrte der Feind mehrere durch Panzer, schwere Schiifsartillerie und starke Fliegerverbaude unterstiitzte Angriffe, die abgewiesen wurden. Im Ge-genangriff gewannen unsere Truppen einige voriibergehend verlorengegangene Ortschaften zuriick. Eine bis in den Raum sudlich C a u -m o n t vorgestosscne feindliche Panzerauiklarungsgruppe vvurde restlos vernichtet. Bei den Kampfen auf der Halbinsel Chcrbourg hat sich ein Sturmba-taillon unter Major Messerschmidt besonders hervorgetan. Oberleutnant Ludvvig, Fiihrer einer Sturmgeschiitzbrigade, schoss am 12. Ju-ni 16 feindliche Panzer ab. In der Nacht zum 13. Juni kam es vor der Invasionsfront wieder zu harten Scegefechten. Torpedo- und Schnellboote erzielten neben Artillerietreffcrn zwei Torpedotrelfer aui Zerstorern. Auf dem Riickmarsch gingen drei efgene Schnellboote durch massierten Angriff feindlicher Jagdbomber verloren. Die Luftwaffe versenkte zwei Trans- Sortschiffe mit 8000 BRT sowie zvvei ers'orer und beschiidigte drei vveitere Frachter mit 25.000 BRT. In Italien setzte der Feind auch 'gestern mit zusammengefassten Kriiften seine Angriffe beiderseits des Boise- n a - S e e s fort. Nach schvveren Kampfen in dem zerkliifteten Gebirgsgelande vvurde der Gegner westlich des Sees iibe-rall abgevviesen. Auch ostlich des Sees scheiterten zunachst die laulend vvieder-holten starken Angriife. Erst in den Abendstunden konnte der Feind dicht ostlich des Sees Gelande gevvinnen. In der vergangenen Nacht setzten sich unsere Truppen dort unter scharicn Nachdran<()b pristanku na polotok Cherbourg je izgubilo življenje stotine vojakov ameriških napadalnih oddelkov, ko so zasedali le miljo in pol širok obalni pas pri Vireville.« Neki polkovnl zdravnik, ki mu je bilo naročeno, da pokoplje padle ameriške vojake, je izjavil v ponedeljek, da so našteli na peščenem obrežju nad 7r>0 nirličev, in da jih je najbrž prav toliko odnesla plima, ki je kmalu nato nastopila. Nadalje je izjavil ta zdravnik: »To bi moral videti ameriški narod!« ter je pri tem pokazal na več slo metrov dolge vrste mrličev. »Videti bi moral, kakšne žrtve zahteva zasedba samo tako ozkega obalnega pasu. Mogoče bi pri tem po/.ahil na skrbi, ki ga tarejo zaradi omejitve bencina,« tako je zaključil ameriški zdravnik. — In takih žalostnih poročil bo prišlo na dan nešteto, v>n pa bodo razodevala, kako drago so plačali Anglosasi svoj napad. Berlin. Zaradi obstreljevanja težkega topništva ter zaradi bombnlikih napadov Angloameričanov je bila porušena v Caenu opalijska cerkev St. Trinile. ki jo je dala zgraditi okoli leta 1060 Matilde Flanderska, žena Viljema Osvoje. valra. Tudi opatija St. F.tienne v Caenu, ki jo je kot moški samostan dal zgraditi približno v istem času Viljem Osvo-jevalec, je bila zaradi angloameriškega topniškega ognja tako težko poškodovana, da lahko smatramo krasno zgradbo s slavnim koroni za uničeno. Tudi stolni kapitelj ter staro cehovske hiše v Rave-uxu, nadalje romanska cerkev v Seque-ville-en-Bessinu so bile popolnoma uničene. Berlin. 13. junija. Zapadno od izliva reke Orne je nemško oporišče Douvres. ki je sredi sovražnega predmostja še vedno v ostrem boju z Rritanri, ki napadajo z vseh strani. ?.ilav odpor te posadke je predvsem pripomogel, da Britanci tudi 12. junija niso mogli poslati v napad proti Caenu svojih oddelkov, ki so jih imeli pripravljene pri Cambesu. Omejili so se le na bombardiranje izpostavljenih nemških položajev. Berlin. Močni oddelki nemških borbenih letal so v noči na 13. junij znova Mitu V* Enettr, 'efrid Soiinia^'1 ^ 1 J r T/moutn Joimom 1jorgviv BoumemduthjL ir^OPcTfsmouth Tom fljHingi - J ■-r ■ > >'w. r> ,, - Hilie t*" fuir* r, trnrl 'Hfctmi.iJA •■ W» < '■■'J*, v .V v /'iir/j.t^. A, r j Arrjs ( -rO tppiS h w'r |r,.U!U HAITL. HsjfMM. "" • ftv" M«"**«. Clu L C'f 'V a Pin'MbOitf \ Up ^ectv , Vvtfll - v ' ■ J ...U MonUvrv\Ji.■>.000 tonami so utrpele zaradi bombnih zadetkov veliko škodo. Berlin. Jugovzhodno od Brevilla v gozdu pri Bavenlu je pristal nek angleški padalsko-lovski polk. V ogorčenem boju je bil ves polk uničen. Le malo Angležev je prišlo v ujetništvo. Berlin. Po ujemajočih se izjavah ujetnikov so utrpele li. angleška ter 82. in s to prva ameriška divizija, pripeljana z letali, na normandski obali izredno velike izgube, ki dosegajo skoraj .Vrli. Da hi izpolnil težko prizadete oddelke, je poslal Monlgommery v ta odsek sedaj šc prvo angleško letalsko divizijo. Berlin. V boju proti angloameriški invazijski mornarici je imel doslej nnj-večji uspeli nek oddelek nemških hilrili čolnov, ki je v enem samem podvigu potopil neko angloameriško križarko ter dva rušil,-a. Križarka je bila napadena s tremi torpedi kljub tenui, da je bila v varstvu 1(1 rušilrev, medtem ko se je nemškim hitrim čolnom posrečilo, da ^o se neopazno umaknili. S torpedi sla bila napadena tudi oba rušilra, od katerih se je eden takoj potopil. Ta uspeh jo hil dosežen kljub temu. da Angloamerikanci slalno poveličujejo svojo varovalno mornarico. sredi med zamorkami. Pri tem so Američani pozabili na zamorske grozovitosti, pozabili, da so jih z veseljem mučili ali linčali. Tega vsega ni naenkrat nikdar bilo. Nasprotno, Roosevelt je obljubil zamorcem vso svobodo v povojnem času, ne da bi seveda pri tem mislil, da bi kdajkoli držal svojo obljubo. Rabili so pač zamorce kot topovsko hrano. Zaradi tega so bili ustanovljeni zamorski bataljoni ter zamorski letalski oddelki. V prosluli morilski združbi »Murder Corporation«, ki se posebno odlikuje v bombniški vojni proti ženam in otrokom, so tudi mnogi zamorci. — Ameriškim Židom je v borbi proti evropski kulturi dobrodošlo vsako sredstvo in sedaj so segli po barbarih svoje vrste — zamorcih. Berlin. Kakor je ravnokar izvedel mednarodni poročevalski urad, so izgubili ameriški strahovalni bombniški oddelki, ki so v predpoldanskih urah dne 13. junija napadli stanovanjske dele mesta Mo-nakova, zaradi zračne obrambe najmanj 28 letal, med njimi 24 štirimotornih bombnikov. Tudi protiletalsko topništvo je uničilo ali težko poškodovalo več nadaljnjih sovražnikovih letal. Berlin. Zunanji minister von Ribbcn-trop je" sprejel francoskega državnega tajnika za informacije in propagando, Philipa Henrioto, Močni topniški dvoboji v Normandiji Pri svojih poskusih je imel sovražnik velike izgube Med našimi mornariškimi obalnimi baterijami ter sovražnikovimi bojnimi ladjami se razvijajo že od sobote izredno ostri topniški dvoboji. V ponedeljek zvečer je sporočila neka nemška obalna baterija, da se že šliri ure bije s težkimi ladijskimi enotami in da se ji je posrečilo preprečiti vsako približanje teh vojnih ladij k obali. Berlin 13. junija. Na severovzhodnem delu polotoka Cotenlin so Amerikanci v petek prejšnjega tedna izkrcali na področju med Sv. Vaastom in Cosquevil]om številne čete, pripeljane z letali; tudi z morske strani so izkrcali tu pod varstvom težkega ladijskega topništva manjše edinice. Nemške čele so povsem očistile to področje, tako da ni bilo v ponedeljek zvečer na tem odseku nobenega Amerikama več. Gotovo pa bo podvzel sovražnik še nadaljnje poizkuse izkrcanja; kaj M sovražnikove liojne ladje, ki so pred obalo, slalno streljajo na nemške obrežne baterije. Nemški topovi so večkrat v polno zadeli sovražnikove bojne ladje ler jim s tem branili približanje k obali. Tudi mornariška obalna baterija Marcouf je ponovno v polno zadela sovražnikove bojne in transportne ladje. Razvaline in mrtva trupla Bern, 14. jun. V nekem poročilu z bojišča v Normandiji, ki ga jc objavil švicarski list »Illustricrte Zeitung«, piše ameriški vojni dopisnik Hcnry Gorrel: »Izgube naših čet so bile doslej težke. Pri neki kmečki hiši, kjer sem bil pred nekaj urami, so vsa k poslopju vodeča pota dobesedno pokrita s padlimi, med katerimi je mnogo padalccv. Letala, s katerimi so jih pripeljali, so ogromni aparati. Vsepovsod leže njihove razbitine. Mnogi ameriški vojaki leže naokrog, marsikak pa visi v jermenih svojega padala, kot bi ga bili obesili na vislice. Doslej še nihče ni imel niti časa in niti možnosti, da bi padle pokopal.« Velike izgube Amerikancev Tokio, 13. junija. List »Tokio Šinbun« piše v torek v uvodnem članku o sovražnikovih izgubah pri invaziji ter o posledicah teli izgub na ameriško javno mnenje. Vojaški krogi v Ameriki so že sicer vnaprej pripravili javno mnenje na velike izgube, vendar bodo sedaj iavlje-ne številke zelo slabo vplivale ter bodo povzročile strah in nejevoljo med svojci vojakov, ki se bore sedaj v Evropi. To tem bolj, ker si niti široki krogi niti vojaki ter častniki ameriške armade niso na jasnem o njih lastnih vojnih ciljih. Berlin, 13. junija. Angleško-sevemo-ameriške invazijske čete so po predhodnem močnem bombardiranju pritisnile 12. junija na naše postojanke, predvsem na odseku med rekama Orne in Vire proti jugu, da bi 6i s poglobitvijo predmostja pridobile več j 6 možnost gibanja. Tudi vzhodno od reke Orne, kjer je zabil nasprotnik ozek klin v 6ineri proti Bois de Bavantu, je prišlo do težkih bojev. Tukaj napadajoči,m Britancem se je sicer posrečilo proli jugu zavzeti nekoliko ozemlja. Nemški protinapad, ki je bil izveden s severa proti izpostavljenim angleškim postojankam, je doa-edel do globokega vdora v te postojanke. Sovražnikovi oddelki, ki so pripravljeni na zahodni obali reke. Orne, do sedaj še niso napadli mesta Caena. Namesto tega je sunil nasprotnik s pehoto in oklepniki na področju med Caonom in TiHy-sur-Seulles. Napadi so bili izvedeni vzdolž cest, k: vodijo iz Bayeuxa proti jugovzhodu in jugozahodu. Odvrnjeni so bili vsi sovražnikovi sainki, tudi vzhodno od Till.vja dosežen majhen vdor je bil takoj zajezen. Pri tem je bilo uničenih 18 angleških oklepnikov. Zelo težke izgube je imel sovražnik vzdolž ceste Caen-Bayeux ter zahodno od nje, kjer so nemški oklepniki razbili sovražnikove napadalne kline. Na področju med Tilly-sur-Seulles ter izvirom reke Elle so prodirali manjši sovražnikovi oddelki proli jugu. Nemški napadalni oddelku so v ostri borbi zajezili sovražnikov vdor. Na področju reke F.lle so se ponesrečili vsi nadaljnji napadi Severoam^ri-kancev, ki so dosegli le ob izlivu rek Elle in Vire malenkostne uspehe. Nemški protinapad, ki ga je podpiralo letalstvo, je dovedel pri Carentanu do ogorčenih bojev iz bližine, pri čemer so imeli Amerikanci na robu mesta velike in težke izgube. Na predmostju na vzhodni obali polotoka Cotentina je bilo po težkih bojih prejšnje noči včeraj čez dan bolj mirno. Sovražnik je izvedel le na severnem odseku nekaj izvidniških sunkov, ki so pa bili vsi takoj odbiti. Zaključeno je bilo čiščenje sovražnikovih čel na severovzhodni obali Nor-mandskega polotoka. Te so bile pripeljane po zraku ali po morju. Ti oddelki so pristali v varstvu težkega ladi jskega topništva na dveh mestih med St. Vaastom in Cosqueviilleoni, torej na obeh straneh Barfleurja. S tem je utrpel sovražnik visoke izgube. Iz težkih topniških dvobojev poslednjih dni pa je razvidno, da je sovražnik mnogo pričakoval od teh podvigov, vendar pa so se mu doslej ponesrečili VNi poizkusi prodora na področju Montebourga. Berlin, 14. jun. DNB je izvedel, da je civilno prebivalstvo, ki so ga invazionisti z zraka težko terorizirali, iavno pokazalo svojo solidarnost z nemško voisko. Njihovo razpolo/.enic dokazuicjo vedno nova poročila o krajih in časih od«kokov angloamcriških padalccv in z letali pripeljanih čet. o skrivališčih in krajih, kjer se slednje zbirajo ter skrivajo. Polog tega so civilisti v Normandiji nemškim vojakom med bojem često postregli s cigaretami, pijačo in sadjem. Obratno pa kažejo napram severnoameriškim ujetnikom sovražno in odklonilno stališče. — Normansko prebivalstvo tako zgovorno priča o viteškem ravnanju nemške vojske in odkrito odklanja bivše anglosaške zaveznike, ki so s teroriem dokazali, kaj so, namreč utirjcvalci boljševizma. Slovenci in invszifa Ko se jc pred