155. številka. Ljubljana, v četrtek 9. julija 1903 XXXVI. leto. i?r a vsak dan svečar, isnm&i .'nedelje in praznike, ter velja po poki1 prejeman za avstro-ogrska đ&fteie aa vse|leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 b, za eden mesec 2 R dO h. Za Ljubljano a po&ifianjem dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta B K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuja dežele toliko \ kolikor anasa pofitnina. — Na naroCbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine ae ne ozira. — Za oananlla plaCnje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce 5 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ta Vegove ulice St. 2, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon St. 34. Post*mt>£ne številke po IO h- »Narodna tiskarna" telefon ftt. 85. ji1 Husova slavnost. Iz Prage, 6. julija. V nedeljo, dne 5. julija, se je robudila zlata Praga k velikemu rszniku Hu90vemu, okrašena s -vetjem in narodnimi barvami, pro-udila se je v radostnem pričako anju na sveti trenutek, ko sa položi vogelni kamen spomeniku veli-ega češkega mučenika. Na slav-ostnem prostoru, zgodovinskem štaromšstskem narr. čati« je bil na-ravljen velik oder za odlične goste, i so prišli iz Amerike, Rusije, Fran-jjje in Anglije. Na oknih praških iš so bili videti okrašeni kipi in cdobe Husove, napisi so bili veči-oma reki iz njegovih ust. Med drugimi je bil tudi okusno dekoriran tlom, v katerem ima prostore slav. kad. društvo »Ilirija«. Z njega je vihrala slovenska trobojnica in beli ,rapor z rudečim kelihom. Ob polu so se zbrali udeležniki na Kral. Vinogradih v šestih ulicah; na to se je pomikal veličastni sprevod čez rasni Vaciavski trg in Prikope na mostni prostor. Neštete množice naroda so ga pozdravljale z navdušenimi »Na zdara- in »Slava« klici, avdušenie Čehov je prikipelo do ?rha, ko je prikorakalo okrog 70 jugoslovanskih dijakov, med njimi ^ladpolovica Slovencev, pevaje »Kde pomov mftj«. Ko se je poleglo neko-ko navdušenje, je »topil na govorniško tribuno dr. Eduard Gregr, star-iek 73 iet, ki je z mladeniškim ^njem očrtal delovanje in pomen I za Cehe. Rekel je med dru-un: »Jan Hus, ta največji in naj-blažji med junaki nareda češkega, a tudi ena najsvitiejših zvezd v slavo-tiu vsega človeštva, — kajti Jan Hus ni bil samo dobrotnik svojega naroda, delovanje njegovo, sad nje-k*:~*a dela in trpljenja je postalo blagodarno za daljši napredek na poti pravice, prosvete in humanitete, postalo je začetek osvobojenja duha človeškega iz temote noči srednjeveške. — — Toda kar najvišjo ce nim, kar smatram za najvažnejši nasledek husitskega gibanj*, je to, da je bil s tem ohranjen naš češki jezik, ohranjena narodnost češkoslovanska. — A zato pravim, da mora Husa častiti in slaviti vsak odkritosrčen in .zvest Čeh, kateregakoli verskega in političnega prepričanja, če že ne iz drugih razlogov, tedaj iz razlogov narodnih in rodoljubnih! — Ta spo menik naj nam bode vidno znamenje našega vstajenja k novemu narodnemu življenju — bode naj nam porok lepše in srečnejše bodočnosti, da se v krasno domovino Husove zopet povrne svoboda, neodvis nost. samostojnost, da se trnjeva krona, ki še leži na glavi težko sku-šanega naroda češkega, skoro spremeni v lovorjev venec sreče in slave milega naroda in drage domovine! — Navdušeni »Slava« klici so zadoneli po teh besedah govornikevih. Po go voru dr. Gregra, ki je trajal 45 minut, je zapelo 900 pevcev Bendlov »Choral naroda českeho«. Na to so udarili trikrat na vogelni kamen, v imenu mesta Prage župan dr. Srb z geslom Husovim: »Prosim vas, da bi se ljubili in pravico vsakemu privoščili«, v imenu češkega vseučilišča rektor dr. Hor-baczewsky, v imenu ruskih društev AleksandroviČ Korženjevskv z geslom: V slavo nesmrtnemu spominu Husa, v slavo češkemu narodu, ki je rodil takega bojevnika, v slavo združenega Slovanatva, v imenu narodnega sveta in čeških društev dr. Herold, v imenu čeških žen gospa Napratkova, ki je dejala: Za češke žene doma in v tujini, tvoja ljube zen k rodnemu jeziku naj je krasen vzgled nam in potomcem. Na to je govoril v imenu društva za postavljenje Husovega spomenika dr. Pod-lipn^ in udaril na kamen z geslom: »V imenu Boga Očeta, Sina in Duha svetega« Pevci so zapeli husitsko: »Kdož jate boži bojovnici« in skrinja z zakladno listino se je vložila v kamen, ki se je na to spustil do zemlje. Bila je to slavnost, kakršnih je malo v zgodovini narodov; udeležilo se je je nad 50.000 navdušenih Slovanov. Zvečer pa je zažarela Praga v milijon lučih. Celo mesto se je kopalo v rudečem žaru, pogle i s Petrinje je bil čaroben. Na mestni radnici je gorelo nad 3000 rudeČih žarnic, na sredi je bil iz njih napravljen kelih; tudi vsa druga mestna po slopja so bila krasno razsvetljena. Med predmestji se je najbolj odlikoval Žižkov, kjer se je žarela velikanska postava velikega husita Žiške. Skozi Prago se je pomikal zvečer velikanski lampijonovi sprevod raznih društev, kakršnega še Praga ni videla, na »Staromestske namesti«, kjer se je zapel »Choral naroda českćho« in »Kdož jste boži bojovnici«, okrog 12.000 lampijonov je žarelo na trgu, Najlepši utis pa so napravile na gledalce borno razsvetljene hišice čeških delavcev, ki so ta dan pokazali svoje mišljenje in razsvettiii svoja okna, četudi samo z jedno svečko, a s tem večjo radostjo. Sr«čni češki narod, ki tako odkrito slaviš mučenika za svete resnice. Borba s socialnimi demokrati. Iz Idrije. Kot vesten zgodovinar moram najprvo zabeležiti, da je dne 4. t. m. brez posebr h porodnih težav prišlo na svet nnjinlajs^ dete na polju slovenskega časnikarstva: glasilo socialne demokratične okrajne organizacije v Idriji »Naprej«. Očetovstvo je zagrešil mladi gosp. Kristan, babiške posle je opravljal g. Rinaldo, porod niške stroške pa je baje plačalo občno konsumno društvo. Kakor vidite, p;. urednik, so bile vloge prav dobro razdeljene. Vprašanje je le še, kdo ga bo redil ? AH naj Vam poročam o utisu, katerega je napravil »Naprej« v Idriji ? Zdi se mi, da sem pravo zadel, ako rečem, da je prva številka še precej ugajala; saj je obsezala program, in programi so vendar vsi tako lepi, idealni! Samo to je stara navada, da iz programa, ki je le preobširen, kaj rade uhajajo najvažnejše točke. Jaz sicer ne trdim, da se bo to zgodilo tudi pri »Napreju«, ampak samo bo* jim se . . . Bojim se, da se je v to nežno, mlado koreninioo že sedaj zari 1 bacillus farbacius . . . Toda popolnoma brez napadov na najpriljubljenejše predmete, kakor g. župana, na si. občinski odbor in na umrlo »Jednakopravnost« tudi ta slavnostna številka »Napreja« ni mogla iziti. Friih ubt sich . . . Gosp. Kristanu ne ugaja, da je občinski odbor imenoval g. Julija Novaka za občinskega tajnika in zavija to svojo nevoljo v zahtevo po juridično izobraženem tajniku. Pustimo na strani Kristanovo megalomanijo, ki se je sedaj še povečala, ko je dobil svoj list, v katerem lahko