Leto LXXH, it. 228 P°Stnlna platana y gotovInL « DI« PosigebShr bar bezahtt. Preis - Cena L 1 OrodnlStv« ■ opravki Ljubljana, Kopitarjev« I. telefon »ei-M-»c llMolu naročnina 19 Ul. «a lno-jamstvo ,B. Das Oberkommando der Wehrmacht gibi Uekannt: Der starke Druck der ersten kanadi-sflien Arniee bei A n t w e r p e n und an der belgisrh-holliindisrhen (irenze nbrillich T u r n h o u t dauert an. biluvere kampfe sind hier im Gange. Niirdlieh N i m w e g e n und an der Maas fiihrteu dio Engliinder und Nord-aiuerikaner heltige, f Ur sie verluslreicho Angriffe, dio jedoeh gegen ziihen Wider-staud und wuehtige.Gegenstosse unserer Cienrdiere und Panzer nioht durchdran-gen. Nur an der deutsch-hollan-il i s r h e n Grenzo siidlich Geilen-kirchen konnte eme ncu herange-fiihrle aiuerikanische Dirision nach schwcren hin- und herwogenden Kiiinp-len einen iirtlich begrenzten Einbrurh in unsere Stellmigen erzielen. C bor dem h o 1 I ii ii d i s c h e n Kampf-raiilrt und den Vogesen srhirmten deutselve Jiiger eigeno Angriffsunter-m linmngen ah und unterstiitzten durch Brkiinipfung feindlichcr Tieffiieger die Aluvohrkiimpte der Erdtruppen. Im Parrov-Wnld und an den Bergliiingen ostlieh* E p i n a I und Re-ln i r e m o n t blieheu hartniirkige An-priflo amerikanisrher Verbande in der Miisso aurh gestern in iinseren Feuer liepen oder gewannen nur einzelne Diir-ler nnd Waldstiicke. Vor Diinkirchen herrscht Waffen-rulie znr Evakuierung der Zivilbevolke-rung. Im Vorfeld unserer befesligten Stiilzpunkte an der Atlantikkiiste kam es zu Feueriiberlallen und iirtlichen Ge-feehton. Unsere Grenadierdivisionen lingen in den Bergen des etruskischen Apennin weiterhin standhalt die aul lireiter Front und mit hohein Matorial-einsulz vorgetragenen amerikanischen Angriffe auf. In heltigen Kiimplen um einzelne Dergkuppen vereitelten sie zum Teil in neuen Šlellungen allo Dureh-bruchsversuche des Gegners. An der Adriatischen Kiiste wurden an-ercitende hritisehe Kompanien zerschlagen. Gegen das Vordringen sowjetischer schnelicr Verbande aus dem s o w j e - tiseh-rumanisehen Grenzgebiet nordlich des Eisernen Tores in den Raum niirdlieh und nordwestlich B e 1 -grad sind eigene GegenmaBnahmen im Gange. Auch siidlich der grolien D o -nauschleife wird heltig gekampit. Deutsche und ungarisehe Truppen fiihr-ten vvestlich A r a d eriolgreiche An-grilie. Siidvvestlich GroBwardein war-ien unsere Panzerkraite in schwungvol-lem GegenstoB sovjetisehe Schiitzendivi-sionen und Panzerverbande zuriick und vernichteten 24 Panzer. Starke feindliche Agrifie vvestlich Torenburg und an der M a r o s wurden nach unvvcsentlichen Fortschritten von unseren Truppen abge-wie*en. In den Ostbeskiden gehen die schweren Kampie um die Passtrassen, vor allem siidlich D u k I a, weiter. Die bolschewistischen Angriiie wurden in Gegenangriiien zerschlagen oder auige-iangen. Nach Abwehr sovvjctischer Angriiie und Riickiiihrung aller Waiien und des Kriegsgeriites raumtnen unsere Nachtrup-pen, untcnrstiitzt durch Sicherungslahr-zeuge und Kampiiahrzeuge der Kriegsma-rine, ihre Briickenkople im Stidteil der Iosel D a g o e. In Finnland erreichten unsere Truppen aul ihrem Riickmarsch nach Norden die bciohlenen Ziele. Deutsche Raumboote beschadigten in nordnorvvegischen Gewasser drei Schnellboote der Sovvjets und tralen eines so schwer, dali mit seinem Unter-gang zu reehnen ist. Nordamerikanische Bomber richteten ohne Erdsicht einen Terrortngraiif gegen die Stadt Niirnberg. Es eotstanden Schaden in Wohngebieten und an Kul-turstatten. Auch der Raum von K o 1 n und das R h e i n 1 a n d vvarcn das Ziel feindlicher Terrorbomber. In der vergan-genen Naeht warieu britisehe Flugzeuge Bomben aul K a s s e 1 und A s c h a i -i e n b u r g. Durch vereinzelte Bomben-abvvuri und Bordwai!enangrilfe wurden Wohnhauser in einigen Orten Siid- und Siidwestdeutschlands zerstort. Luftvertei-digungskralte brachten hierbei 31 feindliche Flugzeuge, darunter 13 viermotori-ge Bomber, zum Absturz. Nadaljnji silni boji na zahodu Izgub polni angloameriški napadi severno od Nimwegna in ob Maasi V E'.ruških Apeninih preprečeni vsi sovražni probojni poskusi — Nemški protiukrepi proti sovjetskemu napredovanju ob Železnih vratih — Uspeh nemških oklepniških sil pri Velikem Varadinu Fiihrerjev glavni stan, 4. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Močan pritisk prve kanadske armade pri Anversu in ob belgijsko-nizozemski meji severno od Turn-h o u t a traja dalje. Tu so v teku težki boji. Severno od Nimvvegena in ob Maasi so izvedli Angleži in Severo-amerikanci silne, zanje izgub polne napade; vendaT niso prodrli zaradi žilave obrambe in silnih protisunkov naših grenadirjev in oklepnikov. Samo ob nemsko-nizozemski meji južno od Geilenkirchena je dosegla neka na novo dovedena ameriška divizija po težkih menjajočih se bojih krajevno omejen vdor v naše postojanke. Nad nizozemskim bojnim področjem in Vogezi so ščitili nemški lovci lastne napadalne podvige ter podpirali z napadi na nizkoleteča sovražna letala obrambne boje čet na zemlji. V gozdu Parrcy ter na gorskih obronkih vzhodno od Epinala in Re-miremonta se je zrušila tudi včeraj večina trdovratnih napadov ameriških oddelkov v našem ognju ali pa je pridobil nasprotnik le posamezne vasi in gozdne predele. Pred Dunkerquom vlada premirje zaradi evakuacije civilnega prebivalstva. V predtrdnjavskein ozemlju naših utrjenih oporišč ob atlantski obali je prišlo do topniškega ognja in krajevnih spopadov. Naše grenadirske. divizije so v gorah Etruških Apeninov nadalje vztrajno prestregle ameriške napade, izvedene na široki bojni črti in z veliko uporabo gradiva. V silnih bojih za posamezne gorske postojanke so preprečilo deloma na novih postojankah vse nasprotne probojne poskuse. Ob jadranski obali smo razbili napadajoče britanske čete. v Proti napredovanju sovjetskih hitrih oddelkov iz sovjetskoromun-skega obmejnega ozemlja severno od Železnih vrat na področje severno in severozahodno od Beograda so v teku lastni protiukrepi. Tudi južno od velikega kolena Donave se bi jejo silni bo.ii. Nemške in madžarske čete so izvedie zahodno od Ar a da uspešne napade. Jugozahodno od Velikega Vnra-dina so vrgle naše oklepniške sile v zanosnem prolisunku nnzaj sovjetske strelske divizije in oklepniške oddelke ler uničile 24 oklepnikov. Naše čete so po nepomembnem nasprotnem napredovanju odbile močne sovražne napade zahodno od Tu rde in ob Marošn. . V vzhodnih Beskidih se nadaljujejo težki boji za ceste preko prelazov, Nemški obrambni uspehi na zahodu predvsem južno od D u k 1 e. Boljševi-ske napade smo s protinapadi razbili ali prestregli. *• Po obrambi sovjetskih napadov in po odvozu vsega orožja in vojnega gradiva so izpraznile naše zaščitnice s podporo zaščitnih in bojnih vozil vojne mornarice svoja mostišča na južnem delu otoka Dagoe. Na Finskem so dosegle naše čete na svojem odmiku proti severu ukazane cilje. Nemški čistilci so poškodovali v norveškem vodovju tri sovjetske hitre bojne čolne ter zadeli enega tako težko, da je računati z njegovo potopitvijo. Sevcroameriški bombniki so ob slabi vidljivosti strahovalno napadli mesto Niirnberg. Nastala je škoda v stanovanjskih predelih in na kulturnih spomenikih. Tudi pedročje Ko i na in Porenja je bilo cilj sovražnih stra-hovalnih bombnikov. V pretekli noči so qdvrgla britanska letala bombe na Kassel in Aschaffenburg. Zaradi posameznih odmetov bomb in napadov s strojnicami so liile uničene stanovanjske hiše v nekaterih krajih južne in jugozahodne Nemčije. Zračno-obrambne sile so sestrelile pri tem 31 sovražnih letal, med njimi 13 štiri-molornih bombnikov. Tat< med ostalim: Brezmočnost Ronomijeve vlade j« že dolgo časa ognjišče vsesplošnih težkoč. Ta nemoč je do-vedla do močne omrtvičenosti vsega upravnega delovanja. Berlin, 3. oktobra. Na zahodnem bojišču so bili 2. oktobra zopet trdi obrambni boji. Kljub temu, da so angloameriške armade na več odsekih ojačile 6voj pritisk, so izvojevale nemške čete povsod pomembne obrambne uspehe. Ob prekopu Anvers-Turnhout so skušali Kanadci napredovati proti nizozemski meji. Po pričetnib uspehih 60 jih nemški oklepniki preetregli in vrgli nazaj. Na vzhodnem delu vdornega področja Eindhoven-Ninnvegen so napadli »Britanci na področju Boxmeerja, da bi dosegli nadaljnje dele obrežja Maaee. Tudi tu so nemški oddelki v težkih bojih odstranili krajevne nasprotne vdore. Na ozkem ozemlju med Maaso in Wuermom ter severno od Aachena se je ojaoilo bojno delovanje. Po močni topniški in letalski pripravi to napadli Severoamerikanci na več mestih, ne da bi se iz toga razviT enoten napad na široki bojni črli. V obrambnih bojih in s protinapadi so nemški oddelki sovražnika povsod prestregli in vrgli nazaj. Na vsem področju Aachena so se nadaljevali težki topniški dvoboji. Na južnem delu zahodnega bojišča so bila žarišča na istih mestih kot prejšnji dan. Sovražnik je skušal s ailnimi na- padi razširiti svoje mostišče ob Seilli. Kljub močni uporabi pehotnih, oklepnih in topniških oddelkov ni napredoval. Nekateri kraji severozahodno in jugozahodno od Salzburgena so v menjajočih se bojih večkrat menjali gospodarja. Glavna bojna črta je ostala nespremenjena. Ob zahodnem robu gozda Parroy so se izjalovili nadaljnji sovražni napadi. Dalje proti jugu so Nemci s protinapadi zaustavili in odbili severoameriške oddelke ob zahodnem robu gozdnatega pogorju pri liambervillorsu ter ob severno od tod ležečem gozdu pri Mondonu. V ponedeljek 60 zbrali Severoamerikanci močne 6ile v dolini reke Meurthe med obema tema gozdnima pogorjema. S številnimi napadalnimi klini je sovražnik neprenehoma napadal na široki bojni črti. Z isto energijo so izvedle nemške čete močne protiudare. Sovražnik je pridobil le malo ozemlja, Nemci pa so s protinapadi izboljšali svoje postojanke. Tudi tu se ni mogel sovražnik kljub visokim izgubam približati vzhodnim obronkom Vogesov. Nadaljnji težki boji so so razvili zopet ob vzhodnem obrežju Ognona. Zaradi osredotočenega ognja težkegu in lahkega nemškega orožja so ulrpeli neprenehoma napadajoči Severoamepikanci zopet vi- K bojem na vzhodnem bojišču Berlin, 4 okt Težišče bojev na vzhodnem bojišču se pomika vedno bolj proti jugu. Boljševiki so izkoristili položaj v Romuniji in v Bolgariji ter so obkolili karpatski branik tudi, z juga. Nemške čete se skupaj z rečno mornarico silovito upirajo sovražniku, ki pritiska proti Železnim vratom in je ponekod že prekoračil romunsko-srbsko mejo. V severnozapadni Romuniji so se nadaljevali hudi boji. SS policijski grenadirji so odbili bolj£evike iz Kcmune, ki so s severa in z vzhoda napadali mesto Periam. Sovražnik je izgubil tu 2160 mrtvih in več sto ujetnikov. Jugozapad-rio od Velikega Varadina so vrgle nemške čete zopet nazaj neko sovjetsko napadalno skupino, ki je bila vdrla v njihove postojanke. Ob obeh straneh Tur-de je poslal sovražnik proti nemškim postojankam več strelskih divizij. V hudih bojih so mu nemški grenadirji preprečili prebijalne poskuse. Zapadno od mesta se v nekem malem vdornem mestu boji še vrše, dočim so vzhodno od tod madžarske čete s protinapadom svoje postojanke deloma izboljšale Tudi ob Murešu od madžarsko-romunske meje pa do Reghinul Sasesca so nemške in madžarske čete krvavo zavrnile številne sovjetske krajevne napade. V