dobrim tednom dni začela anglosaška invazija v Normandiji, so vsi zdravi in življenja sposobni evropski narodi takoj začutili in spoznali, da s« je s tem začel pravi napad na evropsko skupnost. Ker je slovenski narod po vsej svoji duhovni tradiciji globoko zasidran v usodo Evrope, je ta napad tudi on začutil kot uapad nase in na svojo varnost. Po razpadu hivle Jugoslavije pred tremi leti sc jc slovenski narod kmalu moral spopasti s tistim svetovnim nazorom, ki mu je z orožjem v roki hotel odvzeti vse njegove lastnosti, ki ga kot narod opravičujejo in mu nalagajo dolžnost, da izpolni nalogo svojega poslanstva v tem delu Evrope. Komunizem ie hotel slovenski narod inlernacionaiizi-rati, lo sc pravi, da mu jc hotel odvzeti njegovo osebnost, v gospodarskem in socialnem oziru pa ga jc hotel z boljševizmom izenačiti s suženjstvom, lo sc pravi, da mu jc hotel odvzeli njegovo dušo. Za ohranitev teh dveh svojih bistvenih pogojev za obstoj se jc slovenski narod zapletel v borbo, ki traja nad dve leti in pol in v tem boju jc slovensko ljudstvo moralo doprinesti tolikjen krvni davek, kakor ga ni terjala od njega nobena zgodovinska doba v teku njegovega nad poldrug tisočletnega življenja v središču Evrope. Slovensko ljudstvo ve tedaj, kaj se pravi braniti svoj obstoj in svoje duhov-nc ter tvarne dobrine. Komuniste ped-pira pri uničevanju našega naroda anglosaško plutokraUko židovstvo, ki je /e tri leta povezano v vojnem zavezništvu z boljševizmom. Ti angleški in ameriški denarni mogotci pa ne odobravajo samo boljševiškega terorja nad slovenskim ljudstvom, ampak ga z vsemi sredstvi podpirajo in podpihujejo. Anglosasom so žrtve tolikih Slovencev za obstoj slovenskega naroda malo mar in njihova propaganda prehaja čez te žrtve cclo s prezirom in obrekovanjem. Skoraj triletna borba s komun'zmom pa je v našem ljudstvu zvarila takSno neposredno poznanje pravih svojih koristi, da smo lahko trdno uverjeni, da ga nobena slepilna propaganda ne bo mogla več zmotiti. Kakor je neposredna komunistična nevarnost zvarila slovensko ljudstvo v močan blok, ki stoji trdno za svojim domobranstvom, tako ga tudi morebitne oddaljene sirene ne bodo mogle zvabiti v pustolovščino, v kateri bi mogel slovenski narod izgubiti še tisto, kar mu je po zlomljeni komunistični revoluciji šc ostalo celo. Slovensko ljudstvo je dodobra spoznalo zločinske poslcdice anglosaškega terorističnega vojskovanja proti Evropi in zato prav dobro ve, da je na anglosaškem kaosu zgrajena enota obsojena k temu, da ji zavlada boljševizem. Nehanje in delovanje malega slovenskega naroda ne bo odločilo, kako se bo^ tehtnica evropske vojske zhsukala. Pač pa bo obnašanje slovenskega naroda v tem trenutku odločilno za to, kakšno me«lo bo slovenskemu narodu prisojeno v novi Evropi. Neizmerno kruto trplje. nje zadnjih treh let je vsemu slovenskemu ljudstvu vcepilo spoznanje, da ga more rešiti samo edinost in jasno začrtana pot. Dobrohotnost in razumevanje velikega nemškega naroda nam dovoljuje, da si sedaj pod vodstvom prezidenta generala Rupuika pripravljamo osnove za narodno in socialno obnovo v okviru nove, pravično urejene Evrooe. Za nas Slovence more invazija pomeniti le še resnejše opozorilo na vse nevarnosti, ki na nas preže in mora biti nujen opomin k poštenemu in trdemu delu. 2 »gPPVKHBOc, MrtBM, TBL m Btef. JB5. fteglosasi imajo velike izgube v Italiji Memžki odpor vedno bolj narašča Berila, 14. JtmfJa. IT* Italijanskem bojišču je sovražnik 12. junija, podobno kot dan prej, napadel znova na področju med Tirenskim morjem in srednjo Ti-bero. Še nadalje je poizkušal ob obeh straneh obiti Boisensko jezero ter doseči cesto Orvicto—Orbeteilo. Nej>osredno ob obali je uspelo Severnoamerikancem, ki so napadli po predhodnih bombniških napadih, odriniti nazaj nemške čete, ni pa se jim posrečilo, da bi prebili nemške črte. Nekako v sredi mod Bolsen-skim jezerom in obalo so prodirali v smeri proti Mancianu. Nemški prolinapad s severovzhoda pa je vrgel sovražnikove sile nazaj. Tudi južno od Holscnskega jezera so ves dan trajale ogorčene borbe. Pcmvno z močnimi oklepniškimi silami napadajoči sovražnik je imel pri P.agnoregin izredno težke izgube. Velike žrtve, ki so jih imeli Amerikanei pri svojih neprestanih, a doslej brezuspešnih poizkusih, da bi prebili nemško bojno črto med Tibero in Tirenskim morjem, so jih prisilile, da so pripeljali na t r. odsek sile z ostalih delov iHijišča. V boj so vrgli južnoafriške enote, ki so bile doslej na odseku ob Liriju, pa tudi slednje niso moglo premagati vedno močnejšega nemškega odpora. Na področju med Tibero in Tirenskim morjem spoznava sedaj sovražnik, da je pridobil nekaj dobesedno praznih prostorov, da pa ni mogel vplivati na bojuo silo nemških divizij. V osrednjih Apeninih in v Abrucih so nemške čete nadaljevale s svojimi po-kreti. Sovražnik jim je le oklevaje sledil ter go je omejil na letalske napade na ceste v zaledju, pri čemeir je izgubil 4 letala. Berlin, 14. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih v Italiji: V Italiji so se težki obrambni b#ji na zapadnein krilu nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo tudi tekom vsega ponedeljka. Med Tirenskim morjem in Bol-senskim jezerom so operirale poleg ameriških oplcpiiiških oddelkov tudi al- žirske in degaullistično formacije, ki so bile povečane z ameriškimi oklepniki. V dolgotrajnih težkih bojih, v katero so posogli zavezniški letalci, so napadalci odrinili nemške zaščilnice do severoza-padnega roba Bolsenskega jezera. Vzporedno s tem je sledil umik nemških sil na obali. Tudi na vzhodnem bregu jezera so vrgli Angloamerikanci v napad močne oddelke. Vendar so bili tu z deloma zelo visokimi izgubami vsepovsod odbiti. Nek oddelek oklepniških lovcev je v ponedeljek javil, da je sam uničil 9 tankov in 7 napadalnih lopov. Nek nemški naskakovalni oddelek je na nekem pre- lazu napadel motorizirano sovražnikovo pehotno kolono, ki jo imela v brzem ognju nemških strojnic tako težke izgube, da so se uničenja rešili le majhni preostanki. Vzhodno od Tibere ni prišlo nikjer do pomembnejših bojev. Zavezniške čete tu še vedno le z največjo previdnostjo slede nemškim pokretom, ker so vkljub poprejšnjemu čiščenju utrpele verjetno v minskih poljih precejšnjo izgube. Sicer so pa nemški miuerji tako temeljito porušili ceste, da so v deloma težavnem gorskem ozemlju ookreli večjih motoriziranih ediiiic skorajda nemogoči. Ropanj® p Himu Surovo obnašanje anglosaškega vojaštva Milan, 13. fnnija. Nek italijanski časnikar, ki je pri bežal iz Rima že po angloameriški zasedbi, poroča, da se obnaša sovražnikova so!daie»ika v Rimu izredno slal>o. Časnikar je bjl sam priča, ko to Marokanei v nekem rtonskem predmestju ropali po trgovinah. £>r so je prebivalstvo upiralo temu nasipu, je prišlo do pretepov in so Marc^-Vtci ustreliti mnogo meščanov ali pa ji^i^žko ranili. Pri tam je omembe vredno por,lobanje angloameriških okupacijskih oblasti, ki namreč niso kaznovale ropaj oči h Marokancev, temveč so kot represalije proli upravičene mu odporu prebivalstva proli roparjem zaprle vse moško prebivalstvo tega okraja, ter ga odvedle neznano kam. O sedanjih razmerah v Rimu po?sia tudi tajnik bivšega gibrallanskega guvernerja, Mac Forlane. Po njegovem poročilu so angloameriške okupacijske oblasti takoj zaplenile vse življenjske potrebščine, ki so jih v Rimu pustili Nemci. Posledica tega je ta.ko veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, kakršnega ni bilo nikdar v času nemške zasedbe. Iz poročila Mac Forlanea je razvidno, i§ji sia vzhodnem bojišču Na vseh odsekih jc imel sovražnik velike izgube Berlin, 14. junija. Na jugu vzhodnega bojišča so napadli nemški bojni letalci v noči na 12. junij z dobrim uspehom zbirališča boljševiških čet okrog Dubosarija. V naslednji noči pa so izvršila bojna in nočna borbena letala uspešen napad na železniško postajo Razdelnajo. letalci so opazili številne požare, eksplozije in pomembna razdejanja. Nemške iin romunske čete so severozahodno od Jašija zavrnile boljševiške sunke. V bojih, ki trajajo že od "K), maja. je 79. hesensko-nasavska pehotrja di-v'7ija iztrgala boljševikom severno od ,'ašiija važne višine, ki obvladajo položaj ter jih često v boj;h moža proti možu obdržala vkljub vedno znova ponavljajočim se boljševiškim napadom. Samo v bojih iz bližine je divizija v tem času uničila 26 oklepnikov. V Karpatskem predgorju so nemške in madžarske čete deloma v bli-/inskih bojih zavrnile krajevne sovražnikove izvidniške sunke. Jugozahodno od Narve je sovražnik po topniški predpripravi istočasno napadel na več mestih. Izvršil jc cfva napada v moči polkov, 7 v moči bataljo-nov, dva v moči čet ter pet akcij na-skakovalnih edinic. Vsi napadi so se zrušili pred nemško glavno bojno črlo. Na Karelijski ožini se bore finske čete v težkih obrambnih bojih proti Sovjetom, ki jim je uspel vdor vzdolž južnega roba. V teku so hudi boji. Na odsekih pri Louhijn in Kanda-lakSi ter na bojišču pri Lizzi je izvedel sovražnik nekaj izvidniških sunkov, ki pa so bili vsi zavrnjeni. Stockholm. Ka;kor poroča poročevalec li.sta »Aftcmbladet«, je finsko javno mnenje z največjo resnostjo sprejelo poročilo o sovjetskem prodom na Karelijski ožini. Kljub temu, da je klin, ki so ga zabili Sovjeti v finske položaje, zelo ozek, so utrpeli Finci ob pričetku teh bojev vendar boleč poraz. Ranjenci, ki se vračajo s Karelijskega bojišča, izjavljajo, da 60 boji tam izredno ogorčeni, da pa je finska obramba sedaj že uspešnejša. Firaki vojaki so se borili kakor levti ter so rajši padli, kakor pa da bi se umaknili. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 14 junija. Vrhovno poveljstvo romunske vojske je dne 13. junija objavilo sledeče vojno poročijo: Ob spodnjem Dnjestru in v srednji Besarabiji nopomembno puškarje-nje. Severno o»oadli tolovaji ter da je bil ranjen. Boj preti Brozu -Titu in tolovajem Nedičev članek ▼ »Novem Vremenu« Beograd, 14 julija. »Novo vreme« prinaša članek srbskega ministrskega predsednika generala Nediča, ki pravi, da edino le sloga lahko ohrani srbski narod pred grozečo boljševiško nevarnostjo. Usoda ga je pred tremi leti postavila na čelo srbskega ljudstva. Tri lela je od Srbov zahteval, naj strnejo svoje vrste in ohranijo mir, red, delo in bratsko slogo. Boljševiški upor pod Titovim vodstvom je sedaj najbrže tudi najbolj nezaupljive in gluhe prepričal, kako potrebni sta bili sloga in enotnost in kako s»a pri vseh onih, ki nosijo srbsko ime, še potrebni. Nedič je izjavil nadalje, da pričakuje od vseh, ki jih preveva pravo domoljubje, da se bodo strnili v enotno narodno fronto za boj proti boljševiškim sovražnikom srbstva: Titu in njegovim tolpam. Nadalje dokazuje ministrski predsednik na podlagi zaplenjenega tajnega bolj-ševiškega dnevnega povelja, da smatrajo Srbe za najhujše smrtne sovražnike boljševizma na Balkanu ter da bi jih vsled tega komunisti za vsako ceno radi iztrebili. Beograd, 14. julija. Komunistične tolpe poizkušajo vedno znova prodreti v severno Črno goro, Iz katere so bile pregnane pozimi leta 1943. Vsakokrat pa utrpe visoke izgube. Pri tem sodelujejo v bojih tudi številni domači zaščitni oddelki, ki nudijo nemškim četam dragoceno pomoč. Pri nedavnem poizkusu vdora so izgubili komunisti samo na nekem krajevno omejenem odseku v par dneh 184 mrtvih in 197 ujetnikov. Pri zasledovanih bojih je bilo v ponedljek ubitih nadaljnjih 122 tolovajev. Izgube tolovajev Berlin, 13. junija. Pr! neki očiščeval ni akciji, ki so jo izvedli nemški gorski lovci v poslednjih dneh na južno-alban-skem gorovju, so izgubile boljševiške tolpe 431 mrtvih [it 162 ujetnikov. Boji na tem področju zahtevajo od nemških gorskih iovcev največjih naporov. Očiščevalne akcije se vrše na težkem neprehodnem ozemlju. Bern. Uradno so objavili, da so Švicarji prisilili izmed bombnikov, ki so včeraj preleteli švicarsko ozemlje, tri letala k pristanku. Posadko 28 mož so internirali. topovi in kri... Kar se. tiče verstva, so temeljili svobodomiselni nazori prvotno na veri v Boga in neumrljivosti človeške duše; pozneje pa so se izmaličili in preoblikovali v vero o večnosti materije in v panteizem, ki je popolnoma zanikal enostranstvo in večnost. S socialnega vidika ni bila menjava nazorov nič manjša. Sokta jc popolnoma prezirala poslanstvo, ki si ga je bila prvotno nadela, namreč izobraževanje ljudstva, pospeševanje vede in morale. Sekta se je prelevila v navadno društvo, oziroma v majhen zaključen krog ter se. je obdala s skrivnostnim in tajinstvenim podtalnim delovanjem. Njeni bratje se niso več trudili, dn bi »reševali« svet. To nalogo so prevzeli voditelji. Mason-ski sodnik ni več sodil svojih »bratov«; parlamentarci niso več znslopali svojih volilcev ali kakšnih političnih strank, temveč so zastopali edinole svojo ložo in svojo sekto. Poročilo Konventn iz 1. 