kritikuje vse, ne ozirajmo se na dejstvo, da se Kristan boji samostojnih, delavnih moči, bodisi že v lastni (glej slučaj Jakob Kristan) ali nasprotni stranki; premo-trivajmo le vprašanje, ali Idrija res potrebuje tajnika jurista. Med idrijsko občino in erarjem je res nekaj pre pornih točk, katere se dajo poravnati le pravnim potom. Ali za take slučaje ima občinski cdbor v svoji sredi svetovalca jurista, ki bo gotovo zahteval manj nagrade, kot bi stal stalno nastavljeni tajnik pravnik. Predstavljamo si že sedaj vpitje in kričanje, kakršno bi bili zagnali črno rudeči zavezniki, ko bi bila občina že sedaj nastavila juridično izobraženega tajnika: zopet novi davki, zo pet novo breme so naložili prav brez potrebe liberalci idrijskemu delav stvu! Peklo, odpri se in pogoltni jih! Le vse, kar je prav, g. Kristan. Pa bodisi, Vaše bolezni, da le preradi sedate na sodnijski stol, Vam še ne štejem v zlo, tem grša pa se mi zdi druga nečedna lastnost, katero sem opazil pri Vas: nehvaležni ste tudi, nehvaležni v prvi vrsti do »Jed* nakopravnosti«, ki je vendar kolikor toliko ugladila pot Vašemu »športnemu listu«. Vsa očitanja na adreso ranjke se mi zde krivična, razun enega, da je namreč zatisnila oči neprevidno. Da, to drži, neprevidnost je bila od narodno napredne stranke, da je premalo podpirala naš prepotreben list. Pa dasi imate v istini pravico veseliti se te neprevidnosti, Vam moram vendar to veselje malo skaliti (des Lebens ungemisehte Freude ward keinem Irdischen zuteil) z zagotovilom, da se bo skušalo popraviti, kar se je zakrivilo; da je šel Vaš trošt po vodi, ako ste mislili, da boste s svojim listom ribarili v kalnem: Na vsak napad boste dobili odgovor, sempatje se bo-dete morali pa tudi braniti. Toliko v informacijo. Naše pristaše pa poživljamo, da se gotovo vsi udeleže sobotnega shoda. Kdor pomb-toma ne bi dobil vabila, naj se oglasi pri g. županu. V zadnji dopis iz Idrije se je vrinila neljuba pomota. Tam stoji namreč, da je g. Kristan ušel iz semenišča. Resnici na ljubo moram popraviti, da g. Kristan ni imel nikdar veselja za duhovski stan in da ravno radi tega ni hotel več študirati kot do šeste šole, češ, da ga ne bodo mogli stariši siliti v semenišče. Omenjena pomota je nastala le vsled pravljic, ki se širijo o g. Kristanu po Idriji, seveda brez njegove vednosti. - G. Debata o Khuenovem programu. Ministrski predsednik grof Kbuen lledervary je čutil potrebo, svoj vladni Svidenje. P. X. Svoboda. Avtoriziran prevod iz češčine. (Dalje.) II. Prišlo je leto, v katerem sta :mela soproga VanjeČkova doživeti redki dan zlate poroke. Oba sta bila zelo ginjena bližajoče se »Javnosti. Midva tega ne dočakava, veš,« sta govorila eden drugemu. In občutila sta v resnici nekaki strah, da odideta iz sveta prej, pred no se približa mesec september. Dedeček je bil molčljiv in redkobeseden. Bilo je v maju, po dežju. Silen vonj iz livad in vrtov je plaval sladko v hladnem vzduhu. Gospod Vanječek in gospa sta sedela na kiopici pred belo hišico. Gledala sta za kmetom Krupkou, ki je imel težke škornje in pod obledelo čepico dolge črne lase in ki je stopal ob zidani ograji v mestece. »Ta je hodil z našim Josipom v šolo«, je rekel Vanječek in dodal: »Tudi se že prigiba k zemlji«. »Teče to — teče«, je pripomnila babica. Skozi odprta v.-atica je pnhitel v tem trenotku listonoša, upognjen, bled človeček z velikimi črnimi očmi. Nesel je pismo. Babic* je udarilo srce. »Verjemi mi«, je rekla, »prišio mi je na misel, da je od Josipa«. »A — kaj pak!« je zakiical Vanječek iii zamahnil z roko. Pismo je bilo od drugega sina iz Plzna. Dišalo je po žafranu. Po znala sta je zato takoj, ne da bi morala pogledati na naslov in pečat. »Vprašal sem ga za to seme za vrtnarja«, je dejal dedek, »glej — in že piše. Kaj, Henrik!« Babici je udarjalo srce od razburjenja. Sama je odpirala kuverto. In ker ni imel dedek očal pri sebi, kakor ona, razgrnila je sama list in čitala. Dedek je gledal na njo. Čakal je, kaj mu pove; ali babica ni dejala ničesar, kakor da bi ne mogla prečitati niti vrstice, kakor bi se zopet in zopet vračala k prvi besedi dopisa. Roke so se ji tresle bolj, kakor navadno in v lice je vsa za-rudela. »Kaj pa je? Kaj pa je?« je vprašal dedek. Babici so omahnile roke v naročje in udrte, svetle njene oči, za !esketajočimi očali, so se zagledale do zelenega drevja, kakor da bi v njem iskale siie. »Kaj je torej?« je vprašal Vanječek znova. »Jaz sem to vedela«, je rekla, »da, da, takoj sem to vedela«. »Kaj pa vendar?« »No — naš Josip živi!« Dt-dku se je zatresla brada. Hotel je nekaj reči ali ni mogel. Zdvig-nil se je, vzdihnil, hotel vzeti babico za roko, ali niti tega ni mogel. Ves se je tresel. Samo modre oči njegove cio krasno vzplamtele, kakor cvetova, na katera je posvetilo jutranje solnce. »Moj oče nebeški!« je zašepetal čez nekaj časa. »Kako, da je živ?« In babica je počasi, vsa še vedno ginjena pripovedovala dedku obseg Henrikovega dopisa. Pisal je, da je slučajno zvedel o Josipu, da je pi vovarnik na Ruskem, da je oženjen, bogat, da ima tri otroke, in da se mu toži po Češki. To novico je prinesel plzenski profesor, ki je bil lani v južni Rusiji in s katerim se je Henrik slučajno v gostilni o ruskih razmerah porazgovoril. Vsak čas je babička zasolzela. Obstala je in še le po odpočinku razodevala dalje. Dedek je rekel: »No« in tudi plakal. Oba sta Dila razburjena in zmedena. Babica je morala še enkrat čitati list, da bi razumela, kaj je sin, trgovec, zvedel in kako se je vse primerilo. A potem sta se le prišla do tega, da sin vprašuje, kaj bi bilo najmodrejše napraviti, ali naj piše on, ali bodo pisali oni sami. Stara zakonca nista bila v stanu, da bi mislila o tem, tako sta bila razburjena. Dedek je vstal in se nemirno razgledaval. Ni imel obstanka, Zapenjal in odpenjal si je suknjo, popravljal si klobuk na glavi, gledal naokrog in jecljal besede, ki vse skupaj niso imele smisla. Tresoči prsti njegovi dotikali so se zdaj ob leke, zdaj obraza, stiskali se v pest in se zopet odpirali. Babica je mislila na letošnjo zlato poroko. Takoj ji je prišlo na misel, da se na ta dan gotovo se-stanejo z vsemi svojimi otroci in vnuki. Rekla je to možu in pristavila, da je imela vedno take misli. Gospod Vanječek se je smehljal, ali ne dolgo. Zdelo se mu je naenkrat, da do tega dne manjka še mnogo mesecev, a ljudje v njihovi dobi ne znajo niti dneva niti ure. Ta bojazen ga je silno vznemirila. Prestrašil se je, kakor male dete in morda še nikoli se mu ni zdela misel na smrt tako težka in bolestna, kakor v tem trenutku. Odšel je s polnim srcem k gospodu dekanu. Našel ga je v vrtu pri čebeljnaku. Orehova aleja je dišala grenko. Po zeleni travi je begal beli psiček s kraguljčkom. Gospod dekan se je od daleč smehljal in šel gospodu Vanječku naproti. Podal mu je roko in ga vodil vljudno po orehovi aleji. Opazil je, da je razburjen in čakal, da dedek sam pregovori. Ta je takoj povedal, kaj se je dogodilo. Gospod dekan se je smehljal, stiskal mu roko in dejal: »Vedno sem vam pravil, da Najvišji ne pripusti, da bi se ne sešli s sinom prej, nego vas pokliče k sebi.