il fleullRn.___________________ »inanmn v sretfo 22. mnrcn 1922,____________________ tu. teto' ^^^P^^k ^^^^B. B^B^Bb B^B^H B^B^Bl B^B^hl B^B^Bm ^B^B^B^B^& P^B^B ^B^B^B^ B^B^B^B^B^B ^B^B^B^ ^B^B^B^B^L ^B^fel B^B^B^B^B^B P^B^BM S^B^Bj B^B^B) a9*^B) ^^ - * ^B^B^BA B^B^BJ B^B^BB B^B^BJ B^B^BJ^B^B^b B^B^BJ B^B^BJ V^B^B^B^B^B ^B^B^B^^ B^B^B^B^B^B^B\ B^B^BJ B^B^B^V^B^B^B^B^H B^B^BJ ^B^B^B B^B^B^V^^ft^B^B^B B^B^BV BjB^Ba ^f"*" a y ■^iJ^'^^^ ■^bj^bbbbbjbb. ^bbjbj^ b^b^bj ■HH^^H^B ^HIB vbV IHi^^B^B^ HHbVbI HIH^l UH HH W HHbhI BJflHHi 2MHH ^Hf *4P^ » Izha|a vsak dan popoldne, livs«mAft ncdftlj« ln prainlk«. Insoratl i do 9 petit vrsti 1 D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, večjl i me riti petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prek'icl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Upravnlitvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskara«*1 KaaDova Dllca st 5, pritllćno. - Telefon st. 304. Orednlalvo „Ilov. Narod««' Kaatiova nlloa st. S, 1. nadatroplo TeUfon ite?. 94. Soploo spr«|oaia !• padvla&ae ln ■ a d ostao fraakovaae. ajanr Rokee>ioov •• no Mtm. ~fJM W Posamezne itevilke: 'VI v Jugoslaviji navadne dni l/« O, nedell« 1 O v inozemstvu navadne dnl 1 D, nedelje 1 25 O Poftnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod" valja v Ljubljani In p. posti: V Jugoslavija v lnoieiusiru: ceioiemo oaprej pUčan . D 9«>— ee'otetno......D 156 — polletm.......u 45-— polletm......t 78'— 3 mttečno....... 2250 3 me*c£.io.....t 39"— 1 . ......7-bO i ........13 — Pri morebitnem povijanju se im.i daljš.i naročnln JopIaJati. Novi naroćniki nai poAl'ejo v prvič naro*nin:> v^iino i't&T po nakaznfd. Na (am) nismena naroOll.i br« poihtve dena:;,i sj ti: moremo o.rirati. Kje sd Hruatl? V Beogradu, 18. marca. O hrvatskem vprašanju smo Čitali nedavno stvaren članek. o ka-terem lahko rečemo: »Tandem est laudanda voluntas*. Člankar zakovana sporazum med Srbi ln Hrvati, pravi, da sta na vsaki strani ekstremni krili. Srbi, ki so vnrli v svet geslo o »amputaciji« in Hrvati, ki za-htevajo neko hrvatsko reoubiiko. ter zaključuje: »Po poti ekstremov se ne priđe do sporazuma«. Da je treznih ljudi v obeh taborih še dokai. pač ne borno mojflkdvomiti. Na te zmerneiše elemente se bo moglo in moralo opre-ti delo sporazuma, sporazuma, kl bo moral biti tak, da bo nosil v sebi do-volj atrakciiske sile, potrebne za ezm'azo nad elementi negacije.« 'Besede so lepe. toda obstoii samo ena težkoča. Med Srbi so takl ekstremisti le redki, brez pomena in brez vpliva. Nobena politična stranka, nobena parlamentarna skupina ne stoji na stališču »amputacile«. nobe-den vpiiven politik ie ne nasdaša. To je samo fraza, ki se ie v razdraženo-5ti poslužuiejo nemerodajne osebe. Obratno! Na srbski strani se ie ved-no naelašala potreba sporazuma in sknnnesra dela. narodno in drevno jedinstvo prehaia med Srbi v kri in meso. Toda za sporazum fe treba dveh in kje so Hrvatie? Splošno se sodi, da le tuđi med Hrvati še dokai trez-rn'h, zmernih elementov. — Gotovo jih je. o tem ni dvnma, toda kie so? Mi fin ne vidimo! Za sedai stoti pred nami hrvatski blok. ki predstavila ogromno večino hrvat^-^a prebi-valstva. To ie dHstvo. s kat^rim ie treba računati. Ako hoće hrvatski del našega naroda sr>oraziim. mora izbrati za svoie predstavnike može, ki hoČejo sporazum.. Za sedai oa ie r^s nemo^oče razvlH^tl. kako bi se bilo rr.ocoče doeovarlati z možmi. kl ^toja na staltSč« neodvisne hrvatske V,r.r»tQVe rennhHke. N^ tem st?i?^u bi bil mosroč samo razeovor o načinu, kako nal se izvrši »amputacija«, a to le prav nasnrotno temu, kar ie snorazum.»Beseda kruta ie. a sveta«, danes nimaTno med Hrvati vplivnih mož. kl bi stali na stališču sporazuma. Kadar prideio Hrvati po večini do rrepričania, da ie sporazum potre-ben. bo tud! vprašanle sporazuma postalo aktualno. Dokler pa tecra ni. ie vse srovorjenie zaman. Ako ni mop:oče ž nit mi. ie treba brez njih ali ćelo preko niih. Pa še nekal: Za prijateljski spo-raz'.im ie treba medseboine^a zau- pania, ćelo nekeua medseboinecra spoŠtovania. Sporazum ni Čisto tr-jjovska pocrodba. kier ie prodaialcu in kupcu vseeno. kakšen ie drucri kom-trahent. samo da blaea od^ovaria ceni in želli. A tuka! vidimo, da sedi v hrvatskem bloku tuđi n. pr. dr. Košutič in iera v nif^m veliko vl^^o. Ako bi bil inz Srb. b! nflrakor ne mo-eel sedeti rri i^t^ mf7i r n^^-^'m v'o. vekom, kl se nribte!isko druži s Ko- šutićem. Po moiem mnoniu m^rnino računati tuđi s to stranio pnložaia. Kako more Snrmin sedeti skunal 5 KošutiČem, mi je zaconetka. Toda če Hrvat je nimalo trrkočutnosti za take stvari, iih imaio Srbi. Kie 50 torei Hrvntie. V? h^~°<^ sporazum, a ne separacii'*? Zamani se oziramo okrocr. ne vidimo iih ni-kjer! Za to se danes Še ne da arovori-ti o sporazumu. —r— veKom. ki se nnmesisKo aruzi s rvo- tt o sporazumu. —r— 0 žiuem materlfaln državnih ieleznlc. Dopis ix ZA^re^ba Mnocro se čita o držfivnlh Žrleznl-crth. b gnilih prnj?ovih. pokvarjenih v«_ gonih, rarjavelih ttrojih itd.. a zHo redko se čita o živam materijalu naših državnih železnic. Predvsem nekoliko o siovenskih želerni^kih uradnikih. ki bpravijajo službo pri zafi^rebiki direkriii Ti vn\ so nbop^ pare. posebno pa oženjeni, ki ne morejo dobiti stanovnnia, v Zaj;r(v bu. pač pa pra dobi vsak dromljiv indi-vidij. Glavna stvar jd, d-i nlačn ra 8tanov«nie. ki dMpc» n. pr. 3 »ob© % s pri tik li nami, 40.000 K nn Uto in da eventualno plača to najamnino kar za pet Ut naprej. Vse vpij<\ železnice ne funkcijonirajo, a č^ bi Šio za to, da se kaj ukrene erl^rte stnnovani *olr7ni?k^-irni osohiu. tnkrat pa hl pe odzvnlo pr^v malo teh kričičev. OžPnieni že-lerri^ki uradniki dobo nekako rr^^rno od^kod-nino za dvojno *rosp)r»dinlctvo in pic^r t znalcu od 1S00 — 2100 K. Da bi na moffel od družine loč^ni želAzniski urndnik v Zaer^hu kolilror toliko p<>-Šteno živeti, bi moral imeti na razivola-co v8a -9voje normalne mes?čne prpjem-ke in pol^e tc-era 5e odskodnino ra dvo1-no erospodinistvo, a s čim naj bi potem živ^la njpffova družina? Da se ož*»njenemu žel^zniSkoma umdnikn nekoliko nl«]§a m>sov* Hp*1a je direkciiA oziroma poliriia rekvirirala v v^akem hotelu nekn} sob. V te j^ n-abasala 2—3 in več uradnikov in vsak pla£a za posteljo in napitntno vred nribližno 400 K na m^seo.v Kon. fort teh ?ob obstojl v t^m, da so v blizini stranih in da imajo okna na l*»n-§n nli er^a dvo"ri.5čfl. V teh ^o^dh uradniki pozimi klepr^ejo z zobmi od mn-za, poleti pa im/Ho noČmo zabava z lovom na tolste pf^nice. Ker ste nedavno v vnžem listu pohvalili načelnike t)ddelkov obratna«?« ravnateljstva južne železnice v TJnhlja-ni crled^ niih strokovn*»e.i manja in spr?tno«t1, moram pohvaliti tuđi nnčel. nike oddelkov x«prreb?k© direkr^e. ^nvitram jih ra ravno tok*> sposobne ka kor one od južn« želernic^. a rr>oram pristaviti, da morajo naši n«6oln»kl v plabSih razmernh vrSiti svojo »bižbo. Obratno ravn^telj^tvo jnžne žeVrni^e v I/fublinni urravlja -samo BOO km f.*-lernišk^^ra omr^žja, za^reH^ka direkciju, — pod kflterc !»pa^l« tu(\\ inspektorat dr*avr»ih želernir v TJubli^ni — pa imravlja bmrežj^,' ki oYi*r*%i\ 2C00 Irm, do k. 1921 ćelo 32()0 km, toraj tri do šti-rikrat v^ćje omrožje, nep:o ono pri obrntnero rftvnatelistvu južna žoleznice v Izubijani. Za to tri do ^tirikrnt večje delo ima-jo Ti ponizni in.s^nk-torji in samo eddn ima Čast vičjee«, in-šr^ktorja, Načelnikl zacrre^ške. direk-Hi^ so toral ▼ činu podrvolkomika. * H*h r>rHcrnki na h > niti ne rto**epm'o visino plaćo, ki jo prejema mlad por*1b mno^ na-Čelniki z^ eb?>ke direki*!1«\ l-"č<*ni od družina, Tv^i'cnti po hotelekih ltikniah t&r "so nole.x tejra vedno v ne_ nreFtan^^m strahu, da ne rrže ni^h družine stanovnniska ohlr>.«t na ce-»to. Je pa S«? ena gkrivnV^t. saVfij obrat jnžn*» želernice bo1i> funkcifonir^ ne?o oni državnih žoleznic. Ju*na ž^lerri^a imA svojo matico nn Dun^ju. in nredni-pi južne žH^rni^e se nis^o mnoco srti"f*~ menili. Državne ž"1- Hce pa fele vptvarjajo svojo mati'- Državne ŽvOez-rvi^e se morMo polet' :eerA KoHti in v «klM opraviti nc>broj si^temnr. t. J. prednji državni, potem Tnad*?r*ki, bo. pansko - hercep'ovFki, bo«flTi*kiTi vopS-kih ž^lcrnir in ^^«tv-*m srh^kth f^r}f-r.rt\r. Tz tetra jo rnzvMno. rskaj državne že-leznice Se ne fnnkcijonirajo brezb^bno. Poi^oj teh npdo«t*tkov pa nn v«?