1923, stran 214, jasno navaja: »Ma-sonski parlamentarci morajo polagati svoje račune o mandatih pristojnim ložam in Velikemu orientu Francije«. Konvent .je potem meseca septembra 1899 določil sledeče: »Izvršujoči člani, senatorji in poverjeniki naj zborujejo vsaj vsake tri mesece v Velikem orientu, da proučijo poglavitne koristi prostozidarstva in republike.« (Stran 148, pravila). Sestanki so bili vedno v ulici Cadet, in sicer točno vsako drugo sredo mesecev januarja, aprila, julija in oktobra. Na teh zborovanjih pa so vsa filozofsko, socialna in umetnostna vprašanja reševali s političnega vidika. V času tretje republike so se masonske ideje pomešale z demokratičnimi idejami, prepojile so državno upravo, zajele politično življenje iin se razširile med narod. In tako je Konvent Velikega Orienta 1. 1902 j>o svojem predstavniku F. Gaudaudu ugotovil sledeče: »Prostozidarstvo je prav za prav republika na skrivaj .kakor jc repubLika prostozidarstvo na zunaj.« Leta 1933 pa je. Laperre pribil: »Vladamo mi. Mi obsojamo ministrstva na smrt, ako niso izpolnila svoje dolžnosti in ako so izdala prostozidarstvo.« Da se je prostozidarstvo tako razširilo, je bilo treba velikih naporov: konservativni katoličani so delali prosto- zidarski misli velike ovire na verskem in na kulturnem področju. Seveda so tudi spletkarili in se posluževali naj različnejših sredstev. Dreyfusova in Syvetonova zadeva sta bili posledica takega boja. Na nemškem poslaništvu v Parizu so našli med papirji pismo, ki ga je prestregel Deuxičme Bureau (urad za francosko vohunsko službo). Na podlagi tega pisma so dognali, da je nek častnik vrhovnega vojaškega poveljstva iz ulice Saint Dominique poslal neke mu naslovniku pet važnih vojaških do kuinentov. Po pisavi anonimnih doku mentov so sodili, da je poslal listine Alfred Dreyfus, Alzačan židovskega po-kolenja. Poklicali so ga pred vojaško sodišče. Bil je obsojen na dosmrtno ječo na Hudičevih otokih, češ da je tuji državi izdal važne vojaške listine, ki so se nanašale na obrambo države in da je imel zveze s tujo državo in je hotel zapeljati niene predstavnike, da bi kršili gostoljubje proti Franciji V resnici je prevladoval v francoski vojski skoraj izključno katoliški in konservativni element. Ker je bil Alfred Drevfus edini častnik vrhovnega poveljstva, ki jc bil Žid in radikalni prostozidar, so nekateri izvedenci bili mnenja, da je bilo pismo ponarejeno. Segajte pa Slov. knjižnici! Uspešni obrambni boji in protisunki na normandskem predmostju Berlin, 14 junija. »Nemci so izvodil na našem levem krilu protinapade, tako, da so morali zavezniki ponekod opustiti nekaj ozemlja,« pravi neko, v ponedeljek zvečer v Londonu izdano poročilo. »Vkljub dejstvu, da je Mon-tcboiirg še vedno v nemških rokah, so se Amerikanei obrnili proti zapa-du,« je poročala neka druga novica. Ne glede ila to, ifa so bili Sevcrnoame-rikanci medtem zahodno od St. Mčre Eglise krvavo odbiti, vsebujejo obe ti dve vesti britansko priznanje, da nemški obrambni obroč ob obeli zunanjih odsekih normanskega predmostja dobro drži. Ne upira se le poizkusom sovražnika, ki se hoče razširiti, temveč so nemške čete 12. junija vdrle v kotel, ki so ga britanske sile nekaj kilometrov severno od Caena naredile čez Orno v smeri Bois de Baventa. »Pri tem smo vsaki dve minuti uničili po en britanski oklepnik,« je poročal vodja neke čete oklepniških lovcev, ki je tu sama spravila s poti II sovražnikovih bojnih voz. Ta četa je imela nalogo, da zavaruje severni rob Brevilla ter da skupno s nehotnimi oddelki udari v smeri tamkajšnjega mostu čez Orno. Napad je sovražnika tako presenetil, da je izgubil prvih 9 oklepnikov, še preden je mogel sploh misliti na obrambo. Ostali britanski l*»j-ni vozovi so se morali zaradi uaistalega ognja umakniti. Ta prvi, v nedeljo nastali vdor, so naši grenadirji energično izkoristili ter so ga tekom ponedeljka poglobili do ravnice St. Como. Nemški uspeli je izzval močne britanske protiakcije. S podporo najtežjega ognja ladijskega topništva in stalnih bombniških napadov so napadli njegovi pehotni in oklepniški oddelki. Žarišča teh bojev so postale vasi Breville, Touffreville, Fscoville, in Sannarville. Po drago plačanih prvotnih uspehih se je moral sovražnik, ki je izgubil še t3 oklepnikov, zaustaviti, ker so nemške čete njegov napad zajezile. Zapadno od izliva Orne je že več dni obkoljeno oporišče Douvres nadaljevalo z bojem. Trdovratnemu oilpo Boji na Braču Beograd, 14. junija. O bojih na otoku Braču je izvedel DNB-jev balkanski dopisnik dr. Gruber še sledeče podrobnosti: V noči, lrt> se je na zapadu pričela invazija, je napadla po silovitem topniškem obstreljevanju iz tisoč Angležev in 2.500 komunističnih tolovajev sestavljena in dobro oborožena bojna skupina nemška oporišča na otoku Braču. Izkrcevanja in napade so z morja s svojim ognjem ščitili britanski rušilci in ostali posebni čolni, z zraka p številna letala.' Poleg tega so imeli Angleži mnogo vodnikov, ki so se spoznali ^tistih' krajih. A podobno kot komunistični tolovaji, eo morali tudi oni spoznati, da se iih nemški lovci s področja Aip prav tako malo boje, kot njihovi spodnjesaški tovariši na nekem bližnjem otoku, ki je bil napaden pred tremi tedni in pa sploh branilci ostalih jadranskih otokov. Lovcev ni zmedla premoč sovražnikov in orožja, temveč so oprti na svoja skrbno izgrajena oporišča in v zaupanju na vodstvo, ki se je še vedno obneslo, prestali hude boje, dokler ni končno sovražniku zmanjkalo sape in se je umaknil v daljavo. Pri akciji proti Braču ni zanimivo le to, da je bila izvedena istočasno kot invazija na zapadu. temveč je hotela verjetno predstavljati tudi razbremenitev za v zahodni Bosni uspešno napredujoče boje proli glavnemu 6tanu komunističnih tolp. _ Torej je šlo za izvedbo dejanske pomoči komunističnim morikem, ki so balkanskim narodom prizadejali toliko gorja. In te morilce podpirajo Anglo-eaei. Rooseveltova diktatura Ženeva. Kakor poroča časopis »Dai1y Express«, je dolgoletni vodja demokratske strane Združenih držav, James I'ar-ley, ki je vsled protesta proti tretji Rooseveltov! kandidaturi odstopil kot poštni minister ter kot vodja narodnega odseka, in je obdržal samo še vodstvo demokratske stranke v Nevv Yorku, odstopil tudi s tega mesta. Odstopil je zato, ker sedaj vedo že vsi demokratski politiki v Ncw Yorku, da lahko obdrže svoja mesta le pod Rooseveltovo vlado in hočejo podpreti še njegovo četrto kandidaturo. Farley je tako močno prepričan o tej Rooseveltovi nameri, da se hoče sedaj povsem umakniti iz političnega življenja. — Takšne so razmere v »de mokraciji«, kjer postaja stebrom take »demokracije« neznosno pod Rooseveltovo diktaturo. Darnand - državni tajnik Vichy. Dosedanji glavni tajnik za ohranitev reda in šef francoske milice Joseph Darnand je bil imenovan za državnega tajnika v notranjem ministrslvu. Kot tak bo še nadalje izvrševal svoje funkcije in se udeleževal vladnih posvetovanj. Istočasno so objavili, de je podal dosedanji državni tajnik v notranjem ministrstvu Lemoine ostavko na svoje mesto, ki je bila sprejeta. Srbska enotna fronta Berlin. Belgrajski politični krogi sc mnogo bavijo z vprašanjem o enotni srbski fronti, ki jo je zahteval v svojem poslednjem radijskem govoru ministrski predsednik armadnl general Nedič ter z odstavitvijo bivšega vojnega ministra v jugoslovanski begunski vladi Dražo Mi-hajloviča. List »Obnova« poudarja, da preti vsem srbskim nacionalistom ista nevarnost od boljševizma, ki se včasih skuša tudi bolj ali manj posrečeno prikriti. Komunizem napravi iz ljudi divjo živali ter morilce. Časi so mnogo pre-resni, da bi lahko nadaljevali oo stari poti. ru njegove junaške posadke in pa posadk ostalih, v predmostju nnhajajo-čih se od|Kirnih gnezd, se moramo zahvaliti, da severno od Caena obrane britanske sile dosedaj še niso prešle v napad. Glavni britanski sunki so bili v ponedeljek usmerjeni iz Bayeuxa proti jugu in jugovzhodu. Da bi dobili sile za to akcijo, so prepustili večji kos predmostja Amerikancem, ki so s področja zahodno od Bayeuxa tudi pritiskali proti jugozahodu. Ob obeh straneh ceste Bayeux—Caen in Bayeux —Tilly po težkem bombardiranju nemških postojank in zaledja napadajoči Britanci so naleteli na močun odpor uemških čet. Pri razbitju sovražnikovega napadalnega klina pri Bret-tevillu so Nemci dopoldne uničili 18 sovražnikovih oklepnikov, ob obeh straneh Tillyja pa po še nepopolnih vesteh trikrat toliko. Istočasni sunki Severnoamerikancev so bili usmerjeni proti St. Loju. Južno od ceste Bayeux —Saint Lo so tipali z manjšimi motoriziranimi edinicami in nekaj oklepniki, severno od ceste pa so z močnejšimi silami pritiskali proti potoku Elle. Nemške varovalne in strateške edinice so odbile vse napade, razen nekega malega, že zajezenega vdora v trikotniku ob izlivu Lile v Viro. Dalje proti severu se je sovražnik ustalil v deloma poplavljenih nižinah ob Viri. Jugovzhodno od lsignyja je poskušal ponoči prekoračiti reko ter vdreti v vasico Montmartin. Nemci so ga s protisunki vrgli nazaj na vzhodno obalo reke. Zahodno od Virinega izliva je ležalo težišče severnoameriškega napa-ua v višinah zahodno od Carcntana. l udi ti sunki so se izjalovili. Nemške čete so tu in pa zahodno od St. Mere Lglise večkrat napadle sovražnika na nož. Pri Pont 1'Abbeju, ki je večkrat menjal lastnika, so bile izgube, ki jih je kot prej pri Carentanu, Chcv tlu Pontu in Montebourgu, utrpela sovražnikova pehota, izredno težke. Da jo uspelo Severnoamerikance zadržati na polotoku Contentin ter preprečiti nameravani sovražnikov vdor v Cherbourg, se morajo Nemci zahvaliti predvsem v boju padlemu topniškemu generalu Marcksu. Čeprav je nosil po težki rani, ki jo je dobil na vzhodu, nožno protezo, je bil vedno v prvi črti. Kot vodja in borec je bil svojim četam svetal vzgled vojaškega obnašanja in delovanja. Se težje kot izgube pri Carentanu in Montebourgu so bile izgube, ki so jih utrpeli Amerikanei na sikrajnem severovzhodnem vogalu Cotentinsike-ga polotoka. Tu 60 že v četrtek in pe-tok ob obeh straneh Barfleurja med St. Vaastom in Cosquevillom iz zroika in z morja izkrcali močnejše sile. Od nedelje obstreljujejo sovražnikove bojne ladje, med njimi 4 se-vernoamerikše an ona britanska križarka, nemške utrdbe. V ponedeljek so postali topniSki dvoboji izredno siloviti. Obalne baterije vojske in vojne mornarice so doslej preprečile sovražni mornarici, da bi se približala ter so zadele več prevoznih in vojnih ladij. Potopile so eno križarko, 4 rušilce, dve veliki prevozni ladji in več izkrcevalnih vozil. Nadaljnje zadetke so dosegle na nekem rušilcu in na celi vrsti izkrcevalnih čolnov. Njihov ogenj je ponovno preprečil sovražnikova izkrcanja ter prisilil križarke in čistilce min, da so se obrnili. Često so posegle tudi v boje na kopnem, odbile letalske napade iu vrgle nazaj sovražnikove oklepnike sunke. Moskovski židje v ozadju invazije