« »Samo, če pride!« je vzdihnil dedek. »Pride, pride«, je govoril gospod dekan z gotovostjo in stiskal svojemu prijatelju roko, »bodete videli. Saj je tudi njemu tesno in davnaj si je svest, kako težko je živeti v jezi, ko je že minila. Gospod sin iz Plzna mu napiše, da slavite letos svojo zlato poroko, nič več, nič več — in tukaj bo s celo družino!« (Dalje prih.) program pojasniti t predzadnji seji t dolgem govoru. Izbrisati je tudi hotel slab vtis, ki ga je napravil na zbornico s tem, da je svoj program čital s pole. Drugi svoj govor si je premišljeno sestavil ter se ga na pamet naučil. Zato je prišel parkrat iz ravnotežja, ko so se levičarji vmes oglašali. Vendar je njegov govor značilen za njegov — značaj in njegovo diplomatično prekanje-nost. Kar ni v programu ugajalo zbornici, je v tem svojem govoru spretno ublažil ali pa tudi — prevrgel. Grof Khuen je rekel med drugim : „S svojimi pripomnjami bi rad dosegel, naj bi bilo deželi jasno, da koče vlada kot ogrska vlada pošteno in zvesto služiti deželi." Potem je na dolgo polemiziral proti govoru posl. Kossutba, ki je rekel, da nima zaupanja do Khuena, katere nazore deli s Kossuthom vsa dežela, in sicer zaradi tega, ker Khuenove politične korenine niso v zemlji dežele, ker nima takih zvez z deželo, da bi znal presoditi, Česa dežela pravzaprav potrebuje, ker ne pozna strankarskih razmer ter je tujec potrebam in prizadevanjem vodilnih oseb v deželi. Odgovarjal je Khuen, daje imel in ima priliko, potrebe in prizadevanja v deželi proučevati. „Ne glede na to, de sem bil dve periodi Član zbornice in da sem služil v deželi kot veliki župan, prevzel sem mesto, ki sem ga na zadnje upravljal, kot zaupnik ogrske vlade. Opozarjam pa lahko tudi na to, da sem bil ua svojem prejšnjem zaupnem mestu v popolni solidarnosti z vsemi ogrskimi vladami, ki so bile zadnjih 201et na krmilu ogrske vlade. Delil sem politiko in stališče s temi vladami." Ta izjava pač ni častna za Khuenov značaj, ki se je celih dvajset let prilagodil vsaki vladi, kakor se prilagodi nova srajca životu. Dovolj žalostno, da mora tako povdarjati svoje madjaron-stvo, pa si vkljub temu ne more pridobiti splošnega zaupanja. Potem je opravičeval Kossutha zaradi dogovora ž njim. Rekel je : „Izrecno sem izjavil, da ne nameravam ne sebe, ne vlade, niti stranke vezati za bodočnost, da o vprašanjih bodočnosti sploh nočem govoriti." Odgovarjaje grofu Zichvju, ki je rekel, da je liberalizem bankeroten, je Khuen izjavil, da bo liberalna politika vedno dajala smer narodni politiki na Ogrskem. Liberalizem bo tudi v bodoče ostal odločilen faktor v smeri ogrske politike, ker je liberalizem državo vzdržujoč, poravnajoč in pomirjajoč. Posl. Barab asu, ki je rekel, da Khuen nima sposobnosti za ministrskega predsednika že zaradi tega ne, ker Jna svojem prejšnjem mestu tudi ni odgovarjal ter ni izpolnil dane mu naloge. Na Hrvaškem vlada temveč očiten upor proti madjarskim stremljenjem ter je sovraštvo zoper Ogre tako naraslo, kakor že dolgo ne. Khuen je rekel, da so to trditve, ki potrebujejo dokazov. (Klici na levici: „Cemu pa potem potrebujete orožnike in vojake!") Nadalje je rekel Khueu, da se je pojavilo gibanje le v treh okrajih, ostala dežela je mirna. Levičarji so mu neprestano ugovarjali. Debata še ni dognana in Khuen postaja z vsakim dnem bolj nervozen ter krčevito brani svoj sedež. Ali že iz tega se vidi, da so ga Madjari do do bra pregledali. Angleška in Francoska. Visoka diplomacija je stvar, ki je navadni Človek ne more razu meti. Predsednik francoske repub like Loubet leži ravno te dni v objemu angleškega kralja. Ves London je v zastavah, francoski politiki proslavljajo Francijo kot edinega angleškega zaveznika, kot najboljšega soseda. Vladarja si napivata pri razkošnih pojedinah ter se poliubujeta. In vendar se malokje med sosednjima državama kaže tako neizprosno in vsestransko sovraštvo, kakor med Angleško in Francosko. To ni od danes, to korenini v zgodovini. Še ni preteklo leto, ko se ni nikjer toliko psovalo na Angleže, kakor v Parizu za časa burske vojske. Fran coski listi so prinašali sramotilne slike na Angleže, prebivalstvo je demonstriralo proti krutim Angležem ter ostentativno sprejelo predsednika Krugerja z velikimi častmi. Vse to se je vprizorilo, samo, da se je Angleže jezilo. Francoska je zaveznica Rusije, a Angleška je sklenila z Japonsko zvezo, da ščuva zoper Rusijo. To tudi angleški listi z veliko ogorčenostjo pripovedujejo. V Afriki in v Aziji sta si Francija in Angleška neprestano v laseh, v Londonu in Parizu pa se bratite. Vse to kaže, da trozveza in dvozveza sta le pla tonični. Kakor Avstro-Ogrska in Ru sija hodite na Balkanu Italiji protivna pota, tako se tudi Francoska brati z največjim nasprotnikom Rusije. Visoko diplomacijo naj vrag razume. Politične vesti. — Po krizi. Vsi večji listi razpravljajo o cesarjevem pismu dr. Korberju, s katerim se je poravnala kriza. Dočim nemški listi izvajajo, da je s tem Korberjevo stališče za dolgo dobo utrjeno, menijo poljski in češki listi, da bo Korberjev padec odločil parlament. Korber bo moral odstopiti, ako mu večina parlamentarnih strank odreče zaupanje. Koalicijska ideja je zrela in vlada visi le še v zraku. Cesarjevo pismo ni za Korberja jamstvo, da ga velike stranke vendar še ne vržejo. — Novi ministri v Avstriji. Dr. Rezekova pisarna se ne razpusti, temuč se imenuje do jeseni novi mmister za Češko, ako ostane dr Korber na krmilu ministrstva. Vendar se bo imenovanje izvršilo šele tedaj, ko se izpolnijo pogoji, pod katerim je izjavil dr. Rezek ostati v kabinetu. Najti se bodo namreč morala sredstva, ki bodo pomirila češko prebivalstvo, in ki bodo provzročila pri parlamentarnem zastopstvu preobrat od sedanje taktike skrajnosti. Nadalje se imenujeta do jeseni justični minister v osebi predsednika dalmatinskega višjega deželnega sodišča G e r t -scherja ter nemški minister. — Ogrska obstrukcija oživljena. Tisti poslanci Kossu thove stranke, ki se nočejo pokoriti strankinim sklepom, t. j. 31 poslancev, nadalje 10 poslancev Ugronove frakcije in 9 divjakov so sklenili, nadaljevati boj proti vladi do skrajnosti. Že v ponedeljek začno s tehnično obstrukcijo. — Avstro-Ogrskain Rusija proti Bolgariji. Avstro-ogrska in ruska vlada sta odločno posvarili bolgarsko ministrstvo, naj ne stori nepremišljenih korakov, ker Turška ne zbira prevelikih čet ob meji ter sploh ne goji agresivnih namer. Bolgarskega kneza sta imenovani velesili po svojih zastopnikih zaupno obvestili, ako se po Mace-doncih pusti prisiliti k vojski, stori to na lastno nevarnost, da izgubi prestol. — Odpravljena cenzura na Srbskem. Na izrecno željo kralja Petra se cenzura inozemskega časopisja popolnoma