*h ko-n-cih in krajib, primanjknje strukovno iz-obrflženep:n. tvobja, ki ga bo vrilIk povrročn v ui>ravt državnih železnir- rndl dejstvo. Ha o^in-čni^o t tri n^iv^čkrat talmi-strokov-n]akit a pr^ivl strokovnaki mnrnjo po-tem s podvojeno moriji vo«:tjo rtvnrnv- Ijiti kar ta premijo prrl, Zagrrobikfl direkcija pa je ustanovila Se nek^i dm- gef?a. da ubltži mizerijo obupanoga uradnifetva. V podrumu (^l^ti) direkci. jo jo nfJUnJTijv menza. Juhe in priku-ho je tu t oi.iiiri, m©«n, ?.« rr.anje, prnrrv ga okuii pa manjka v*iki jedi in Utka ' hran.i nič ne zalefe. To i«» «ic«r sptvi- 1 j-aiitota vsake uradnttk** rpen?». Do;>i6ek ! oat, ka]ti od pro^emkov, ; ki jih da družini si ne srp doeti pridr- ', žati. dnir*«*!'' ftradn družina. i Zrlcrniški uradnlki si včaaih do- j voliio luksuz, (\*. rr^'i ▼ kaverno. Vo. i likok^-nt to i**l: ri ro^n^, krr »tino j ('rna kava R kron in 2 kroni napitnina. j No vom, k-.tera lromi^i.vi jo bila tako ■ pometna, di jo za rse knvarne in za vb« }-rivnice bo-ljfini določila «»nftk© cene. Svoj Čas .ja hil rrr.'l.^r rrrl.»rek rrc ; rr^ni^.i v prro-vrstnih lokfMh v centmmu in v prcxV-mc«tiih. C™ bi no bilo tepa kominizrrui. pot.^m Ki bili vsr] lokAli OTirortia Kriv-nico nn rarnrtl-^o z r!*1imi cennmi. a ne cenomi^kl jih nrsr>rejo vtmo verlžni-!*i. I1-;' ■"» • t ■ ;'v-' v Z v-^V' -i ' 1 ri p'ac'lni nat*kftr v k.*vnrni n\i rrctnrar.tu, kaj-ti tak natakar zasluži v enrm dn-vu ve? na nap:tr;ri. kot ri n«fa m'h«'»<*r.« plačni žcIcTniiVjfcfr^ urednika. Koliko bi n»o£rl^ dr?nv*» k^r! rt i ti u radnikom, e.ko hi pr^poredsla sprpv^mr.nj^ oziroma i!a-jinje n^T^Itn^n v ksTarn-ih. brivni^ih, ^optilnah in hntelih! Co^tKMlarji t"h r^odict;i 7**li7?Hn- h^ine r*ote. rakii r.e |»laćnjo pot^m pvoilh u^lužb^n^ev ^njmi ? In pl'vtJ^!i*če? Kpk-» pre^*rna mi-pcI! — I'r^'iTiik m^re i ti r pl^^li?^* • imo na r^erijo «li stoj!*xp. PuKM.ka, ki 1? jto^Vt^o *t*}« r.n. paJeriji, so »>a fecpiri v lo*ih In r^rketu Ftrk Ji? v 7Ay^f^v o^ hvdičn v^li. ko. Vsak*. dmc:a hi^a je ba^k^ ali vn^- \ nlalniTi. D^ morei^ vjm* te 7irt*ti irora- ■, jo pa.x na *voj rutti-n dc1-»ti. T*o pa ir^tn, ( vo ri rMro r prft iy^a:ft dinari•. ; Vedno se «"li«: T«bav1jaTije če^ visoke j žrlr*7ni5ke t^nf-*. k* i*h nfiTre-^vnjo 70- j r*ot rviZAtJ. Od novliinnib tarifov rm, ni imeli h^^kn ne država in ne želemi-^"rii. p?č T-r* =itt>i r^k^t*^* tt-?*.itt 1 ti», Tfikt> Ji* v rrr«te<^i O«i>k ki j* ^eV.^ko j (nko vel'^o ko naA M^r1W>r. 500 ofici- j jrlnih veMcrn^rih mil'rn^riev. k1 *o tvo. ; Ptnli m'lfo^^rii r«!^ indirt»ktr.**^n po. da z felezrico. Take magnate bo treba r'nkr^t nflviti. nr» rn ♦•'ifa in drapinja bo hitro pn^ln rta k-Men.i! Tndl % nomanilc^ni^Tn 7elernifr:1b voz ni t^ko hndo. Zlo j© *<•, keT toliko ptrnnk rnhteva rtizovr. ne Ar\ bi Mle ra to prar za prav ur>ravičcn^. Tako rnht^vn krojač vorove iti k^rnro, klcnnr rn, rrnut. kr^čan^k^ in ?.iiovf«k"i"» banke pa ta ohoie. ker vsi čutijo potrebo nado v«!uto rH\Koli**ti. ^f^Ojc:o «»r rorori »Mai rudi o pr^te. viln^rn urarlniStvri. Po njojem mnertju ura^lni^tv« ni prer*c, s^rv> larM^alit^ 1 io t~r^n u^-^rlnik^. ?"!"er t»h n\\ ni pr^- i vo<5 ba.nk, postilo, kavom in >v? Ali ni8i.x> n-'i vso saiini-^ niorda ini vai od prvefX;bno«t urednikov bo mno« «•> kritirira, in to po pravici. Toda koliko pekovskih nvojsti-ov pečfo tei-en kmh, koliko f-ovljarskih n*Utr»v jo r stana napraviti i^vlj^, ki (nl^ovariajo J'ogrj itd. Sedti bo5e- ž-^lezniiko ministi*-stvo dati oble>kr> personalu na pro^i. To bo nokako r^dom^stilo z,i nalavnl prispev^k. TTradnikom v centrali pa 10Č0 dati nob^ri€*^a nnbavnej^a prisp^v« kat akoravno bi bili ti zolo potrošni. MM ni-Mm op^o^ien n* pro^i, i^oroLiio onim v Slavoniji, jo mno^o taklh, kl irmjo č-aa, derar in po^e^tvo, da lnriko> rcd^ 5—10 Rvinj. >SaMonizpm< ho tuJi te obdaril m^t^rn J:o bi imol indivMu-a!izr?m več wa. Po^lMica te &nbl<»iie ho, d.i Yro f.-l?rn!čir!ski ura^lnik brut pnirtn r-r.dnje ptr^^.j 6aF<>p!«iov. d\ uj-imo in^'^rato in mrtm^ka narnanila, kl mu r mo^oč.3 dobiti iz drdge r o k «* k^ ko r ta ro oJ 1 okr>, V Z^prebu tro i i vi, samo dTžnvni urn-đnik hirn, a hudo l br -^ ravnini, dn j* ^vnjo n^preče r prvi vr^tl p.^rn kriv, kor je vend*r nra/*n'k duf.i dr^ivo. V^> t? raim^r^ knlik r tnlllco vpli* vajo, (*a 9© ne ir\nr*]o U\ko hltrt> zjn^ n^itl od rnil^v^ trh!f rr.^^i, da iro etro. *o rji^ in df f* Jo lotu.-v ?,^l.^ni^kogm urndnika apatija . - . GAtovn. Nerpsn«?ne vesti o revoluciji v BoPfiar*1'^ va^« je raTttr'Aa vest »NcuT^rk1 Hcv raMa«. da h Irhnthn'h v R^l^nr^Vt revrh'^'n, ći *e vo*a?Eka stranka projr^^fli vo'^^kn cV'tntiiro ln od-stavlln, v*ar»o Stamb^Iil^kesra. — Bc*i!n. ?t. marca. (Tzv.) Tih »New3"ork Hcra??la« o da^dovnl revo-lwr!n v V :->|carski ti u /.&lbl Tt^hr diktature. no. V Soff! )e vsc mirno. -*- Dunal, 21. marca. (Izvirno.) Vest »Ne\vyork H(*ra'da< o rcvoluci-*f v Boćarski je dt'najsketra Izvora. PmiaSnli listi to \zst odločno do-mentirajo. AMFRTKA U.MAKNF SVOJE ČFTE U PORFN.IA. — Washln(2:ton, 21. marca. (I/a\) Kakar iavl a Rerter. ic cir/n\Tti t«ii-nik vcjreKn departomenta \\'\rh od-redU. da «w* tfc v PrronHi s/* nah^'n-foće zwcrW^ čete vmeio do I. tuli« fa v ArrcnVo. Jo^rph Bćđier: 34 Trlsfan ln Izolda. Roman. Kaherdin je videl, kako Tristan plaka in se trapi, ves prevzet od bol«*-eti; njegovo srce se je omeđilo v než-nopti: odgovoril je mBhko in poln lju-bezni; > Dobri tovariš, ne jokajt© v^č; Etorim kar zahtrvate. Verjeraite, prijatelj, iz ljubezni do vaabi -?e strmogI u. \if v vsakršno |>ustolovščino, pa naj bi mi tuđi prinašala smrt. Nikako okl*»-v?«n.ie, nlkak etrah me ne zadrži, da bi ne izvršil svoje volje. Povejti mi, kaj boMe sporo^iti kraljici, ln jaz se pripravim na pot.c Tristan je odpovoril: >Prit«telj, hvnla vam! Poslušajte eedaj mojo prošnjo. Vzemito tale pr-Ftnn: to io do^nvorjen xnak m«d njo • in m^noj. In ko priđete v njeno deželo, rojili to kot kup^evdlcc na njen dvor. Ponudit© jej svile in pokažite jcj pri tom ta prstan: kmalu bode našla pret-vezo, da ^e z v-nmi skrivaj pomeni. Po-ji-Tn jr] recite, da jo od srca pozdrav-lirim; da mi more eamo ona prinesti lole?« ; noveite iej, da umrjem, atao n*> pri-dr>m P^it«p iej. nnj ee pr>omni najinih nj-^Iih rfldorti trtr velik^era gorja in V'Mlre tu7C in elidkosti in rnzkoftja nniinff porumne in nežne ljubezni; spomni iU\ se pijace, ki ara jo pila 6kupaj na morju, ohl bila je najina smrt, ki sva jo pila i njo! Spomni naj *e, kako sem jej prisegel» da n© bom nikr»nr liubil nobmp drugo nego njor in bil sem mož beaeda!c Za steno je sliAala Tzbta fc«?loroka te bosede; in ftkoraj da ft« ja oneeveeti-la. »Hitite prijatelj in vrnite se kim-lu, ako mo boste obotavljali, me ne bostd videli več. Dolomite si rok žtirid^^otib dni in pripeljite mi Izoto zlatolasko! Prikriite svoji sestri svoj odbod, ali pa recite, da prest-© pb zdravnika. Moju dobra Ifldin n«j va« pelie; vzemite t^boj dv© jndrl* eno belo in ©no Crno. Ako pripeijet© Izoto ft ft^boj, razpnite t)b svoji vTnitvl belo Jedro; ako pa ft© vrnete brez nje, tedaj me vozit© nazaj % crnim jadrom. Prijatelj, tgM vam ni-m^m ni^eokonri ob st^nl jd slikala Izcta beloroka vsnko besedo. Tako zelo te ljubila Tristana! . . . miposled je zvf^ela, da ljubi drutro. Obranila je zase. kar J© sliPala; ako bo kdaj v njeni moči, kako strnšno sr bo osvetila nad ono, ki jo TriPtm n*j bolji ljubi n« svetu! Toda delala ^e je, kskor da n© ve ničesar, in ko so vrata zopet odprll, je stopila v Tristanovo sobo. in pri kri raje «vojo jezo, mu J© strecrla ln *a bojala, kakor 8© spodobi ljubit ženi. Govorila je t njim nežno, Kn poljubljala na ustnte© in ga vprada-la, ali ft© kmalu vrn© Kaherdin z lekom, ki mu prinese zdrnvje . .". Toda n©-prestano je ratmlsljala, kalo> «e ma-Wuje, Kaherdin ni popustfl t «Toi©m hi-te^ju dokler ft« ni uftidr«J ▼ tintagel-skem pristani«^. Posadil «i j© na roko relike^a poloblčarja, vzel bl«c:o izr^d-ne bfirv© in lepo l*r**ljnno ^ašo: to Je podaril kralju Varkeju in |pa uljudno prosil njegovega varstva in njegov« za- fet'ito. dn bo mosr©l v dczeli trgovati, n© da bi so mu Mio tr^H* bati Skoriovania jo kfik^m korporniku ali pl**miru. In krali mu je po.l^lil svojo dovoljen^o vpri^n v«eh dvorj-mikov. Nato je pomiri i I Kiherdin kraljici zapono, kovnno iz finocri zlnta. >Krnl]i^nc, jf* d^iil, >tn zlato je dobro,« in rrfl*d tem ko je ^hel 8 prfit*\ Tri?t mov prPoc:l^jto kraljica, zlflto ta zflpnne je fin^j^e, in v^ndar ima tuđi ta prstnn svojo vrednost.