vzhodnih Karpatih, ki so že zasneženi, so se razvili ob prelazih siloviti boji, ki pa niso spremenili 6plošne slike. V vzhodnih Beskidill je dež, zaradi katerega je ozemlje razen na cestah, skoraj popolnoma neprehodno, zelo omejil spopade. Kljub temu je napadel sovražnik precej močno južno od Dukle ter je prišlo tu do ogorčenih bojev za nekatere obvladujoče višine, ob katerih so imeli boljševiki posebno visoke izgube. Boji na srednjem in severnem vzhodnem bojišču so bili malenkostni. Nemške čete so zavrnile severno od Varšave nekaj krajevnih napadov ter napravile vzhodno od Jelgave zanosen lasten nočni napad, s katerim so izravnale nek star sovražni vdor. Izkrcanje močnih boljševiških sil na otoku Dago nas opozarja na žilav in malo znan boj, ki so ga bili Nemci med od-mikalnimi premiki iz Estonije ob njeni obali. S pomočjo vseh razpoložljivih sredstev in možnosti so spravljali stran številno vojaško gradivo, predvsem težko orožje in bistvene dele čet. Za to so uporabili vse sile in izkoristili tudi najmanjše luke, ker .vozila niso odvažala le dragocenega vojnega gradiva temveč tuv di bežeče estonsko prebivalstvo. Edinice vojne mornarice so ščitile prevoze pred stalnimi boljševiškimi napadi z morja in iz^zraka. Šele ko so bili vsi ljudje in vse gradivo na varnem, so uničili pionirji v lukah vse, kar bi bilo važno za sovražnika. Pred očmi nasprotnikov, ki so sedaj na lovu za izgubljenim plenom vrgli močne sile na otoka pred Estonsko, so izvršili Ncmci izredna prevozna dejanja. Krvavi dogodki v Varšavi so se končali. Ko so ponudili 2. oktobra zjutraj uporniki v središču mesta pogajanja r.a premirje, je nastopil na bojišču mir. £e istega dne so podpisali vodje upornikov kapitulacijo, ki obsega vse v Varšavi boreče se sile ne glede na razne politične odtenke. 2e 2. oktobra so izvršili Nemci prve nujne ukrepe. Evakuirali so kakih 80.000 skoraj sestradanih civilistov, ki so jih uporniki do takrat nasilno držali v -ne-stu. Iz tako zvanega notranjega kotla je prišlo okrog 24.000 ljudi, med katerimi je bilo še mnogo za orožje sposobnih moških. Kot prvi dokaz ra svojo popolno, kapitulacijo so odstranili uporniki najprej barikade ob tehnični visoki šoli, nakar so pričeli odstranjevati ostale zapornice. Razorožitev upornikov se razvija po dogovoru. S tem se je končal ves upor, ki so ga izzvali Sovjeti z napačnimi izjavami, Britanci pa s praznimi zagotovili. Stal je varšavsko prebivalstvo najtežje izgube ter je spremenil mesto v kup razvalin. Varšava - opomin in svarilo Berlin, 4. 10. Nemški tisk se ob- I širno bavi s koncem varšavskega upo- j ra in poudarja, da predstavlja njegov • zlom hkrati simbol in svarilo. »Volkischer Beobachter« piše med drugim, da so Poljaki pri varšavskem uporu, ki je izbruhnil 1. avgusta, nasedli napačnim sovjetskim namigovanjem ter se vrgli v pustolovščino, ki spada med najbolj krvave epizode te vojne. Uporniki, katerih zadnji ostanki so sedaj kapitulirali, so ob koncu izpostavljeni šc britanskim in boljše-viškim zasmehovanjem. Njihov nastop smatrajo Angleži in Sovjeti za nedisciplinirano dejanje, ki nima nikake zveze z zavezniškimi vojaškimi načrti. List pravi dobesedno: »Moskva je smatrala upornike kot orodje londonske emigracije ter je zato pozdravljala njih pogin. V Dovvningstrcetu so to sovjetsko obnašanje tudi pravilno razumeli, a so ga vzeli kot povod, da so likvidirali še zadnje pridržke v poljskem vprašanju in vzeli uničenje poljskih upornikov na znanje kot golo dejstvo. Upornikom so priporočali, nnj se združijo s poljskim sovjetom. Saj so vse, kar so od londonskega odbora lahko zahtevali, itak že zdavnaj dobili:Preostanki poljske vojske se bore na angleških lioji-'ščih že od severne Francije in Sirije pa sedaj do Nizozemske in Italije. Ostalo je le še molčanje.« »Deutsche Allgemeine Zeitungt pra-v Vnršuvi v zadnjem tednu in ki so vi, da niso dogodki, ki šo se odigrali postuli bistvo spora med Londonom in Varšavo, zgolj poljsko vprašanje, temveč šolski primer svarila in opozorila za vse narode, ki bi se zaradi napačnega spoznavanja položaja še vedno pustili zapeljati in ki bi verjeli agita-cijskim obljubam zapadnih demokracij ter kremeljskih boljševikov. Varšavski primer je za poljske upornike grozen. Šli so v smrt za nasprotu joče si tuje interese. Postali so žrtev pluto-kratsko-boljševiških obljub, kot je bilo to pri Finski, Romuniji in Bolgariji. List pravi, da bo imel ta dogodek lahko tudi pozitivne posledice, >ako se bodo oni narodi, ki so vedno pripravljeni, dn se vprežejo v voz plutokracij in boljševizma, naučili iz njega to, kar se edino lahko nauče«. Stoekholm. »Aftonbladet« pravi v poročilu iz Londona, da smatrajo tamkajšnji politični opazovalci usodo varšavskih upornikov kot dogodek velikega političnega pomena. Ne glede na vprašanje, ali je bil upor v Varšavi prezgoden, sta boj varšavskega prebivalstva in njegova usoda močno zajela tako angleško kot ameriško javnost. To bo povzročilo hudo kritiko okoliščin, ki so krive tako slabe podpore varšavskih upornikov. Stoekholm. Po kapitulaciji varšavskega podtalnega pokreta je iznesel moskovski radio še enkrat težke očitke in napade proti upornikom ter je obdolžil vodstvo, da je raje položilo orožje, kot pa da bi se prebilo. S tem je dala Moskva varšavskim upornikom, ki so plačali svoje zaupanje v sovjetsko pomoč in angloameriške obljube s potoki krvi, še naknadno hudo brco. Finci morajo izročiti celo ledolomilce Stoekholm, 4. tO. Kot poroča »Aftonbladet«, bodo morali Finci izročiti Sovjetom tudi svojih pet ledolomilcev. Eden izmed njih, »Jiiiiknrliu«, je največji ledolomilec Skandinavije. Ker vhoda v Abo in v Finski zaliv kuj hitro zamrzneta, pomeni to. da bo Finska popolnoma odrezana od svojih pomorskih zvez, ako ne bo imela na razpolago ledolomilcev. Beograd. Kakor poroča agencija Reuter iz Sofije, so internirani sedaj bivši bolgarski regenti princ Ciril, Nikolaj, Mihov in Bogdan rilof v sofijski osrednji ietnišnici. Madrid. Severnoameriška vojska t« zasedla pariški Eiflov stolp, na katerem bo napravila observatorij. soke izgube. Dva sovražna klina, ki sta prodrla proti cesti Rambervillers-Belfort, so Nemci s protisuuki prestregli in po-tokli. Pri menjajočih se bojih v ponedeljek so nemške Čete uničile ali zaplenile 35 sovražnih oklepnikov in oklepniških iz-vidniškib voz, 4 zaščitne oklepniške vozove tor več motornih vozil in topov. Pri uspešnih protinapadih so zajele nemške čete zopet Številne ujetnike. Angloameri-kanci so utrpeli visoke krvave izgube na nizozemskem področju, oh rogljiču pri Maastrichtu, pri Salzburgenu, severno od Rambervillersa in pri Ognonu. Berlin, Vojni poročevalec DNB-ja na zahodu Alex Schnialfuss poroča: Pri bitki ob zahodni nemški meji in na srednjem nizozemskem področju, v kateri se bori tri milijone vojakov, skušajo sedaj zavezniki zaradi svojih visokih izgub v naraščajoči meri uporabljati tujerodne plačance. Kanadcem so izročili najtežji in najbolj krvavi od«ftk ob utrjenih obalnih oporiščih, na drugih težkih odsekih nemškega zahodnega bojišča pa se nahajajo francoski, belgijski,, nizozemski in poljski oddelki. V angloameriške armade so uvrstili tudi kitajske in češko vojake. Kakor sporočajo nadalje iz zanesljivega vira, so že skoraj dokončali priprave za rekrulacijo vseh moških pre-liivalcev Francije, ki pripadajo letnikom 1897—1828. Francozi bodo morali sedaj torej plačali svojo tako imenovano svobodo z mnogimi krvnimi žrtvami. Isto se dogaja na Nizozemskem in v Belgiji, pri čeiner je posebej omembe vredno, da so pričeli z rekrutacijo tudi že na Nizozemskem, čeprav so zasedli Angloamerikanci šele develino te dežele. Interesi se križajo V ivezi z novo nastalim vojnim po-lolajem v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter v zvezi t zadnjim Churrhillovim govorom sc je svetovna javnost zafela zanimali za razmere, ki vladajo v proti-nemškem zavezniškem taboru. Temu vprašanju je zlasti posvetil posebno pai-n.io nevtralni tisk, ki govori o naraščajoči napelos'i v tem taboru. Tako primerja »Svenska Dagbladel« Cliurrhillovo pohvalno izražanje o Moskvi in o Sovjo-lih z neko nedavno Stalinovo izjavo, ki govori sarno o Sovjelih in Severnoameri-kanciii. List so sprašuje, če je Slalin morda nalašč zamolčal Angleže in čo to morda ne pomeni, da namerava poslej Amerik« položili svojo roko na Severno in Južno Ameriko, Sovjetska zveza pa na Evrazijo. Ust pravi dobesedno: »To se lahko v bližnji bodočnosti zgodi, če ne ho Anglija kmalu prišla du spoznanja in muči za reorganizacijo Evrope in Alrike.c Ker je Churchill v svojem govoru mmolčul ravno ta najinteresantnej-ši problem, pravi list »Stoekhnlms Tidningen«, da jo zn sedanje angleško stališče najbolj značilna »očividna negotovost in različnost gledanja med velesilami«. »Morgentidningen« piše med drugim. da naj bi na konferenci treh sil, ki jo želi Cjiurrhill, verjetno obravnavali vprašanje vzhodne in jugovzhodne Evrope in da bodo vprašali Sovjetc, če so hočejo ndeležili vzhodnoazijske vojno proli Japonski. Komentar švedskega lista »Dagsposlen« govori o zanimivem nezadovoljnem in kritičnem stališču angleškega časopisja k Cliurvhillnveniu govoru. List naravnost pravi, da je bil In govor med vsemi Cliurchillovimi govori najbolj nezanimiv, ker je vse samo na splošno hvalil, ni pa povedal ničesar, kar hi bilo politično ali vojaško zanimivo. Tako n. pr. prav nič ni rešeno poljsko vprašanje, ne vprašanje jugovzhodno Evrope, ni pa tudi nobene jasnosti o Dumbarton Oaksn. Angleški list »Times« tudi posredno potrjuje te glasove, ko piše. da je Churchill storil prav, da. je opustil vse, s čimer hi oležkočil svoj že ilak težavni ples na žici med Moskvo in Washingtonom. Razvoj pa gre naprej po svoji poti. S tem, da prodira boljševizem v državo, ki so imele doslej meščansko vodstvo, dobivajo dogodki vedno večio politično ostrino no le v nevtralnih državah, ki tudi fulijo, da jih boljševizem že ogroža, marveč bodo kmalu tudi Angloamerikanci prisiljeni, pokazati svojo pravo barvo. Gotovo ni zgodovinski tatalist tisti. ki skuša primerjati zgodovinsko paralelo med sedanjim položajem ter med podobnimi položaji t zgodovini n. pr. angloško-ruskih odnošajev. Upravičena jo namreč domneva, da je prišlo dn nekega angleško-sovjetskega trenja na istih področjih, kot se jc v zgodovini že večkrat zgodilo, čeprav danes ta trenja v javnosti niso bruhnila na dan. SnvjeiJ so prispeli do Egejskega morja, istočasno pa pritiskajo na Turčijo, naj ndpro Dardnnele njihovi vojni mornarici, in ob tem se morajo Angloamerikanri vsekakor zamisliti. V podobnem položaju, kakor je Turčija na jugu, jc Švedska na severu. Vse to nam torej kaže, da razmere v angloameriško-boljševiškem bloku nikakor niso idealne in da ho prej ali slej mnralo_ priti med njimi do rnzfišfenja!, kajti sicer bodo Sovjeti postavili svojo zahodne zaveznike, zlasti Angleže, pred fait neompli in potem si pač ne smejo misliti, da hi se boljševizacija Evrope ustavila v Bolgariji ali v Rimu nli v Parizu, marveč bodo ludi sami poslali njena žrtev. Na koncu znpet vidimo pno: edino Nemčija. VI * orožjem hrani Kvro. po prod boljševizmom, jo zmožna zdržati ta vzhodnoazijski naval in rešiti evropsko civilizacijo. Mru »SLOVENEC«, getrteE, 5. flktoBra 91. 