odpravi. Cenzura na domače časopisje se je že poprej odpravila. — Upor na Grškem. V Pvrgosu se je vršil velik ljudski shod, h kateremu je prišlo na tisoče oboroženih kmetov, ki so streljali ter vse razdjali. Niti vojaštvo ni moglo napraviti reda. Vsled tega je ministrski predsednik Theodokis podal demisijo. Kralj je demisijo sprejel ter izjavil, da stoji vlada pred strašno vstajo, ker je opozicija varala prebivalstvo, ki zahteva sedaj nemogoče stvari. Predsednik je zasedanje zaključil, proti čemer je opozicija viharno protestirala. Prišlo je do pretepov med poslanci. — Francoske finance. Dohodki indirektnih davkov presegajo proračun za 12 milijonov fran kov. Vsi dohodki teh davkov so znašali v prvi polovici 1903 nad 44 milijonov frankov, kar najbolje ovrže vesti opozicije, da je finančni položaj Francoske neugoden. — Zopet nemiri na Kitajskem. Vsi znaki kažejo, da bodo izbruhnili novi nemiri. Poslaništva se v naglioi pripravljajo na eventualnosti. V poslaniških palačah se preskrbujejo z iivili za dalje časa, tudi straže se naglo pomnožujejo. Dopisi. Iz Sempasa. V nedeljo, 5 t. m , se je vršil javni ples v šempasu na dvorišču Cirila Rjavca. Omenjenega plesa se je udeležil tudi znani cerkveni razgrajač, kaplan Kodermac, V času od 11. do 12 ure ponoči je s svojim ognjenim in strupenim jezikom, kojega smo ta dan že večkrat občudovali, delal agitacijo za sv. mesto Rim in z besedo »živio Kristu?« na vduševal svoje ovčice, ki so padale po hišnem tlaku, premagane od preveč zavžite božje kapljice. Ko mu je eden navzočih na njegov ne umestni klic »živio Kristus« odgovoril »živio tudi Hus«, bil je tako razgret, da ni vedel, kje da je. Misleč, da je v cerkvi, napravil nam je celo pridigo o življenju Jana Husa, seveda je vse zasukaval po svoje, vsled česar je prišlo do prepira. Končno so morali gospoda kaplana pijanega iz hiše iztirati, na kar se je v družbi svojih pijanih spremljevalcev — navadnih barab — opotekajoč domov spravil. Res uzoren Kristusov namestnik in Slovan! Ali pomaga streljanje zoper točo? Meseca julija lanskega leta se je v Gradcu vršilo mednarodno zborovanje veščakov, ki je imelo namen, posvetovati se o prevažnem gospodarskem vprašanju : ali pomaga streljanje zoper točo ali ne? Nikoli in nikjer se o tem vprašanju ni razpravljalo tako temeljito, kakor tedaj. Slovenski časniki so na kratko poročali o uspehih zborovanja, ki so marsikoga iznenadili. Ali podoba je, da so letos vsaj na Kranjskem že zopet pozabljeni. Gospodarji sami, katere stvar naravnost prizadeva, delajo isto kakor preje; oni zvedeni krogi pa, ki so streljanje zoper točo pri nas zasnovali in premišljeno uredili, vodijo vso stvar v prejšnjem tiru, kakor da višje cenijo svojo doslednost, kakor napredujoče izkušnje, ki so dozorele v temeljitem posvetovanju. Zdi se nam torej, da ne bo napačno, ako sedaj, tik pred dobo najpogostejših neviht, spomnimo na omenjeno lansko zborovanje, in povsem objektivno sporočimno o njega uspehih. Zborovanje je sklicalo na predlog ravnatelja državnega meteoloroškega zavoda na Dunaju, Pernterja naše poljedelsko ministrstvo. Isto je stavilo zbranim veščakom dve vprašanji, in sicer: 1. Ali streljanje zoper točo pomaga ali ne? 2. Ako sedaj še ni moči na to vprašanje za trdno odgovoriti, kaj naj se za naprej stori, kako postopa ? Da so mogli sklicani veščaki na oboji vprašanji odgovoriti, kar se da, točno in na podlagi vseh dosedanjih izkušenj, prejeli so že dva tedna pred zborovanjem tri razprave, ki so jih obširno in temeljito poučile o vsem, kar se tiče streljanja zoper točo. S tem je bilo postavljeno vse zborovanje na solidno podlago. Razprave in stenografski zapisnik zborovanja so izišle v posebni knjigi (150 strani 4"). Na koncu knjige je dodal generalni referent, prof. Pern-ter, ki je brez dvojbe v vsej stvari poučen mož, jako premišljeno in objektivno sestavljen pregled o vsem zborovanju in njega uspehih. Ta dodatek najbolje ustreže našemu namenu; iz njega torej posnemljemo to-le: Nikdo ne bode skliceval zborovanja veščakov, da bi se posvetovali, je li žvepljanje zoper oidij, ali pa škropljenje z bakreno galico zoper peronosporo uspešno ali ne. Uspeh je gotova istina, nikdo je ne opovrže. če pa je poljedelsko ministrstvo predložilo lani zbranim zborovalcem vprašanje : ali pomaga streljanje zoper točo ali ne? tedaj takovo uprašanje samo na sebi že izkazuje, da korist ali uspeh streljanja še ni gotova stvar. Vendar so mnogi trdili, da streljanje pomaga, in so zatorej zahtevali, da je vlada pospešuje. Poljedelsko ministrstvo je potemtakem prav storilo, da je sklicalo zborovanje veščakov in jim predložilo najprej vprašanje, ali streljanje zoper točo pomaga ali ne. Napačno pa bi bilo, vprašanje odloČiti z glasovanjem, z večino glasov. Kajti priznati moramo, da glasovanje ni prava pot do resnice. Resnica je neodvisna od glasovanja in se da najti le z natančnim preiskovanjem in strogim dokazovanjem. Poljedelsko ministrstvo je torej le zaželelo od vsakega veŠčaka izjavo, da si potem zasnuje na podlagi teh izjav utemeljeno sodbo. In kako so se veščaki izjavili? Došlo jih je bilo 56 iz Avstrije, Hrvatske, Ogrske, Srbije, Rusije, Nemčije, Francoske in Italije. Izjavilo se jih je 50. Izmed njih se jih je izreklo le 8 (osem), da smatrajo streljanje zoper točo za uspešno, 9 (devet) jih je izjavilo, da sicer d v o j i j o o koristi streljanja, vendar se jim zdi korist verjetna. Med temi veščaki sta bila tudi zastopnika s Kranjske, p. n. gospoda Gombač in Skali c k y. Nadaljnih 13 jih smatra korist streljanja kot dvojljivo brez druzega pristav k a. Med temi nahajamo znana imena: Stieger in S u š n i k. Drugih 15 (petnajst) meni, da je uspeh dvoj-1 j i v pa tudi neverjeten, 5 (pet) gospodov pa je naravnost izreklo, da smatrajo streljanje zoper točo za brezuspešno. Na nobeno stran se ni izjavilo 6 izmed zborovalcev, med njimi V o š n j a k. Ako še enkrat pregledamo te izjave, iznenadja nas ne malo, da le 8 veščakov smatra uspeh streljanja zoper točo po izkušnjah iz mnogih dežel in z več let dokazanim! Vsi zborujoči veščaki so imeli priliko o stvari natanko se poučiti, vsi so slišali govore zagovornikov kakor tudi nasprotnikov streljanja, torej „oba zvona". Menda se sme smatrati, da izmed zborujočih ven dar niso le oni osmeri bili dovolj razumni, da so znali prav pretehtati dokaze in protidokaze. Prepričanje 37 zborovalcev se glasi tako, da jim je uspeh streljanja doslej še dvojljiv, bodisi, da smatrajo dokazovanje zagovornikov, ali pa nasprotnikov, ali pa obojih doslej za pomankljive. Petero izmed zbranih smatra streljanje po dosedanjih izkušnjah kar naravnost za brezuspešno. Med zborovalci so bili praktiki-lajiki, to so gospodarji in drugi interesenti, ki so sami bili navzoči pri streljanju, in so sami opazovali učinke streljanja; zborovali so nadalje strokovnjaki v fiziki in meteorogiji, ki učinkov sami niso opazovali, nego jih