« Kakor hitro je sroznal?! kraljica prsten iz zelrneaja jns^i«a. je Yzdrnte-lo nieno sr^e in pren^mila je barvo; in r stmhu, k^J bod© Micala., je pofamila Kaherdlna na »tran, pod »okno, kakor d<\ si brn^e rr^t\n bolje ogledati in •« pogaiati sa reno. Kaherdin j© lepetftl urno! >Gospa, Tri«tan J© ranjen od ta-§trupljenec:a me^n in bo umri. Snoroča vamf da morate ftanvo vi olaJViti njegovo trpljenje. Kli^e mm v spomln velike nadlnjr© in bolesti, ki «ta jih pretr-pela skupno. Obdržit© prstan, kl vam ga poftilja!« Izot* ]p odgovorila, in njena rooč jo J© rapuf^nla: >Z vami pojdem, prijat©Ij; jutri rJTitraj naj bo vala ladja pripravljena za P v«'xiiiD ptra?ll, jo je spremi jal. Ko so bi\\ tia ^irok*»TH polju, nod.\lNi od morskoga t>hr»fja, »e i* dvi^nil ▼ zj-ftk f«.znn. Andret ja izT>ustll »okola, da bi ga ujel; toda *renv> jo bilo lop<» in čUto, sckol ^© \* dvirail in j<* izcriinl. >Poc:N\jt«, poglcjt\ pDspch! Androt»okol jo «f»dol tami« ▼ pristani V-u na jor ladje, ki je n« poznam. Ccgava je?< * >Gospa, to je ladja ono'i brct«^n-pkepja tr^ovroln2n t*\ laij-"* n* breg de^ko ia brv. PriAel Jo kraljiai nasprotl. »Gospa, nko vam je vSW« ptopitl t1 mojo lodjo, da vam pokalom svojo dra-goceno Macjo?< >T\ada<, jo odgovorila kraljica. Stopila je » kronJA tor je Sla najrav>-noftt k d^ski in preko nje na latljo. Andret fej je hot«! slegli ti in jo bil srodi dfike; toda Kaherdin, ki j« ftr-1 na robu ladje, fra j« minil s svojim veslom; Andret 3© stopil napa^n^ in jo pndol ^ morjo. Hotol s© je oprijeti >lM Tlahordln pa j© udaril ixnova % veslom in ga su. ▼M pod vodo. >TTinri. irdajalcc!« j© vzkliknil. >Tn iirvft^ platilo za vs** pori^, ki gi g% povirodil TrUUnu in kraljici!« i (Kon©c prihodnjift.) stran 2._________t__________________________.SLUVUNSttj nakul>-, anc 22 marca iy?'2. Era Nuova*. Njen rlavrii urednik Bruno Asft>ri je govorU r Beogradu i našim ministrom Kjrat-jem, kl mu je rekal med drugim: Za ias Jugoslovene Je vprafiajije prl6etka K>ljših razmer a Italijo *elo priproste, politični ozirl razdvafcijo, gziri pa £družujejo. Obe državi se po pvojih »alogah in svojih pridalkih vfca-jemno izpopolniujeta. Naatopi torei dant ko se t>be deželi kljub eedanji agitaciji In politiki r Iiirau in Beogradu abližo-ta, na kar se ustanovi režim sporazuma In iskrenosti. Ta napovad s©ved& se me urednici, dokler se ne lzpremori* odno. feaji, ki 90 provzročili najnovejso dogod-lce» na Reki. Glede Reke je v Jugoslaviji eplošno mnenje to: komedija, ki traja predolgo časa. Moinost »a sporazum glede Reke se mi no sdi težka, ali izvršiti se nljiva reSitev In mislim, da ne bo velikih težkofc. Glede jamstev za Italijane v Dalmaciji, ki ■9 morajo dati bajo pmi i »prazni tvijo tretje ctone, pravi dr. Krstelj, da gledo teh jamstev ni a ju po slovenska strani nikakih težkoć. V Dalmaciji obstoji še stara avstrijeka Solska fcakonodaja in Icdfcr prosi zw, kako §olo, se otvori, ako fce izvrše vse dotične sahtavt?*. NoSem «e dotakniti tu Jugoslovenov, kl so osta. U pod itnlijansko oblnstjo in noč^m re-61, da sta bbe vpraSanji vezani druga na dru/aro, ali gr>tovo ja. da treba na j<*lni kakor nn drus^i strani popustljivosti In fthbro Volio. Tuđi vprašanJB Zadra bafe •vira ItnJijo gledo izpraznitve tretje bojkotu, marveo gro le sa vpraeanje take. To so etvari, ki se de-jo uraditi s trgovskimi dbgo-vori. Toda pri nas v Jngo«laviji jo nemoiroč vsak gt>spodar-t&1 dogovor t Italijo, doklcr se ne cmL 3>ravijo politični dvomL Brionski dogo-vbr je do vol j pri 5a za to, in smatra se Ca sa inteorralcn del trgovske poe^dbe. i žq ni isključena, ker jo odvisna od iTVTŠitve mpallskepa dogovora. Govo-riln sta tuđi o Dalmaciji In rfcdkem pro, nretu po J&dranskem morju. katero Je er?daj mlaka in ne živo morje. Dr. Krstelj sodi, da je promet mnogo odvisen od tegli, kdaj si pomore Trst đb svoje t)rej6nje^veljave. Ako se &e napravi v Trstu A>?ta luka, zađobl pristanišc>9 pajv? |hvažnost sa trg*>Voke Odno&aje 1 JugoiBftvijo, seved« ako se tam prl-Hto© zajedno gospodarska pt>HHka, ki bo Jrevdn-rnejšti. in mnogo bolj kakor đo-Slej Iskrena naprom sosednim narodom. =^ Deržid* groitl napredni tu^oslo-v©nski mladini. V soboto 18, \. m. je priredila narodTvo-ito^iaJistiČna stranka V Mariboru shod, nA katerem jre govoril fca/BTebškl odvetnik dr. Ivo Polite© o takoEvanem hrvatskem vpraftanju. To je dobro in kori etno. Ni pa dobro in korL ptno za narodne socijaliste, ako izra-b-Ija njihov general take shodo v namene, ki nišo v soglasju s dinastičnJb zvesto-\x>, ki je % ozirom na naše notrenJB rm^de edini knzipot iz stra^knrskecra Šovinizma v realno državno politiko, ki mora biti v Jugoelaviji izključno mo-narhl^tična Sicer je inano, da so ▼ 3*flnjcci času rood nnrodnimi socijalisti nttporATUTrljnrnja gleHo monarhistične ali repuMikr-npko politike, toda v jav-ivost si vendar š© no upajo z rwubllkan, ako izjavo. Zato pa pripravljaju v svo-f&m li.^hi in na shodih teren za proti-tnonarhistično raspoloženje. Znano je, dx je jugt>alovonpka nacijonalna napred-ma mladina rnzvila gvojo zastavo jkA •«4do monarh i me in narodne dinasti je KarngjorgjevićGv In da je to njena prt^^Tia propagandno sila v bt>iu s proti-iržavniTni elementi. Z irovalci vrgli s bIIo iz dvorane niekegn, Jugoslovena, ki je protestira! proti i>oržicevi demniro^ji Ne bdobrnjrmo terori etičnih inotod r.ftprodno jugonlov. inladino, todft propriftani »mo. dft bi ta organizacija dostojnb podu^ln- malena politika t> njegovi >drŽAvotvornic po-Utiki. =: Novu ttalijanska vlada In N^ro-UJa. N'emSko ftdsopisjo poroča i vidnim v*adort>ljstvom o programu nove itali-Jansko vlade. >Berllner Tageblntt« pi-ic, da je zbornica poslušala mol&s Fac-tine izjave o prijateljstvu n Frjtnclio in Angliio, ko pa je govoril, da vidi Itali-|a v NecnMji zanesljlro ftinitoljico mira, cnvillracije in napradko, bo "vrklikaJi v »bornici: bene, bemei Zato pn&rokuje novi vladi dnliPI nhffto^. ~ Spor med fašisti. Kakor poroc\A-Jo itnllunski li«*tl, e*> poklicali fnfistl »vol^sr« vodio Mussolinija Iz Berlina, da ek1i?e fa^i«tovsko slnipfiMno, k©r bo •• nojavila m^d faSistl razna neatv — Francoski 1W o nagih razmerah. >Informption< niSo, da je jugoslovenski prolHurliat v liutem bolu z meS^anski-bbi Filflml, kl jih podpirflta policija in drž«vna ju?tica. Znižanje mezd se tm ir,or« upcari?iti % toiianjem con ftivljen. ftkih potrebščin. ki 80 vodao draije. Tuđi ae ne more upraviciti s lno*«n»ko kt>nkurenoos kei> se Je lsvt>c r primori • prelftbjimi 1#U matno sviial. List pri* obfiuje nastopne •tatiatiftnd podatke: I* 1019 te bil isroi za 30* vofiji nego uvo*, danes p% ]e vecji l# m 4b%. U 1990 je znaUl ltroz 700 mililonov, L 1921 pa okoli dr* milijardi Vklfub *e^ ura 9o ogroi«n« nurdn v Ju^o«l»TiJt i« manega uarokat jugo«kr?^ti»ICA Indu-•trija vsled tahnlftne pomanjkljiro^tt ne do^eira industrije r tap^dnih drlavah. Jugo«lovenakl kapitalis«n m im^oTArja na inozemftko konkuremco tor pravi da. Uvoem: treba ja, da »e niadoroljita * niskimi nMMdami, drugafo pridtjo tujci, kl bodo producirali t stroji ono, kar produciramo eedoj » rokami. Tako pariška >Infbrmatiofi<. Nam ni «n*no, da bi se kje pri nas i« načelo vprftAanjs o zniianju inead. Zdi m torej, da je >Lf In formati one natetlla svojema ociridno nesan»iljivemu isT«stitielju. ^ Se«tAn«k franeotkih in ttaJiiaa. skih pitrlamentarcer. Te dni «ta obi »kala fr*not)«ke paritmentaioe Italijanaki delegat senator Paria in ^lgijftki delegat Henn«Mer. S#natar Pavi* je slui-leno povabil ^rancoske pa R^fttanek v I?imu, ki *& vrii 76. t. m. V imenu franooake« vlad* «0 1* odvrai porabilu prMnednik franeo«kih parUu n>««taro«v Chaum#t be Vieneralka propag—4>> *JMp- siger T*Rblatt< poroto, (U }• im«l mani avBtrliski general Kr«ui n* porabil* | TP^npmik« ivere v I1r*kera e«ntrain«m glMftliicii pr#, ker j© r tem v»t*jenje tairo N«fn?ij^ kakor Avstrlje. Fr»n«lJA in Aniflija »ia proti adruiitvi samo »ato, k^r ]• Don*vm . •dina tnpovtka pot Nencij« proti nhl> du. Goariodartki položaj ^vstrij« bi mnoflfo ti* obrftmenil Nemali« p»> %rvi korak k ujedinjenju ©elokupna^* ■•fratra. Po- j «roj je le notranja »loe« ncmSkth pl»- ; raen. General Krau« j<» >p^nr1olralc svoj govor i mani mi Šovinisti <*T\1mi !r-raxi, ki nišo v£ed niti naciJbĐAlnacr« >L«ipziger TasrMattu.