Oslo, 13. junija. Norveški minister za socialne zadeve Lippestad je v svojem govoru Ejidangerju pozval svoje- rojake, da se združijo proli boljševiški nevarnosti. Danes moramo zastaviti vse sile za delo v boju proti boljševizmu s sodelovanjem z ostalimi evropskimi narodi. V svojem govoru je omenil minister vzroke, ki so dovedli do invazije. S tem v zvezi je omenil tudi visok dvig tečajev na londonski borzi, ki predstavljajo tipično židovsko špekulacijo s krvavimi žrtvami, ki so jih pognali v smrt židje. Moskovski židje so napotili londonske in ne\vyorške Žide, da z ognjem in mečem iztrebijo narodno in socialno misel v Evropi, da bi s tem židovstvo kot zajeda-lec obvladalo vse narode. Minister je končno omenil socialno delo v novi Norveški. Pri njem prihaja do izraza narodna skupnost, ki bo odločilna pri gradmji bodoče nove Evrope, ker sloni že na socialni pravičnosti. — Tako vsi narodi pospešno zbirajo svoje sile za obrambo pred židovskim in piuiokratskini naskokom. Angleški prividi Berlin, 14. junija Trditev britanskega vojaškega vodstva, da se nahaiajo na in-vazijskem bojišču kot ostrostrelke tudi nemške žene, je po ugotovitvi nemških vojaških krogov popolnoma izmišljena. V nemški vojski ni nikakih žena, ki bi bilo izvežbane kot ostrostrelke ali ki bi se sploh borile z orožjem v roki. Dolgi seznami padlih Ženeva. Angleški in severnoameriški tisk je prisiljen, da v neprijetnih pripombah opozarja na vedno večje izgube in-vaziiskih čet. V njem čutimo tudi že prvo previsno kritiko onih, ki so odgovorni za akcijo v Normandiji. Vedno težje izgube označujeio n. pr. takole: »Vedno daljši seznami padlih«. Sofija. Rocenije fo v ponedeljek sprejeli novega zuuanjeaa ministra Dra-gauova. I I Slovenski delavci so si postavili program Ob proslavi polletnice Delavske protikomunistične akcije so zastopniki delavstva določili cilje in smer svojemu delu — Delavstvo se združuje ob geslu: »Bog, stan in narod« Tiho in skromno se je pred pol leta začelo prenovitveno delo med slovenskim delavstvom. Načrt je bil temeljit, dobro pripravljen in vodstvo ga je dosledno izvajalo. Po šestih mesecih napredka je Delavska proti-komunistična akcija sila, ki obseže vse slovensko delavstvo in ga dviga. Polletnico svojega delu je Delavska protikomunistična akcija slavila z prireditvijo v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze. Na proslavi so sc združili z vodstvom vsi številni sodelavci in sotrtulniki, poleg tega pn zastopniki iz vseli podjetih in strok. ()1> tej priliki je postavila Delavska protikomunistična akcija tudi program za prenovitev stanov in s tem prenovitev slovenskega naroda. Slovenskim delovnim stanovom! Glavni odbor in sodelavci Delavske protikomunistične akcije v Ljubljani, zbrani dne 12. junija 1044 na proslavi polletnice njenega delovanja, ugotavljajo. da je slovensko delavstvo Ljubljanske pokrajine, zlasti ono iz Ljubljane in njene bližnje okolice, ki ga je lažnjivi komunizem smatral in proglašal za svojo hrbtenico, po ogromni večini obsodilo ter zavrglo tako komunizem sam. kakor tudi njegov laži poln izrodek Osvobodilno fronto. Delavci vseh peterih glavnih delovnih st;inov slovenskega naroda: kmečki, obrtniški, trgovski, industrijski ter oni iz, svoSodnih in javnih poklicev so bolj-ševiškitn lažni kom to dokazali na ožjih sestankih, na tisočerih predavanjih po tvornieah in ob polno zasedenih dvoranah, na mogočnih zborovanjih, v tajnih, zares iiovsem svobodnih glasovanjih in anketah, z neposrednim in odločnim protiboljševiškim odporom po obratih in poslovalnicah. Ob porušenih cerkvah, požganih šolah, uničenih prosvelnih, sokolskih in orlovskih domovih, ob upepeljenih podjetjih ob zalilili rudnikih, oh razvalinah celili vasi, trgov, mest, ob uničenem narodnem premoženju in ob nedolžno preliti mučeniški krvi desettisočev najboljših sinov in hčera slovenskega naroda, so se zgrozili v svojih dušah, kot en mož sledili bojnemu klicu našega prezidenta div. generala Leona Rupnika, obsodili zločinsko početje komunizma, njegovo lažnivo Osvobodilno fronto in se strnili okrog svoje odločne Delavske protikomunistične akcije. Vsi ti tisoči delavcev in delavk so nam dali trdno oporo in ustvarili v teh usodnih dneh tnko mogočno enotno delavsko gibanje, kakor ga zgodovina slovenskega naroda še nc pomni. To Je najboljši porok za zmago nad nečloveškim azijatskim komunizmom in nad mednarodnim židovsko - framason-skini plutokratskim velekapitalizinoin. Delavstvo je jasno ugotovilo, da je brezdušni materializem oče, tako kapitalizmu. kakor tudi komunizmu, ki sta nravno in stvarno odgovorna za razkroj človeške družbe in zn zločinsko delovanje OF na Slovenskem. Zato ima danes Delavska prolikomti-nistična akcija pri nas predvsem naslednje naloge: 1. Do korenin mora uničiti med Slovenci. zlasti pa med delovnimi stanovi holjševški komunizem. 2. Namesto frnntnsonsko - židovskega kapitalizma hoče ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po božjih in nrnv-nih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red. 3. V okviru občenarndnih, stanovskih, poklirnih in obratno ohčestrenih interesov hočemo pravično preurediti in smotrno zavarovati pravire vseh gospodarskih panog, s tem. da ustvarimo pravično razmerje med esem, ki smo jo po vsem. kar smo preživeli pred nedavnim, tem raje poslušali v mirni zavesti, da nas bodo ti fantje branili pred komunističnimi tolpami. Po pesmi nam je govoril g. .Teloftiik: o mučeniški poti, po kateri hodi naš narod zadnja tri leta po krivdi komunistov. o zločinskih nakanah komunizma s Slovenci, o njihovem izdajstvu nad našim narodom. Vse komunistične zločine l>o narod pravično kaznoval, vse ruševine in pogorišča pa bo spet dvignil s svojo neuklonljivo voljo do ustvarjanja in graditve. Skromnemu zborovanju je dal poseben poudarek prihod posebnega bataljona ob koncu zborovanja. Fantje tega bataljona so prišli naravnost z uspešnega pohoda. Njihov prihod je še dvignil veliko zaupanje v lepše dni, katerega nam je vi i 1 govornik z besedami, ki so šle vsem do srca. Z zborovanja smo se vračali v vedrem razpoloženju, trdno prepričani, da IkkIo naši domobranci kmalu zmagovito končali svoj boj v srečo vsemu narodu. Kupujte knjige SI. knjižnice! Družbo in narod je mogoče rešiti le tako, da tudi kapital krene na nova pola, bolje radevolje, kakor pa prisiljen po splošni narodni zahtevi. Vabimo svobodne in javne poklice: Združite se v protikomonistični borbi z nami na osnovi naznarenega programa za novi, pravičnejši gospodarsko družabni red. Obračamo se končno na ves slovenski narod: Potrdi naš sveti boj za svojega, da združeni vsi Slovenci premagamo komunistično - boljševiški nestvor v svojo korist, obstoj, obnovo in napredek prav v smislu našega velikega gesla: ■ Rog, stan in narodi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bana« Iz Gorice Gorica 10. junija 1914. Prijazni Štandrež, ki leži na južnem robu mesta in je naš poglavitni zelenjavni dobavitelj, je praznoval 7. junija izredno slavje: zlatomašnik g. .losip Kosovel, bivši štandrežki župnik, ki živi zdaj v 6vojem Štandrežu v zasluženem pokoju, je ta dan slovesno daroval svojo biserno sv. mašo. O. biseromašnik se je rodil 23. novembra 1858 v Selu pri Batujah v Vipavski dolini. Prvo sv. mašo je pel 7. junija 1881. Kaplanoval je pet let v Devinu in tri leta v Kaninjah na Vipavskem. Potem je bil imenovan za župnika v Batujah, kjer je ostal tri lela. Iz Batuj je prišel v štandrež, kjer je pastirovnl 4(i let, od I. 18!Hi. do 1. 1942., ko je stopil v pokoj. S tihim, vnetim dušnopastirskim delovanjem v tem slovensko zavednem goriškem predmestju je v bistvu izjiolnjeno slavljenčevo življenjsko delo. Tu je ob prelomu stoletja zidal novo, mogočno župno cerkev, ki je bila posvečena 1. 1001. Ponosno svetišče, ki se slikovito odraža na blagoslovljeni goriški ravni, l>o ostalo pomnik njegovega življenja. Tudi je dosegel, da je poslala duhovuija 1. 1924. samostojna župnija. G. Kosovel je sedaj najstarejši duhovnik goriške nadškofije. Je zelo skromen gospod, ni silil nikoli v javnost in si je ustvaril le ozek krog zaupnih prijateljev. Živel je v prijateljskih zvezah s pesnikom Simonom Gregorčičem, občeval mnogo s političnim prvakom dr. Antonom Gregorčičem, ki je hotel biti pokopan v slovenski »tandreiki zemlji in bil drag pokojnemu nadškolu Sedeju, ki je prišel večkrat na sprehod v Standrež. Živa narodna zavest, oprta na jasno versko resnico, je bila smernica, ki je plodila vse njegovo tiho delo skozi štiri desetletja. Tudii v vročih, razburljivih dnevih je možato krmaril. V tej dobi je dala duhovnija slovenskemu olvoestvu lepo vrsto odličnih razumnikov. Naj omenimo samo njegovega učenca profesorja dr. Andreja Budala, slovenskega pesnika in pisatelja. Dr. Budal je sedaj profesor v Vidmu in poučuje tudi na vse. učilišču v Benetkah. V znak hvaležnosti in priznanja j? peVonil sedaj ob bise-ni maši svojemu častitljivemu mentorju l'.po slavnostno pesem. Slavnoet biserne sv. ma5e jc bila prisrčna, prikupna, brez zunanjega bleska in šuma. prav 'ako kot g. biseromašn.ik. Župno cerkev so fantje in dekleta lepo okrasili. Tri belo oblečene deklice so ga sprejele pri vratih. Gna je deklami,rala pozdravno pesem, druga mu je izročila duhovni šopek, trelja pa šopek belih nageljnov. Vse se je izvršilo s tako ljubeznivo nežnostjo, da je bil slavljenec vidno gi-njen. V cerkvi mu je govoril prisrčne besede stari prijatelj stolni kanonik Ignacij Valentinčič. Domači pevski zbor se je vestno potrudil — štandrežki pevci uživajo sloves — in zelo dobro pel. Za vso ljubko in spodbudno slovesnost se je največ trudil g. župnik prof. dr. Cuk, kateremu se moramo v prvi vrsti zahvaliti za posrečeni uspeh prelepe prireditve, G. biseromašniku izrekamo tudi mi spoštljive čestitke in mu toplo želimo še lepo vnsto l'\ olarjenih z božjim blagoslovom. Častitljivi slavljenec je še trdoživ, prožen im živahen, njegov oče je dočakal 94 let, zato smo veselo uverjeni, da se bodo naše želje uresničile in ga nam bo Bog ohranil vsaj še do železne sv. maše! Šport uimimuut Počitniški športni tečaji v Ljubljani Nedavno smo poročali o razširjenem pouku telesno vzitojo, katerega so udeležuje okrog 7(1110 ljubljanskih srednješolcev in sredujeSolk. Pri luni pouku volja skrb lo-lov minili učiteljev zlnsli povprečnim In pn manj nadarjeni telovadcem iu športni kom, zakaj ne gre /m neiro prvakov ali specir.ll-slov v nogometu, alleliki ali oro.lni telovadbi, tenive<5 7,n temeljno telesno vzgojo vseli učencev, I O počitnicah hode sicer z rnitšlr.ioniin poukom telesne vzgojo nadaljevali — .