poznajo iz obilnih popisov praktikov, pa jih presojajo na podlagi svojega strokovnega znanja. Med njimi pa sta bila najmanj dva, ki v sebi združujeta oboje; znanstvenika sta in ob enem praktika. To sta prof. Rizzo in dr. Pocchetino, ki sta voditelja dveh obsežnih strelišč v Gornji Italiji in sta prebila tri poletja med strelci, jih vodeč in opazujoč učinke. Ako ločimo izjave praktikov in znanstvenikov, pokaže se znamenito dejstvo da so znanstveniki skoro vsi v svojih izjavah pristavili iz lastnega nagiba, da od streljanja zoper točo najbrže sploh ni pričakovati uspeha. Znanstveniki so, kakor rečeno sodili, ne le natanko poznajoč vse dogodke in pojave, ki so jih opazovali praktiki, ampak tudi na podlagi svojega strokovnega znanja. Da se pa prirodni pojav pravilno presodi, je tako strokovno znanje neogibno potrebno, in zatorej ima mnenje znanstvenikov brez dvojbe prednost pred onim nestrokovnjakov. Saj je predobro znano, da ljudje brez strokovnega znanja bodisi na tem ali onem polju izkustva, sodijo površno, brez temeljitega pretres a vanj a, kakor jih vodi Čut in jim ravno nudi videz. Izjavi znanstvenikov smemo in moramo torej pripisati največjo važnost. To pa kar sta opazovala in izrekla prof. Rizzo in dr. Pocchetino, ki sta znanstvenika in praktika ob enem, je brez dvojbe več vredno, kakor mnenje vseh drugih. Po vsem tem, kar smo tu navedli, smemo odgovor lanskega mednarodnega zborovanja veščakov v Gradcu na prvo od ministrstva predloženo vprašanje izreči z besedami: Ogromna večina vešČa[kov pripoznava, da je korist ali uspešnost streljanje zoper točo dvojljiv a, in ako se ozira na vse okoliščine in pretehta vse posamezne izjave, da je zelo dvojljiva, ali celo sploh neverjetna. Da se to vprašanje reši konečno in z vso gotovostjo ter brezdvojbeno, treba je streljanje za p os kušnjo nadaljevati, ob enem pa natančno in po načrtu na večjem ozemlju opazovati nevihte. Na takih olicijelnih streliščih (VersuchsschieUfeld) morajo biti topiei nabasani z najmanj 180 g smodnika, in naj imajo 4 m visoko nastavke. Tako strelišče naj obsega vsaj 3000 do 4000 ha brez presledka in topiči ne sinejo imeti večje razdalje od 600 do 1000 m. Taka strelišča naj bodo tako urejena kakor je uzorno strelišče v Kastelf ranku. S takim odgovorom na drugo predloženo vprašanje je lanski zbor ob enem priznal, da od manjših topičev ali sla-bejših strelov sploh ni pričakovati nobenega vspeha, tako tudi ne od rah-leje razpostavljenih ali celo posamičnih topičev. Takovo streljanje pospeševati bi bilo brezvestno. Ker je korist streljanja sploh zelo dvojljiva, tedaj se po lanskem zborovanju veščakov nobeni razumni vladi ne sme zameriti, ako odkloni ustanovitev ali podpiranje strelišč. Povsem zadosti je. ako vzdržujeta avstrijska in italijanska vlada nekoliko uzorno urejenih strelišč z izrecnim namenom, da se vprašanje o koristi ali brezuspešnosti streljanja konečno eksperimentalno reši tako, da nikdo ne bo mogel več dvojiti. V Gornji Italiji je že lani še pred graškim zborovanjem 107 strelnih kon sorcijev opustilo streljanje, ker so g, prepričali o njega brezuspešnosti. Tudi na Slovenskem smo že videli ponekod topiče, kakor obnemogle bo. rilce, ležeče na tleh, da jih ukonča rja ker niso uresničili nad, ki jih je Iju^ stvo stavilo nanje! S posebnim zadovoljstvom smernr, poudariti, da je „Slovenski Narod" ž, pred dvema letoma povzdignil svaril^ glas, naj se ne precenjuje navidez^ vspeh streljanja zoper točo, ker j, bramba z malenkostnim orožjem zopei velikanski prirodni pojav dvomljiv^ vrednosti. Pisec teh vrstic pa je že na vabil k prvemu velikemu poskusnemu stre-ljanju zoper točo, ki se je vršilo pred \ ali 5 leti pri Krškem, odgovoril s skorrj tistimi nazori in nasveti, ki jih je iz. rekel lanski zbor veščakov v Grad(u S. Dnevne vesti. V Ljubljani. 9 julija. — Osebne vesti. Šef gene ralnega štaba fcm. biron Beck je prišel 7. t. m. na Bled in ostane tamkaj več tednov. — Deželni odbor imenoval je stavbnega praktikanta Viktorja Skaberneta stavbnim pristavom pri deželnem stavbnem uradu. — C. kr. kmetijska družba kranjska imela je danes v veliki dvorani »Mestnega doma« svoj letošnji občni zbor, katerega se je poleg vseh odbornikov udeležilo nekoliko nad sto članov iz raznih krajev dežele. Predsedoval je podpredsednik g. Povše, vlado je zastopal dvorni svetnik dr. grof Sehaffgotsch, deželni odbor pa g. deželni odbornik Grasselli. V imenu mestne občine ljubljanske pozdravil je zbor gospod župan Hribar. Ker si pridržujemo za jutri obširnejše poročilo, naznanjamo za danes samo izid volitev. V glavni odbor bili so skoraj soglasno zopet izvoljeni gg : višji gozdni svet nikVaclav G ol 1, veleposestnik J o sip Lenarčič, odvetnik dr. Maks Wurzbach in nadučitelj Janko Žirovnik. Za računska pregledniki bila sta na novo izvoljena gg. dež blagajnik F r a n T rt ni k in blagajnik ces. kr. deželnega plačilnega urada Fran Rozman. Pri ti priliki moramo omeniti, kar nas je jako presenetilo. Dvorni svetnik grof Schaft gotseh je pozdravil zborovalce z dolgim govorom. Skoro pol ure je govoril nemški in le na koncu do dal kake tri stavke v slovenskem jeziku, dasi so bili zborovalci več noma kmetskega stanu, ki ne razu mejo nemški. Znano je, da je gre: Sehaffgotsch popolnoma zmožen slovenskega jezika. Ker je moral vendar na prvi pogled videti, da večina zborovalcev ne zna nemški in ker si je pač lahko mislil, da taka nemška pridiga, ki se konča s tremi slovenskimi stavki, nikakor ni umestna na takem zborovanju, si nastopa grofa Schaffgotscha res ne vemo raztolmi čiti. Ali pa je morda ta nastop zna menje časa? — Z ognjem in mecen Dne 29. junija t 1 že pozno zvečei posvetilo se je v drčah pri Kranju, posvetilo tako, da mora pač vsakemu zaslepljencu odpreti zaspane oči! Zve čer se je odpravljal tamošnji župsj) I. Strupi s svojo družino k počitk* in molil je v hiši z vsemi svojirj rožni venec. Strupi je dober gospr dar stare korenine, a po Koblarje\ zaslugi prav brez potrebe razupi' kot liberalec, t. j. po mnenju farov ških kimovcev »brezverec«. Kar s posveti in na slamnati strehi njego vega gospodarskega poslopja zapleše usodni rudeči petelin! Zgoreli sta dve gospodarski poslopji in ena hiša Splošen glas je: »Zažgal je iz sovra stva nekdo iz Koblarjeve garde« Koblar je namreč po listih, na pni-nici in na nekem shodu hujskal zoper Strupija, ker se je vnemal za enorazrednico v Hrastju. Glejte: Liberalec tihega večera moli k svojemu Bogu, ki je bil tudi Bog naših prednikov — priplazi pa se v nočni tmini klerikalec in mu zažge poslopje! To je značilna slika krvavega boja, ki ga je zanesel na Kranjsko in razširil kardinal nesrečnega spomina J. Missia in ki ga dalje vodi njegov red ton đel bo- md % je pei ive )ilo Te-i4 oro iz cu ie ne >or tta im »m »a ki >š- e2 ko laik 'ni h, ik ne Dd 10 a-\ 10 ll o [ 3 : o ia ;ž. ik la >- f Z i« D-m ti« i-if 3- ,r )-e a I« a a naslednik škof Jeglič! Ta dogodek 8ili nas k resnemu premišljevanju. 