228. Bitka v etruščanskih Apenmih [ Komunistične tctce dsbivaio udarec za udarcem oktobra. Na gorskem bo- | vee m sovražnim napadom. Na področju |r • Anpninov «e to v raz- I severno od Firenzuole so Analoamerikan- I ^ xy||, ^^ d[v|z[Ja jg beža|a pred dOmO&raflSkittli SkUplMIllI — Na BlOŠM piloti ie padlo 255 rdečih tolovajev, 60 le ujetih, med njimi razni »kulturniki« — Padlo je sedem tolovajskih kolovodij z višjimi čini od kapetana daljo Kaj je bilo v Perovi torbi Berlin, 8. oktobra. Na gorskem bojišču etruščanskih Apeninov se je v razklanem gorskem masivu med prelazom Santerno in reko Senio razvila na višinah prelaza pri Oiogglu silovita materialna bitka. Dočim imajo sovražni napadi proti cestam, ki leže bolj proti zahodu, nalogo, da vežejo močnejše nemške sile, postaja angloameriški ofenzivni fcilj vedno jasnejši. Ob prelazu Oioggio hočejo prebiti nemške črte v smeri proti lmoli in s tem presekati cesto v Bologno. V središču bojev je še vedno Monte Battaglia, ki ga sovražnik obvlada z močno utrjene razvaline na vrhu. Z bližnjega Monte Cap-pella so odbili nemški grenadirji v najhujših obrambnih bojih ob obeh straneh gorske kotline vedno znova napadajoče sovražnike. Dva vdora se jim jo z uspešnimi protisunki posrečilo zajeziti. Maloštevilni branilci Monte Cappella eo obdržali tudi včeraj svoje postojanke kljub vee m sovražnim napadom. Na področju severno od Firenzuole so Angloamerikanci 2. oktobra kljub dežju in megli nekoliko napredovali. Nemci eo slabše sovražne sile, ki so prodrle v okolico južno od Cassoni di Kemagne, e protisunkom popolnoma uničili, neko napadajočo skupino pa vrgli nazaj. Pač pa je uspelo nasprotniku, da je prodrl ob cesti, ki vodi preko Castel del Ria in Sasaoleona proti severu, do južno od Pezzola. S protisunki so ga tu Nemct zaustavili. Na zahodnem delu italijanskega bojišča in ob Jadranu eo ee vršili le krajevni spopadi. Posamezne britanske izvidnl-ške čete so zavrnile že nemške prednje straže. S presenetljivim nemškim protisunkom so zajeli nemški grenadirji ujetnike in precej orožja. Jugozahodno od Savignana eo razbili neko sovražno predmestje ter vrgli eovražnika preko reke nazaj. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 3. okt. Šei honvedskega generalnega štaba javlja: Pri Makoju dobro napreduje protinapad honvedskih čet Po uničenju 21 oklepnikov smo stisnili sovražnika ne ozkem prostoru. Na obmejnem ozemlju Mezohegyes-Sarkad smo uspešno zavrnili številne sovražne napade. Nagyszlonto so bonvedske čete ponovno osvojile ter dobile stik z nemškimi četami, ki napadajo iz Velikega Varadina v smeri proti jugu. Preostanki južno od Velikega Varadina tepenih sovražnih skupin >o prekoračili mejo. Zapadno in vzhodno od Turde je sovražnik po premestitvi svojih til in prihodu nadaljnjih ojačenj po večdnevni topniški pripravi pričel dne 2. oktobra zgodaj zjutraj napadati z več divizijami. Nikjer mu ni uspelo, del bi prebil bojno črto. Ob nekaterih manjših vdorih so v teku laetni protiukrepi. Mrinejšle sovražne skupine so hotele zavzeti Reghinul Sasescu. Nemške čete so napad pred mestom zaustavile. Honvedske čete so pri Tatarskem prelazu in prelazu pri Borsi razbile številne sovražne napade. Angleški glas o vprašanju morskih ožin Stockholm, 4. okt. O bodočnosti morskih ožin objavlja angleški zgodovinar sir John Marriott v časopisu »The Fort-nightlyc članek, čigar pomen podčrtuje dejstvo, da ga je obsežno prevzela tudi angleška poročevalska služba. Ta Članek vsebuje senzacionalno ugotovitev, da se Anglija sovjetski zahtevi po turških morskih ožinah ne bo upirala. »Ako zahteva Sovjetska zveza Carigrad*, piše člankar, »potem se njeni zavezniki skoraj ne bodo mogli upirati, ker so bili na to dajatev pripravljeni pod carsko vlado<. Marriott napravlja jx>tem sicer nekaj omejitev, ko pravi, da bi interesom britanskega imperija bolj odgovarjalo, ako nadzorstvo nad turškimi morskimi ožinami ne bi bilo v rokah ene sile. Vendar bi bila možna taka kontrola le pod strogimi pogoji, ki bi bili prav tako strogi, kot pogoji iz lela 1923, kaiere 60 kasneje v Montreuu spremenili v turško korist. Pisatelj označuje mnenje, da imajo Turki v 6vojem žepu še vedno ključ balkanskega problema in da je od njih odvisen v nekaterih ozirih evropski mir, kot paradoksno. Ob koncu dodaja, da Evropa ne bo mogla uživati trajnega miru tako dolgo, dokler bo vladal na Balkanu stalni nemir. Kdo je Ždanov Ziirich, 3. okt. Kot je znano ni podpisal sovjetskega diktata za Finsko zunanji komisar Molotov, marveč Ždanov, ki bo tudi predsednik sovjetske nadzorne komisije na Finskem. »Neue Zuricher Zeitung« objavlja poročilo o tem, kdo je oni generalni polkovnik Ždanov, čigar ime se ni nikdar pojavilo v sovjetskih vojnih poročilih. To ni nihče drugi kot boljševiški strankin tajnik za Leningrad, ki je dosegel kot predsednik komisije za zunanje zadeve pri vrhovnem sovjetu velik vpliv. Ždanov je pripadal v prvi svetovni vojni onim političnim komisarjem, ki so po padcu carizma vodili upor v armadi. Kasneje je postal .boljševiški strankin tajnik v Nižjem Novgorodu, bil izvoljen v boljševiški osrednji odbor, delal do!<»o skupno s Stalinom ter prevzel leta 1934. kot naslednik Kirova mesto strankin?ga tajnika v Leningradu. Ždanov je tudi član Polit-biroja stranke ter s tem eden najglavnejših sovjetskih politikov. Sedaj bo ta mož v Helsinkih predsednik Sovjetske nadzorne komisije. Zgodovinska ura Flandrije Berlin, 3. okt Vodja Flamcev dr. Jef von de Viele je sklical flamsko pokrajinsko vodstvo na prvo sejo. Med to zgodovinsko uro, ki je bila vsa v znaku narodne samostojnosti Flamcev v carstvu germanske krvne skupnosti, je potrdil fiamski vodja brezpogojno zvestobo Fiih-rerju, Nemčiji in narodno socialističnemu svetovnemu nazoru. Pokrajinsko vodstvo, ki je prežeto z neomajno voljo borbe do končne zmage, je sprejelo prve ukrepe za totalno borbo vseh Flamcev. Obvestila Prevoda Razdeljevanje krompirja na odrezke od 1 do 20 Potrošniki v mestu Ljubljani, ki še niso dvignili krompirja na odrezke št. 1 do 20 nakaznice za krompir, ga lahko dvignejo do vključno 9. oktobra pri naslednjih tvrdkah: Nabavljalna zadruga drž. žel. Cesta 800 let Ljubljane, Nabavljalna zadruga, Vodnikov trg, Cregorc, Dunajska cesta in Sever, Go-sposvetska cesta. Opozarjamo vse potrošnike, da s tem dnem ti odrezki zapadejo. Delitev zaseke za oktober Občani mesta Ljubljane zunaj zapornega pasa bodo nabavili pripadajočo zaseko 5. in 6. oktobra pri mesarjih: Hudnik, Dunajska cesta, Abramo-vič Ivan, Sv. Roka 8, Ahlin Franja, Karlovška 17, Dolinšek Josip, Ižanska, lesih Jakob, Rudnik, Marolt Franc, Vodnikova, Ponikvar Alojzij, Vodnikova 40, šerjak Alojzij, Stožice, škerl Viktor, Viška in Setnikar Jože, Brdo. Urejene odrezke za zaseko bodo oddali na Prevod, Gosposka ul. 12, soba št. 11, v ponedeljek ». oktobra. Poziv mesarjem Zaradi dodelitve zaseke morajo mesarji dostaviti posodo na Mestni klavnici kakor sledi= v četrtek 5. X. 44. dopoldne z začetnicami od R—Ž, v ponedeljek 9. X. 44. dopoldne z začetnicami od K—P. v sredo 11. X. 44 dopoldne z začetnicami od A—J. Prodaja drobovine težakom V petek, dne 6. t. m. dobijo delavci pri težkih delili na odrezek »TD št. 8< od št. 254.000 do 255.000 septembrske dodatne živilske nakaznice z rjavimi črtami, izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani 25—50 dkg drobovine v razmerju: 25 dkg ledvic, jeter, srca ali 1 40 dkg vampov, govejih gobcev ali pa 50 dkg pljuč. Drobovino bodo prodajali meodeželskesa duhovnika. Saj tisti, ki ne zna sovražiti, za nas komuniste ni drugega vreden, kot da ga sami brezmejno sovražimo. Vendar sodobni svet je zelo čuden. Beseda je izgubila svojo vrednost, svoj pomen. Ljudje se sporazumevamo s pogledi in se takoj razumemo; besede pa gredo svojo pot, pot prikrivanja, pretvarjanja, laži in hinavščine. In ni kazalo drugega, če sem v to župnišče že prišla, da s temi besedami tudi začnem: »Ko hodim jk> Beli Krajini, vidim, da se versko življenje vrši kot pred vojno,« sem mu dejaia. >0b nedeljah srečujem ljudi, ki gredo k maši. Na Veliko noč sem gledala v Črnomlju procesijo, ki so se je udeležili tudi predstavniki naše oblasti in naše vojske. Po naših šolah se otroci uče verouka. Ali čutite kakršno koli omejevanje v Izvrševanju svojega verskega poslanstva?« Tedaj pa se je pokazalo, da tega podeželskega duhovnika niti malo ni volja, da bi šel za menoj na to pot besedi, ampak da hoče ostati kar pri iskrenosti in da hoče tudi v besedah povedati vso resnico, ki sem mu jo že itak brala iz oči. Rahlo se je nasmehnil in mi dejal: »Vem, kaj hočete od mene in zakaj boste moje besede potrebovali. Toda tega vašega obiska ni bilo prav nič treba. Naj rečem takšno besedo ali drugačno, vi boste itak po svoje zapisali, zapisali točno po obrazcih, ki ste jih dobili od svojo komunistične centrale, še preden smo pri nas kaj vedeli o komunizmu in o vaši Osvobodilni fronti. iBog ve, če nimate že vse moje odgovore lepo pripravljene in vam gre sedaj samo še za to, da vam ne bo mogel kdo dokazati, da sploh pri meni niste bili. Toda, če ste že tu, zakaj se ne bi po človeško pomenila mimo vseh vaših namenov in mimo vprašanj, ki mi jih sta vi j a te. Vem, da me sovražite in da vas prav sedajle obhajajo misli, ki jih je nek Eristaniški delavec sikajoč zabrusil du-ovniku v obraa: Ali bi tel Kakor ščurka v skledil Vem, da vas samo železen zakon vašo komunistične taktike zadržuje, da se morem sedaj v miru pogovarjati z vami. In prav ta železen zakon, ki vam za sedaj še brani kazati svoje sovraštvo nad slovenskimi duhovniki, da ga boste kasneje razlili celo povodenj, tudi mene zaenkrat Varuje. Čutim so svobodnega in prostega. Ne Zaradi vaše milosti, ne zaradi vaše navidezne verske strpnosti, ampak zgolj zaradi tega, ker je vaše delo odvisno od razjvolože-nja našega ljudstva in tega razpoloženja ne morete kar tako znova burkati z vedno novimi zločini nad duhovniki. Saj ste sami v svojih pisanjih že priznali, da so vam tudi dosedanji zločini nad slovenskimi duhovniki prinesli veliko škode in nerazpoloženja med ljudskimi množicami. Naj sedaj storim kar koli, naj vam govorim kar koli, vaša trenutna taktika ni odvisna od mene. Če bi kdaj prišel vaš krvavi čas, bi me itak umorili, na naj delam in govorim danes, kar hočem. Ker pa vaš dan še ni prišel — in trdno sem prepričan, da ne bo prišel nikoli —, me boste zaenkrat še pustili v miru, ker vam to bolj koristi. Vsako prikrivanje misli je torej brez pomena. Lahko smo si odkriti vsaj meti štirimi očmi. No, in če sedaj odgovorim na vprašanje, ki ste mi ga stavili in ki prav za prav niti ni vprašanje ampak cela ploha trditev, ki niso niti stvarne, niti ne resnične, bi moral reči takole: Res je, da mi dovolite, da napravim nekaj korakov sem in tja po Podzemlju, kjer me imajo vedno pred očmi vaši špijoni in kjer je vedno pripravljena brzostrelka, da bi isti hip, ko bi vam taktika več ne velevala, da me pustite pri življenju, zadrdrala nad menoj svojo smrtno pesem, kot jo je že nad to- likimi slovenskimi duhovniki. Res je da mi včasih dovolite tudi kratko pot v kakšno sosedno vas, toda sto oči me zasleduje po poti in sto vaših oči komaj prikriva sovraštvo, ko pridem v vas in gleda, v katero hišo se bom obrnil, da je gotovo ne boste pozabili dati na seznam izdajalcev. Zaenkrat mi še dovolite maševati in krščevati, ker dobro veste, da naše belokranjsko