« =* Konfcrane« ▼ G«b<»tL >DaHr Te!^|rrAph< poroda f% dlplomaticnin krogov, w{\oncw», I Berlinom in rasnim! nevtralni mti prm- ! stblieaml Se Vriijo aa«ebBi ln napol službeni razgovor!. Pred v** dnrri »o ■ bili v Londonu kidi neniki »trokovnjar j ki. Splo&na racla^A snglalkeffa »taJleca ] gl«de evroptkf* t>biK>Tt J# t rok ah va*h j povabljenik vlad. Ta raslaga vaebui« ; raMnotrivAnja o odttratiitrl Tineeava- J nja v valutne raamere. o mednarodaJli i kreditnih proftnjah, o bl&jianju urota, o potnih liatih in o vpralajijih nf»dnAro ' arda v mednarodni valuti, ' « Masftolini o »rojih »tiaili t Htm. ' ?1Ji Vod ja fažintor Mus#olini we je nm- ■ dil par dni v Berlinu, k]"r je konferi-ral s državnim kanc^lmrjecn Wirthom, dr, Rnthenauom in mnogi mi dragimi nmnžkiini jK>litiki. T» Berlin* je odpo-toval naravnb«t r Rim. 0 njegovih uH-eih v Nemfiijl piie turinuka >CT»ii4>tta del Popoloc: Glarno Je bilo, iiTVdMi, ako «e priblituje nemiki narod t re«nl ci pAcifističnoimi, d^n^krntuko-republi-kanskffnu raznolotentu. Ako W bila to ree, bi to lahko doredlo do norih odno-ftajev mod Nemfijo in BmafforalrA in t posJedid do irrlolne revizije mirovne pogodbe. Nemika republika r»« ni ma t nc*tn&k«m narodu ne nodorine in ne ] tradiMj«*, toda ni ir.kljuomto, o>i »e pri- j prArlfa r nemikefn narodu lotnderna »prememba. Glavno oporo republikanskoga sistema r Nf*n^ijl trorijo dane« nararno zunnnje^ollticiii obairi. Muaeo-lini je Izjfvril, da je oeebno ma eprerae/ nitev frcincoaklh pbgojer t LondonakecB dogororn. 1 j » SoTletska palača ▼ \JxrUmm. ■ Lienfnova vlada se da zastopatf ▼ , Londonu 2 delecracHo. V\ *+ \e tiredf- \ la s tako tidobnost)o In eViranso. dt j io lahko zavidaio Doslanflct monar- | histlčnth !n buržutsVfh fir^ar. Prva skrb delesracfte ie bila. kakor t>oroča-Jo anccleški listi, kiinftl ocromno t>o-Rlopje, nravo palača k! Io seđaJ hn*-nnteJo Soviet Houka. ki ni stala mani kat 250.000 aneleškfh funtov. to H tv> današnfcm kurru 335 mliHonov Ut kron. PohiStvo le vrhu tccra sttio i« 100.000 funtov. Vsesra sVtinal so to-rei LjenfTiovi posland Izdali 348 ml-Iljonov kron. ria se lepo urede, časopis »Dailv Ekspres« ie o te! Drlllkl zledeče Wo*istatlra1: »350.000 hmtov! To Je baš vsot*. kl lo ^•^f^valo so-vfetl od britanske vlade za oomoč ru^kfh Hadnlh otrok!« Na enl Utratnl tore! bolKevnd meč^io mliifont v«i za elegantno In fhro Xtvl1«n^. na 6ru-sd strani na nrotiaOHo do mImi **+> | tu sa rfadujočej narodna ahnpiClna. CAKON O MORATORIJU STAVLJEN Z DNEVNEGA REDA. — ZAKON O SAMOUPRAVL — Btocrad. H. marca. (Izv.) ' w - - ■ Pr^dsednlk narodne tkunščtne dr. Ivan Ribar je otvorfl včerai ob 17.30 1. redno pldhamo sejo narodne skup-ICfcie. Po končanih lornuilnostth le bil staTltai t. ćnornm* rerU zakon o odsođttii tnrorskli ola3 t Ino-■otnstrm. Pred prehodom na nadaljnl dnevni red je rrrtrrister nravde 7a-hteval. da se teročt anđllču narodni iK>slanec Rudolf Oolouh radi nrestop-ka po 8 104. srh. zakona in da odsto-pa od svo|e zahteve, dt se Izroč! %o-di^ču narodni noslanec Ivan Maicen. ker it naitooilo obfektlvno zamaranje. Prtčitpnl so btlt dalto predloži sociialnodrrr >• r^t^krra, Irrr^lov^n-skera in reptiblBcinskfffa kluba jrle-đe pr*?Ts Vtv^m vofrf-rn r-'^ist^a fenersla ?e?rvi<*» vrtd sodfl^e, da odr^vsrM r«lo3n! upravi, fc bil z večino glasov sprrjet. Panrs ob 4. pop(/ldtie je dolnčent sela narodne skunlčlne. v.n katfrf ^ nr?ne wr-ralna rasprava o fjdm1ni«trntlvni rtideiitvi državo. Julilsfca hraflns. — Artonoraf)^ Avtom*ql)a, to !• đ»-bm pri Goričanlh vpralanic, ki |e stopilo ■t čelo vtermi jv)litičnemii življenju. NI ie stranke, ni ra li'ta, d*. Bi ta menđa da-aot člortka v Julijskt krajini, ki bi nt MT ; It irpovedal svojega konfiteorja o tem j ; problemu. Um«vno Je, da ao te oredoma va reC sejah n* dnevnem redu. ; Stle prttekii teden »o porvetnvanja vođ-; afra forllke aekclje d(wore1t tako daltč, d« 9« Je »prejei poiitlven iklrp. P'edno P* i poTemo. kiko le voditvo ••toelie (Ictt ođ-; bomfl*w t rredi^dnlkom dr. Kiimerlem Dft Ćelu) relflo to naJoKO. !• dobro, da ve-!rte, dft Je vift Goriška sft a*rtonomiio» le i fUlsti . . . toda !e počmti! Na tej seji je bila namrea predla^mn« revolucija, ki naj bf artonomijo pokopala. Ti p* *• oflaai J ede« Inr.eđ ude!e*e»cev In Ulavl: »51edeč j rtrankineinu protrramo bom rlatovai proti, i ker sem mnenja, da naj «« razr>ravJia to telko la razno "r*>ralan!t na boli komp*-Hnrneni »e«t« ob ft*v»oCnoi1l stranklnfli komp«tefttBik o«eb te k^r fellm* elementi \m JuiU^ke kraifne,« Nato Je »led'!o Klatmranie: trije so «e «lft-| »ovali x«. trije pa proti. Se »cdmi. ki Je bi! ; kkrat sluCtJno P^rfle« (prel Dnrflei'. ni ! bll oddal f!ft«u. Od nle^m Je bila reaolucOa j • odrima. Ia kako Je tfasovml Dorflet. da ae i 10 bi »ftineril ne fta deima, ne na levo? ! Čiato »noetavno! Vzdrlal m )• ffmsovaiila. j __ Oorlea — •Idorado đalamnnvteT- I Pod KostftnJerleo «e Je ^1 1* prtd letom ! dat aftstanlt nek* itVnnski par \m Tidfm-| ske ©kollce. 2tna, komaj SOletna, Je Imela '\ nekaj premoienla, mož v% mnogo — pro-j atega ča*a Ih večno iejo. Ker si mof ai mi-I ral polikatl drb. morala Je lelo fa^ftl le-Bft I« svejesra Tastnesra fera, *•* steer I© mof rabn kol. To Je rr-Ialo r*e do v5e-i rajlnjera dne (15. marca>, ko Je ženi žep odrekel. Takrat |e pa m>* potffnll tamo- , krti Im vitrtUl leno ▼ «rce. da \e na me- . ' »hi Isđlhnlis, — Pred par dnevi M Je Jnrrltt j ! — latotako pod Ko*tanJ?v1to* — <*o» «• ; ivečtr redarski ntpad. P'-lavec Anton Va- , Itntte it le vračal proti domu. ko *a *re- | iita nft W«t! dri neznanca. Tden »tmH K j Blemt ia ta poproai ounja. Va'enrln *el« ▼ f«p ia ponudi libloe, Molakur pa is:rabl »ametto i?b!c Valentina «a roke, dniRi ro- i komavhar pa mu prtile tepe In pobere, . kar ae ura le rdelo vrrdno. Napa<1-nec 1« | pdjavll takol napad orožnlkom. Oba ro-parja ao vlovlii It tlsto noč, ker ti ie mio- j aomilo dobro »apomnil. — Tvrdki »uit ; Vufa Je W!o lrmanjkalo I« nJejnve mano- ( fikrume tegorln« več blaga. OvadH Je i tervino kve^turi. kj Je po utpelni pra-1 bkavi dobHa tatu v osebi nekeja Vufova-j ga ailužbtnea, dom« \r Ko^tanjevice na Kranjcem. Pri tej prel'Vavi Je v* it»le-đlla tuđi 12 bilUrdnlh krn««lf k| ^o ^^ { akradent le meieca decembra ▼ kavarnl i Adrtatito (praj Centra!). — V PrvaCInl le j potattnlk Jo«ip Vodopfv«»c baje H ljubo- i I lumnoatl b britvijo napadel »vojo feno tai , ! n prizadejal ve>5 ran. da Jo pađia kakor ; airtra na tla. Ko ae Je mr*f Mved^l »voje-, ga dejanja. Ja obmfl britev proti aebi in al j prereul rra. Prcpeljall *o oba v gorttJco ; j bolnilalea žena b«Je ni v nevarnoati. pa£ i pa )• malo upanja, da re$Uo moia. — Na*ra6a a aranataral »o Tandari^ prodrle mtnda ćelo do Flma. Vsaf tako se idil KaJti tt đfi| Je bll prilel visok vojalki dostolanitrenlk, da ta na licu m#stft pre-prtfla« kal )• varok primnoglm neira^am. Bll Je na Sabotltm, Skabrijtlu Hd. In tam acofom* da farUnakl atndikai kt Ima ne-kak monopol sa pobiranje rasatrtlll po nalfh boJilCih. n| nlSesar fakrtvil. paC pa da to cakrlvflt netreče posameznl delavcl, Iri vsled lenobe akrlvajo nerarpočent I«-itrelka, da Jih ni treba razstreljevati. ras-ttreljlvo pa. kl gi v to svrho dobijo od države, prodtjajo domačinoirL Toda naj bo virok ie ta ali ta, nesreče se med tem na-daljujejo. JOlerni Jofef BrcŽlC Is Vrtovca )a* pasel drobnlco. Zadei Je po nesreći ob granato, skrlto v travo, kl Je eksplodirat« In ga * nado ranila na glavi In na rok ah. V ttikem stanja to ga pripeUali ▼ gorllko ■ axgnilajQa> Meatiui raMTatiJara la avttviJ* pr*>vilnm. Flf»ktpama in ;li-narna fio proo'oT€*neti^eia in nm nmr?»a ednb rtiftvr^ljarto. 6 tem p* ! preti na samu m^atu in rijeeoveniu tka-i ^ra'A. We«tni občintkl e**n «• hivi 9 prri^kri nora »lektri^na mrsu trt U, a 6V> urcani9#nja Ja lo diO«^. f JrvV l^rMa podjetnoet 9« poairljau aJi k*i, kt> pft mka. Pretni6ljntl J9 t«dn4, kako nn^ al moato 4o dogr«wUtr« Dore f>ktri^o eentraJo pnirka^a, r«*i, k*r om. ti&e JaTOfi raES^itljav*. Priimitl je, da ao Je ta od lan«keolj-i 1*1 ju Glarno tiHo*. eoat* lr. trci ao 0K. ! daj r€s racavetljene in to tuđi ne ras-koino, pa tsiij ifuk>#»tnt>. Zato al u»ojanx> podati Atnea i»©-kaj predlogOT, kakt> bi so bre* po«f bnih atrojkor in br^a noveam ohrvmanjenJ-« elektrarn^ (V>»e^rel ponekfd Io bo!i4< ntis ra r*riha4a4o£*2ft teje«, p* ^^ ■* dom«eine\ UgotaYlJa?w>, da ao DunaJ^ka «* i atau Pre*-M*noT3, &a4ab7irat>v«. ulica. M^-Hfln tr^r. ^trito-ria-ra vM*n. M*»tn1 trg do Biolnief« ia čnl ^t»rtg* trgr*. Wolfova ulica, in Itoagraanl trf »m nal* rarTtv*-r# prav dobrn a plinom !n a ^l^ktrirVni-mi rbk^nlcfvmi raJMvftlj^Dl. T* Mut^e foriio rV> 11. nr«; 4naih i« dalj*. V I^u^llar.l pa Io prorre* M 10. uro tfapreJ ininlraftlen, kar nale nv&ato r« m*m iM^aiiS? in nar Veviu-n n« prf^nor« nobenih drugih raavedril in anbarlte. . Kaappotno ;va »o raJna krili Ma pmv toaIo ra«cvrtljena. Zftto predlagamo slađane: Oblofc-n\ce na} frorijo imtv) rV> 10. uro. Ka ra-5ur» t^kx, ki *♦ t^ko T*rihrnnl. naj »o na fpo(UJ navezanih kra.jlh pofitavijo nc-vn traih in c*e«t>r.