8* Fanatizovani od svojega proroka Mo hameda so v minolih stoletjih Mo-hamedanci — krvoločni Turki — s kruto silo razširjali svojo vero. Pomorili so na milijone ljudi, ugonobili nešteta premoženja in vse to v trd nem prepričanju, da opravljajo na ta način bogoljubna dela ter si služijo nebeški raj. Prizanašali so le onim, ki so zatajili svojo staro vero in se »prekrstili« v Mohamedovoe. Dovolj vedo povedati slovenske narodne pesmi o grozodejstvih, ki so jih po Menjali divji Turki po slovenskih zemljah- Ohranilo se je med ljudstvom prorokovanje, da se bode še povrnil Turek k nam preko Save in Kolpe in da bode takrat še stokrat hujše, ne^o je bilo kdaj. In glejte, proroko-vanje se je nekako uresničilo! Zopet pustošijo pri nas kruti sovragi — zopet plenijo slovenske zemlje s kon-sumi, zopet more in širijo svoje nauke z ognjem in mečem! A to niso Turki — niso mohamedovci — nego kleri kalci, pravi krščeni kristijani so rodni slovenski bratje so, ki so za tajili v sebi vero ljubezni in poniž nosti — pravi janičarj? — ki širijo svojo novo, krivo vero, vero sovraštva in sebičnosti; njihov glavni nauk je: Čim več nasprotnikov ugonobiš, tem večje zasluženje bodeš imel pri Bogu — pri pravem našem krščanskem Bogu!!! Bogokletje! Nasprotnik pa je vsak, kdor ne priznava, da je far več nesro Bog, da je vsaka farovška kuharica nad vsemi svetnicamvsak, kdor jim ne prepušča brez ugovora svojega premoženja, svoje vesti, svoje žene in hčere, vsak, kdor iz dna duše ne Črti vseh onih, katere so zavrgli in prokleli. Kdor ni s klerikalci — je proti njim — je njihov sovražnik, odpadnik in vreden peklenskega ognja. Ako ga ubiješ — pa da si le dober klenkalee — imaš zasluženje pri Bogu! Kradi mu čast, goljufaj ga, oropaj ga, ubij ga — vse ti bode všteto kot zasluženje — saj si to storil prokletemu liberalcu, proti ka teremu je sam hudič — angeljček To je smisel njihovih naukov, to je jedro njihovih govorov v javnosti in v varnem zatišju. In »naše dobro ljudstvo« vrlo dobro umeva te nauke ter jih je začelo tudi ža izvrševati v največje veselje svojih laži-voditeljev. Koliko napadov na poštenje in živ ljenje zavednih in svobodomiselnih soobčanov in sodeželanov se je že izvršilo! Koliko družinske sreče se je že uničilo, koliko premoženja ugra bilo ubogim! In vse to v znamenju nove, krive vere slovenskega klerikalizma. Ali se jih bodemo ustrašili? Ali jim bodemo izročili svoje orožje ter se jim podvrgli? Ne — in tisočkrat ne! Župan Strupi je dejal v ponedeljek zvečer: »Zadnjič so mi porezali drevje, sedaj zažgali streho — ostane le še eno — ubijejo naj me!« Res, daleč smo prišli: Kdor ni klerikalec, mora se na Kranjskem že bati za svoje življenje! A vkljub temu «ae bodemo prenehali z bojem — pa ne z ognjem in — kolom — temveč z lučjo in resnico Vas bodemo preganjali, razkrivali Vaše zarote in spletke ter tepli Vas po nečistih Vaših prstih. Našim kmetom pa kličemo: Zdramite se iz omotnega spanja, v iatero Vas v Vašo škodo zibljejo lažnjivi proroki — odprite oči in glejte uč — katero so Vam prižgali v Čirčah. — „Slovenec1 je oni dan vedel povedati, »da se v nemški kantini — na Jesenicah — iz »Na-rodaa samo norčujejo« Gostilničar, g. Paar pa nam piše, da je to neresnično in da je naročen na naš list, ker ga slovenski gostje zahtevajo, dočim po »Slovencu« še nikdar nihče ni vprašal. — Zrelostne skušnje na ljubljanskem učiteljišču so bile včeraj končane. Oglasilo se je 22 gojencev in 2 privatista, ki pa sta odstopila. 12 kandidatov je skuš njo prebilo, šestim se je dovolilo skušnjo na jesen ponoviti, dva sta bila reprobirana za eno leto, dva pa radi bolezni nista mogla delati ustne skušnje. — V ljubljanski gluhonem- nici bo sklepna skušnja gojencev dne 14. t m. Izdelki gojencev bodo razstavljeni do 18.. t. m. in si jih lahko vsakdo Čez dan oarleda. — Gozdna veselica, katero priredi pevsko društvo »Slavec« to nedeljo, 12. t. m. v prijaznem gozdiču Čonžkove restavracije pod Rožnikom, bo nudila zbog svojega vsporeda mnogo zabave in prijeten popoldanski izlet onim, kateri žele v zeleni naravi med smrečjem in v veseli družbi prebiti nekoliko uric, zlasti pa družinam z obiteljami, ker so otroci do 10 let vstopnine prosti, istotako društveni člani. Pri veselici sodeluje vojaška godba Vspored obsega petje, godbo, ljudske igre in zabave, metanje serpentin, zabavno pošto, streljanje na dobitke in ples v salonu V mraku bode gozd bengalično razsvetljen. Dasi so v ne deljo razni iz'eti in zabave, vendar upa odbor na obilen obisk že z ozi rom na to, ker je to svojo veselico iz prvotno določenega dneva preložil vsled pozneje naznanjeno Pre šernove slavnosti na dan 12 julija. — Ljubljanska podružnica društva poštnih uradnikov priredi v nedeljo, 12. julija za člane, njth družine in po njih vpeljane goste izlet na Žalostno goro pri Pre-serji in odtod v Borovnico. Odhod s poštnim vlakom do Preserja ob 12 uri 58 min. pop, vrnitev iz Borovnice ob 11. uri 20 min. zvečer. Pri neugodnem vremenu peljejo se izlet niki naravnost v Borovnico. — Ljubljansko kolesarsko društvo „Ilirija" priredi dne 19. iuli|a 1903 cestno dirko iz Medvod v Šiško do Koslerja. V slučaju slabega vremena se ista preloži na prihodnjo neieljo, to je 26 t m. Po dirki priredi društvo veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu s sodelovanjem slavne ljubljanske društvene godbe, s petjem, Šaljivo pošto in kegljanjem na dobitke. Kegljanje prične se v četrtek dne 9. t. m. ob 5. uri popo-ludno, ter traja vsak dan , razun torka in sobote, do veselice. Zaključi se kegljanje točno ob 9. uri zvečer na dan veselice, ter tudi takrat raz delijo dobitki v vrednosti: I. darilo 25 K, II. darilo 15 K, III darilo 12 K ter IV. darilo za največ lučajev 10 K. — Zgradba vodovodov za občine Jurjevic*, Lipovšica, Vinica, Brezje, Sušje, Zlatnik, Zapotok in Dolenje Laze oddana je bila na Kranjskem že dobro znani tvrd ki G. Rum-pel, inžener na Dunaju. — Telovadno društvo ,So-kol' v Postojni opozarja še enkrat na svoj izlet v nedeljo dne 12. t. m. v prijazno Planino. Olhod iz Postojne je točno ob 2. uri popoludne. Sestanek pri br. Baragi. Ker je to prvi izlet z novo zastavo, se poziv ljate bratje Sokoli, da se ga vdeie žite polnoštevilno. Sodeluje slavna »Postojnska godba« in tamburaški zbor »Sokola«. Torej v nedeljo vsi postojnski rodoljubi in prijatelji Sokola v Planino, kjer je velikansko zanimanje za častni vsprejem Na zdar ! — „Celjsko pevsko dru« štvo" priredi v nedeljo dne 12. t. m. v veliki dvorani »Nar doma« v Celju veliki koncert, ki bode po svojem vseskozi strogo umetniškem programu in po dvršenosti gotovo višek vsega, kar se je kdaj priredilo v Celju na glasbenem polju. Vse zborove točke priučil je in vodil jih bode naš slovenskemu občinstvu dobro znani skladatelj gosp. Anton L a j o v i c. Zastopani so na programu A. Dvorak, Smetana, Mokranjuc, A Lajovic, dr A