ljudstvo brez tega ne bi vzdržalo in da se vi ne bi vzdržali brez tega belokranjskega ljudstva. Toda nikar ne mislite (oziroma vi dobro veste, kako je s to stvarjo, drugi naj ne mislijo), da je to grmovju je tiho šelestelo in nov val moči je pognal v otrplo naravo. Z močjo in hladom je prišlo življenje, ki je neslišno in naglo drselo čez zajede in pobočja. Tihi koraki so zamirali v noč in lunina motna svetloba je skrivnostno ožarjala grmičasto okolico. Vodnik je spretno izbiral kritja in poostril pozornost. Nenadoma je zadržal korak in pokazal pred sebe. Tovariš je razumel položaj. Kolona se je ustavila. Prva dva sta neslišno skočila naprej. V zaklonu je mirno spal kot najpravičnejši človek na svetu tolovaj, heroj NOV, stražar obrambne linije »zmagovite« Dakijeve brigade, ki je počastila s svojo prisotnostjo in častjo štaba Sv. Vid. Ko se je zbudil iz sladkega sna, se je kolona že premaknila in namesto objema prijetne tovarišice iz sanj, je začutil krepko roko pravice. »Brzostrelke naprej«, se je čulo od ust do ust. V koloni je zakipelo življenje, kri je hitreje uda- Resnična služba narodu Pred dobrimi petnajstimi leti se je začel v naši književnosti napad na katoliško. Začel ga je veliki svobodoumnik ,losip Vidmar, za njiin pa so prihajali kulturni boljševiki. Napnd se je začel s tem, da so nasprotniki odrekli katoliškim umetnikom notranjo svobodo in kulturno tvornost. Kasneje je šel Vidmar še naprej in je katoličanom v rdeči reviji »Sodobnost« odrekel zmožnost, opravljati duhovno 6lužbo narodu. Trdil je, da more narodu polnovredno služili farno svobodoumnik, ki ne priznava nobenega spoznanja, nobene resnice za trajno in dokončno, marveč živi po nekem nedoločenem instinktu, po »glasu svojega srca in svojih spoznavnih tslu-tenji. Katoličani takrat nismo dosti odločno odgovorili na ta napad. Naš odgovor je l)il samo obramba, precej šibka obram-l>a. Napadajoče svobodomiselstvo se je takrat postavljalo v pozo edinega pravega branilca slovenstva ter se je proglašalo za sol in pamet naroda. Nekateri katoličani pa so pričeli dokazovati, da ie ludi katoličan lahko dober Slovenec, da tudi katoličani lahko duhovno služimo narodu. Takrat je lahko kdo mislil, da je lo zadosti uspešna obramba. V resnici p:i to ni bila več uspešna obramba, bil^ ie že umik, bilo je popuščanje od nač>l, greh nad resnico. Ko danes iščemo idejne vzroke, ki so prhedli do komunistične revolucije, jo prav, da tudi ta svoj greh spoznamo in se vrnemo spet k celotni resnici. V kr-ščanskokulturnem protikomunističnem manifestu, ki ca je napisal odličen strokovnjak, je umik katoličanov pred 6vo-bodomiselstvom označen kot zadnji, morda naš največji narodni greh. Kajti s tem, ko smo se samo branili in dokazovali, da tudi katoličan lahko služi narodu, smo že priznali, da delo svobodomiselstva lahko narodu prav toliko koristi, kakor delo katoličanov. To priznanje pa je bila že usodna zmota, bilo je dvom nad veljavnostjo katoliških načel in nad tem, da je samo uve-ljavljenje katoliških načel narodu v korist, vsakršno širjenje svobodomiselnih načel pa mu je le v pogubo. Kdo resnično služi narodu? To vprašanje je aktualno tudi danes, morebiti bolj kot kdaj prej. Ne mislimo tukaj na to, kc'o narodu le čisto materialno koristi. Priznavamo, da mu lahko v teh rečoh kdaj trenutno koristi tudi kdo, ki ima v duhovnih stvareh napačna načela. Toda praktična korist njegovega dela poslane takoj dvomi,jivejsa, če pomislimo, da s svojimi idejnimi zmotami nujno slabo vpliva na okolico, čprav ni njegov prvi namen, širiti slabe ideje. Važnejša kakor materialna korist pa je duhovna služba narodu. Ta služba se opravlja predvsem na kulturnem področju. Opravlja jo prav za prav vsakdo, ki ljudem posreduje duhovne in kulturne vrednoto. Če nam je to pred očmi, nam bo tudi jasno, da more narodu resnično duhovno služiti le oni, ki svoje delo usmerja po pravih načelih in mu dajo pravih vrednot. Kako torej more narodji resnično služiti nekdo, ki resnice sploh ne priznava, ampak uravnava svoje delo le po »spoznavnih slutnjah«? Nekdo, ki danes priznava za pravilno, kar so mu je še včeraj zdelo zmotno? Kako more resnično služiti narodu svobodoumnik, ki zameta krščansko resnico kot duha utesnjujočo, okostenelo dogmo? V današnjih dneh se je nad nami uresničila Mahničeva napoved, da se iz idejnih zmot nazadnje, rodi družabna katastrofa, da tudi visoko akademsko svobodomiselstvo povzroči končno krvavo revolucijo. Svobodomiselstvo je pri nas pripravljalo pot komunizmu in najglasnejši svobodoumnik zadnjih let. Josip Vidmar, stoji na čelu Osvobodilne fronte kot orodje boljševizma. Tisti, ki so nekoč govorili, da samo oni morejo duhovno služiti narodu, ga danes ne sa'mo duhovno zapeljujejo, ampak tudi fizično uničujejo. Iz tega sledi važno spoznanje, da more resnično služiti harodu samo oni, ki se v vsem svojem delu ravna po resnici, po katoliških načelih. To spoznanje pa !!?-m ne sme ostati samo daljna, abstraktna resnica ali beseda cerkvenega pridigarja, ki bi jo izven cerkve pozabili, izvajati moramo iz njega odločno .vse posledice v življenju. rila po žilah in istočasno je siknil glas izza grma: »Sloj, kdo je?« ■Partizani«, se je glasil odgovor. Vestni stražar POS je že odprl usta, da bi vprašal naprej, ali )e morda uo-vodošlecem znana parola, a mu je zaprla sapo ostra beseda: »Roke kvišku!« Še luna je od strahu za trenutek mrknila. Groza je spreletela nočnega čuvaja in roke so šinile v zrak. »Tiho!« je bil oblasten gost. Previdno, da se ja ne bi zameril, je šolarček odgovoril, kot se spodobi in je primerno za podobno priliko No, pa naj še kdo reče, da NOV ni nič za Boga, svetnike in svete reči: saj so vendar Petra in Pavla imeli za največjo tajnost one bajne noči, ko je usoda v trenutku zgradila Dakijil tako ljube tunele in prinesla 1'erotu krvave obveze. Toliko v dokaz proti onemu brezvestnemu natolcevanju, da so komunisti in NOV proti veri. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih, izmed katerih je vsak bil pomembna razvojna faza vsega sledečega. Naslednji korak je pokazal novo presenečenje. Za zaklonom je v,v no počivala zajetna kopica, ki je po vseh v>dv.(ih hor tela biti zaseda. Sedaj pa skc-k 1« brzostrelke so siknile in zarezale v Mčfli mir. Kocka je padla, življenjtr js plauilo iz mladilf udov, zavrisnilo in, se pogiuV? čez deželo. Zakipelo je v tV.',oviti n-oii in zarezalo v živo, da se je J*,'»JiIo, kar se zgoditi mora. Kolona sc ^ razdelila in zajurišala z dveh strani, roložaji so se za trenutek znašli, stisnili najprej nekaj petelinov, ki so zakikirikali v nasprotnem hribu, nato pa rep med noge in po častivredni tradiciji prošlib dni ubrali edino preostalo pot. Pa ni šlo tako enostavno. Nočni gostje so bili neprijetno vsiljivi in so se jim vedno držali za pete. Med hišami je frlela irda toča in za razbito vojsko so v noč begala zmedena povelja in navdušujoče besede sladkih gospodičen. Daki in štabni so se spogledali. Ali so res preveč zaupali svojim polkom in bataljonom? Ne, saj ni mogoče. Pa Daki je iz skušnje prvi spoznal, da je le morda mogoče. Pograbil je najnujnejše in — frk iz štabne palače. Štabni so sedaj razumeli, a se niso tako hitro znašli kot on, Daki, ki je tipnil iz hiše, kjer je postavil svoje poveljstvo, kot bi mignil. Vedel je, da je najboljše, če je v takem primeru sain. Zamešal se je med bežeče tolovaje in ni črlinil besede. Dohitel je novo skupino. »O, tovarišice, ali ste ve? To so hudiči. Odkod za vraga so se vzeli?« »Tovariš polkovnik?« »Jaz, jaz, ampak sedaj tecimo, da ...« Od strani se je zasvetilo in prasnilo v bežečo skupino in v neizgovorjene besede. Vrgli so se v tla. Divji lajež je ponehal, tovarišice so se zdrznile in Daki je vzcjihnil. Ležal je negiben med prestrašenimi gozdnimi vilami. »Pojdimo, ti hudiči bodo vsak čas tu.« »Tovariš polkovnik je ranjen.« »Ah, kaj ranjen! Bolje je, da vsaj me žive ostanemo!« Tovarišica je prhnila v meglo. Ostali dve sta pograbili tovariša polkovnika in izginili za njo. Morda to ni bilo ravno brez greha. V prvem zatišju so pogledali, kaj je »edinemu še živečemu heroju in polkovniku Dakiju, da ni mogel sam ponoviti tolikokrat že predvajane komedije. Komisija je ugotovila prej neznane tunele na važnem področju v bližnji in daljni okolici »herojskega« srca. Koliko brigad in tonov bo spet treba, da se ta golazen, ti tuneli nekako zamašijo, s čimer koli že! Saj se še z enim ni posrečilo, kaj bo šele z večimi. No, njegova reč! V vasi se je medtem končavalo. Tu in tam so še -zavrisnili ralali in fant je poskusil mavzarco, ki jo je dobrosrčni tovariš pustil pri okopu. Novi gospodarji so zasedli položaje. Tiho so se pomenkovali o svojih novih doživljajih. Zaspal ni nobeden. Minilo je že nekaj časa Večna beseda našemu času Veter je potegnil in listje se jo 1 jejo, da jim bo kdo pomagal. Lažni Z domobranci po Notranjskem v B } Veter je potegnil in Ustje se jo t in noč se je hotela že umiriti. Nenadoma ) usu]0 z j0|g_ Kakor bi citigljalo, jo brat je brata stekel do golega, zdaj se je na pobočju izza grma odvila sen- f de alo ob veiice iu z(ielo se je, da mora pravi brat brata obleči. Ni do-ca. še en pogled po okolici, nato pa mir- i . ~ ...,»,• V i ... no v hrib. Fantje so se začudili. Strojni- i se je gozd prebudil. Potem je list čar se je pripravil. Oni na pobočju je } padel prav pred tvoje noge in ti de-nekaj opazil in osorno nahrulil: »Svojega { ja]. »jesen je.< Preložil si površnik politkomisarja pa vendar ne boš streljal?« j z enQ roke nfl drug0 in ^mrmral; >Ce bo slabo vreme, oblečeni površnik.« Veter je mrzleje potegnil in kot Prišel je Le naprej, lukaj tovariši bliže. »Stoj, kdo si?« »Politkomisar III. bataljona.« »Parola?« »Pavel.« ' Drrrrrr... In ..«i]1 irniaijon je izgubil svojega politkomisarja. Pa je revež bil res revež: saj še brzostrelke ni imel. Za politkomisarja bi se že spodobilo. Saj nekdaj je gotovo bilo i ko bi malo pomislil na tisoče, ki jil vse v redu, ampak po Štirih ah petih t , , h j kj ^ l ledenim brzostrelkah pa človek e pride _do na- { * _ ' . * . - bi pa cioveK ie pride vadne mavzarce, četudi je že politkomi sar. Pa bi vseeno bolje bilo, če bi jo imel. Nov doživljaj je pognal novo kri in nov predmet šepeta. »Mogoče bo še kakšen priiel? So se potuhnili, a bodo po-, časi dvigali betice.« — »Gotovo mislijo, da so tovariši pri Sv. Vidu,« je pripomnil drugi. In res se je čez čas pokazala sen-ca^ v* pobočju in počasi lezla v hrib. »Voj, kdo tam? bi kdo udaril s palico po drevju, se je usulo listje. »Zima bo,« je momljal gozd. »Poiščem doma toplejšo suknjo, pa me ne bo zeblo.« Nisi razumel, da te je narava hotela zbuditi iz tvoje sebičnosti. Kaj jih imi prsli po nas. Nimajo obleke in kje jo bodo dobili. Preko dneva morda pozabijo na skrb, tako kot pozabljaš ti. Zvečer pa se jim budi skrb za skrbjo. Otroci nimajo nogavic, ne čevljev. Žena ni ničesar rešila pred komunističnimi roparji, ko je skrbela samo za otroke. Vendar vsi ti begunci upajo, da tam?« je bil tudi on radoveden. J 80 Prišli *sdaj med kristjane, veru-•tašsj tovariš partizan.« ~ ' ,, 1;ako ste prišli gor? Tu- »PrvsVa kaj p^komissr II. bataljona.« Parola?« >5*ave!.« Stopil je bliže. »Rokuv vis!« Dva sta skočila k njemu. »Je že pravi.