^s rMoxnfra in pr«tnr^t« ns po traaf^«tlA Vr^ja. OMočnieo naj tri a« ura&Taeo fxw atarNo: 1. n«\ kritil?o e#ato rt* JnlSrvi l«Ur-n1f»o in Dunajekia e«ato, kjf»r \o maatno ■Ulrtieta. t. na krpite Blajpalauia te Go-•poa^retekA —mt*, • n* Vr?t:i** Plo4wal.«OT«. Triai-k% in RtmaJr* +*+**. 4. pa Punufalrr ++wmr> nekako mođ Madlatoro hifco in Tn!1novo nliro. 5. n* kHf.«mv< Vikloa46»r^ o^a*o in FranrHeVnr^V* nl*<*# 6. na kHtiMtt VflklotteVns m—to fe Dalma.tir>oTe ulir«. 7. n* tr,jn vr*A drikttik^ flMiM^m Kkt>, da bode raa«vatlj«t>o torti 8a Hnu rtUftt med T^tiekintnove in Bchrmy&vo kilo 8. n* KontrTvenem trtra r**3 ran-ako *erkYiJr> in vro<\ w\\t*tiq. 7j*tn pa> nn] hi a« hd pravila vi u1ld dra, y Ptritarjevi ulici an-a, v 6alen-aairfovi ulici «w^ Dokler gnr* onloftnioU na| hH m ne priltgale plinove avotilke Nbi ta na to* na I>nfM|Ti to dnifflh Trtjlh mvttih poatnpalt ie rvad rt>jno kot dobri gospodari 1, ko Jirn ni blli> treHa Stedltl % m»8v*tl1avr». PH6u1očl pređi'offi m> uamerimif ▼ umrcu, da nu^l maato tu i o om, kl vr\-hflfa^o t T/iiiblJano, kolikor roo^oo© prij^ren utls. Meetna elcktrarna pa. na) hl tum, kj« tfrtr* tamo ftarnirt^ faunenj^l* mno^okrnt relo marTle »vrtilke i moč-pejMmi, dft bodo dotični kreli re« taz-sv^tlj^nl. tako n. pr. r Gr©gorčic>©vi ulici In oVutfod. Glođe na blopauro meata M bilo nujno ieleti. d& a« plinovi kandelabri ; TaaJ na glavnih irgih In ulicah na no, to proUrr^lo, kac U todi aicer potreb- 1 no, da \Jh nn ne rn?jr\ Pri /nrnlfah pa n^j 3d kolikor mo^n-'n n^f-Uusiu lr.^^ni rirngovt odstriinijo in nvirMcstijo z /c. Ujaaiini. R. X. • • • —g Odd^ja nn prave štirih lesenih hurak. Barutnih v Obilićo\<-iTMontom na vpoglod. —g Bcrnnmi davanih družh T, II. III, IV. razn-da v svrho prirodi o obo.na i iri dobni ne za dobo 22— 2;i bo na vpo-"]ed pri dnvftni admini^tr.i^iii v T.jub-ljnni o*n%m. Glasbenl ciEsfniii. — Cer kreni koncert 16. t. m. v M >!nl c«rkvl je r*J-az:d, da rudi r.aša cerkvem Z asba hodi ivoja modema, novi po ta. U *e bistveno razli-ujcio od ncU-.vnih, a davno Uhojenih. Pr-mrla in Kimovca ime-nuhmo lahko stebra ilorven^ke ccrkvena giasbo. Stvari, *\ sta jih ta dva veleza-#'uina mof a napisala v r>o*!ec!nicm Č.^^u* smela bi vtbud ti pozornost SiroMh j;la»-b«?n!h krogryv. ker sto to dol«. Iri po svojih r!o*K>klh In I tratino spretno lzdcianlh giaVK'flFh sm>vch rnmorejo breu strahu vzd-^.ad m^lr.proJm cerkvciu ^'asbonci itrnVurcnco. Zla«t1 Široko zasnivana »Ma-fa v ćast §v. J->iefuc St Premrla Je delo, rr!ro xanfmiv*h ha-motilčnih lepot, ritmli-uih In tVna'r'Cn'h v naSI do^ednnjt cerkve-iF>gh«bcn| literaturi neeasliSnnih novosti. Prer*irl Je v prvi vrsti harmonlk. V kraikt 5edrr;9t| jtltj-beni Heacdl se Lzraia takoro-kr>č ekirreti)onl^ti:n<\ ne uvaja, ne pri* prav'Jn. ne rarburjn n'čMRr. Fn o'lK'ra'no barvan akonl, ce! dof» )e KlB^bcne rr'sll n!sl| firl^ t Pomolio koitra^unVt?5nfh k^^MnacIJ, »eveda >mf-!fh lp zanlmlvih. Njegov orke^ter Je nuli barvi*e|II in »amottrjnejm kakor Prem-l^v. Hve mrlčr.i naturi sta fo. kl p#i se i*w po^clnujcta. Nt nuumem pa, kako no xarn^-reta ta dva »metnika rarirretl r«b tak Ih skn'no ntuTietn'lklH betriillh, knkor n. pr. »Petom v ča*t tv. Jr>fefu«. »OcŽi!nA« uh »nre«r*5^*il«. To to teksti bref v^ake v«*okf ry>r*J5ne vrcdnostl In k! so \Th teza ani. PrcprVao tem. da bi Ubko dobila um«tn!-Iko vNoan vredna rx?«edila, ako W «e r>hr-n'la do re*n!Vov, kakor r?r. Sllvln Sarden-*■» In drrzih. Nchr»te človek obćutl ffl^N ko T>e«ojr'a<^ ^^d Kia«beno tako umftn!*Vn lr-de'ani sk>đbi tn manj vr^dnlm bc«cd;i-»m. •yn re^tia,j« zamore a^'.^ltl dnbr^cn det ilrkrv!te?st n^iernfne. Polea tega verxi-ficimn, rf^m'^Vo ^oHčmi tekst ne (V>vo» f^asbemllra kaj prida racrrfha. Nara^n-^ "ta to pokazala oba ^VladatelJ* v mnog.. rani-•^ivfllff Vorr«^M*'rRni^ anf«f">Tiah. crndits-i«h !n wkvenca!i. H nadVriMnJe^o vw o«tM» de'a. ¥.cn\t> b* Prekri »Orndual In ^e-kvenco z% Vr'fVo fi^«»r4elal \nhkn *c Wr-fr frraHvM <*-^ma>irn^\i, W nudi prHiko i> »a soli poir« ?W«%. — O. Pr^-mri 1« rbfnem »• or^li«kl v»rhior. kl mu m ni kmaln para; Irar ?» -'•»ti n^k-ral v f^ala T. •or^fc* rh'.nmanta. Krvgrllova ••^avnmrni rrfd'ffrar P« me ni r^ebno ranHa, ntvKJte temu. hn WofiCa! ne ha I lahko niil-*<\ OrW«tar bi Hi MDM, če b4 b'lo d-»voil tredsterv i« itevUnel*« vaje. ! marafltil 'ep učlnek vileđ te ja w<"d «tebrl po k *rh fcrsruN Ohčfnstva Pa N Wn USVo ??1 k^na«rtu vbč. kajtf to je v polnl mert rt*lužil «^S. "~~ SPOPADI V EGIPTU. Kaira 20. marca. (Izv.) Ko se ie fcrafli Jufld vra^l t rc*ke volaSke narede. «o ra^tple ^n \\Vrr\h dcrrnnrf»cTr>v med denirm^trantl In i>oll-cfjn. ki )e mrmla rabltf oraiia. Bilo h več mrtvih In ranjenih. mSTlLKK ARRTACTJE VERlSKI. KOT 35 VALUTO. — Danaj, 50. m*rc«\ (Trv> T^k->m ▼ e^mj^njefai đnava \o dunni«k* pol Iri-ja- iz>ts!!a ^erluatrnH^ n^kr.torih javnih Ink^lov tn kfivajen, kojnor w> m *h\Uli raotni mwln«rdnl vorižniki r Taluto. Policija Jo aratimlft ok ►!! 2N) varllnllcov in \in\ »ap'.enUa *a W mili-Jtnvov d^lf« valuta. Med vinri?n1ki >o nRAt*il«%' pr*vA zmcKla H *o nckrvtori v k»T«Tna.h. ko *r» pe MH pojavili kont, rrlnl or^an*. kar M ««$>• potnefcilt xmt ćffnnr In pobcarnili. TTAU.IANSK! KAR\BTN.irR?l STRELJAJO NA NA^O OBME.JNO STRAŽO. — SnfiaK, 21. marca. (Tzv.) 5no-C9 ob 19.20 so Italljansk! vojaki kara-hmjeri načeli streljati na na^o ob-mefno stralo pri OrohovlcI. Padio ie vtč »trdov. Od note Mrani ni bil nlkdo ranjen. LLOTD OFORGE BOLAN. — London« 21. msrca. ('*v ^ Po Izjavi rrlvatne*ra tafr'ka arc:1p?5kecra mlnlstrskeca rred««»dn!k!i ie Liovd Oeonre resnlčno bolan In se radnia đneve ab^olntno ne bavf s rx>litiko. I-JEVTV OnOLKT^ — Berlin, 21. marra (lzv.> Zdrav. i«lk dr. Klotnperor je pozvan v Moakvo, da preiiće idrav*tveno Ftanje Ljenlna, ki ]• ie Yefi dni bolan. Posir je doapal o4 •orJeUk© yladew 67. itev._______^_________________________________' .SLOVENSKI NAKOP', anc 22. marca 1922. - 3. Stran Dneone ocsH. V Ljubljani, 21. marca 1922. — Sestanek v UubllanL Po po- ročilih iz povsem zanesljivega vira iz Beograda je vest o sestanku mini-strskih predsednikov In minlstrov runanjih del četvornega sporazuma v Ljubljani točna. Vlade četvornesra sporazuma so se dogovorile, da so vrši ta sestanek dne 3- 4. In 5. aprl-|av na kar se državniki skupno odpe-ljejo v Genovo. Sestanek se bo vršll v vladnl palači na Bleivveisovl cesti. Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar je že dobil navodila, da Izvr-Si vse potrebne priprave za ta sesta^ nek. Ljubljanski sestanek bo z^odo-vinskega pamena, ker se tu sn idejo prvič vsi vodilni državniki Četvorne- ga sporazuma- — Zanclla v IjiiMjani. BivSl predajnik reske vlade g. Rlkardo Z a n e V i a je doepol v Ljubljane — Povest o najtreznefietn slo-vanskem narodu in o najbolj sramež-tflvern mestu. O »Slovenski sedanjo-sti« čitamo uvodnik v »Prager Tag-blattu«. Članek je poučen in zanirniv, Čeprav priča, da njegov avtor ni baš na #višku, kar se tiče njegovesra poznavanja naše preteklosti in naše literature. Pisec izvaia med drugim: >Bolj hrabro in dosledno kakor Hrvati so se uđeleiili Slovenci r^volu-cijskih viharjev, in ko so se Iz sna lepih idealov probudili v vsakdar skrbeh, je ostalo trezno realnom'i-tičnomodro ljudstvo pri svojfi enkrat vsrkanl veri___Slovenci, kl so že zemljenisno bolte situiran! kakor bližje In bolj neposredno ležeča Hrvatska, so si iz revolucijske dobe resili gotove avtonomne predpravice, a dasf le-te doslei še nfso bile potrle-ne, vendar se Jih trdovratno drže v prepdčanju, đa mora enkrat postati zakon, kar se danes zdl samo še uzus. Tud* IndustrUalno udelstvovanje daje Slovencem nanram pcrrarno pro ducirajočemu vzhodu pravico do Iz-jemnetfa stallšča. Rudarstvo, strojna tndustriia do fabrtkacffe !odarsko odvi-snost od sosedne manjine. Slovenci so najboli evropski med Jucrosloveni, dasi je njihova narodna kultura naj-mlafša. Sele pred 10 leti so si menda biclesall slovensko slovnico In slovenski besednjak, kl ga sele sedai zbirajo, še vedno kar mr?r>]i srerma-nfzmov In romanizmov... (Piscu nišo znani kakor je razvidno, Brizinski spomenik!, ne ve ničesar o slovenski protestanski dobi, kf nam Je dala že v 16 stoletju Trubarja, Dalmatina, Krda In Bohoriča, ne ve ničesar o Dalmatinovi bibliji, o Bohoričevl slovnici, o stremljenju slovenskih protestantskih plsateljev za tiskanje knjig v tflasolici in ćirilici, o prvem slovenskem časoplsju pod Vodnikom o VVolfovem In Pletršnikovem slo-varju itd. Opomba uredništva.) Ljub-ijana glavno mesto, je odsev značaja njenesra preblvaJstVa. Ona Je v toliko novum v današnji Evropi, ker noben bar, noben kabaret, noben noćni lokal ne prinaša praznične izpremem-be v puritansko njeno ulično sliko. 