Schwab. Po mnogih in mnogih skušnjah dospela sta ženski in mešani zbor pod vodstvom A Lajovica do popolnosti, o kateri bi človek sodil, da je ni mogoče doseči v provinctjalnem mestu. Kot solista nastopita gdč. Jarmila GerbiČeva in gosp. dr. Gvidon Sernec, oba novinca za celjsko in štajersko občinstvo, a oba umetnika v svoji stroki. O gospici Gerb čevi je znano, s kakim navdušenjem jo je pozdravil slovenski glasbeni svet vračujočo se iz stroge šole praškega konservato-rija v slovensko domovino. Gospod dr. Gvidon Sernec, sin dične celjske obitelji Sernečeve, doslej še ni nastopil v javnosti, a kdor je slišal njegov simpatični bariton v ožjem krogu, je spoznal, da ni zaman vežbal svoj glas pri najboljših mojstrih na Dunaju, v Pragi in končno v Ljubljani pri Hubadu. »Narodna godba« pod vodstvom gosp. Koruna bode gotovo storila tudi svojo dolžnost. Smemo se torej nadejati najlepšega umetni škega už tka. Zunanje goste opozarjamo, da si pravočasno priskrbe sedeže, katere ima v predprodaji Hribarjeva trgovina v Celju. » — Iz Kronberga se nam piše: Dne 6 t m. je udarila strela v hrast, pod kojim je vedril bivši cerkovnik Jožef Vižin, ki je ostal na mestu mrtev. Zapustil je vdovo in pet nedoraslih otrok. — Odbor društva hrvatskih in slovenskih dijakov vpodabljajočiti umetnosti, „Vesne", im Dunaju javi, da sprejema vse prispevke izrednih, podpornih in vstanovnih članov t. č blagajnik Viljem S e v e r, stud. art, Ljubljana, Fiorijanske ulioe 24 Iz redni člani, kateri morejo biti vsi izven Dunaja živeči dijaki vpodoblja jočih umetnosti hrvatske in sloven ske narodnosti, plačajo 1 K enkratne vpisnine in 1 K semestralne udnine. Podporniki plačajo 5 K seme stralne udnine. Ustanovniki pa enkratni znesek 100 K, kot usta-novnino. — Vezene slike. Pri prodajalni šivalnih strojev firme Singer & Comp. sta razstavljeni dve sliki »Otelo« in »Častilka«, ki obujajo občno zanimanje. Ti dve sliki kažeta, kaj se da ustvariti s strojem za vezenje. — I.— — Bataljon 27. pespolka, ki je bil na Hrvatskem, se je danes vrnil v Ljubljano. — Semenj. Dne 8. t. je bilo na semenj prignanih 285 konj in volov, 43 krav in 35 telet, skupaj tedaj 363 glav. Kupčija z govejo ž i vino je bila srednja, s konji pa ži vahna, vkljub temu, da je bil pred dvema dnevoma letni sejm. — Silovit hlapec. Josip Zore, hlapec pri Ranziog^rju na Dunajski cesti št. 17, se je včeraj dopoludne na južnem kolodvoru spri z delovodjo Ivanom Koscem in ga začel pretepa-vati. Zore je hotel izložiti tobak v napačni voz, in ko mu je Kosec to zabranil. ga je oklofutal. — Tamburaški koncert bo jutri v Pt*rl«-sovi restavraciji. — Izgubljene in najdene reči. Nadgeometrova soproga Roza Ke8sler v Brežicah je dne 7. t. m. izgubila v Ljubljani, najbrže na Marijinem trgu. zlato žensko uro na čr nem svilnatem traku. — Služkinja Marija Kurent, stanujoča na Dunajski cesti št. 29, je izgubila na Mestne m trgu bankovec za 10 K. — Krojač Ivan Vohinec, stanujoč v Gospodskih ulicah št. 5, je izgubil nekje v me<*tu 30 K — Komptoarist V. Nunberg, stanujoč na Rimski časti štev. 5, je našel včeraj na Cesarja Jožefa trgu srebrno uro in verižico. * Najnovejše novice. Velik požar. V Brnu je zgorela vojaška monturna zaloga. Škode je četrt milijona kron. Poslopje ni bilo zavarovano. — Samomor. Med vožnjo iz Benetk v Trst si je zabodel neki dr. Hartecker nož v prsi. Do Trsta je še živel, potem pa še na ladji umrl. Pri sebi je imel mnogo denarja ter je samomor sploh zagoneten. — Somi v A d r i j a n s k e m morju. Blizu Pulja so opazovali zelo velikega morskega soma. Tudi na drugih krajih so že videli letos some, tako da se » 9 Rnđolfove a Salcburake , Dunajske kom. „ Delnice. Jažne železnice . . . 82 50| 83*50 Državne železnice .... 667 50 66^*50 Avstro-ogr8ke bančne del. 1605 — 1615 Avstr. kreditne banke . . 660— 661 — □grške , n . 733- 734 Živnostenske K . . Q 261— 252*— Premogokop v Mostu (Briix) | 651 — 655 — Alpinske montan .... 370*— 371 — Praske želez. ind. dr. . . !l635*— 1638 — Rima-Muranyi..... j 464— 465' — Trboveljske prem. družbe . j 375 — 379 — Avstr. orožne tovr. družbe 350 — 352 — Csške sladkorne družbe . j 147'— 151'— Valute« C. ficr. cekin...... i H"32 11,36 20 franki....... I 1905: 19D7 20 marke ....... 23*46! 2353 Sovereigns...... 23 90 23 98 Marke........ 117-42 117 62 Laski bankovci..... < 95 20 95 40 Bublji........ I 253—! 254 — Žitne cene v Budimpešti. dne 9. julija 1903. Tsi ■ala i šđtbca Sa oktober . as 2 o ms a oktober. . „ julij . . „ avgust . . „ maj 1904 . oktober, . Efei&tlv. 5 — vinarjev,, višje za 50 kg n M » h 50 „ » 50 „ , 50 „ 50 , 736 6 32 636 6 34 5 35 520 Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem S06*2. Srednji aračni tlak 786 0 min. 3 »-3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 8. 9. zv. 733 7 123 si. svzhod pol. oblač. 9. s 7.zj. 2. pop. 73S7 7335 11*4 16 9 i si. j vzhod er jzahod oblačno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 0°, normale: 19 5°. Mokrina v 24 urah: 0 2 mm. v Ilir. Bistrici na prodaj. Hiša stoji na najlepšem prostoru tik državne ceste, blizu kolodvora, ima r.ehk vrt in je pripravna za vsako obrt ali vilo itd. Natančneji poboji se izvfdo pri lastniku Josipu Božiču v Ilirski Bistrici na Notranjskem. (1747—5) = i t) C C C C O N C B £ E3 O N O -v- .O O -le* z. "j - o ti "8 Mlaid (1766-2) trgovski pomočnik Specerist, se Sprejme pri tvrdki Ivan Tomšič - Markovec Starltrgr pri Rakeku. Izobražene gospe m gospodične dobe takoj trajen in dober zaslužek Sprejem samo ob delavnikih od 8.—11. ure pri g. J. Ritter, Privoz (Pnule) »t. 39 I. nadstr. (1788 2) Pri električni cestni železnici w Ljubljani (1769 4) Je Izpraznjeno mesto paznika na progi (Streckenmeister). Več se izve v pisarni obratnega vodstva v Vodmatu. Proda se iz proste roke valjčni in umetni žaga, Solicitatorja in Natančneje pri Janezu Guar-diju v Domžalah. (1697—6) stenografa spi-e|mo (1779 2) notar Hodovernik v Kostanjevici s 15. t. m. — Plača po dogovoru. Na prodaj je žaga z mlinom (cirkularna žaga), oddaljena ]/4 ure od K< stanjevice. Z zemljišči v pri bližnem razmerju lOVa ha. Pojaaniia daje Aleksander Hudo vernik, c. kr. notar v Kostanjevi Ol. (1777—2) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teb Škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—153) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. 