« Politkomisarju se je posvetilo. V hipu se je sklonil, pograbil orodje in skočil nazaj. Pa je bil prepočasen. Krogle so s svojo navadno brzino preprečile podvig umne komisarske glavice. In drugi bataljon je izgubil svojega politkomisarja. Tudi ta je bil revež. Imel je lc puško. Daki gotovo ni mogel preskrbeti nič boljšega. S posojevanjein tako ni nič več. Z domobransko skujiino ima vedno križe in pobege. Saj je komaj umiril srce od Šmarja pa ima spet vraga na hrbtu in tunele, te hudičeve tunele. Fantje so računali še na politkomisarja I. bataljona, pa ni bilo nit Morda je imel kakšen star pihalnik in se ni uj)al pokazati. Danes je vse mogoče, morda še kaj čuta sramu pri tolovajih, kdo ve. Zjutraj so se lantje sešli na X vasi in si ogledali okolico. Pripovedovali so si, kaj so doživeli. Ista zgodba o »Pavlu« se je odigrala na več jx>ložajih, le da je večina bila bolj pametna in je poslušala navodila izza okopnih kulis. Tovariša polkovnika so zavlekli v neko batjo, kjer je blodil sanje ubežnega komandanta in heroja slovenskega naroda. Cez okolico se je sprostila tihota, ki je drhtela od rahlega vznemirjenja preteklosti. Kolona je zavila nizdol po pobočju in z njo je šlo življenje, mir in svoboda. Nove skladbe Dr. Fr. K». Lukman: O sreta večerja. Na znani liturgični tekst zložena skladba je posvečena zlatomašniku gosp. prelatu dr. Alešu Ušeničniku. Pisana je za mešan zbor, le v drugem delu prineseta moški ozir. ženski zbor krajši odstavek. Pevsko skladba gladko teče in raste v prvem delu iz enega samega motiva, ki se stopnjuje najprej harmonično, nato imitatorično. Drugi del je bolj umirjen in v nekaterih odstavkih hote ali nehote spominja na začetni motiv. Z izključno skladateljskega stališča bi skoraj rajši videli, če bi oba dela menjala svoje mesto: da bi namreč iz umirjenih akordov skladba rasla in postajala vedno živahnejša. Kdor pa ima rajši za zaključek močne, lapidarne akorde namesto živahne razgibanosti, mu bo sedanja oblika bolj všeč. Vsekakor pa je skladba dobro pretehtana in za zbore vsega priporočila vredna. Porabna bo lahko kot obhajilna, blagoslovna ali sploh kot evliaristična pesem. M. T. volj samo govoriti, treba je dejanj. Nago oblačiti je delo usmiljenja. Ce je komunist vzel revežu suknjo in odejo, nismo usmiljeni in krščanski, če mu ne vzamemo še suknjiča in srajce. Dobro delo ni lo, da ne delamo še mi hudega, dobro delo popravi hudo, ki ga je drug napravil. Ce so komunisti premnogo oropali vsega, jim moramo dati vsaj najnujnejšo obleko in obutev. Ali smo kristjani ali nismo? Bog oblači lilije na polju in odo>-va ptice v gozdu. Nam prepušča najlepše delo, da ga posnemamo in oblečemo svojega bližnjega, ki v njem prebiva On sam, ki jo trikrat sveti. Vsako dušo je Itog ustvaril in vsaka duša more biti plemenita, če lo hoče. Po svoji podobi jo je ustvaril in more mu biti podobna in posnemati njegovo delo, pomagati more svojemu bližnjemu. Sedal ste siti! Nekatere besedo iz slovarja OF znamo že dolgo na pamet, še več, naveličani smo jih, siti do grla. Te so: svoboda, enakopravnost, okupator, izdajstvo, likvidirati itd. Zadnje čase pa smo so naučili na pamet iz istega slovarja kar cel stavek. Slišimo ga po mestih in vaseh, slišimo ga iz ust narodnjakov in bogatinov, skratka, povsod, kjer veje dih »svoliode«. Vojaška oblast Je odpeljala terenca, ki ima na vesti trpljenje in smrt nekaterih svojih sovaščanov in vsi njegovi ofarski sorodniki do tretjega in četrtega kolena začno kričati: sedaj ste siti! Roka pravice je zadela zločinca, ki jo s svojo komunistično agitacijo zastrupil pol vasi in zapeljal na stranpota sicer pametne in poštene ljudi. Njegova žena gre mimo »belogardističnihr hiš in začne vpiti: sedaj ste siti! Odpeljali so »tovarišico«, ki je pripravila pot umoru nedolžne žrtve, in vsi njeni somišljeniki začno v zboru peti staro pesem: sedaj ste siti!... Ali veste, kakšno gorje je prišlo nad naš narod zaradi komunizma? Ne bomo sedaj naštevali, koliko naših najboljših ljudi je pobitih, koliko src do smrti žalostnih in obupanih, koliko hiš in vasi porušenih! Prebridko bi bilo to štetje. ,Vi sami premišljujte. Mi hočemo pribiti le to: čas pravične kazni bo prišel za vse podpornike in zagovornike mednarodnega komunizma, pravici bo moralo biti zadoščeno, prej ne bomo odnehali. V hrupu in metežu sedanjega nemirnega časa 6e lahko mnogi skrivajo pred pravico: marsikateri zločinec se skriva, pa tudi marsikatera propalica se 6kriva še v kalnem, v katerem ribari. Pa ne bo dolgo tako! Nič ni skritega, da bi 6e ne razodelo. in nič tajnega, da bi se ne zvedelo. To, kar oni sami, sodelavci komunizma, podzavestno že slutijo, se bo nekoč neizbežno uresničilo. Velik bo tisti dan, velik za vse: za čiste žrtve in trpeče sirote krvavega nasilja, ker bodo dvignile kvišku, k soncu od trpljenja poveličani obraz, pa velik tudi za vas. krvniki kakršne koli barve, ko bo resnica zablestela v vsem svojem sijaju pred vašimi očmi, ki jih boste po-vešali razočarani in osramočeni. Takrat se bomo spominjali vaše stare pesmi »sedaj ste siti« in vam jo bomo mi zapeli. Glejte ruševine in še očrnela pogorišča po naši zemlji — sedaj ste siti! Poglejte jezero nedolžno prelite krvi, jjoglejte vso trpko bolest zapuščenih si- rot, očotov, mater, mož in žena, otrok — sedaj ste siti! Preštejte, če morete preštejte, vso grobove, »kjer križ no kamen ne stoji«, premerite prav vso globiuo trpljenja in neizmernega gorja, ki ga je komunizem napravil sam ali pa jo bil kriv, da so ga drugi napravili — sedaj ste siti! Zato le vpijte, terenri, vaše žene in otroci in vsa vaša ofarska žlahla, kadar zadene koga izmed vas zasluženo plačilo- ""Hlaj ste y;,U (Tolminski glas' Padel je poštenjak Prva domobranska žrtev, odkar obstoja postojanka v Domžalah, jc padla. Oborožen domobranec v boju? Ne, temveč neoborožem družinski oče sredi svojo družine: Kokalj Franc, po domače Č a d iz Bišč, obč. Ihan. 16. septembra ob 10 zvečer je sedem otrok izgubilo svojega očeta. Nič ni bilo čudnega, če so se nam spomladi leta 1941 zrušili vsi vzori, na katere smo kaj dali. Nihče ni več govoril nepristransko o stvareh, ki so bile, kaj še da bi ločil, kaj je bilo in kaj nc. Govorilo se nam je o vsem, kakor da za nič ni več povratka. Onemeli smo in za trenutek res dopuščali možnost, da jc kaj drugega boljše. Ko so pa komunisti povedali in dali V6e, kar so najslabšega imeli, smo se pa v srcu takoj od njih obrnili. Videli smo, da imamo mi več, vzšli so nam spet stari vzori: dom, domovina, Bog. Toda ie smo bili pod strahovlado. Zdelo se je, da je poštenost pri nas zamrla, pa če si govoril s komer koli. Kako težko se je bilo pritipati do duše svojega najboljšega prijatelja in soseda! Koliko časa je trpelo, ko nismo vedeli, da nismo osamljeni, kajti redko, redko se jc odprla ozka špranja v zasloru, ki je delil narod na koščke! Vsak delček je moral preživeti vc« razvoj sam, pa vsak se je razvil v isto smer: v domo-branstvo. Tudi če ie Čad — vzor poštenosti in katoliške doslednosti — kdaj podvomil o najsvetlejšem in najsvetejšem, je bil pa gotovo med prvimi, ki so prečiščeni izšli iz tega ognja preskušnje. Bil je pa tudi med prvimi, ki jc na glas spregovoril. Zato je padel, mučenec resnice! Kdo si je upal pokazati za njim: narodni izdajalec? Kaj naj rečemo njegovim domačim v tolažbo? Sami že vedo najboljšo: »Da bi vsaj smrt našega ata bila drugim v po-boljšanje!«- Bog daj, da bol Domobranci so prinesli na deželo življenje Lepa prireditev v Logatcu Domobranska igralska družina v Logatcu je v nedeljo zopet priredila gledališko predstavo v prostorih Prosvetnega doma v Dolnjem Logatcu, To pot je na-študimla znano Nicodemijevo veseloigro »P o s t r ž e k«, ves dobiček pa namenila v človekoljubne namene — za ranjene tovariše domobrance. Pred predstavo je spregovoril par besed o pomenu igre za duhovno problematiko današnjega časa kulturni urednik »Slovenca« dr. Tine D e b e 1 j a k iz Ljubljane, označujoč vlogo preprostega, naivnega, nepokvarjenega prirodnega človeka v mestni gnilobi, ki je rodila danes toliko zla za naš narod. Nato je bila predstava »Postržka«, ki je zopet pokazala, da domobranska ' diletantska igralska skupina v Logatcu razpolaga z lepimi igralskimi močmi. Vso igro je nosil pokonci naravnost prirodno igran »Postržek«, ki je bil tak, da bi bil tudi na velikih odrih zaželen. Gdč. Majda Uršičeva, ki -se je že pri prejšnji igri »Graničarji« v vlogi služkinje najvidnejše uveljavila, je tudi sedaj pokazala vse svoje igralske emožnosti za prisrčno »na-ivko« ter je bila zlasti močna v trenutkih, ko sc 6meh bori z jokom. Njeno nasprotnico Fani je igrala ga. Fani Jerma-nova, ki je sicer nehvaležni vlogi dala zlasti v zadnjem dejanju močen dramatski poudarek. Gdč. Martina Mačkova je postavila salonsko osebo kot žena inž. Ber-ninija, tega pa je zelo prirodno podal g. Martin Maček. Glavna moška vloga je bila v rokah g. Slavka Erznožnika, ki jc tudi sicer duša vse igralske družine. Kakor vsa igra, je bil tudi on iz dejanja v dejanje boljši, odlikuje ga pa lahkoten nastop in lepo podajanje teksta. Dva zanimiva tipa, natakarja Evgena in učitelja Gigliolija sta podala g. Tone Cerar in g. Stanko Dolar, vloga neznanca pa bi morala biti na vsak način starejša in bolj svetsko blazirana. Vsa igra je, čeprav premalo zlita v enoto, bila živahno igrana ter je vseskozi priklenila občinstvo največ zaradi naslovne vloge, ki je bila močna vez v dejanju. Kakor vidimo, sc Logatec močno udejstvuje, saj je to v kratkem času že četrti nastop: dvakrat je nastopila domobranska igralska družina (Graničarji, Postržek), enkrat druga družina z Župančičevo Veroniko Deseni-ko, ter enkrat skupina Todtovcev s pevskim nastopom v pomoč borovniškim žrtvam. Proslava obletnice slovenske narodne oblasti na Vrhniki Obletnico slovenske civilne uprave v Ljubljanski [»krajini smo prejšnji teden proslavili s svečano službo božjo v cerkvi sv. Pavla. Domobranci so spremljali bogoslužje z lepim in ubranim petjem ob spremljanju vijolin in zakl jučili z zahvalno pesmijo. Sploh je poživljeno bogoslužje v našem kraju, odkar so domobranske maše ob nedeljah orglane in pele in je zasluga pevovodje in orglavca višjega narednika. Svečanemu opravilu so poleg predstavnikov javnih uradov prisostvovali šolska mladina z Vrhnike in Blatne Brezovice s svojimi vzgojitelji in številno civilno prebivalstvo. To zahvalno službo božjo je opravil sam č. g. dekan Milavec Ciril. Prejšnjo nedeljo je uprizoril Delavski prosvetni krožek iz Ljubljane v tukajšnjem Prosvetnem domu Rosajevo igro »Podrti križ«. Dvorana Je bila vsa razprodana in izvajalci so želi polno priznanje občinstva. Lšpa drama bo ponovljena v nedeljo, 8. oktobra 1944 ob 15. uri popoldne istotam. V torek, 26. septembra zjutraj je bilo opravljeno y cerkvi sv. Pavla svečano opravilo za vso padle domobrance in žrtve slovenskega naroda. Celebriral je č. g. Avgust Zavbi, ex-kurat, ob asistenci gg. kaplanov. V nedeljo dne 24. septembra 1941 je padel na Butanjevi dober prijatelj in odličen vojak lovskega voda Karel Ru-perčič, ki mu je pripravila tukajšnja posadka svečan pogreb na vojaško pokopališče k sv. Pavlu. Tega svečanega pogreba, ki je ganil vse prisotne in sočustvujoče z mlado žrtvijo, so se udeležili tudi zastopniki riemške vojske. Poveljnik g. major Lehman mu je spregovoril ob odprtem grobu očetovsko besedo v slovo. Sošolec, in prijatelj