škoda bi namreč bilo. če bi prekinili s tnko ko. ristnim vzgojnim delom že *dnj„ ko s0 Selo dobro začeli — uvedeni Pa bodo tudi posebni tečaji, pri katerib bo veljala prav posebna skrb zlasti onim dijakom in dijakinjam, ki bodo tvorili nekoč jedro novega slovenskega športa in telovadbe. Prevelika vrzel bi namrefi nastala v našem športu, če no bi žo zdaj skrbeli zn kakovostni naraščaj. Tako bomo "imoli letos v Ljubljani več mladinskih telesnovzgojnlh tečajev, katerib se bodo udeleževali učenci in učenke, kl kažejo posobno nadarjenost in veselje za Inhko nlleliko, plavanje, športno igre ali pa zn telovadbo. Ti učenci hodo oproščeni razširjenega pouka šolske telesne vzgojo pri dotičnlh razredih, ker bo le ta vnešena v njihov program, udeleževali pa se bodo posebnih treningov pod vodstvom naših najboljših strokovnjakov. Vendar tudi ti tečaji no bodo enostranski, zakaj ntleli in telovadci so bodo udeleževali po dvakrat tedensko svojih posebnih vaj n„ »ladionu (dekleta v Tivoliju), enkrat tedensko pa bodo tudi plavali, da hodo deležni dopolnilnega športa. Nasprotno pn bodo zahajali plavalci po dvakrat tedensko na Ilirijo, enkrat pa na zeleno igrišče. Kot novost hodo uvedeni v letošnjih počitnicah tečaji zh učence, ki So ne znn;o plavati. V poštev hodo prišli učenci (učenke) nižjih razredov srednjih Sol. Znčelulšklh plavalnih tečnjev sc bodo morali udeleževali vsi oni, ki so no počutijo varne v globolfl vodi, vršili pa se bodo po zgledu Plavalno Solo SK Ilirije. Prvič so ho torej zgodilo, dn se hodo učili dijaki t okvirju šolsko ^telesno vzgoje ludi najpotrebnejše pnnngo — plavanja. Tečaji za neplavalce bodo dnevno aaaBaaaaBaBaBaaaaaaaaaaaau Tomaževemu Riku v spomin Dne I. novembra lanskega lela so komunisti umorili idealnega fanta Kojea Roka. Nekaj dni prej so ga odpeljali od doma proti Višnji gori, nalo smo zvedeli za njegovo sinrt. Tik pred smrtjo je še zaklical: »Oh, da bi vsaj še enkrat videl svojo mamo! Mama bi me ie rešila smrtil< Smrti pokojnega Rika so krivi terenci. Izdali so tega idealnega fanta morilcem iz hribov, ki so ga nato okrutno umorili. Za Tomaževim Rikom — kot smo ga klicali — jokata mati-vdova in sestra, za njim pa žalujejo tudi vsi njegovi znanci. Bil je dober, ljubezniv, vsakomur pripravljen pomagati. Po značaju je bil pogumen in zmeraj vesel, zelo priden In gospodaren. Že ko je imel s,-d eni let mu je umrl oče. Odslej naprej ju je s sestro vzgajala mama in ga vzgojila v poštenega in vernega fanta, ki je vedel, kaj je njegova dolžnost v teb odločilnih časih hoja proli brezbožnemu komunizmu. Že dve leti je bil član Vaške straže in se je večkrat udeležil borb v svojem rojstnem kraju Žužemberku. Pri farni cerkvi se je junaško boril zn domače svetišče. Le sam Bog ga je varoval, da ni padel ž« takrat. Močan puh oh eksploziji jo podrl na tla njega in njegovega bratranca Feliksa. Zraven njiju je padel junak France Ollha. Vse to pogumnega Tomaževega Rika ni uplaši-lo. Urno se je pobral in je znova streljal na sovraživke, ki so boleli uničiti in oskrunili cerkev. Vse svoje junaške boje in žrtve pa je zaključ1! z najvišjo žrtvijo, ko je dal v najlepših letih življenje za pravično stvar. Bog mu ho njegovo žrtev poplačal, mi pa ga bomo ohranili v spominu kol ' svetal vzor dobrega fanta. oil 9-11 nn Iliriji, trajali pa bodo po 50 dni, Kljub Izrednim razmeram ho leti« dovolj poskrbljeno »a tolusuo vzgojo naše dijaške mladine. Velikega poiueua za zdravje mladino jo dejstvo, da bo trajal razširjeni pouk telesne vzgoje ludi o počitnicah, hvalevredna jo zamisel začelniških tečajev za neplavalce, pozdravljamo pa tudi posebne športne iu telovadno tečaje, katerih bodo zlasti veselo športne organizacije, ki so navezane zlasti na naraščaj iz dijaških vrst. 1'spehl lahkostletov. Najboljši francoski sredn jeprogaši so se sestali na stadionu .le. nun Donina v Parizu z namenom, da hi zrušili rekorde. Tn namera jim ni uspela, vendar So dosegli nekateri prav dobre rezultate. Itavuiond Marelllne je pretekel um m v času 48,.'» sek.. Marcel llnrsenne je pretekel 800 m v dobrem času 1:51,H miu.. pri tem j» zaostal za državnim rekordom slavnega Sere Martina le zn desetlnko sekunde, Raphael Pujazon jo porabil zu .'looil m le 8:26,7 min., le sekundo je zaostal za svojim dosedanjim državnim rekordom. V teku nn lllO m je zmagal Foussnrd v času 10,S sek., v loku ua 200 in isti v Času 22,1 sek. Konec madžarskega nogometnega prvenstva. V Aetrtek je bilo zaključeno madžarsko nogometno prvenstvo s tekmo Salgotar-Jan : Szoluok. Zanimiva je ugotovitev, da so budimpeStanskl klubi 40 let bili prvaki; letos je prvič uspelo pokra dnskeinu klubu, NAC Velikemu Varadinu, da si Je osvojil madžarsko nogometno prvenstvo. Kako premočan je novi prvak nam priča najbolj« stanje točk. Veliki Varadin ima 41' dobljenih in lo 11 izgubljenih točk; na drugem mestu sta Ferenevaros TK in KoloSvar, ki imata po .Ifi dobljenih in 24 izgubljenih ločk; Cso-pel, lanski prvnk, jo šele deveti. Izpadli bodo: lleskart, Klektromos in Vasas. Iz Trsta Poziv gostilničarjem in restavraterjem. Deželna zveza za tujski promet in zve/a trgovcev sta sc obrnili na vse lastnike javnih gostišč, v prvi vrsti na lastnike gostiln in restavracij, s toplim pozivom, naj v težki nesreči, ki jc zaradi letalskega napada zadela mnogo družin priskočijo prizadetim revežem na pomoč in postrežejo potrebnim z zadostnimi porci-jami po uradno določenih ccnah. V sedanjem položaju jc bolj kot kdaj umestno, da javni lokali pripravijo čim val enotnih jedi po stalnih cenah. Videm na pomoč Trstu. Pismo lr*» škega škola, ki je dal pobudo za javTTo zbirko v pomoč onim, ki so bili prizadeti po letalskem napadu, jc našlo topel odmev med Videmčani, ki so žc začeli zbirati prostovoljne doneske v pomoč Tržačanom. Gospodarstvo fi5 letnica električnih železnic. Dno 31. maja 1944 je poteklo 05 let, odkar jo stekla prva električna železnica v Nemčiji in sicer na obrtni razstavi v Berlinu leta 1879, zgradil pa jo je \Verncr Siemens. Poenostavljenje v nemški upravi. Gos|>odarskn zbornica nn Dunaju jo ugotovila, dn bi pomenilo mesečno obračunavanje in izplačevanje me/d ter tronie«ečiio izplačevanje mesečnih plač znaten prihranek na delu. Zaradi lega je tudi pričakovati, du bo kmalu uveden mesečni obračun mezd kakor trimesečni obračun, oziroma izplačilo zu nameščence, tako da se bo tedensko, o/iromn mesečno izplačevala samo akontacija To ~e je obneslo /e v mnogih obratih. Važno je tudi opuščanje malih zneskov (pfeningov) v obračunih sporazumno z uslužbenci v tem smislu, da se pri zaokrožen ju dobljene vsote porabijo /n druge namene. Predlogi gredo za tem da se ti /noski porabijo za posebno skupno blagajno a!i pa za splošnnkorislne nnmene, ali pn tudi za prenos v naslednji teden, o/iromn mesec, odnosno za obračun na koncu leta. Strojna tovarna išče izkušenega strojnega inženirja ali tehnika s prakso za službeno nadzorstvo v Ljubljani. Takojšnje ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pod »DIN Norinc. KULTURNI OBZORNIK Ljudske pravljice iz Dobrepolj Neumorno marljivi in neutrudni do-brcpoljski župnik Anton Mrkun si jc zamislil posebno Narodopisno knjižnico, v kateri naj bi v posameznih sešitkih zbral in objavil vse gradivo, ki zanima narodopisca za posamezni določeni okraj, namreč za velikolaški okraj. Tako je izdal že dva zvezka Narodopisne zbirke, v katerih je orisal narodopisne običaje pri kmetih in obrtnikih ter poseben narodopisni sestav sedanjih stanov tega okraja. S tem je rešil za poznejši čas zanimivo narodopisno gradivo, ki bo bodočemu sintetiku slovenskega narodopisja prišlo izredno prav. Sedaj si je našel tudi sodelavce, ki nadaljujejo njegovo delo oziroma delajo po njegovih navodilih. Tak Mrkunov sodelavec je učitelj Ljubič Tone, ki jc s peresom in risbo zbral cel šop pripovedk iz velikolaškega okolja ter jih sedaj podaja v 3. zvezku Mrkunove Narodopisne knjižnice: »Ljudske pripovedke iz Dobrepolj«. Je to lepa zbirka, ki jo bodo tako veseli otroci kakor narodopisci, saj prinaša nekaj lepih, siccr že splošno znanih pravljic, toda lokaliziranih na kraje v velikolaški okolici, v čemer pomeni zbirka pendant Tomažičevim pohorskim pravljicam, na drugi strani pa imajo znanstveno vrednost v tem, ker pokaže, kakšne pravljice žive med narodom še sedaj v tem kraju. Pisatelj namreč v uvodu pove, kdo mu jih je pravil, dočim je »kako« spremenil v svoj literarni slog. Zato je zbirka lepa mladinska knjiga, ki jo še posebej priporočamo, pa tudi značilna narodopisna, ker izpričuje, kakšne variacije znanih pravljičnih motivov so si ustvarili Dobrepoljci. Zapiso-vatelju samemu so dale tudi misel, da se v tem izboru zrcali tudi duhovna usmerjenost Dobrepoljčanov, ki ne ljubijo ne veselih ne šegavih pravljic, temveč pobožne ter s poanto o posmrtnem življenju. Ljubič je tu na novo povedal znane legende o Tomažu in smrti, o sv. Gregorju, o Tomažu v luni, o gradu na Gorici, o An-tonaču, ki je s pametjo skregan, o čevljarju, ki jc bil v vicah, o gostilničarju »brez skrbi«, o neusmiljenem grofu, o treh vragovih nevestah, o Uršuli, prekanjenem Juretu, treh bratih in treh vdovah, o deklici, ki je šla po luč, čarobni piščalki in meču, čudežni laneni bilki, Alenčici in dvajsetih razbojnikih, o kovaču Petru, Ježi babi, pastirčku in čarovnikovi hčeri, o dvanajst črnih devicah in Ce je to res? Večinoma sami znani motivi, ki pa so tu povedani na novo v dobrem slogu učitelja Ljubiča ter že lokalizirani v velikolaški okraj. Za nameček je Ljubič dodal še formulo, s katero babice, naveličane pripovedovanja, zaključujejo svoje zgodbe (pes Nehaj) ter pravljico Grad na Gorici v dialektu, kakor jo jc v radio govoril učenec Gale Miha iz Male vase. Ta zapis ni sicer znanstveno grafično natančen, je pa po posluhu zvest. Narodopisna vrednost teh pravljic je ta, da je s to zbirko ugotovljeno, katere pravljice so našle med ljudi v tem kraju, ter bo pač treba že ugotavljati, po kakšnih polih (ali že od nekdaj žive tu, ali po šolskih berilih itd.). Kot branje jih pa priporočamo staršem, da jih poklonijo otrokom, ki so željni pravljic, tudi če so iih že slišali, pa jih tu bero v novi obliki, kar je bistvo vsakega živega pripovedovanja. Pa še ta namen ima knjiga: naj si zlasti starejši ljudje nabavijo to zbirko, da se nauče vsaj nekaj dobrcpoliskih pravljic, da bodo vedo-željni deci lahko pripovedovali, ter tako vzdrževali tradicijo svojih dedov in babic in staršev. Ljubičove ilustracije poživljajo besedilo. Zbirka stane 24 lir. td Pevski nastop v Operi Pred leti smo morali slišali pritožbe. da imamo v našem koncertncm življenju preobilje vokalnih koncertov, instrumentalno, zlasti sinfonično glasbo pa da skoraj čisto zanemarjamo. To nesorazmerje se je sedaj preobrnilo v korist instrumentalnih koncertov; pevski nastopi so zadnji čas žc prava redkost. Zato nam je bilo kar v oddih, dn smo mogli slišati v ponedeljek v Operi akademijo drž. učiteljske šole, katere pretežni del je bil sestavljen iz pevskih točk. Tudi nekaj instrumentalnih skladb smo slišali; tako jc godalni orkester, pomno- žen z nekaterimi izvcnšolskimi godbeniki, odigral pod vodstvom prof. Fr. Staniča dve samostojni točki in isto-tako spremljal dve pevski točki. Številen orkester dosti dobro zveni, posebno če upoštevamo, dn to niso poklicni godbeniki, ampak dijaki in dijakinje, ki je zanje instrumentalen pouk sicer obvezen, ne morejo mu pa posvečati vseh svojih moči. Nalo jo sledil ljubek prizorček najmlajših iz otroškega vrtca, ki jih je pripravila gdč. Vencnjzovn. Zatem je mladinski zbor vodnice ustrezno odpel pod vodstvom prof. SI. Mihelčičn t r i lažie pesmi, dve od njih Mihelčičevi. Kazno je bilo, da bi zbor zmogel tudi težje, skladbe. Nato ie dekliški zbor pod vodstvom prof. 1. Ilepovša znpel osem pesmi. Zbor je gosto zaseden, ima dober pevski material, ki jc lepo izoblikovan; izgovarjava jc razločna, posamezni glusovi so pravilno odtehtani. Zn zaključek je odpel še mešan zbor dve pesmi: moški glusovi zvenijo dobro, pri njih ni opazili mutacijskih nevšečnosti, ki se pri gimnazijskih zborih tako rade pojavijo, so pa teže gibljivi kot ženski glasovi. Tudi mešan zbor je spretno vodil prof. Re-povš. Med posameznimi točkami so liilc tri deklamacije, med njimi ena zborsko, ki so izpolnile nekatere deloma dolge odmore. Obligntno klavirsko spremljavo je pri zadevnih točkah oskrbel g. Jože Osann. Omeniti moramo še uvodne besede h koncertu, ki jih ic govoril g. ravnatelj I. Prijatelj. 