20—30 X zaslužka vsak dan imajo lahko potniki z razpečavanjem vsakdanjega predmeta. VpraSanja na: Fran Radeschinskv, Bielitz oest. Schles. W. (1762—2) Mlad trgovski pomočnik špecerijske stroke, z dobrimi spriče vali, želi službo premeni ti. (1790—1) Naslov v upravnštvu »ol. Nar« vin. gradnje kanala od poslopij c. kr. okrajnega glavarstva do Krke v celotni dolžini okoli 505 metrov iz kamenšoine (Steinzeugrohren) in sicer: 150 metrov cevi iz kamenščine po 300 7n/m, notranje svitlobe 125 230 » 40O *V *> 450 % J» 2 jarTiO za snaženje (Putzscbiicrbt*-) t.o načrtu; 8 upadnih jam (Einfallschiichte) po ntertu. Ponudbe se morajo glasiti na celotno delo, to je popolnoma po načrtu dogotovljeno. Načrti so na razpolago v mestni pisarni. Oferti do 15. julija. Gradnja mora biti gotova do konca avgusta. Mestno županstvo Rudolfovo dne 5. julija 1903. S. pir Sladović, župan. (1774—2) Samo ^m\^j s posto Elegantno vezan vozni red pri (1681-7; Ivanu Bonaču v Ljubljani. Predujemi na srečke in vrednostne papirje. Posestniki srečk zamorejo sreCke po najvišji vrednosti poveriti in predujem s poljubnimi malimi plačili v obrokih in po zelo kulantni obrestni meri z izključno pravico do igranja, povračevati. Agenti se iščejo za vss kraje protj dobri nagradi. (1679—6) Zahtevajte prospekte od Iios-Efiecten-Depot Bauk Bndnpemt IV., FrMnziskanerplati \r 2. Novo poštno torbo ki se je rabila samo 2 leti, proda pod znižano ceno c. kr. postni urad w Kresnicah _pri Litiji._(1789) Mlad trgovski pomocnii izurjen v špeceriji bi rad službo pre-menil in sicer najraje v Ljubljano. — Sedaj službuje v malem mestu na deželi. Ponnudbe prosi pod J. B. J. iu upravništvo „Slov. Naroda". (1758—3) Odda se t&koj na jako dobrem prostoru. Kje? pove upravništvo skega Naroda' „Sloven- (1770-2) je več hektolitrov dobrega dolenjskega vina lanskega pridelka in starejših letnikov. Odda se najmanj 56 litrov. Ponudbe naj se pošiljajo gospej Emi Wutscher, posestnici v Brezovici, pošta Št. Jernej na Dolenjskem. (1778—2) Posojilnica v Celju zvišala je s I. julijem 1903 obrestno mero za vse hranilne vloge na (1791—d 4'2°o, t. j. na štiri in pol od sto ter plačuje še nadalje rentni davek sama. Celje, dne I. julija 1903. IMclCGlstVOa Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beijaku. 3s-60.1 Senzacionalno!!! |tjs-6o. Samo K 5 60 stane prava švicarska niklasta anker-remontoir-ura ,,System Rosskopf-Patent". Ta prava švicarska niklasta anker-remontoir-ura rSystem Ro8t*kopf Patent" s patent, emailiranim kazalnikom je taka kakor jo slika kaže, gre 36 ur in ima garantirano dubro idoče kolesje Za vsako uro se 5 let pismeno garantira in je posebno pripravna vsled svoje zunanje opreme, (zelo m >čni pokrovci iz pravega nikla) za one, ki so v težkem dela, vsled česar se vsakemu toplo priporoča. Ura z verižico in ličnim tokom stane samo K 5*60. Če se naroči dve uri naenkiat stane vsaka le K 5 — Tudi dam te ure 8 dni na poskušnjo in jih vzamem nazaj če ne ugajajo, ter povrnem celi zanje vplačani znesek. (1326—13) Pošilja le po povzetju ali če se denar pošlje Jos>p Spiex»ing Đunaj I., Postg-asse 2 w. Naznanilo! Podpisanec s tem slavnemu p. n občinstvn in gg. popotnikom najvljudneje naznanja, da je začel |£ gostilno ijr v prostorih gosp. Mauerja iz Zagorja preje Lenček f na Blanci, t. j. med v Sevnico in Rajhen- burgom na Štajerskem v najlepši legi tega okraja, z jako lepim vrtom in za letoviščarje posebno pripravnim sprehajališčem. Točim vedno domače bizeljsko'in dolenjsko vino, ter vsak dan sveže marčno pivo iz pivovarne Gotz iz Maribora. Na razpolago imam tudi gorka in mrzla jedila in prenočišča za tujce proti zmerni ceni in z naj-točnej§o postrežbo. ■ ^Qb*^> Velespostovanjem udani (1792) veljaven od dne 1. maja 19(3. leta. Odhod iz Ljtibijsiie juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlai \? Trbiž, Behak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussec S Inograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5' uri zj osebn. vlak v Trbiž od 1. juliji do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari b ziatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Seisthal v Solnograd, Inomost, čea Klein-Reirling v šteyr, Line, Budjevice, Plzeo, Man:;, v^re. Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstettea na Dunaj. — Ob 11. uri 51 d < . poldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — ( 1 uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfesU Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Suinograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Br^ gtne, Curin, Genevo, Pariz, čez Klem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mari, vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II razr.», Lipsko, i Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak. Franzensfe^ "inomost, Monakovo. Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga i Novo mesto iti v Sooavjf Ojsobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Tofrfioa, Kočevje, ob J. o m popoiudne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Priaoi v Ljut }Ufc kol. Proga i* Trbiž*. Ob 3. uri 25 m zjatraj osooui viak z Dunaja čez AmatettML nakovo, Inomost (.direktni vozovi 1. in II. razreda;, Franzeastesto, Soinograd, Lmc, Števi Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. m 16 m dopoldne osobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago '.direktui vozovi I in razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Buchjevice, Solnograd, Line, Steyr, Pari Genevo, Corih, Bregenc, Inomost, Zeli ob ji zora. Lend-Gastein, Ljubno, CalOTOG, Št. Mor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m poooladne osobni viak z Duaaja, Ljt»bna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Frauzensiesta, PoniabJa. — Ob 8. uri 51 m zvečer os viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein Reitiing iz Steyr, Linca, Buajevic, Pizna, Marijima varov, H-bi, Francovih varov, Prage Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni viak iz Lesoe-Bied samo ob nedeljah in praz nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža ol 1 julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Proga 12 Novega mesta i- £cćevja. Osojni vlaki : Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljutijane drž. kol. v Kamuik. Meiaiu vlak;: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 uri 10 m in ol 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljaoljaao drž. ko Kamcika- Mešani vlaki : Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludoe, ob b. uri 10 m m ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeijaii in praznikin. (1719 Mannesmann-ove cevi vsako vrste kakor tudi nezgorljive glinaste cevi (Muffen- rohre) z asfaltom in juto obdane za plinarne in vodovodne namene, kot nadomestilo za vodne ^^^^^ cevi iz litega železa, izdeluje Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v 3(otitotavi, na Češkem. (437-22) LJUBLJANSKA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K lfOOO.OOO-— Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Za-varaje srečke proti v no v čuje zapale kupone. kurzni Izgru-Tol- Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Lompt In lakauo meni«. *^QB, fl^fT Berma uttrocllH. Podružnica v SPLJETU. <3^= II e 11 ar ne > lofrr Nprejruia v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-91) Promet s čeki in nakaznicami. 1 I Izdajatelj io^odgovorni urednik: Dr. Ivao Taviar, Laitnina in tisk .Narodne tiskarne" 81