pokojnega izza mladih dni pa mu je spregovoril tako tople in iskrene besede v zadnji pozdrav, da so se vsem navzočim rosiie oči. Puščoba je nastala z neprestanim deževjem, da je dobila Vrhnika kar nekam žalostno in otožno obeležje. So pa predvidena še nekatero prireditve, ki bodo v življenje Vrhničanov prinesle malce razpoloženja. Predvsem se Vrhnifani p vnomo pripravljajo za čim dostojnejšo proslavo svoiemu rojaku in častnemu občanu prof. Mateju Slemenu z dostojno akademijo, ki bo v kratkem v dvorani »Prosvetnega doma«. Vse priprave so v teku in bo ta ena najlepših in najdo-stojnejših prireditev, ki bo viden dokaz, kako Vrhnika ceni in spoštuje svoje ro-jako — odlične in zaslužne može. Uspela prireditev na Grosupljem ■Grosuplje, 1. oktobra 1944. V nedeljo, 1. oktobra, ko so praznovali na Grosupljem žegnanje, so priredili fantje iu dekleta kulturn prireditev s pisanim sporedom z naslovom »Veselo popoldne«. Ne toliko okusno napravljena vabila, pač pa živa potreba po domači slovenski prireditvi je privabila veliko množico gledalcev, ki so vseskoz z zanimanjem in burnim odobravanjem sledili fK>sameznim točkam posrečeno izbranega sporeda. Pri akademiji so uspešno sodelovali domobranci in nekatera zavedna dekleta iz Grosuplja. Za otvoritev je zaigral domobranski šramel udarno koračnico, potem pa je sledil prizor >Gosjx»ski ženin«. Nato je zapel domobranski moški zbor dvoje lepih pesmi: »Ob večerni uri« in »Nebo žari«. Zlasti zadnja je žela pri poslušalcih obilo priznanja. Prizoru »Junak« je sledila razgibana in učinkovita j>esem. Za konec je zaigral domobranski šramel venček narodnih, nazadnje pa je poskrbel za zvrhano moro smeha šaljivi prizor »Arabski ples«. Obisk je bil lnp. Dvorana je bila nabito polna; zastopani so bili domobranci iz vseh čet in bližnjih postojank, šo več pa je prihitelo prebivalstva iz bližnjih in oddaljenih krnjev, največ seveda iz Grosuplja. Za vse, zlasti pa še za slednje je bila akademija nad vse vesel dogodek, saj bi bilo oblačno nedeljsko po|X)!dne ■predolgočasno brez zabave. Poleg tega se je zopet oživela odrska podeželska umetnost, ki hoče v smislu slovenske domobranske ideje spet priklicati naše stare odrske tradicije k novemu življenju. Kljub temu, da jo bila vstopnina prostovoljna, se je nabralo v blagajni nekaj tisočakov. Toga zneska bodo de-lezni večidel domobranski ranjenci. Glavni delavec fn prvi borec v hišni protiletalski zaščiti je hišni starešina. Zaradi tega je potrebuo, da mo stanovalci in ljudje, ki bodo iskali zaščite v njegovem delokrogu, to tudi priznajo in se podrejajo njegovim odredbam. Da sl uišui starešino pridobi io priznanje, mora s svojim delom in Iniciativnostjo pri urejanja zaklonišča in izvrševanju odredb protiletalske taščito polici sati svojo požrtvovalnost Kameleon in kolobooija Po grozotnosti in zločinski pretkanosti je naša doba pač edinstvena v slovenski zgodovini. Sedaj je dobil ta zmedeni čas, ko se je spustil v divjanje po naši zemlji strašen kuščar — satansko goljufivi rdeči kameleon — obdelavo v na zunaj neznatni, a vsebinsko bogati knjižici »Rdeča koloboeija«. Morda bi bilo kar primerno, ko bi se ustalil za komunistično revolucijo, blazno prekueijo, ki prinaša bedo in sužnost, čeprav obeta raj, #izraz koloboeija. In najprimernejši grb za to satansko gibanje bi bil res ostudni kuščar kameleon, simbol podlega pretvarjanja, ki ga v sti-liziranih potezah predstavlja naslovna 6lika »Rdeče kolobocije«. Berivo se začne kar na prvi strani, kjer je znan citat Dimitrova, generalnega sekretarja Kominterne, o varanju in pretvarjanju, brez česar komunizem ne more imeti nobenih uspehov. V odstavku: K naslovni sliki je razložen »grb sovjetske republike Kozji rog na Dolenjskem«, kakor jo imenoval naslovno sliko »Rdeče kolobocije« poseben letak in pa nekateri oglasi po časopisju. Kocbeku, »zažigalni vrvi, vodeči do smodnika«, s katerim so hoteli komunisti pognati v zrak stavijo katoliškega po-kreta na Slovenskem, je posvečena druga stran. Slede psihološke črtice, kako so komunisti s svojo prekanjenostjo vpregli v svoj voz ljudi, ki bi bili sicer neizprosni nasprotniki nemaskiranega komunizma. Tako so nasedli: blagi pe-tični mož Blaž Pelifnik, Perpetua .Pobožnih, pobožna ženica, vsak čas pripravljena za dobro delo, Polde Pravica, pošten, moder in delaven kočevski rudar (ki pa je rdeče kmalu spoznal). lTbogi dija?ek Pepi Padež je tudi drago plačal nepravilno ocenjevanje zla na eni in drugi slrani, ko se je v strahu pred »dnem jeze« ob koncu šolskega leta in pred savojsklmi racijami odločil za »go-Zdovništvo«. V Rezi Lemež — po domače Močilar-jevi — je prikazan lik po materializmu okužene kmečke gospodinje, ki je raje poslušala sirenske glasove »gospoda učitelja« o raju na zemlji kot pa župniko-vo besede o večnem plačilu ali pa večni kazni, ki eno ali drugo čaka vsakega pač po tem, kakšno pot je kdo ubiral v življenju. Kaj zanimiva je tudi zgodba o narodni dami Lenčki Praznik, ki jo je konec »nnrodnega dela« ob povorkah in narodnih veselicah izza razsula Jugoslavije pripravil v moreče lenarjenje. iz katerega jo je otela agilna »organizatorka« Zivfca Smuk, ko ji je poverila važne »narodno osvobodilne posle«. Marsikaj iz čudnega zapletanja naše rdeče kolobocije zveš v zeodbi Dimnikar Saje in gospa Zofija. Treba priznati, Saje si je res spletal »vence slave« pri svojem »uspešnem« vodenju kolektivnega kmetijstva v poletju 1942. V dramatiki obliki je podal dvogovor med pametno ženo in ofarsko babnico ter dvogovor med kmetoma, ki nista mogla doumeti, kakšen smisel naj ima pozdrav »Smrt fašizmu — svoboda narodu«, ki naj bi po zahtevi politkomisarja na mitingu nekje pod Krimom postal splošen pozdrav vsega naroda vsega sveta... Odstavke, ki smo jih zgoraj našteli, spremlja 17 slik, ki tekst lepo dopolnjujejo in. če jih pazljivo ogleduješ, ne povedo dosti manj kot čtivo samo. Bralcem »Slovenca« je večina teh odstavkov že znana, le da jih bodo imeli v knjižici lepo zbrane. Marsikaj je bilo tudi opiljenega in predelanega. O ostalih odstavkih, ki jih ponazarja 31 slik, bomo spregovorili ob priliki. Knjižico prodajajo vse knjigarne in kolporterji kakor tudi trafike. Dogodki in novice današnjega dne NOV! GROBOVI ■f- Neža šešek. V 83. letu starosti je umrla gospa Neža šešek roj. Bri-celj. Pokopali jo bodo v četrtek popoldne izpred hiše žalosti v Sp. Knšlju . na pokopališče v De v. Mar. v Polju. J •f" Franc Jurečič. V Vidmu je umrl gospod Franc Jurečič. Pokopali so ga 30. septembra v Vidmu. + Ljudmila Jiiger. V Kranju je umrla posestnica in vdova po kavar-narju gospa Ljudmila Jager roj. Gej-ger. Pokopali o jo v soboto 30. sept. na pokopališču v Kranju. •j" Dr. Matej Pretner. Umrl je odvetnik dr. Matej Pretner. K zadnjemu počitku ga bodo spremili v petek 6. t. m. ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajnim sveti večna lnč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. OSEBNE N0yi.CE „ V nedeljo 1. okt. sta se poročila v cerkvi sv. Petra g. dr. Tone Stih, sodni pristav in gdč. Minka Musarjeva. Za priči sta bila nevestin oče g. Musar Jože, mes. mojster in g. Franc Pavlin, trgovec iz Ljubljane. — Mladima novoporočen-cema obilo srečel ZGODOVINSKI PABERKI 5. vinotoka: I. 1 "89. se je začel v Parizu upor, povzročilo ga je pomanjkanje kruha in bojazen pred reakcijo. Srd množic se je obrnil proti dvoru, ki se je preselil skupno z narodno skupščino v Ver6aille —- 1. 1813. so se morali vdati Francozi na Ljubljanskem gradu. Napoleonov poraz v Rusiji je vzdramil podvržene narode, ki so se zvezali v boj proti sovražniku. Tudi avstrijski cesar se je priključil tej zvezi in začel poditi Francoze iz dežel, ki so mu jih zasedli. Del teh akcij se je vršil na našem ozemlju, ki je bilo sestavni del kraljestva Ilirije. V Ljubljani bivajoča franooska posadka je bila nenadoma obkoljena in se je utrdila na Gradu Obleganje je trajalo več tednov in so se morale vo jaške oblasti poslužiti vOT ukrepov, da prisilijo oblegance preje k preda ji. Zanimiva je določba, da morajo meščani izprazniti hiše v vznožju grajskega hriba. Kot vzrok se navaja, da so dobivali Francozi po tej poti hrano od prebivalstva. V »milosrčnosti« so se zopet odlikovale Ljubljančanke — I. 1840. se je v Cerknici rodil Fran Gerbi, glasbenik in skladatelj. Šolal se je doma, prišel na ljubljansko normal-ko, dokončal nižjo gimnazijo in končal Novice s Tolminskega Predzadnjo nedeljo v septembru so se komunisti, med katerimi se je razširila lažna vest, da so domobranci iz Tolmina odšli, hoteli prepričati o tej novici. Ko pa so prišli na most, so spoznali, da res ne smejo vsemu verjeti, saj so jih domobranci sprejeli tako vljudno da so komunisti pobrali šila in kopita in na vso moč bežali. Poljubinci pravijo, da je bila savojska armada 8. septembra lanskega leta pravi polž v primeri s to novo »motorizirano« brigado. V Lokovcu so zvedeli, da se je nek politkomisar pritoževal, da »mobilizacija« ki bi morala biti izvedena do 15. IX., ni imela uspeha. Iz cele dežele da sta se javili h komunistom le dve ženski goski in nekaj omejenih hlapcev. Ker so vsi ti mobiliziranci napol bebasti, so se komunisti jezili bolj ker so prišli, kot pa če bi bili ostali doma. Za nagrado svojemu zločinskemu delovanju v komunističnih vrstah, je dobil tolovaj Emil Maver iz Kala nad Kanalom dopust. Je to komaj 16 leten deček, ki ie zverinsko mučil in ubil zajetega tolminskega domobranca Štruklja. Komunist Peter Bremec, pa je dobil dopust najbrže zaradi svojega divjanja in ubijanja v Črnem vrhu. Iz globin pobitosti ln obupa-prihaja iz višin zaupanja v Bo-nosti ne pride nobena moč. Moč ga in podjetnosti. (Faulhaber.) Koledar Četrtek, S. vinotoka: Placid, opat in mučenee; Majnolf, spoznavalec; Gula, vdova j PalmaoiJ, mučeneo. Petek, I. vinotoka: Brunon, opat in ustanovitelj reda: Fides, dovlca in mučeni-ca; Fran6. Jez. ran, devica. Kino Matica »Kongo ekspres« ob 16 in U, Kino Union »Ples v operi« ob 16 in 19.13. Kino Sloga »Sanjala sem o tebi« ob 16 in 19 Lekarniška služba Nočno iluibo I m a J o I ek arne: mr. Leustok, Resljeva cesta 1: mr.' Ba-hovee, Kongresni tre 13, in mr. Komo-tar, Vid, Tržaška cesta. učiteljišče. Po začasni službi je šel na praški konservatorij, kjer se je učil solopetja in kompozicije. Pel je tenorske partije v Pragi, Zagrebu, Ulinu in Lvovu, ter je zamenjal operni oder z učiteljskim in deloval na konservato-riju. L. 18S6. se jo odzval povabilu ljubljanskih kulturnih društev Glasbene Matice, Čitalnice' in Dramskega društva in prišel v Ljubljano. Deloval je predvsem v Glasbeni Matici, ki ji je posvetil največ moči in časa. Bil je njen vodja in je poučeval solo in zborovsko petje, teorijo, harmonijo in klavir. Umrl je 29. marca 1913. Bil je izredno plodovit skladatelj. Ustvarjal je celih 53 let, do pozne starosti. Njegovo delo ima tem večji pomen, ker je z drugimi starejšimi glasbeniki oral ledino slovenske glasbe — 1. 