2ivl se prokleto preprosto, skoraj bi-cotno v tem dobrem mestu! Za to vzdržnost je temeljito skrbel klerikal- j '. ni režim, dokler je bil na krmilu, in ; njevrovi demokratski nasledniki ne i čutfto nobenejra vesella, da bi oktro ■ irali posvetne zabave velekatoliške- : mu prebivalstvu. In kakor Je Ljub- ^ IJana najsramežljlvejše mesto Srednje Evrope, tako Veljajo Slovenci po | pravici kot najtreznejši slovanski , narod. Kakšno nasprotje napram Zagrebu, kjer donaša pfiača rešitev od ! delavnetra dne, kjer pokullrajo tako i živahno In nevzdržno, da bi s temi ] alkoholnim! eksercicijaml lahko tek- ] moval edino kak v pijaci podkovanl ] heidelberškl študerit. in kjer nepre- ^ marljiva žlvljenska radost in razpo- i loženje kaže vse vsvetiejši, prljaznej- ši in slmpatičnejši luči! Življenje v i Ljubljani ni drago in }e kn^j^»M?T.ano. i Ćelo zadnji draglnjski ^aJ. ki ea Je ] Dovzročil padec drnarja. ni imel za i oosledico nobene revolucije cen. V \ Ljubljani se še vedno plačuje v ftisro- i slovenskih kronah kar stane v Beo- I eradu prav toliko dlnarjev, torej če- ) trtino srbskih cen.. .c Ce smemo 1 verjeti dopisniku »Pra#er Tagblata« l je torej Ljubljana najboli puritansko. f naibolj mrtvo, objednem pa tudl naj- j cenejše mesto v Sred. Evropi, kjer ni 2 noben ih zabav, nobenih populacij In * kjer liudje žive boeu vdano In v strahu božiem. . 1 — Obletnlca aneksijo Prlmorfa* Vldlub ] »Jtbcmu vremenu «o priredili vCeraj povo- \ dom obU*>uca *L9k*0* R»tea EdmadA p4 t strani Italije ljubljanski akademik! pred oni- verzo stevilno obiskan manifestacijskl sbod, kjer so govornik! akademikl kratko oCrtall pomen obletnico in sUemllen]e naroda, da se naš zasužnlenl narod v Primorju gotpo-Tiarsko okrepi t«r otvobodi. Hoćemo kulturno |n politično ivobodo tulega prlmor-ikega naroda 1 Z velikim navdulenlem Je bila spreieta končno kratka resolucija, kl pozdravlja našega kralja, protestira % vio odlofinostjo proti dlvjanju faSistov v naših primorskih kraj ih in na Reki tor zahteva, da Italija čimprei Isprazni tretjo dalmatinsko cono. Akademikl so med pevanjem df* £avne himne priredili miren obhod po mestu In pred palačo pokrajlnikefca Munest-niStva, kjer je posebna deputacija Uroćlla na shodu spreleto retolucijo. — Poviianje brzojamfli prlstol-bta. S 1. ar>rilom se rvlšajo rekatere brzojavne pristojhine v tuzerrttkem t)rcv metu In ticer: Prlstojblna za besedo se zvtša na 30 par !n najmanJSa pristoj-blna za brzojavka na 3 din (to velja hidt fa pl^^a^l odjrovor), adpade r>a on^na pristojbina 1 din., ki le Je doslej pobirnla od vsake br^olavka Pristojbi,-na za navodno pre^emno narnanilo (PC) se zviša od 2 na 3 diru. za nujno (PCD) pa od 6 na 9 d!n. PH brzojav-kah t več naslovi (FMX) se zvi^a prl-stojbina za vsak prepis od 2 na 3 din. Pri stoj bina za priznanico »e zvifca na 50 par. f PftT«l Orabnftr. V CaribroAu ob bojsr&rftko-urbekl Tnejl je umri 16. t. vck carinik Pavol Grabnar, i^oma 1b 9t. Oi-bolta pri Trx>ja.naK Bil je 1. 1908 v jmnni dljnSki >volH74ajni?Uri af«i< ob-soifn. Grn^nar je bil velik orgunlmator dljaitva. Bodeloval je tuđi pri preportv đn. 8 pokojnim Poklerjern Jo potovai po Bosmi in navdn&oval dijnke »a ]u^t>-slovonpko misel. Tnfii jo bil velik prijatelj PrlnoiTK>v in jo p leet stvarnih govorov krmčati prej kakor v dveh dobrih urah? Da nekater! ndeležencl nišo vitraja!! čez poldne — ker Jlm )e morda več ra obed kakor za govor© — te*« ni^o krivi govornik!, kakor tudl tega ne, da na shod ni bilo tJstlh. k( so te^a najbolj potrebni. Slcer pa ta »hod ni bM namenjen toliko za maso kakor za inte]:a:enco, voditelje ljudstva. Množico bo treba za to reČ *e!e raz-gibati. Zato bo treba še več podobnih sho-dov. In to se bo tuđi zgcdHa To, kar po-ročevalec pravi, da bi se bilo moralo sto riti, »e ie že izvršilo. Trt organizacije, ki to ta shod priredile: ljudska univerza. Sveta vojska in Proti tuberkulozna liga* so skfcnile trajno zvezo in bodo de'oval© y zar>očetem smislu dalje. Treba je le, da vsi prijatelji naroda to delo podpiralo, ne samo — kri-tizirajo, kar Je seveda najlažle. — Prihodnji I večii shod te vrsta bo r Trborllah. — I Udeleženec —p Velike Jate đivjfh itws In |ro«i eto letela enoči iz zdmovali.%5 proti severu. Dežurno vrome in pa raz^vetljavc nvv pta sta jih znatno ovirala na pot^v^nju^ kajtl krožile so dalj ča?dvsj«ti »aclnfi grlžlJ&J kruha vaći dnxiini, oprebetale li Adl-že.c Takih preostalih ni, marv^B Je I/ Anntmzio miBlil na >pTeoetale iz Afkro«. AđUa je meato "v Abesinijl, In t«m Je, kakor taiano, dne 1. maroa 1896. krali M^nellk pojyrnal v beg ltalijanekega. vt-hovne^a poveljnika Bamtierila, Pt>rft8 je bil strašen. Sramota za Italifo bgrom-na. Preostale iz Adue je imel D* Annun-rio pred ocrni, ffovtvrefi o sklepn rep.ill-6ke pogodbe. Taki sramotni etmhopetcl, kakrini 00 bili junaki is A dua, io mu zde oni italifanski možjo, ki m> podpi-eall pogodbo v Rapillu. — PocabijenA čepića. TV» dnl Je neka stranka pozabila tfvojt> službeno 6e-pioo t mrliSko-popianem oradu na m*- —------- .* m ■ 1 ------- ---------- • --------"-------' ■ ■ ' —-----------' "m I llfllnoDelifl poro£l!a. I POGAJANJA MED ITALUO IN JUOOSLAVUO OLEDE REKE, — Rim, 21. marca. (Izv.) Italljan-■kf sunanji minister Schanzer ie v senatu ponovil svoj irovor o zunanji politiki Italije in obzirno razpravlial o reškem vprašanju. Med drugim ie tiJaviK da so ▼ teku ponlanla % luno- slovensko vlado slede sporazuma o reiitvl reikeea vpraijnia. Ud obeh strani bo sestavljena posebna k-»misija, da rešJ ta vprašanja In rr.inistor Schanzer upa Ott Uttotian sakUu^ck sporazuma- ■mnvu, ua wv ▼ to*« iwb«wiim * muti** oiaji ozuiiul. GENOVSKA KONFERENCA. — STEVILO POSAMNIH DPLFOACIJ. — Park, 21. marca. (Izv.) Pri- * ' - - . . prave za jrenovsko konferenco se mrzlično nadaljujejo. An^leska delegacija si *© že rairoT«**nr^< rmirpravlj* ▼ *f«li#ern *Unkn o programu $e>nrrvmk+ ko?if«reno« 1n naplaic. d* ttv>- * rnjo hiti ▼•* »**t«vnii'ki opolno-rriH «1 ak:opravni in iniAti «vol*vliv> N^-jaMo. V fl-ivnam ^ io tr^ a rfUfsnv^tri-rAti finiuiftna vr>rai»n]a ln upravne re-form^. ki 14 omogrV'ile ^o#v>«iAraki n-i-pr^i^k oli-tlčna situacija. M!ni.v-ne?n zakona Ve!?hia m^fstror fe te-ra^lla mf^fenje jrledo HsVovnih pravd r z^ctevah obrekoranja kl žalienta Castf. ČE?KO - SLOVA5KO - JUGO-SLOVENSKA TRGOVSKA AN. KETA. — Prasca, 21. merea. CTrv.) Ce-sTcnsIova^ko - hieo^Iovenska trsrov-ska anketa nadaliivfe svoja posveto-vanja. Na anketi se je nasrlašalo posebno defstvo, da. je JusroslavIIa dr-fava naravnih boerastev in da tx>tre-buje reorganizacijo prometa. Češlco-slovaSVI trarovskl krotri se trudi jo do-seči čim naJtisrodneJSI sporazum a Juiro^toven^kiml jrospodarskiml or- I jfanvacifami. TIRANSKA VLADA ZOPET NA KRMILU. — Beograd. 