1'olcg pozdrava navzočim zastop- nikom oblasti jc zlasti poudaril socialni značaj koncerta. Vsa prireditev je izzvenela v prepričanju, da ima drž. učiteljska šola v glasbenem pogledu lepe razvojne možnosti in tudi spretne pedagoge. V nekoliko bolj normalnih razmerah bi želeli pri sestavi sporeda več smotrnosti in zlasti pri najmanjših več povezanosti z našo narodno pesmijo. Številno občinstvo jc odhajalo od prireditve z zavesi io. dn je drž. učitelj-skn šoln storila letos tudi v glasbenem oziru več kot pa bi to mogla v teh izrednih razmerah storiti katera koli druga šola. M. T. Slovenska ura v tržaškem radiu. V nedeljo, II. junija, jc bila pri tr/.nški kulturni uri na sporedif v glavnem umetna glasba. Uvodno recitacijo k skr jančevi »Mafcnkic je po Cankarjevi noveli »Spomladi« priredil inž. L Pengov in jo tudi sani recitiral. Sledila jc sinfonična pesnitev L. M. šk r j a n -ca »M aren k a«, po Cankarjevi noveli »Spomladi«. Igral je veliki sinfonični orkester ljubljanske radijske postaje pod vodstvom dirgenta D. M. Pijanca. Nato je člnaiea narodnega gledališča v Ljubljani ga. M. šnrieevn recitirala Prešernovo »Leno Vido« in g. S. jan Prešernovega >Ro"dina in \ r-janka«. Slovenski vokalni kvintet je /n koncc ure /aigrnl Ileidrichovo »Pod oknom«. Kot je pri primorskih .Slovencih zaželena slovenska beseda, jc prav tako tudi glasba naših mojstrov. Ram gre dobiček knjižne Mole Zimshe pomoči? Ljudska tombola Zimske pomofi je imela izreden odziv pri ljudeh. Gotovo pa vsakogar zanimajo tudi končni rezili tati tombole, ne le kdo je zadel dobitke, ampak tudi, kako ie potekala tombola v celoti. Stopil sem torej k predsedniku g. Velikonji in ga o tem povprašal: »Prosim, povejte mi, kako je s tombolo?« »Ljudska tombola je končana. Pri izvedbah te tombole smo zasledovali predvsem tri cilje, in sicer: t. da razširimo slovensko knjigo med slovensko ljudstvo. Skupno je prišlo med slovensko ljudstvo Ljubljanske pokrajine nad 9000 knjig. Za dobitke smo potrebovali 6845 knjig in 56.200 lir, kolikor so znašali dodatni dobitki pri tomboli za nakup knjig po prosti izbiri, Šole in učenci, ki so se prav posebno izkazali pri prodaji tombolskili tablic v Ljubljani in Novem mostu, bodo dobili kot nagrado 214 knjig. Zanimanje za knjižno tombolo je bilo zelo veliko. To se vidi že iz tega, da smo namesto 25.000 tombolskih tablic, kakor je bilo prvotno v načrtu, prodali 60.000 tablic. Prodanih 60.000 tablic odpade na Ljubljano: 52.000, Novo mesto 1200, ostali kraji 6.800. skupaj 60.000 tablic. Ljudska tombola je imela 1030 dobitkov in sicer: 400 dvojk, 180 trojk, 180 četverk, 120 petork, 60 tombol 2. du nudimo tudi grafičnemu delavstvu, ki je prav sedaj v težkem položaju, vsaj malo zaslu>ka. Zimska pomoč je založila za I -ko tombolo 5 knjig in sicer: Jurčič: Cvet in sad, Gregorčič: Oljki, Slapšak: Tri povesti, Velikonja: Anekdote, Bevk: po živalskem svetu. Vse te knjige so izšle v 0500 izvodih. Zaposlili smo 5 tiskarn in 5 knjigoveznic. Nadaljnjih 7 knjig za izvedbo ljudske tombole smo kupili na knjižnem trgu pri 5 založbah v 2130 izvodili. Te knjige je Zimska pomoč opremila v svoje namene ter pri tem delu zaposlila J tiskarni in 2 knjigoveznici. Poleg tega je pri delu sodelovalo tudi 6 umctnikov-iliistratorjev, 6 lite-ratov, ki so napisali uvode k posameznim knjigam, in 2 korektorja. Pri tem pa niso šteti literati, ki so sodelovali pri Zborniku Zimske pomoči. 3. doseči tudi primeren finančni uspeh in dobiti s tem vir dohodkov zn našo socialno akcijo. Tu
  • lz teopoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Nnj rajna počivata v mirn, njnnim dragim naše iskreno sožalje. Zgodovinski paberki 15. rožnika 1215. leta je moral angleški kralj Ivan »Brez zemlje« podpisati »Magno Charto libertatum«, ki je postala nato osnova ustave. Ponižani kralj je moral priznati svobodno izbiro škofov, davke bo nalagal le s privoljenjem »velikega sveta« in obljubiti, da ne bo noben svoboden državljan zaprt brez sodnega povelja. Plemstvo si je izgovorilo pravico braniti določbe te listine ludi z orožjem. 1589. leta so bili Srbi na Kosovn odločilni boj s Turki. Turki so doma v Srednji Aziji, pred Džirigiskanovimi Mongoli se je en del umaknil v Malo Azijo in sprejel Mohamedov nauk. V začetku 14. stoletja so osnovali malo državico, ki se je odlikovala po narodni enotnosti in izvrstno organizirani vojski. Jugovzhodna Evropa je preživljala ono dni dobo političnega razkroja. Bizanc, dedič nekdanje veličine Rima, 6e je zgubljal v notranjih borbah, ki so jih sosedje 6prelno izrabljali in osvajali kra| za krajem. Bolgarija je ie davno prekoračila dobo 6voje veličine, Srbija, ki je izgledala v času vlade Dušana Silnega kot pomembna sila in hotela poslati celo dedinja Bi-zanca, je po Dušanovi smrti razpadla na več državic, ki so bile med 6eŽika< zaposleni trgovski potnik, v Dolgatiovu (Rusija), lela 1889 rojeni Mihael Krasuov, stanujoč v Rožni dolini c. lX-31a, je na travniku stopil na mino, ki je eksplodirala. Hudo le bil Krasnov poškodovan po nogah in životu. — Dijak V. r. I. r. gimn. Marko Jakšo je v lorek popoldne pri telovadbi na Stadionu padel z orodja in si hudo poškodoval desno roko. —• Ključavničarski mojster, 56-letni France l'ol t in je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. — V Dobrunjah je padel in si zlomil levo roko petletni delavčev sin J. Bitenc. on priznava naš pokret Brez dvoma pomenijo take izjave iz ust tistih, ki so dve in pol leta molčali kot grob ali so pa bili na strani narodovih nasprotnikov, že same po sebi uspeh In gle), nekega dne so je izjavil za slogo Srbov v narodno-osvo-bodilnem pokpctu nihče drugi kot sam general Dušan Simovič. Toda " vsem tem je treba postaviti pravilno sodbo in jr.sno merilo. Ne zadostujejo namreč samo izjave in besede, temveč bomo vsakega vprašali tudi po njegovih delih' kje je bil in kaj jc počel.« Tako Magovac o sedanjih hrvatskih političnih možeh doma in v inozemstvu. In kakor misli o tem vprašanju Magovac, prav tako sodi o njem komunistična stranka, ker je to n)eno stališče in Magovec je samo slepo in poslušno orodje v njenih rokah. In nič več. Prav tako, kakor Sernec, dr Marušič in ostali slovenski izkoreninjenci. Službe 1 iSteio B Perteklna KUHARICA žeji slopili v slu>bo k manjši družini. O ose. bi »e dnbc informacije v tkoiijski dobrodelni pisarili. Miklošičeva 7. j Službe I I_dob« g IJKč-KA U Ho Ib teliiepa »prej-me kol praktikonla ali pnmo/nepa delavca avloineliallič. delavnica. Ponudbe pod »Posten« na upravo »Slovenca«. MJV ISfKM pnSIeno in pridno slu/kinjn ali po.ifež-nieo z h lakoj Urana dobra. Naslov v. upra vi »Sjnvcuca« pod šl. 51 Ib._ SLUŽKINJO pridno in poiteno, sprejmeta takoj dva slnrejla mkenea. Kn-dcljevo, Po\šetova 72. SK! ADISfNIKA srednjih let. po mož« nosli • prakso. evenl. mlnjlepa upokojenca, sprejme podjelje v Ijubljanl, Ponudbe z navedbo dosedin jena službovanja pnd Šifro »Po*len in veslen« na lipravo »Sovenea« do 20. julija. 5141. g Vajenci j V A JENKO za modistovsko obrt, sprejmem. — Salon Stefnar, Stritarjeva 9. um LOKAL (DELAVNICO! eden večji ali dva mnnjta prostora, i*čcm /a mirno obrt. Ponlld. be na npravo »Slovenea« pod »Okr.ii«. »4V | Sobe I a »»ga o 1 ZAKONCA brez ni rok. iSčets opremljeno sobo. — Ponudbe na tiiiravn »Slov.« pod P/»Mirua« 5150. j PoimdbeJ ROČNA URA se je izfubila T torek zvečer na Poljanskem nasipu ob mestni hiši. Tošten najditelj naj jo odda proti nagradi j>ri nrarju Korosrc — Sv. Petra ccsla 55-1. ZGUBIL SEM v ponedeljek zvečer denarnico z dokuinenu na ime Rozmane Jože in z nekaj denarja. Po*trn najditelj se naproša, da jo odda proti uaeradi v Mestnem domu, gasilski u ra d._ g Pridelki I KOŠNJO TRAVNIKOV znotraj in zunaj bloka oddam za otavo. Pojasnila: Dolenjska c*;-sta 12. | Prodamo E VOLNENO BLAGO predvojno, /a oblek", prodam. — Naslov v uptavi »Slovenca* pod ftt 5143. BR A MOR JE prav gotovo pokončate s Rramorin zrni. L navodilom v drogeriji Kane, 2idovska ul. 1. MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe. Ščurke, molje, miii, Kodgane, voluharje in tn morje zanesljivo pokonfutc * sirupom, k i pa dobite v droge-riji KANC, Žido\ska 1. PEGE IN LISA J vam zanesljivo odstrani »MBA' krema. OROGERIJ A KANC. 2idovska ulica 1» PRODAM nmivalno porcelanasto garnituro, marmorno ploščo in usnjen kov-rog, pri| raven /a železničarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod ii. 3148. DVE LEPI lorberjevi drevesei, prpda. Poizv* se Sv. Petra c. 62, priUifjc. desno. (I PRAVIT. JUTA VREfE len- prave juta »reče. dokler traja talnta ugodno naprodaj Pe-tronnfta. I jubljana — Ciril Metodova it. 33« prej Tvr*eva. [ Kupimo STEKLENICE IH^ske, r«-lene, vsako količino Inii1'"10 lakoj -»AIAO«, Kotizej. KUPUJEMO prazna cementne In slli.ie papirnate »reče PE1RONAFIA. Ifrto. »a cest« RAZNOVRSTNE PREDMETE vam vnovči takoj v gotovino Trgovska pisarna za bančne in denarne posle Al. Pla-ninSek. Ljubljana — Dvoriakova ulica 3-1. STEKIENICB razne trste. kupujemo Plačamo dobro N'a v« lo željo tib prevza menio na donio R (»u*no Vodnikov trg a |_KolesaJ PLAČAMO IZREDNO DOBRO zn stare biciklje ter gume za kolesa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pori št. 5160. MOŠKO KOI O ptov dobro ohranjeno, prvovrstna znsmka, prodam. — Naslov v upravi »Slovenea« pod V Ii S S N Ii K. »Veseli me, da sem še pravočasno prišel!« Njegov bratranec Jakob Bruck je veselega obraza stal pred njim. »Se pravočasno prišel? temu pa? Zakaj?« Antonovo vprašanje je bilo tako nedvoumno kot njegovo vedenje. Ker je bil Jakob Bruck zadnja oseba, ki jo jc v tistem trenutku želel videti — razen Danijela Brucka, seveda — ni skušal prikrili 6vojih čustev, saj ni uvidel, zakaj bi jih Tc£a človeka je na vso moč mrzil Pokazal mu je ludi svojo mržnio, :n zatorej, čemu ga le ta človek ne pusti pri miru? »Neprijetno mi je, da te vidim, kako si še zmeraj tako neprijazen,« je rekel bratranec z užaljenim glasom. »Mislil bi, da je včerajšnji žalostni obred pripomogel k temu, da zabriše sleherno čustvo nesoglasja V vsakem primeru pa te želim prepričali, da me vodijo le naibolj prijateljska čustva, ko scin te dane; zjutraj prišel obisket Prišel sem —« odstranil je namišlieni drobec prahu s popolnoma čistega suknjiča — «da ti želim srečno pot in te spremim pri odhodu « »Zares silno prijazno od tebe. Toda saj niti nc vem še, če odhajam « Anton bi sc bil lahko zasmejal Opazil je. da ga Jakob ni gledal, ko je izražal svoja brat-ranska čustva Dozdevalo se mu ie silno čudno, da bi bil ta človek, kateremu je očitno pokozai, da ga ne ie mrzi, ampak mu tudi kar nič ne zaupa, da bi se bil potrudil priti k njemu z belo zastavo premirja in mu stavil malone bolehava ponudbe! Prišel ie, da bi ga spremil... Kakor blisk se je znova prikazala suninja. ki mu ie tlela v duši od takrat, ko je bil Jakob Bruck jdprl usta Zakaj je ta'človek hotel iti z njim na kolodvor? Iz prijateljskih nagibov gotovo ne Ampak, da ga vidi, ali v 'ceniti odpotuis iz mesta! »Ne odhajaš'« Videti ie bilo, kakor bi se Bruck kar dušil Nieeovo zbegano vedenje bi bilo prav zabavno, čc Anton ne bi bil čutil, da po^na vzrok, zakaj je ta človek skoraj izkričal svoie besede. »Pa saj greš vendar gotovo nazaj v Berlin?« To pot ie bi! njegov glas bolj naraven, posrečilo se mu je, da 6e 1» nekoliko obvladal »Nekega dne že Za zdaj pa šc ne vem kdaj zato tudi ne morem reči nič. Kaj, zlomka pa ima opraviti to s teboj, bi rad vedel?« Antonovo razpoloženje sc je bilo spremenilo Sprva ga je ie mikalo, da bi gi ma!o potegnil toda zdaj. ko ie bil bn;j ali mani prepriJon da pozna vzrok ta čudne skrbnosti svojega bratranca, se je tc- čustvo limiknilo besni tezi Za^aj ie bilo obema Bruckoma toliko do tega, da odide iz Sleltina? Zopern. spaJcn izraz ieze se ie prikazal Jakobu Brucku na obr,izti. in v tc| spačeno«li «i Antnn ni moge! kaj, d;i ne bi opazi!, kako imen;tno so se bratran-čeve oči pri tej priliki zfiesketalc. Ftlr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarlč — Heransgebei. Iz' JatelJ: Ini Jože Sodja — Schrtftlelter, ire^nim Janko Halnei. Suženjstvo v dvajsetem stoletju je hujše kot je b Io suženjstvo v starem veku: pagansko suženjstvo je vklepalo roke, moderno suženjstvo, kot ga prinaša komunizem, vklepa tudi duha in srce SEOVBNEC 15. junija 1944 ČETRTKOVA STRAN Ob nekaterih uspehih, ki jih je komunizem v svetu in pri nas imel ,se marsikdo sprašuje, v čem je moč komunizma. Ali je njegova eksplozivna revolucionarna sila v njegovih idejah, ali kje drugje. Ce je njegova moč predvsem v z-notnih idejah, je treba te ideje razkrinkati. Ce pa niso ideje tisto, kar je prineslo svetu s komunizmom toliko gorja, potem je treba v komunizmu poiskati tisti element, iz katerega ima komunizem vso svojo revolucionarno silo, ga razkrinkati in onemogočiti. j V zgodovini lahko večkrat opazujemo, ( kako jc neka ideja razgibala ljudske ma- | Komunizem je sprva moč idej zanika-val. Ker izhaja iz grobega matcrializma, je učil, da je gibalo sveta snov in njene sile. Ideje so po nauku komunizma lc plod materialnih, ekonomskih razmer in se z njimi razvijajo in spreminjajo. Dosledno temu so prvi komunisti precej zanemarjali ideološko borbo. Ideje in ideološko borbo so kvečjemu smešili. Sc vero je Marks odpravil s kratkim: pustimo jo vrabcem na strehi! Po Marksovi dialektiki gre svet itak nujno v kolektivizem, torej v nove »ekonomske« razmere in nove ekonomske razmere bodo same po sebi prinesle nove ideje. Čemu bi se torej sedaj z njimi opletali. Treba je le, da se ustvari skupnost med delavci vsega sveta, ostalo bo šlo samo od sebe. »Prolctarci vsega sveta, združite se!