1938. je umrl v Ljubljani pisatelj Jože Debevcc. Rodil se je 15. marca 1867. v Begunjah pri Cerknici. Postal je duhovnik. Služboval je na več krajih, medtem pa dokončal filozofsko fakulteto v Gradcu. Bil je profesor v Kranju in Ljubljani. Že v gimnaziji je začel pisati in prevajati. Največje njegovo samostojno delo jo vzgojna povest »Vzori in boji«. Spisal je mnogo povesti in dramskih komadov, od katerih je traeikomedija »Liberalizem ali Večni Žid« izšla tudi v hrvatskem prevodu in znanstvenih člankov, kritik ter esejev. S popolnim in z opombami opremljenim prevodom Dantejeve »Di-vine Commedie« je prvi prikazal lepoto te pesnitve Slovencem. •OddafcUlM ilMjttna HdrasiM prtnttPlt« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored is 5. oktober: T Poročila v nemščini 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovonščini — 7.50 Prenos osrednjega nomškega sporeda: Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Snlonski orkester vodi A. Dermelj — 14. Poročila v nemščini — 14.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh, glasben meh — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Enkrat vsakdo srečo sreča — 18 Dobro voljo biti, to nas veselil — 18.45 Narodopisno predavanje, Tone Ljubič: Običaji ob slovesnostih na deželi — 19 Na harmoniko igra Stanko Avgust — 19.80 Poročila v »lovenšičnl — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Beothoven: 8inf. 7 — 21.15 Večerni koncert izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Malo kramljanja, malo plesanja, plesni orkester vodi D. Provoršek — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda. Z nepopisnim strahom gledajo ljudje, ki so v dosegi komunističnega nasilja, kako tolovaji ropajo in kradejo kjer koli morejo. Od zime pa do jeseni so delali na polju, njihov znoj je močil zemljo, ki je zdaj jeseni dala svoj sad. Komunisti, ki so vse poletje lenarili v senci, medtem ko je moral kmet delati na polju, so najbrže čakali jeseni, ko bodo mogli pobrati sad, ki ga sami niso pridelali. Tako so se naenkrat pojavili v vaseh in odnašali kmetom iz kašč žito In druge pridelke. Kmetje so morali vse to mimo gledati in hudo jim je bilo, ko so videli, kako jim odnašajo njihov pridelek lenuhi, ki morda ne vedo aH pa ne marajo vedeti, koliko truda ima kmet s poljem, preden lahko spravi v' kaščo pridelek.. Blizu St. Petra ob Nadiži so komunisti napadli šoferja Alojza Stresa in pri tem težko ranili njegovo hčerko, kljub temu, da je že njegov sin padel kot komunist in da so že preje enkrat napadli njegov avtomobil. Da bi se ljudje temu ne čudili, so raznesli, da so ta napad izvršili badoglievski banditi, kar resnice prav nič ne menja, saj se slovenski komunisti tako radi družijo a italijanskimi. Omejitev električnega toka Ponoči od torka na sredo je v mestni elektrarni spet zaradi preobremenitve odpovedal kotel, da seda j obratuje samo še dru^i kotel ter je znto mnogo premalo električnega toka za vse potrebe Ljubljane. Električna cestna železnica je bila zato prisiljena popolnoma ustaviti promet, zelo močno se bodo pa morali skrčiti ter celo odreči porabi elektrike zlasti zasebni odjemalci. Tudi luči ne bo mogla več imeti večina Ljubljane, saj jo morajo imeti v prvi vrsti vojaške in civilne oblasti. Predvsem bodo seveda moralp potrpeti gospodinje, ker ne bodo več mople kuhati z elektriko, obenem je pa samo ob sebi umevno, da nikakor np smejo biti vključene peči za ogrevanje. Pohvalno lahko ugotovimo, da j»> večina ljubljanskega prebivalstva pokazala dosti uvidevnosti za varčevanje elektrike, saj skuša nn vse načine prilagoditi gospodinjstva težkim razmeram. Zato so pa tem hujše obsodbe vredni tisti nerazsodni ljudje, ki sedaj tratijo električni tok kot v rednih, mirnih časih. Vodstvo mestne elektrarne je zanesl jivo poučeno, da nekateri tudi ob času največjih omejitev prižigajo celo velike lestence, ogrevajo kopalnice ter poslovne in stanovanjske prostore. Toda osebje mestne elektrarne in varnostni organi sedaj po vsem mestu pregledujejo, kako so upoštevajo predpisi o omejitvi porabe elektrike. Uvidevni Ljubljančani smatrajo neskromno porabo elektrike za greh proti splošnosti, še huje bo pa grešnike obsodila oblast, če bo zamrli neupoštevanja predpisov o štrdnji z elektriko prikrajšana pri električnem toku. Najmanjša kazen jo takojšnja odklo-pitev električnega toka. Mestno županstvo z vso Tesnobo opozarja prebivalstvo, naj se čim najbolj vestno ravna po navodilih, da ne bo prehudih presenečenj in kesanja jio lahkomiselno ali namenoma povzročenih packr.ških. Prepričani smo, da ibo Ljubljana spet pokazala popolno razumevanje za izredne ukrepe ter potrpela, dokler ue nastopi zboljšanje. GOSPODARSTVO 60 urni delovni tednik v Nemčiji Poročali smo že o uvedbi 60 urnega tednika v Nemčiji, katerega je napovedal že v svojem govoru dne 24. avgusta minister dr. Gobbels. Dodatno objavljamo sedaj komentar, ki je k temu izšel v Deutsche Adria-Zeitung. Namen nove ureditve delovnega časa v Nemčiji je do največje višine dvignili proizvodnjo in storitveno sposobnost delavstva. Nova naredba hoče dati podjetjem z uvedbo 60 urnega tednika možnost to izvesti tudi s povišanjem sedanjega delovnega časa. Naredba sama de-kretira 60 urni delovni tednik, ne dekre-tira pa brez vsega tudi prisilnostl dela 60 ur tedensko. Razmere v gospodarstvu niso povsod enake, tako da bi se dalo v vsakem podjetju uvesti 60 urni tednik. So lahko tudi obrati, kjer ne bi prehod k 60 urnemu tedniku povzročil povečanje proizvodnje. Samo zaradi optičnih efektov pa se naj delovni čas ne zviša. Cilj ne sme biti samo prehod k 60 urnemu delovnemu tedniku, temveč dejansko zvišanje delovne storitve in proizvodnje, tako da bo imelo od tega vojno gospodarstvo tudi korist. Nova naredba mo-ralično apelira na vodje obratov, da naj zvišajo delovni čas tedensko od 48 na 60 ur, kjer je to potrebno zaradi proizvodnje in donosa dela v podjetjih. Ureditev je torej elastična, vendar zahteva od vsakega obratnega vodje premislek, ali je potrebno v njegovem obratu uvesti podaljšanje delovnega časa. Dolžnost 60 ur delati tedensko ne zadeva samo uradov in uprave gospodarstva, temveč velja tudi za vse one panoge gospodarskega življenja kakor za industrijo, obrt in ostale panoge pridobitnega življenja. Glavni cilj podaljšanja delovnega časa je povečati proizvodnjo in v ta namen se zviša delovni čas. Kjer se v obratih zaradi povečanja delovnega časa oproste delovne moči, jih je treba odvesti v druge panoge vojnega gospodarstva potom delovnega urada. Kjer se to da narediti tudi v okviru samega obrata, se ta premestitev lahko izvrši. Vojna dolžnost vsakega obratnega vodje je zastaviti delovno silo tam, kjer najbolj racionalno služI vojnemu gospodarstvu, jo dati tja, kjer je najbolj potrebna, ne pa loviti delovne moči, temveč jih dati na razpolago za porabo drugod. Ia naredbe same je razvidno, da ie Predavanje prof. R. Zupančiča v Nemški akademiji Lektorat NemSke akademije v Ljubljani je v torek zopet začel svojo redno sezono s predavanji iz najrazličnejši! področij. Kot prvo predavanje je bilo napovedano predavanje univ. prof. dr. Kiharda Zupančiča pod naslovom »Von l'hysik iiber Biologie zur Geschichte«. Predavanje, s katerim je Akademija otvorila svojo sezono 1944-45, je bilo že z ozirom na ime predavatelja lepo obiskano. Udeležil se ga je v imenu nemškega generalnega konzula konzulatni kancler, nadalje generalni konzul NDH profesor Šalih Baljič ter prokonzul conte Pavlovič, glavni predstavniki tukajšnjih nemških oboroženih sil in oblasti, zastopnik prezidenta generala Rupnika in župana Jančigaja, v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Hadžič, v imenu univerze rektor prof. Kos, dalje več univ. profesorjev in odlično občinstvo, ki zna ceniti predavanja tako odličnega znanstvenika, kakor je univ. prof. dr. R. Zupančič, član Akademije. Ko je predavatelj nastopil, se je v začetnih besedah nekako opravičil, da stopa na področja, ki niso izrazilo njegovo torišče kot matematikar-ja. Na svetovne probleme gleda s stališča fizike ter zato najprej poda nekakšen razvoj fiziko na vrhovih od 1. 1500 do 1000, od Kopernika preko Galileja, Nevvlona in Leibnilza do nove atomisti-ke. Natančneje razloži pojmovanje prostora in časa ter kavzalnosti te stare fizike, označi postanek induktivne in deduktivne metodo v fiziki, mehanike in zlasti svetlobne teorije, ki jo starejša fizika razlaga kot valovanje etra. Po letu 1900, z novim stoletjem pa je fizika šla na nova jx>ta, ki je sicer prevzela v marsičem rezultate prve, toda popolnoma z novo razlago. Zapovrstjo sedaj prof. Zupančič razlaga novo pojmovanje prostora in časa. ki ga je prinesel genialni Einstein ter ju spravil v medsebojno odvisnost ter čas ne eksistira več koi safnostojni pojem. Se večja novost pa je nastopila v kavzalitetni teoriji ter zlasti svetlobni. Tu 60 atomistl iznašli elektrone ter prinesli z njimi vse drugačno pojmovanje svetlobe kot zrnastega telesa in valovanja obenem. Ob tej teoriji se je predavatelj mudil dalj časa. Nato je prešel na rezultate današnje fiziko pri razumevanju novih bioloških problemov (Rontgen) ter so je pri tem naslanjal na izjave tujih znanstvenikov. Nazadnje pa je še začel problematiko zgodovine kot neinsaktne vede ter navajal zglede teleologičnega gledanja pri Herderju ter označil zgodovino kot nasprotje fizikalnemu gledanju na svet. — Predavanje je bilo odlično podano ter je želo veliko odobravanja. Knjižna tombola Neimenovani gospod, ki je že pri prvi ljudski in pri bihliofilski tomboli kupil večjo množino tombolskib tablic, je tudi sedaj pokazal razumevanje za socialne potrebe In je kupil 120 tombolskib tablic po 20 lir in jih je 100 podaril za begunce. Posnemajte plemenitega darovalca! Dramsko gledališče Premiera komedije »Kar hočete«, ki bi se imela vršiti včeraj za red Prcinier-ski, je bila zaradi izključitve električnega toka onemogočena. Iz istega razloga je odpovedana tudi današnja predstava za red Četrtek. Kupljene vstopnice občinstvo lahko obdrži za prihodnji uprizoritvi komedije »Kar hočete«, ko bosta za red Premicrski odn. za red Četrtek. »Kar hočete« komedija volikega renesančnega dramatika Williama Shakespeare-ja, v prevodu Otona Zupančiča, ima za snov zapotljaj na osnovi zamenjave oseb. Igrajo: Vojvoda Orsino — Drenovec, 8e-bastijan — Nakrst, Antonio — VI. Skr-blnšek, Pomorski kapitan — Kovič, vitez Tobija — Peček, Vitez Andrej Bledica — Jan, Malvolio — Gregorln. Fabijan — Go-rinšok, Noreo — Sover, grotica Olielja — Saričeva, Viola — Hazbergerjeva, Marija — Svetelova, kapucin — Lipah, vodja biričev — Verdonik — Olivijin sluga — Kaztrosen. Eoiija: prof. Sest. Scena: Inž. arh. Franz. Kostnml: Dagmar Kačerjeva. Scenska glasba: Hori Svetel. Tonček se ženi! Tonček: Ti, Nace, ali že veš? Nace: Kaj pa? Tonček: Oženil se boml Nace: Kaj poveš! Tonček: Prav zares. Kupil sem tom-bolsko tablico Z. P. za 20 lir in upam na dobitek 10.000 lir. Ko Micka to zve, me bo rada vzela. Nace: Ti si pa tič, Tonček! Še jaz bom poskusil srečo in bom vesel, če zadenem vsaj 6000 lir. smatrati delo v 60 urah, kolikor presega redni delovni čas, za nadurno delo, ki ga je treba plačati posebej po veljavnih tarifnih določilih. Sedaj veljavna ureditev nalaga vodjem obratov 'visoke obveznosti. — Na osnovi njih lastne odgovornosti morajo odločiti, ali je v njih obratih potrebno zvišati delovni čas. Nad naredbo stoji z velikimi črkami moto: Iz gospodarstva in obratov je treba dati vse, kar se iz njih dati more, moralna dolžnost podjetnikov pa je izkoristiti šanso, da bi se povečala proizvodnja. Slovenci-krite! K&ziftenta. 