21. marca. (Izv.) Tiranska vlada ie zopet nrevzefa vodstvo državnih poslov ln JavUa. da )a v deieli Dostavljen dođoImi red in mir. RESKA KONSTITITAKTA. — Rrk«, 21. rr»rca (Tbt.) Med J*»-Btkzm««niml strankeunl jo i"kom v6ar*Jl-nj^ara dnevna irodil ToJnJkl diktator po-pftjnnjft ea »kl i ran je konstifaanto. t«-kor jat1j«J<> U»tif je »^ia kooaUtunaf^ eklicana 1» danes ob 15. Usp«M po**-lanj bo i#lo problematični. Fsilsti Titrtu iajo na etilij^u. da vodi rladn^ poale ie n&dalje triramTirAt, ki n«| bi tkupno s lo>n«tijiianlo lmwrh*wal ▼Iftdno obl«*t. K«r poklanja nišo popolnoma mp+la, nam^rfiTa eod^uija Tladt aklioatt kon*ti-tuanto br^s đolo5efieg» progrtuna. Prtd. sednlk krmatituanto đr. Ruđan ]e prošli toctan prrotno bil pripraTljmi sklioati konstituanto, kar Je iijarll italljnnBkomu poslaniku baronu Cactol-U]n, ki se trudi npo^tariti r*l in mir na Rekl. — Tk«, 21. maroa. l^Wf J Vbjaikl diktator porofnik Cabruna je ano^i 1e-dal maniferit, v katerem naznanja, ĆU je konstituanta sklirana sa đanes ob 15. Sklicanje Je potrebno r Interesa Rekg ln đomjovine. Obljublfa, A*. Je konttitn-anti garantirana Avobođa in Zakonitost Avtonomiiiti 39 **fr n* vđeleie. — Reka, 21. marca. (Izvirao.) Predsednik dr. Rudan v sosrlaslu z većino avtonomlstične stranke Ie dI-smeno javil poročniku Cabruni, da n! v položaju skllcati konstltuants. Tuđi prvi podpredsednik B r a s 1 pdkknia •kliganje konstituanta DUNAJSKO ANOLF^KO POSLA- NlSTVO ODKLONff.O PROŠNJO MONARHISTOV. — Dunaj. 21. marca flzvtrno.) rhin*>ko ans^le^ko tv slaništvo ie vr-nilo deputuciji monarhlstov proJnia da %t ansrl^va kr?T*rv$l'a v•• ■■"-^2 zavzame kl Karla ^absbjtrsra \n n*e-irovo rodbino in Izn^sluie potrerni vzdrŽevaJni prisnovek. 7ajit^?vo je, đa je to depT'tacfJo v' * neki H o }-n I k fn da Is bil v ^em:*rz'fl zast^^an polejr prota Orundmana tudJ rw»ki Po-daJavniV. OŠTRA VOT.nVA f?ORBA VA MADŽARSKEM. — BuđlmpHft*. 21. marca. (Tzv.) Med pristaši rv)voTAijoČe ?e me^.^an-»ke ^tr^nVe, ki oKe'^ji iz hnjaM?h ne M?d?i»'•■'**."*. Lcr'tim1»t1 sn znrv^eli tuđi živahno *&-tacijo. Orof JuTiiis And!-a«ty Je irfnvil, da zaa£l povrstek krmarle^a ki-nija prrl korak h krw*Ućzc\u M^dJarsko. Le«fr?rrJ5t!5na s'.ranka ž?!!. da n-*r^d-im slarpi52ns omo^oči kraljev povra- — ________________ ^____ ^ ^ _^_^_^^^^— Borzna poročila. — E«vrr»b, H. marca (lwr.) Zakljtu 5ek. Derl«e: Cnrih 5^.50, 59.—, (-------, .^•—). Pftri« 2S.—, 29—, (—.—, iJ^___) I^onđon 1350___. 13S0___. (13 Y>___, 157050), Perlin 120.—. 12a—, (135.—, 1S0.—), Durvaj 4.60, 5.10 (4.^> M0), PrafirA 6Oft.~, ^20___t (P00___615___), i Italija 16.28, 16.50 116 10, 16.45\ N^w- rork —.—f 900.—, (Cok) (—___, 300___), Budimpešta 44.^^ 4fi.—. (48___, ___—). j Vnhift%: dolar 290.—, 295.—, (290___, 296.—), Ura_____, 18___, m«rka —.—, 12a—. — Onrih, 20. martvi ZajTr^b 1.59, Drmaj 0.0714, PudimrožU O.SOi. Bt^rlin 1.691. Praga P94. Milan 26.074, Pariz j 46.074, Ij^i^lon ??AM, Ne^rjork 5.181. — Tr*t 20. mare* Zan-don M.15. N«Trjork 10.50, Curih S82.— — Dunai 20. marca. Ozvimo.) Device: 7agrreb 2272.—. 2278.—, Po- ' ograd 906S.--, 9<>S2.—. Rerl!n 2507.05. | 2517.05. London 327.75. 328.25. Pra- i *a 131.15. 131.35. Curih 1453.75. ! 145fl.?5. Valute: dinarji 9048.-^, 9072.-*, čs!. K 130.70. 130.90. Svic. Iranki 14.^8.75. 1441.25. — Pragu, 20. marca. Đor)ffr»d 71.60, Buđ5mpe»ta 7.175, B*rlin 19?75, Milan 9.98. P.vU ft.28, London 957.25, N*w-jork M.I75, Curih 11.S86 — DviiAJ. 20. ms^os> tafafl Puntf. %kv e*#kt^« \totw+. Jul i stid 19.980.—, Cr«dU 7.900.—, Alpink« C0.100—, fiko-d* 54.100.—, Trbovoliaka 24.000L—. Draffuin« oeifL *— Kolo fugotfovenskm sester fma 9+cio rodno »ejo v čertek, 23. t m, ob 5. popoldne. Zek> važna seja! — TrcoTskl nastarlienci! Osrednje droitvo trerovskih nestavljencev rx)«fva vse tovariSe. đa takoj Driiavl-jo svoj prfstop na naslov: V. Vr-hunc Ljubljana, poStni oredal 5t. 13. Kdor ne prilavi D^stooa, ne bo ra^to-pan na občnem zboru, kl »e vr§f v petek čine 24. marca t. L ob pol 20. uri v posvetovalnici mestneca majd-strata v Llublianl. Prlstopnlno ln Članarino določi DbČnI zbor. — KroJalkesa naknooralneca dmltva v LJubHairi občni zbor se vrši 25. marca 1922 ob 10. drmoidne v pisarni kroiaške radniee. Gospo-ska ulica št. 5. — Društvo nfžJTti državnih ushiž-beocev za Slovenijo v Ljubljani ima v nedeljo, 26. t. m. v posvetovalnici mest-ncw masristratm važen »e^tmek. Dnev-oJ red: BMJbmm mcmtlka. Raznoterostt. ISO prodali i»a ^la\neru pn.rit tekmuv\Ui tiijo kujM; nvkđo% ki jih Jo hotel podariti pi'xlt?edniku it>-publike, nekdo drusi, ki bi Jih rol po-uajil noki ru^ki ple^alki. kom*no pa jiU Je dobll trgovac, kl jih je kupil «.im^. I ftato, da jih je razstval v svojim iziožJ* I Venero oknO;_______________________ Dragocenosi vRcke hišo je le karnarja Ftllera rijCno di.^i-či »El^t fluid«, naiboljSo srcdstpvo za dr| tfnenje hrbta, rok, noti in celeca to« 1 los*, krt kosmetikum za negovanjc^ 30b, iribne^a rncnn. ustt clive, itcl I MoČncijii in boliSi kakor franco-iikc ; itiinic. 3 dvoinate staklenice ali 1 I speciv.1ro stcklenico skup z zamo 1 tom in poštnino za 43 Vron poSilja* I E-JtZen V. Feller, Stubica donja Ek —trg 219, Hrovaško. _pm na ružne govorne«, lil sć" M-rfjo v^Jt'ti preKlica ob^nejja zhorn «; strnii sedarjesa upravne^a sveta. Je vcčin.i c!.ono d»-|pfc v nominali po 400 K. le ' bila ter"aj rn'amčcna skupini trjroa*cev ln ! industrr.tV^v % večltia. Kot rp-ornj onenl?no. le hfl cbČn\ rbor pravilno iklican ln rLzglaAen T Uračncm listu. Jto !e šetnje rT^đsed>rvr> rafnnto ta ta po'ožcl !p. Je tivid- !o. di )o pri rt'-lnom cbdrlanju c^čn«ari zbora računati aMoluf-nn na Izprtmerr.bo v upntvnern svttu, Jo sk^jcRlo n« uase^no »tanovinje upra\7iei3 8v«tnlka* H J*! tc?lc"> l>nlan m H nad t^to dni ne irvrSulo funkctl v upra%xcm svetu ravno ^actl bolernf, selo upravnega sveta m nas'edni'^ dnevnim redom: 1. KooptacUa noveea člana ▼ upravni tvet v o^eM dr. Mcfclerja. svalca se-danjesra predsednlka; 2. Prcklic rednega sklicanejca obČnega »h^ra. 'V-I'^encsra nt* IX t m.: 3. Err.!«;;a novih d.-!r!c ra lO.i'^OaOOO % tn dodelitev teh dclnlc samo svojim taupnilcom. ne da bi se upoštevnlo pri tem pravice starih delničarlev ln tako stvorilo umetno ln prisilnim pototn no vo večfno. Steklo član^v opravnepra ivetn zna3» 11 dočim Je bilo na tel seji raitopanfll v§tev5! bHnika wmo 5 članov In po koot> taclii dr. Mcsjlirla 6 8 a nov. čeprav W smol dr. Mc^ler previetJ fimkctje upravne«« ■vetnlka v smiilu družbon'h Utarutov lela 8 dni po zalfkžitvi jjnranclhkfh deinlc Proti tei so]! ln njeni sklepčnost! tta protestirala dva člana upravuega sveta li naslednilh railo^ov: 1. K*r Je bH redni ohčnf thor pravilna *k!!can In »trem! i?ora!$nja namera upravne sra f\*eta snmo olkodovatl »cdanJo majo-riteto d-ln'čirlev; 2. Ker sol3 upTavnccr* sveta radi no* rm^'n^tf uci^c^he nmnnjfh članov skl >lf nt bla sk'epčna ln ila.sU tudl radi f»dsotno-sti več ^ot V» članov upravnoga sveta v »mislu ti 5.. 23 \q 33 dnii?t>enih pravil, n0 bi imc''i raxpiavljitl o ooviianlu dc!nlika gUvtiicd; 3. Ker Je funkcijski dobe upravni rvetnJkov Ic potekla in bi rudi prekid * Sala utajfti ^d^brltev računa ln bilance na lejl npr»vfl#gra sveta 1 dive 4. t m. ter tu* dTodfrtvitev s itninJ nadr^rstvi, vs!rrejrr>o2ofno vr*ltj redni oh&i! zbor z dn« M. t m. 1 objavljenim dnevnim redom, to temboljti, ker Je ilusti predsodstvo tega r»-voda po lasrnih trdltvah predsednlkn. colflo namen Irroči' tavod popolnoma v roke L)udodarsk1 banV1. Zlati pa tudl svarimo vse de'ni?ar}i Slovenske eskomptne banke md nepremi-Jljeno prodnjo teh'defnlc z ozlrom ra nUH notran'o vrednost ln ker ?»do te d^r.frf y najkra|?cm času Se priđnM'e na vrednosđ s oztrom na bodočno<;t teca zavoda. l.Jnbllana. dne 21. marca W2. Defnlčarll S?nven«ve c^t^tno'n© hank# tnovtkOi tn IndirttrlJUIh kroffOT. • Z% v!M»blnn t^pn »pl«a 3« nrwhil* &tvo odgovgroo, kollkor dolcvSA sfckoo. stran 4.____________________________________________________■________.SLOVENSKI NAROD*, dne 9lL nuM 1922.________*_______________________________________________Itev. 67. Pozor, kotar JI I Proda •• !•»•, •nonadstropna ) ■I sa • iest eobtmi v prvtm nadstropju, • SriicouM dtUvaJca sa ttroicnjc kal, pro- i ajilna, kadi za kole. stroj aa reianj« ■ Ha*. Tekoča voda aa hli9. Vtell ae lahko ' teko) v ćelo hiio. Ponadbc pod „Kožtr- - •ka obrt* na anončno drulbo Aloma < ^ompnj, Ljubljana, JCongrcani trg 3. , 18S1 ____ i Knjlgovodja ! vrtna I samostalna tralf tvrtka na Hrv. Prtmorl*. Ponude sa oznakom uvjeta 1 referenca pod .Primorje 1877" na upr. ' Slov. Naroda. 1877 * 3šcc se mlinar ' u vodni mlin, obenem spoaoben klesati kamene in obavljat! drvene poprav- i ke. Ponudbe na Bi*a6a Ru*J69 Sto- V Uc, Hercegovina. 1729 2 nnfltn aladlcor. fMivnt paaaak fi «a> boljil In doma« iaddtk, Doat m •+"•* Adrif-Tea, latran v tavttktti tn odprt 2 dobra mehanika »• aai-«|aaata« Ponudb« pod -M#-hanik/1007* na upr. Slov. Nar. 1^7 Gozdnl inženjer i daljio prakso aa laaa sa privatno velepoaeatvo v Sloveniji (Doitsiisko). Po goji: Znanje kakega slovanakega jeilka. Ponudbe • prepiil spričeval na gral'lno BaaVtasiJ, p. Radna, Slovenija. 