« to je bil njihov klic. Življenje brž razkrije zmoto Toda naj sc zmotni nauki na papirju še tako lepo berejo in si navidez logično sledijo, življenje ima svojo logiko in hitro razkrije zmoto. Ljudskih mas ni mogoče razgibati, če jim ne daš neke ideje; prolctarci vseh dežel se bodo združili samo ob neki skupni ideji. Svet sam od sebe prav čisto nič nc leze v kolektivizem; če hočejo komunisti kolektivizem ustvariti, morajo najprej maso razgibati in jo pridobiti za idejo kolektivizma. Praktični organizatorji mednarodnega komunizma so tako lahko brž spoznali zmotnost njih Kakšne so tiste ideje, ki jih komunizem ponuja ljudskim množicam? Dosledno bi bilo, da bi se komunisti odpovedali Marksovemu dialektičnemu materializmu, saj so morali v lastni praksi spoznati njegovo zmotnost. Ideja, ki sama zavrača pomen idej in jih podreja gospodarskim razmeram, pač ne bo mogla ogreti ljudskih množic. Namesto idej — slepiva gesla In vendar so komunisti ohranili dialektični materializem kot podlago svojemu nauku. Toda masi o njem malo govorijo. Namesto idejnega sistema ponujajo masi le neke drobce svojega programa. Iz svoje mcšanice so izluščili idejo o raju na tem svetu, idejo o novem redu in novem človeku in s temi idejami, s temi gesli so šli med množice. Teh gesel so se nekateri oprijeli; toda na kaj več niso mislili. Ce se pa kdo z veliko potrpežljivostjo pretolče skozi vso dolgočasno komunistično ideologijo, mora biti na koncu razočaran. »Sistem« brez sistema, brez logike, predvsem pa brez upotevanja človeške narave; praktično trajno nemogoč, začasno pa vzdržljiv le z najhujšim terorjem. Tudi vabljive ideje o novem človeku, o novem redu, o raju na zemlji izgubijo vso vabljivost, ko jim pogledaš v obraz. »Novi« človek je v tem nov, da neha biti človek; postane pa po eni strani stroj, po drugi strani žival; »novi« red je samo v tem nov, da obnavlja suženjstvo, ki ga ie človeštvo odklonilo že pred dvema tisočletjema: ideja o »raiu« na zemlji pa je od vseh komunističnih gesel Pri nas na Slovenskem so skušali komunisti razgibati ljudske množice in jih pridobiti zase z najrazličnejšimi gesli. V zadnjih dveh letih so za združevanje in organiziranje mase okrog komunistične partije porabili idejo o »osvoboditvi«. Če je že pred dvema letoma vsaj za nekatere ljudi imela ta ideja nekaj vabljivega na sebi, mora danes vsakdo uvideti, da je ta ideja zlagana, nespametna. V času, ko se na svetovnih bojiščih izčrpavajo stomilijonski narodi, ko nasprotujoči si tabori razpolagajo z gigantsko oborožitvijo, se naj mali narodič odpove mirnemu zavetju, odpove naj se miru in redu ter se sam od sebe vrže v vrtinec, ki ga mora uničiti: v slepi vnemi se bori proti samemu sebi, kolje svoje ljudi, uničuje lastno narodno premoženje, iz lastnega svobodnega naroda napravlja narod beračev in brezdomcev. Ali je tu mogoče govoriti o «osvoboditvi«, o neki ideji osvoboditve? Kaj torej druži komunistične tolpe, da se — čeprav razkropljene in razpršene — zopet združijo? Ideje? Ko so pa tako revne in neumne, da vsak otrok lahko razkrije njih zlaganost. Dialektični materializem, ideja, ki idejam jemlje vrednost in jih podreja snovnim silam; »raj« na zemlji, ki je v najboljšem primeru dolgočasje brez primere; »novi« človek brez lastne volje in misli, slepi nndreien sistemu; »osvoboditev«, ki uničuje tistega, ki naj bi bil osvobojen. Ali bi mogel kdo »praviti skupaj večjo idejno revščino? se. Vzemimo za primer samo križarske vojske. Kratko geslo: Rešimo sveto deželo iz rok nevernikov! je dvignilo evropske narode; mase so se začele valiti proti vzhodu. Napori, trpljenje, porazi, nič jih ni omajalo. Ideja je bila močnejša od vseh naporov. Ideje vodijo in oblikujejo človeka, ideje vodijo in oblikujejo svet. Lepa, vzvišena ideja napravi iz človeka viteza, borca za vse dobro in lepo; grda, nizka ideja napravi iz človeka žival Prave ideje prinašajo svetu red, mir, blagostanje; zmotne ideje prinašajo nered, nemir, upore, nasilja. lastne teorije. Niso nove ekonomske razmere tiste, ki ustvarjajo nove ideje, marveč nove ideje spreminjajo socialne in ekonomske razmere poleg drugih činite-ljev seveda. Svet ne vlada groba materija in njena surova sila ampak ideje. Ljudskih mas ne družijo in ženejo v borbo neke lajne snovne sile, ampak lc neke nove ideje, ki se jih je masa oprijela. Ob tem spoznanju, ki ga je dalo praktično delo, so šele komunisti začeli polagati važnost na ideološko borho, na idejno preoblikovanje ljudskih mas. Masi je treba dati neko idejo, jo ob ideji združiti in organizirati ter jo za idejo tako navdušiti, da bo slepo drvela tudi v svoj pogin, ako je to v korist ideji. Tedaj šele je komunizem tudi začutil potrebo po sodelovanju inteligence. Dokler je šlo lc za združevanje proletariata, to je za zbiranje snovnih sil, ki naj po neki notranji nujnosti zrušijo sedanji ekonomski red in ustvarijo novega, toliko časa je bila inteligenca odveč. Vsakdo, ki ni imel žu-ljavih rok, pa čeprav je bil ves zgaran od duševnega dela, jim je bil buržuj, trot, ki živi od dela njihovih rok. Sedaj se je pa naenkrat obrnilo. Niso nove ekonomske razmere pot do novih idej, pač pa so nove ideje pot do novih ekonomskih razmer. Ne zadošča samo zbirati proletariat, treba je proletariat in ostale ljudske množice obdelavati z novimi idejami. To pa zmore samo inteligenca, ki ie tako navidezno dobila prvo mesto v komunizmu. gotovo najbolj revna. Se potem, ko odštejemo od komunističnega sistema vse nasilje, ves despotizem, vse suženjstvo in mislimo zgolj na družabne odnose v komunističnem sistemu, si kaj bolj dolgočasnega sploh ne moremo misliti. Uničenje družine, odprava zasebne lastnine, popolna »enakost« življenja in mišljenja, ali je še kaj bolj pustega in nemogočega na tem svetu? Kako bi bilo mogoče s tako revnimi in tako neumnimi idejami pridobiti množicc? Vsak narod so slepili z drugačnimi gesli Komunisti so sami čutili, da ob teh idejah ne bodo mogli zbrati in organizirati vseh ljudskih množic, ki so jim potrebne za izvedbo svetovne revolucije. Treba bo doliti novih idej, novih gesel, ki bodo masi bližja in bolj vabljiva. V času pred vojno so zato za vsak na.od poiskali tisto geslo, ki je bilo zanj najprimernejše. V demokratičnih državah so komunisti čez noč postali varuhi demokracije, v kolonijah branitelji tlačenih narodov proti »nasilni beli rasi«, povsod pa vneti zagovorniki »tlačene osebnosti in osebne svobode«, in še prav posebej poborniki za mir med narodi, ki so ga sami najbolj ogrožali. Te ideje in ta gesla so bila komunistične vabe, okrog teh idej so zbirali in organizirali razne ljudske fronte, svetovne kongrese za mir, odbore za brambo demokracije. Gesla so se spremin:ala s časom in razmerami, ljudje iz ozadja, to pa je ostalo isto. Vsa moč komunizma je iz satanskega sistema Ob tej revščini je prišlo komunistom na pomoč spoznanje, da ideie ne vplivajo na ljudske mase samo po svoji notranji moči, ampak predvsem po tem, kako znamo te ideje masi približati, jih napraviti vsem razumljive in otipljive. In v tem so se komunsti izurili. Kakor kramar ovije svojo ničvredno šaro v lepe pisane papirčke in jo potem drago prodaja, tako so komunisti svojo idejno revščino obdali z nekim zlaganim sijem in jo skušali masi priljubiti. Svoje nelogične ideje brez sistema in svoje nemogoče obljube napravijo enostavne, razumljive, same ob sebi umevne, naravnost otipljive. 2e dve leti obljubljajo osvoboditev čez štirinajst dni in vendar se še dobijo ljudje, ki njihovim obljubam verjamejo. Da pa se maso ob tako šibkih obljubah in idejah vendarle trajno drži skupaj, je treba nekega sistema, ki trajno pritiska na maso, jo obkroža, drži v stalni napetosti, da nima časa premišljevati in razglabljati, ampak vedno sprejme to, kar drugi ponujajo, In ker komunisti nimajo močnih idej, so si morali ustvariti močan sistem, da kljub šibkim idejam držiio svoje tolpe skupaj. Vsa moč, kolikor je komunizem ima, ni iz idej, ampak iz njegovega satanskega sistema. Njegove ideje so nevarne in pogubne, toda lahko jih je razkrinkati in pokazati njih zmotnost in zbeganost. Sistem pa te pogubne in zlagane ideje vsiljuje ljudem z žilavo vztrajnostjo, in zato ima r.eke uspehe. Ker je ta sistem poleg tega še zakrinkan, je borba proti komunističnim zmotam včasih težka, kljub temu, da je zmotnost komunističnega nauka prav lahko dokazati. Tak pritiskajoč in vseobkrožajoč sistem so komunisti vpeljali tudi v svojo OF. Ni dvoma, da sc je v OF izlilo vse, kar je bilo pri nas kriminalnega; gotovo jc tudi, da so se mnogi šele pri delu v OF omadeževali z zločini in sedaj čutijo, da jim je povratek v pošteno človeško družbo nemogoč. Oboji bodo pri OF pač vztrajali do konca že zato, ker so obremenjeni z zločini. Posebno iz vrst meščanov in malomeščanov je pri OF mnogo stremuhov, izgubljenih eksistenc in užaljenih »veličin«, ki čutijo, da imajo samo v tako zločinski družbi kot je OF, možnost razvoja in uveljavljanja. Vendar s tem še ni vse razloženo. Posebno iz vrst naših kmečkih ljudi jih je gotovo mnogo, ki so prišli v komunistične vrste sprva morda neprostovoljno ali zaradi nepoznanja stvari; toda ko so že bili v tolpi, jih je zagrabil ta komunistični sistem, jim vcfepljal nove ideje in jih zanje navduševal, ne da bi jim pustil vsaj malo časa in možnosti, da te ideje sami razmislijo in spoznajo njih zlaganost. In steber tega pritiskajočega sistema v OF je politkomisar. Vloga politkomisarja Za politkomisarja so izdali komunisti poseben učbenik (Tomaž Poljanec: Partizanski politkomisar, kratek pregled dela dobrega politkomisarja), kjer so obsežna navodila za njih delo. Učbenik jc napisan v napetem, propagandnem slogu in skuša komunistične cilje OF kolikor mogoče zakriti. Vendar povsod udarja na dan komunistična teorija in komunistična praksa. Ze ustanova politkomisarja je tipična komunistična ustanova. To učbenik sam priznava, ko piše: Boljševiški politkomisarji oktobrske revolucije in državljanske vojne so bili eden od stebrov zmage ruskega delavstva. Španske republikanske armade si ne moremo Eredstavljati brez njenih politkomisarjev judske fronte Danes so se politični komisarji zopet uveljavili v Rdeči armadi Sovjetske zveze in se uvedli v vseh partizanskih vojskah.