22. september 1943-1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! Dobi t vseh knjigarnah ia založbah 2)od|>olk. Jereha, in zastopnika vojske, ki so prišli kot gostje iz mesta in je nato proslavljal delo kmečkih rok. V tem smislu je izročil krajevnemu voditelju Jnrzu iz Grnb?tajna zaslužni voj. križec 1. stopnje, ki mu ga je podelil Fiihrer. Poudarjajoč velik pomen kmečkega življa v znamenju vsesplošne vojne je govornik končal z besedami trdnega zaupanja v končno zmago. Na vzhodnem bojišču je padel v starosti 35 let višji desetnik Andrej Sadjak iz Pliberka. Umrla je v Celovcu 58 letna vdova krojaškega, mojstra Uršula Vavpetič. S Spodnje Štajerskega O pomenu ljudskih kuhinj poroča »Tagespost« z dne 30. septembra t. 1., in pravi, da so ljudske kuhinje zdaj, ko je toliko ljudi zaposlenih v oboroževalnih obratih, bolj in bolj potrebne. Seveda so ljudske kuhinje urejene smotrno in ustrezajo vsem prehranjevalnim pot-trebam in so tudi pod zdravniškim nadzorstvom. Skoraj sleherna tozadevna kuhinja, ki jo vodijo člani delavske fronte, ima tudi svoj zelenjadni vrtič. Te kuhinje prejemajo tudi vse »isto blago, ki ga zalotijo pri kakih nepoštenih »črnoborzi-jancih«. Sadje in zelenjava za tiste, ki morajo biti preseljeni je velikega pomena, piše »Tagespost« z dne 30. sept. t. 1. in dodaja, da se morajo tisti kraji, kjer so pre-seljenci, sami oskrbovati s sadjem in zelenjavo, tako da je teh živil za vse dovolj, a če jih primanjkuje, jih morajo dodati kmečke občine a če jih tudi tu ni zadosti-, pa se morajo določiti posebni dnevi v tednu, ko je mog6če ta živila nakupiti. Poziv prebivalstvu. Nedavno je zborovala krajevna skupina Zgornja Radgona v ljutomerskem okraju, kjer je okrožni vodja Bauer pozval pooblaščence in strankine člane na skupno sodelovanje v vsesplošni vojni in je razložil tozadevni položaj v Spodnji Štajerski in na bojiščih. Končal je s trdno vero v zmago. Odlikovanja. Desetnik Franc Koren iz krajevne skupine Maribor V. je prejel železni križec 2. stopnje. — Vojak Janez Janeš iz 2abljeka, občina- Laporje pri Mariboru, je bil odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Zborovanje mariborske krajevne skupine je bilo nedavno v glasbeni dvorani v Schmiedererjevi ulici. Po petju in nagovorih je spregovoril govornik te krajevne skupine, Rahle, za njim pa skupinski vodja Strobl. Centralno pokopališče v Mariboru? Maribor ima tri pokojiališča na Pobrežju, t. j. južno-vzhodno od mesta. Mestna občina jo ime!« svoje pokopališče na južni strani ceste Maribor—Dupiek. Magdalen-ska župnija) je ustanovila lastno pokopališči na severni strani te ceste. Župnija Sv. Marije (oo. frančiškani) so kupili nekaj let pred sedanjo vojno velike parcele tik mestnega pokopališča. Lansko leto umrli frančiškanski župnik p. Vale-rijan se ie mnogo trudil, dokler se mu ni jx>srečiIo ustanoviti za svojo župnijo primerno pokopališče z modernimi arkadami. Samo stolna župnija je bila tako rekoč brez pokopališča. Staro mestno pokopališče nepozabnega škofa Antona Martina Slomška ni več uporabno Svoj čas je rajni stolni župnik in kanonik Franc Moravec kupil na Teznem ob državni cesti Maribor—Ptuj veliko parcelo, kjer bi se naj ustanovilo centralno pokopališče za vse področje mestnih župnij. Začeli so sicer žo tam pokopavati, a ker je bilo to pokopališče preveč oddaljeno od mesta, je ostala ta parcela nedotaknjena. Dosedanja pokopališča na Pobrežju pa se nahajajo v sredini velikega naselja, kjer še ni izpeljan vodovod. Zdravniški krogi so neprestano opozarjali, da iz zdravstvenih razlogov nI umestno pokopališče v sredi naselja. Sedaj se je zopet porodila ideja, da se naj pokopališča na Pobrežju opustijo, kakor so morali opustiti staro stolno pokoj^a-lišče ter se naj na Teznem zgradi centralno pokopališče. Zapustil nas je po kratki 'in mučni bolezni ter odšel k Bogu po zasluženo plačilo, star 65 let, naš dobri in nadvse ljubljeni mož, oče, brat, stric itd., gospod JAGODIC FRANC železničar v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 6. t. m. ob 4 pop. z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trovir, 4. okt. 1944. Marija Jagodic, žena; Stanko, sin; Gracijanrf roj. (irbič, snaha; Marija, vnukinja ter ostalo sorodstvo. GUNNAR GUNNARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 26 Ko je prispel do pristajališča, ni lo nikjer žive duše. Čoln je treščil ®h kamen na bregu in je obtičal — Ijilo je pa še kake tri vozle plitve vode do brega. Kriti je skočil iz čolna — Toda mu je segala do srede stegen. Vlekel in vlekel je čoln, j>orivnl in vlekel ga je, vendar ga je spravil le !a nekaj komolcev bliže k bregu. Nato |e obtičal nepremično. . »Kje pa ste vsi?« je zavpil po bregu 'n bil ves rdeč v glavo. Potem je j»otišal glas: »Menda še vstnli niso, ti zaspanci! az naj pa tu čakam s čolnom, polnim 'ib, in ne morem na suho!« Nato je spet povzdignil glas in kriknil: »Kam ste vsi šli, pravim! Ali mi ne ""Te nihče malo pomagati,« Bolščal je po kopnem, ko da bi pričakoval, <*n mu bodo kamni na bregu 'h hiše prišli ua pomoč. Ves razkačen je stal in se čutil pozabljenega od vseh in vsega. Na »božji blagoslov« je kar pozabil. Niti ribiških žensk ni bilo tu, da bi videle njegovo zmagoslavje, saj je bilo prvikrat, da jih je pogrešal spodaj na bregu. Nekaj časa se jfe še trudil, a je kmalu sprevidel, da je bilo brezupno, in je razočaran obstal pri čolnu. Pogledal je proti soncu. — Seveda, ljudje so bili v cerkvi! Kdor pa ni bil v cerkvi, je pa seveda spal, ko po navadil Tako je bil ogorčen zaradi tega, da je povsem pozabil, da si to nedeljo prvikrat ni tudi on privoščil nedeljskega spanca — saj v cerkev itak ni šel nikoli. Le kaj bi tam? Da bi razkazoval svojo revščino in svoje cunje? Odslej bo pa hodil zmeraj v cerkev — zdaj ko bo postal bogat. Nenadoma 6e je nečesa domislil. Poskusil je. če je čoln na varnem. Brez dvoma je bil, saj ga ni bilo moči spraviti z mesta. Zares, čoln mu ne bo ušel! Potem je do brega prebredel vodo in je odhitel domov, hitel z majhnimi, gugajočimi se in racajočimi koraki; ves je bil moker in težkih nog. Brž je pograbil putrh, naglo je na-vrtal luknjo skozi veho in je stekel nato, držeč pred seboj putrh z odprtino navzgor, nazaj k čolnu, Prišedš tjakaj, je splezal v čoln, se vsedel na veslaško klopco in je previdno majal čep v odprtini. Čim je bil zamasek omajan, jo skrbno dvignil putrh, potegnil zamašek povsem ven, nastavil na usta in je napravil izdaten požjrek. In v majhnih presledkih še enega in dva in tri požirke. Ah, tako prijetno ga je praskalo po grlu in, čira je spolzelo po grlu navzdol, se je porazdelilo po vsem telesu — kot dragoceno ugodje, kot višek blaženosti, kot voda življenja! Kot rečeno, ni šel Kriti nikoli v cerkev, zatorej nI imel prilike, da bi si osvežil vero iz otroških let. Zatorej ni vedel skoraj nič več ničesar iz katekizma, vse je bilo že zdavnaj mrtvo in pozabljeno. Enega izraza fia se je venomer sjiominjal, z vsakim etom se mu je bolj obudil v duši, ker je bil z njim v zvezi resničnost: voda življenja! In je spet napravil požirek. Nato si ie dejal, da bo dovolj. Saj ne gre, da Di se opil, vsaj zdaj še ne. Dokler ni še govofil s faktorjevim Thordsenom In mimo tega je imel tu čoln poln rib. Is Hrvaške Švicarski botri hrvaških vojnih si-' rot. Kakor javlja sarajevski »Novi list«, je švicarski Rdeči križ med švicarskimi meščani izvedel akcijo za prevzem določenega števila hrvaških vojnih sirot v popolno oskrbo, vzgojo in šolanje. V Zagrebu je bilo takoj izbranih 200 najrevnejših sirot, za katere se bodo brigali švicarski meščani, ki so se že obvezali, da bodo tem sirotam skrbniki, oziroma neke vrste botri in da bodo skrbeli zanje vse, dokler ne bodo odrasli in postali samostojni, to se pravi, dokler ne bodo sami sposobni popolnoma odnosi zase. Tako so nastali prijateljski odnosi in poznanstva med malimi hrvaškimi sirotami in uglednimi švicarskimi meščani. j Stažfae i j eloba FANTA 14 do 16 let starega, ki zna minislriraii -sprejme takoj v slu/.bo ra cerkev in rtom — Uprava pokopališča pri Sv. Kriiu. Ljubljana. MESARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Joio Musar, mesar, Sv. Petra cesta 61. Ljubljana. STAREJSO OSEBO vc.stno m zanesljivo, sprejmem z« vrtna dela in pnklajo iivinl. Poleg prehrane dobi boljšo plačo. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Trajno zapostenje« -St. 8808. (b fjMzvcefteJj IZGUBIL na potu iz Klorjanske ulice v sredino mestn do , poŠte majhen pisemski ovitek, v katerem sta bila dva zdravniška recepta in ena srečka knjižne tombole. Najditelj dobi nagrado. Petrič — Florjanska 26._ 8 Posestva | NEPREMIČNINE PRODAi TRAVNIK t Izmeri 11 000 m1 med potokom čnrnovcem in Potjo na Rakavo jelšo. PARCELO na vzhodni strani — 900 m> za 220.000 lir. PARCELO na Viču, 6000 m* po 55 lir. Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva ul. 10. 1 V najem g im« DELAVNICO ali »kiadiSče za sobo-sliknrsko obrt iščem za takoj. SuStcrSič Egidij, Strossmajerjcva nI. 10, istotam sc sprejme tudi vajenec s hrano in stanovanjem. (n f Prodamo | Nekaj KRMILNE PESE naprodaj. - Poizve so krčma, 1'ovšetova 55. (i GOJ7.ERICE St. 58. dobro ohranjene prodam >za s00 lir. Dcržaj, Slomškova 25 MOŠKE In ŽENSKE plačče, obleko, moške čevlje (M. 45, 46) in ženske (št. 5S) zame-njamo za protivrednost. Mino za drv« ali prcinog. \ »e blago je -dobro ohranjeno. — Ogled dnevno: PovSe-tova nlica 53 a. (Ko-deljevo.) (i smoking f»opolnoina nov (naj-►o!j*e blago) za srednje veliko postavo — prodamo ugodno po zmerni ceni. Ogled: Potftetova ul. 35a (Ko-deljevo). (I OTROŠKE PLAŠČE čevlje, snežke (za deklice 4—6 let) zamenjamo za protivrednost. samo za drva ali premog. Vse blago le-po, dobro ohranjeno. Ogled dnevno: Tovfto-tovn ulica 55 a. (Ko-deljevo.) (1 iščem sobico erem tudi kot sostanovalec, bolj v sredinj mesta. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Cel dan odsoten« — 8803. (s ELEKTRIČNI MOTOR nov, od 4—5 ks s 720 ali 960 obrati, kupimo. Brata Vlaj, Wol-fova ul. i. (k PRAZNE ZABOJE kupuje tirina »Karton« - Kolodvorska ul. J. (k ELEKTROMOTOR nov, s 4—i lip, • 720 do 960 obrati kupimo. Naslov T upravi »SI « pod St. S796._(k |_RaijMj NOGAVICE vseh vrst sprejmem v krpanje. ZrimSek, Ci-glarjeva 20. (r J,Vsem sorodnikom, prijateljem Tin znancem javljamo žalostno vest, da nas je naša predobra mama, stara mama, prababica in tetka, gospa Lludmila ffi-ip r.Bsip posestnim in vdova kavarnarja dne 28. IX. 1944 'ob 22. uri v 88. letu starosti po dolgi mučni bolezni za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnlce je bil v soboto dne 80. IX. 1044 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Hinterhausgasse 18, na mestno pokopališče v Kranju. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Kranj, Ljubljana, 2. okt. 1044. Žalujoča hči Angela Gelger; sin Oton Jiiger; hčeri Karla Kerč, Ivanka in Anton Soršak z družinami; družini Teran, Polajnar in ostali sorodniki. Ne pozabite! Udt^ ilWsmiERW/ Danes novi •Šešeft Ksža roj. Bricelj Pogreb pokojnire se bo vršil v četrtek popoldne izpred hiše v Sp. Kaslju na pokopališče v Dev. Mariji v Polju. V ',*»>».» v t-■'. ; ■■> .1 'tiVi.v. Daleč od rojstnega kraja Veliko Mra- Aevo pri Kostanjevici na Krki je v Vidmu, kjer je iskal v tvoji dolgo-trajni težki bolezni zdravja, umri nai srčno ljubljeni edini sin, brat, itric, in svak, gospod Franc Jurečič t .starosti 27 let. Truplo blagega Franei