1968 Sprejme ie •aratsia pradajalka papirna stro-ke. Ponudbe pod it 7—1919" na upr. Slov. Naroda. 1919 Stcv, 1178. RAZPIS. V podmiti građbene direkcije sa Slovenijo^ v Ljubljani J« p+a«laaal % 10 meit državnih otstarjov hx ltotr*V okroiju građbene sekcije v Krtnju 5 " 1.) Llubeljstf cesti km 39/42 2.) Korenski cesti km 26/28» 6 lo 28.6/314 i) JeiersM eaati km 2/5. . f rfovem mestu 4 "» 1) Zagreblld cesti km 61.4/65.4 / 99/108 m 110/1U ^ i) KarlovSU cesti km 12.(5/17.0, tft v Mariboru 1 z? Trojanald ceatl km 137-140 a mtst&io mesdo 18 Dla. pravfto 4o 3 Wri- rfetnfo po Vh Din meaefno In prlspevkom k stanovanju v Utncm aaaataa U Din £a one, kl nlto nastanjeni v državni castarsU hiii. V Dokler velja naredba o draginjsklh dokladah, se Uplačujclo te po dolo &Hh naredbe z dne 29. DL 1920, Itev. 130.000 la ceatarja po 14 Dla dnevno, b *eno in otroke do 16. leta pa po 3 Dtn. :: Pravilno (2 Din) kolekovane prošnje za ta metta Ja vleiitl pri gradttsri direkciji »podaj 2018 Strokovnjak v lesnl obrti, r večTetno praksn v vgeh pano^ah lesne manipulacije; sali pr«-aiasiltl sedanje mesto. Plač« ro do-govom. Ponudhe pod »Lesna obrt" no-Itno ležeče Kamnik. 2008 Ža gospodtnjo:: n\[ v drugo slično ilužbo mali vata-piti icobrafena vdova k starejSfmu gospodu ali gospe). Ponudb? pod .Gospodin)* 2016« na imravo SI. Nar. 2016 Pl ANIN O lep. skoro nov, elektrilen, brezhlbno funkcionira, najnovejla konstrukeja se aataa prasla. Naslov pove upravn 15tvo Slov. Naroda. 2004 IS£e se - tr^ovskl lakal even. velika prazna soba v prvem zadstropju, lahko tuđi na dvonlču, nairaje v sredini mesta proti visoki najemninl. Ponudbe pod .Trgov-*kl lokal* na anončno družbo A lom a Companv, LJubJana. Kongresni trg 3. Naprodai! Vila ,flna4 na Bledu opiemljena ali ne, samo 3 minut« od kolodvora oddaljena, z U sobam>( 2 mhim »ma, električno razsvetljavo In vd»*f>4om. VpraŠanja na Jos. Koroiec, '•»*''i'r Jcenice, Gorenjsko. 19^)7 Hitanbia tanDlafa artMMo akaalvlraitaaa jtarlata ki se ho^e posvetiti notari jatu, sprejme notar Hudovernik v Ljubljani. 1072 Ženitna ponudba. Inteligentan, znnćajfn in podjeten goip. simpatične zunanjoiti, sarntkega stanu, star 36 let, veleposeatnik in tovarnar, iell znana v svrho ženitve z izobra-ženo in simpatićn > gotpico s prtmernitn premofenjem. Le resne ponudbe pod .Solnčen dan/1^17* na upr Slov. N«r. Tajnost zajamčena. 1917 Jancni uračnik Ia6a nemeblovano metećno srho ia prvi maj PonjJt^pod ,MjJ23 —1947* na upravo Slov. Naroda. 1947 Prodajalko i dežele, boljio moć, sredi je ttar^it! za t'govino i me luni"1 blacr n> i4čc tvrsika I. M. Kooell, Skot ja Loka < Službe išce spreten mahanllc In šof«r. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1W57 Kontorlstinjo event. tuJI Z3Ć'tnlco, ki je absol.i'ala tečaj z l2vrstnim u^pchjm, spremne tvornlško podj«tj« v Lluh'j ml. Lattnoro'no pj»a >e ponjdbe j>od ,ln-lustrija 120—19^8" na upravo S ovf n. Naroda. 1998 Obratno ravnateljstvo južna islasnloo v Ljubljani, nudi init- r sentom v nak'.ip 2 večia štedilnika ter drugo kotiiojsiio opiesa. hf rnaciie caje odi- VII 6. v no.em poslopju poleg Rlav. kolodvora. \^\A dvosedeiru v najbc>'.,S*m stanju in ?. no-vj i'nevmat^ko se ceno proda. Na*."V pcyc uprav. S!ov. Nir^di. ll.*y7 -4. B^BH^B^av B^B t aaj ^aaj BajBBM aaaaj asajaBa bbj aav^R eTr*^ aaaaaF ^aaaa MM aaf sV B ^sT^JBL VrV sav ^S9 ^aa^av aaaaW ^^^JM av ^avnal ^Bbp^ ^^ Bodul obćaJ ibor „Slovtsiko eakonipttie bsn-ho d. d. ? Llu^ljanl11 io vrit navilio o strani nprav-»•ga ivoU oblavllonomn praklica dna 23. marca 1922 ob 11. dopoldae % oblatifoalm dnevnim redom, kot |e bilo pravilno raiglaieno v „Uradaooi Uita1' od 8. S. 1922 it. 21. Prekllo tega povablla na tefl npravnega avota x dae 19. t. m. ni pravoveljeven, ker ta cl i sklepl te ae|e ia n'ao sadobill oblaatvenegaa odo branja, oi. pravokrepnostl. V Llnbljani, dne 20. marca 1922. Mm delničBPjsv Slovenske eshomptne bonkc. OSNOVA I POZIV za osnutak društva, za supskripciju dionica i održevon e haostituirajuće glavne skupštine 9Dobrouoljačke banke d. d. u Zagrebu". Potpisani zaključili su, da osnuju društvo pod nazivom Dobrovoljačka banka dioničarsko društvo u Zagrebu. I. Svrha je društva, da bude temeljna gospodarska organizacija sviju jugoslavenskih dobrovoljaca, a zasnovana je, da koncentriše sve intelektualne i materijalne sna ere, dobrovoljaca, kako bi time isti mogli doprinositi sukcesivnom gospodarskom preporodu i razvitku domovine sa stalnom brigom oko poboljšanja materijalnog stanja onih dobrovoljaca, kojim je svetski rat donio bilo telesne bilo materijalne štete, te sa brigom na poticanje, osnutak i finansovanje sviju ekonomskih organizacija dobiovoljaca, koje se prema društvenim pravilima predvidjaju. U. Društvo se osniva na nepredvidjeno vreme, a sedište mu je u Zagrebu. III. Temeljna glavnica društva iznositi će D 10,000.000*— razdelena u 100.000 komada dionica po D 100 noroinale, koje glase na ime. Predbježno predaje se subskripciji D 2,500.000 ili dionica 25000 komada po D 100 nominale. IV. Upisivanje dionica obavljati će se: Kod I. Hrvatske štedionice i Srpske banke u Zagrebu te kod sviju njihovih podružnica za upi šivače iz Hrvatske i Slavonije, te Istre i Međjumurja. Kod Srpske centralne banke, kod Hrvatske centralne banke, te kod Muslimanske centralne banke u Sarajevu za upisivače iz Bosne i Hercegovine. Kod Ljubljanske kreditne banke u Ljubljani i njenih podružnica za upisivače iz Slovenije. ' Kod centralnog kreditnog zavoda kao filijale Srpske banke u Novom Sadu za upisivače iz Đačke i Baranje. Kod podružnica Jadranske banke u Dalma'dji za upisivače iz Dalmacije i Crne gore. Kod Dobrovoljačke banke za Banat d. đ. u Velikom Đečkereku za upisivače iz Banata. Kod sviju oblasnih saveza kraljevine S. H. S. V. Rok za upisivanje dionica traje od 1. februara do 30. marta 1922. VI. Prigodom upisa imade se uplatiti najmanje 50 % nominalne vrijednosti pribrojfv dinara 5 po dionici za pokriće utemeljiteJjnih troškova. Statek uplaćuje se najkasneje tri mjeseca nakon zaključenog upisivanje i to kod onih zavoda, kod kojih je prvi dio uplaćen bio. VII. Uplaćena svota prvoga dijela propada u korist „Dobrovoljačkog fonda41 kod Dobrovoljačke banke d. d. u Zagrebu, u koliko druga uplata ne bi uslijedila nakon propisanoga roka i opomene. ' • VIII. Repartidju dionica pridržaju si utemeljitelji kao I pravo imenovati prvo ravnateljstvo. DC. Kroz 30 godina od protokoladje društva unapred mogu biti birani u ravnateljstvo društva principijelno samo dobrovoljd, što je u društvenim pravilima predvidjeno. X. Glavna skupština dioničara održavati će se u Zagrebu na dan 9 aprila 1922 u prostorijama Obilnog Saveza dobrovol tet za Hrvačku i Slavoniju, Kipni trg broj 9. Eventualna promjena prostorija za održanje glavne skupštine javiti će se putem novina, a svi potpisatelji ovoga subskribcioaoga arka potvrdjuju svojim potpisom, da su na ovu skupiiinu pravodobno pozvani bili. XI. Dnevni red skupštine ustanovljen Je n f 154. trg. zakona. Oblasni Savei dobrovoljaca a: Sarajeva, Zagreba, Vel. Bečkerekn, Splita, Novom Sadu, Ljubljani Banka teskosfovenskth legija, Prag. Savez čeikostovensMh legionari, Prag. Mjesna organizacija dobrovoljaca: Split, Benkovac, Obrovac, Klstanje, Knin, Strmlca, Kosovo, Drniš, Vodice, Skradin, Imotski, Vrlika, Vrgovac, Zaostrog. Metković, Ercegnovl, Sinj, Budva, Bralćl, Orbalj, Krlvollje, Dlvuša, Nova-Oradlška, Kosinj, DalJ, Vrglnmost, Gornji Mlholjac, Srb, Dlvoselo, Zagreb, Osijek, Pakrac, Medak, Bjelovar, Plaškl, Čagllć, Qrkvenl - bok, Požega, Dublca. Krlževac. Dvor, Pčellć, Omblšnopolje, Petrinja, Krnjak, Orahovlca, Daruvar, Donji Miholfac, Slatina, Ratć. SrezM odbor dobrovoljaca: Sarajevo, Mostar. Srezka, organizacija Bihać. O. dr. Ivo LlpovSćak, Zagreb, Vladimir Vaslljevlć, Zagreb, Ante Jerkovlć, Zcgreb, Lovro Hribir, Split, dr. Klement Pu-karlć, Split, Andro lakovlć, Split, Vltomlr Orel, Ljubljana, Janko Bakovec, Ljubljana, Fran Peternel, Ljubljana, Ljubomlr Ollglć, Sarajevo, Nikola Baroš, Sarajevo, cr£in, do-<. brov. Vojnić I Budlncl. Lastnina In ti*k »Narodne tlskarnea. # Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. ■ ■ i ^*