« Politkomisarji — samostojno telo Zanimivo je, da ima komandni sestav OF dve samostojni liniji. Prva je vojaško-poveljniška, druga pa je samostojna linija politkomisarjev. Učbenik piše o tej ustanovi tole: »Ustanova politkomisarjev obstoja ▼ vojski kot samostojno telo, oddeljeno in vzporedno z ustanovo vojaških poveljnikov (komandirjev in komandantov). Podrejeni drug drugemu v hierarhičnem redu so odgovorni politkomisarji neposredno najvišjemu političnemu forumu. Politkomisarji so predstavniki ljudstva v vojski, to je predstavniki najnaprednejšega in vodilnega dela ljudstva, njegove politične stranke. Politkomisarji v španski republikanski armadi so bili predstavniki Ljudske fronte in vlade Ljudske fronte v vojski. Politkomisarji slovenske narodno osvobodilne partizanske vojske so pred- ! stavniki Osvobodilne fronte in njenega Izvršnega odbora v vojski. S tem postane politkomisar garant za izvajan;e politične linije OF v vojski. V najsplošnejšem odgovarja politkomisar pred OF v sledečem: a), da služi vsa dejavnost partizanske edinice ciljem OF in da je taktika edinice v skladu s taktiko OF v posameznih etapah naše narodne (beri: komunistične) revolucije; b) da čuva enotnost OF ln skrbi za zbliževanje njenih sestavin; " c) da partizanska cdinica, njen komandni sestav in moštvo ne odstopajo od smernic OF. Kot posebno telo spada politkomisa-riat v komandni sestav, ki se s tem sestoji iz dveh samostojnih sestavnih delov: vojaškega poveljstva in politkomisariata. Oba sestavna dela sta enako važna in enako odgovorna in se v svoji dejavnosti izpopolnjujeta. Ta enaka važnost dobi svoj zunanu izraz v tistem rangu, v katerem stoi!!a komandir in politkomisar iste edinicc.« Komandir in politkomisar sodelinefa pri vseh važnejših vojaških ukrepih. Pred predpostavljenimi poveljstvi odgovarjata oba enako, posebej pa še vsak za svoj sektor. Poseocj pa je naloga politkomisarja kontrola. Kontrolirati mora moštvo, pa tudi prirejenega komandirja in poročati navzgor. Naloga politkomisarja: vzgajati revolucionarje Iz tega učbenika povzemamo da je glavna dolžnost politkomisarja vzgajati in kontrolirati. Vzgaia naj moštvo in ga navdušuje za cilje OF, ktntrolira naj pa moštvo in prirejenega komandirja, kako izpolnjuje povelja. Ze iz navodil za politično Šolanje moštva se vidi, kakšni so cilji OF Učbenik pravi: »Politično šolanje moštva in komandnega sestava je vsakdanji opravek politkomisarja. Visoko mora dvigniti prapor revolucionarne teorije. Nauk Karla Marksa: »Brez revolucionarne teorije in revolucionarne prakse, mora preiti v kri in meso vsakega partizana. Vsakomur ie treba v pravi luči prikazati važnost revolucionarne politične izobrazbe. Vsakdo Vsakdo se mora zavedati, da kolikor bolj si bo osvojil zakone današnje kapitalistične družbe v dobi najbesnejšega imperializma in revolucij, toliko lažje se bo znašel v kompliciranih bojih naše borbe, toliko bolj bo lahko koristil naši stvari.« Torej: vsakdanj opravek politkomisarja je šolanje in vzgajanje moštva; cilj te vzgoje pa je napraviti iz ljudi, ki_ so mu dodeljeni, zagrizene revolucionarje. Vendar je pot od poštenega in nevednega kmečkega fanta do komunističnega revolucionarja precej dolga. Treba je vse potrpežljivosti in previdnosti. Učbenik zato naroča, da je treba začeti pri enostavnih vprašanjih, pri tistih, »ki se jih vsak partizan postavlja in na katera išče jasnih in nedvoumnih odgovorov.« In da se ne bi kak mlad politkomisar v svoji vnemi za »revolucionarno teorijo« zaletel in naivnemu moštvu, ki še vedno misli, da se bije za »svobodo«, prekmalu razlagal revolucionarno teorjo, je v učbeniku naštetih cel kup naslovov za začetna predavanja. Nato učbenik nadaljuje: »Iz vseh teh predavanj in iz vsega političnega dela sploh mora žareti neomajna vera in prepričanje v sigurnost in neob-hodnost naše zmage. To prepričanje, ki mora temeljiti na znanstveni podlagi (hm!) napravlja iz politične izobrazbe tisto moralno silo, ki daje borcu moč, da premaga vse težkoče.« Moralno politično delo politkomisarja Prva dolžnost komisarja je poučevati moštvo v revolucionarni komunistični teoriji. Takoj druga in morda še važnejša naloga pa je, da vzdržuje moralo v komunistični edinici. To nalogo obravnava učbenik pod naslovom »Moralno-politično delo politkomisarja«, kjer pravi: »Politkomisar je žarišče, iz katerega žari morala in duh edinice. On daje ton Kako naj se to politično-vzgojno in I navduševalno delo vrši? Učbenik navaja I dva načina: a) predavanja na političnih urah. »Predavanja drži politkomisar sara ali kak politično izobražen komandir ali kak Rartizan pod kontrolo politkomisarja. avzočnost pri političnih urah je za vse moštvo in komandni sestav obvezna. V slučaju, da politkomisar ne more sam sestaviti kompletnega predavanja, naj bo namesto tega diskusija, ki jo je treba umeti sprožiti, jo voditi in jo napraviti zanimivo ter tako z združenimi silami razsvetliti posameznna vprašanja. Take diskusije o posameznih vprašanjih lahko organizira vsak politkomisar, za nje je treba izkoristiti naše časopisje, literaturo, radio poročila, sovražne vesti itd.« b) Z nevezanimi razgovori. Učbenik pravi: Politkomisar ne sme misliti, da je on politkomisar in vzgojitelj samo tedaj, kadar se postavi v govorniško pozo in na urah, določenih v dnevnem redu, govori moštvu. Politkomisar ne sme izpustiti nobene diskusije, razgovora, opazke, ne da bi pri njih politično sodeloval. Nevezanim in slučajnim kramljanjem med partizani med odmorom, pri ognju, pred spanjem, mora politkomisar pazno slediti, popravljati napačna naziranja in politično vzgajati. Pri takih nevezanih razgovorih poedinci mnogokrat odkriteje iznašajo svoja mišljenja kot na organiziranih diskusijah. Zato je tako delo politkomisarja mnogo plodnejše kot politične ure same. S tem tudi preprečimo, da v takih razgovorih nastanejo izven kontrole politkomisarja razna nezdrava in nepravilna mišljenja. Zato pa se politkomisar ne sme oddaljevati od moštva, temveč mora biti vedno in povsod sredi moštva in z njim najtesneje povezan m ga tako neprestano kontrolirati in voditi.« Res ni povsod tako... Pisec se v učbeniku sam pritožuje, da manjka sposobnih in izvežbanih politkomisarjev. Dostikrat so morali postaviti za politkomisarja prvega študenta, ki so ga vsemu življenju edinice. On se ne predaja trenutnim razpoloženjem, temveč ustvarja razpoloženje. Posebno v težkih trenutkih je on tisti, ki ne klone z duhom, ampak s svojo besedo in osebnim zgledom vliva novih sil edinici, dviga duha in tako potegne za seboj vso edinico.« Če upoštevamo, da je takih izšolanih politkomisarjev morda res bolj majhno število, je vendarle gotovo, da tisti fanatični in izšolani komunisti, ki so v komunističnih tolpah prevzeli vodilne vloge — in vodilna vloga je vloga politkomisarja in ne morda komandirja, kot bomo še kasneje videli — na maso močno vplivajo. Zato nam je razumljivo, da 6e komunistične tolpe držijo skupaj kljub temu, da so bile že tolikokrat razbite in razkropljene. Vzgojo zavesti začnejo komunisti že pri novincih. Učbenik izrecno naroča, da »mora politkomisar vse novince sproti zbrati, pa če tudi je to en sam novinec, in jim dati prve vpoglede v cilje komunistične organizacije«. Pa tudi starim in izkušenim tolovajem komunisti še ne zaupajo, ampak jih vsak dan sproti znova in znova prepričujejo o pravilnosti in potrebnosti ustroja OF. Učbenik pravi: »Vsem ostalim partizanom je potrebno neprestano in neutrudljivo razlagati ves naš ustroj, zakon in pravila, kjer koli se opazi nerazumevanje in kršitve. Treba je uvesti kot pravilo, da politkomisar vsak nov predpis in naredbo, ki jo izda višja komanda, takoj politično obrazloži na sestanku. Sestanki tega značaja morajo postati vsakdanje delo politkomisarja. Na njih mora obravnavati vse delovne edinice, izvajati kritiko in samokritiko vsakega posameznika. Lahko rečemo, da delitev dela med politkomisar-jem in komandirjem obstoji v tem pogledu v tem, da komandir komandir*, politkomisar pa tolmači to komando.c dobili, prvega bolj načitanega in razgi» banega delavca. Zato seveda to propagandno delo ne izgleda povsod tako, kot je tu predpisano. Moštvo seženejo skupaj, politkomisar mu govori; če kak naiven prisilni mobiliziranec kaj preveč sprašuje ali celo zabavlja, mu pred zborom vljudno pojasnjujejo, toda že drugi dan gre »na patrolo« s katere se ne vrne več. Nekje v gozdu ga je »povohala Matilda«. Kjer pa so mogli nastaviti izvež-bane komuniste za politkomisarje — in v dveh letih so jih lahko vzgojili, če jim jih je v začetku manikalo — tam se delo politkomisarja in njegova vsepričujočnost mora poznati. toda kjer je, se mora poznati Samo pomislimo. Moštvo je popolnoma odrezano od sveta. Nikjer ne more dobiti novic, nikjer ne more zvedeti resnice. Edini vir novic je politkomisar. Potem pa to stalno obdelovanje moštva s komunistično revolucionarno teorijo. Politične ure, predavanja, diskusije, vsakdanji nevezani razgovori, vse ima en in isti predmet: revolucionarna komunistična teorija. In v ozadju vsega je zli duh, včasih viden, včasih neviden: politkomisar. On govori, predava, prisluškuje, popravlja, razlaga, usmerja. On ima načrt; ve, kaj mora iz moštva napraviti; ve, kaj mora preprečiti. Stalno je med moštvom, med moštvom ima že posebne zaupnike, noben razgovor se ne more vršiti, ne da bi imel politkomisar zraven svoje uho, ne da bi pojasnjeval, popravljal. Guta cavat lapi-dem ... Z vztrajnim, potrpežljivim delom se tudi skala omaje. Zato je neumno in naivno mnenje nekaterih, da je v hribih \e kaj idealnih nacionalistov. Kdor )e prišel v hribe prisilno ali iz nevednosti, je ali ušel ali pa je postal komunist. (Razen morda prav zadnjih prisilnih mobilizirancev). V dveh letih, odkar so komunisti začeli s svojim zločinskim delom ali od septembra dalje, je bilo zadosti prilike in zadosti časa za oboje: za to, da pobegneš ali za to, da postaneš pravi komunist, če že prej nisi bil. Komunistično suženjstvo vklepa duha in srce Iz vsega tega se vidi, da moč komunizma ni v njegovih idejah, ker so te ideje neumne in zlagane. Moč komunizma jc v njetj i vem cistcmu, v načinu, kako obdelava posameznika in dražbo. Ze iz primera naše OF vidimo, da politkomisar kontrolira vse življenje v komunističnih edinicah. Ni razgovora, ni besede, ki je politkomisar ne bi slišal, popravil ali zavrgel. Kot nevidni duh oklepa vse življenje v tolovajskih edinicah komunistična partija po svojih politkomisarjih. Politkoimsariat pa je samo ena oblika nadzorstva komunistične partije nad vsem privatnim življenjem. Isto nadzorstvo, samo v drugačni obliki bi izvedla komunistična partija tudi v civilnem, nevojaškem žvljenju. Komunistični sistem zajame človeka vsega, mu uklene duha in voljo in ga popolnoma zasužnji. Marsikdaj v zvezi s komunizmom govorimo o modernih sužnjih 20. stoletja. Toda s tem delamo silno krivico gospodarjem nad sužnji v starem veku. Ti gospodarji so razpolagali s telesom in delovno silo svojih sužnjev, niso jim pa uklepali duha in srce. Moderno suženjstvo, kot ga prinaša komunizem, pa uklene v človeku predvsem njegovo misel, njegove želje, njegovo voljo in šele po- tem, če se mu z vsem duševnim nasiljem to ne posreči, pritisne tudi s telesnimi, zunanjimi sredstvi. Zmota v komunizmu je jasno razvidna. Pogubne, neumne ideje, ki jih vsak otrok lahko razkrinka. Tcda te ideje se je po-služil nek dobro premišljen n s satansko doslednostjo izveden sistem, ki uklepa mase ljudi in jih usužnjuje sebi in zmotam Ako gledamo na komunizem, ga najlažje Crimcrjamo dobro izpeljani zločinski druž-i. Nameni, cilji, sredstva, vse je nečloveško, toda organizacija, sistem uporablja moderne in nasilne metode, zato ima neke uspehe. Največja tragika in lahko rečemo največja nedoslednost v komunizmu pa je ta, da pomaga pri zasužr.jevanju duha predvsem inteligenca, Iz tega se vidi kako daleč pahne ljudi napuh in domišljavost, saj je velik del tiste propale inteligence, ki sodeluje pri OF, šel tja predvsem iz neke naveličanosti življenja in pa iz nekega napuha. V komunizmu ni nobene pametne ideje, je samo sistem, ki uklepa duha in srrp Uto velja za OF, v njej ni nobena ideje, najmanj pa ideje o osvoboditvi, v njej je samo izpeljan komunistični sistem, ki uklepa vse, ki so se mu podvrgli. Komunisti so sprva moč idej smešili Komunistične ideje - velika revščina Pri nas so ilmMi geslo o »osvoboditvi« Pri pouku, pri ognju, pri jedi, pri zabavi, povsod samo: komun, revolucionarna teorija