St. 566. V Ljubljani, nedelja dne 24. septembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .WTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K S*—, ■eaečno K l-70. Za inozemstvo celoletno K 30”—. s Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev ; Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : in pota k rešitvi slovenskega vseučili-škega vprašanja. (Govor g. dr. M. Rostoharja, privatnega do-®enta na češkem vseučilišču v Pragi na vče rajšnjem vseučiliškem shodu v .Mestnem domu".) O potrebi slovenske univerze ne govorimo več, ker o tem je pač vsak razsoden slovenski človek popolnoma prepričan, ampak o ciljih in potih k rešitvi slovenskega vseučiliškega vprašanja se je pri nas še premalo razmišljalo in tudi premalo storilo; Slovenci se moramo za univerzo enkrat tudi resno pripravljati, poprijeti se nam je treba strokovnega pripravnega dela, brez katerega svoje univerze nikoli ne bomo dobili. Stojim na stališču, da se more narodu prav služiti s poštenim delom in z resnico, katero moramo tudi takrat govoriti, kadar je treba odkrivati napake slovenske politike. In tu moram reči, da so se delale ravno pri našem vseučiliškem vprašanju skoro dosledno napake, izmed katerih je glavna ta, da hočemo svojo univerzo doseči samo potom politične akcije. In tako smo doslej za slovensko univerzo le ropotali v parlamentu, doma na shodih smo slišali fulminantne govore in sklepale so se energične resolucije na vlado, pri tem pa smo zanemarjali strokovno pripravno delo, katerega moramo Slovenci sami opraviti, ker ga nikdo namesto nas storiti ne more. Priprava za vseučilišče obstoji v glavnem: 1. v tem, da si preskrbimo kvalifikovanih sil, 2. v tem, da skrbimo za slovensko strokovno literaturo, 3. pa v tem, da ima univerza dobro Podlago, in to so razna sredstva, kakor n. pr. vseuč. knjižnica, znanstveni instituti itd. Ker je dolžna za učna sredstva skrbeti v prvi vrsti vlade, ki bo tudi moralično prisiljena, v tem oziru storiti potrebne korake, ko bodo dani za univerzo vsi potrebni pogoji, za to si nam ni treba edino s tem vprašanjem preveč beliti glave. Mnogo važnejša je za nas skrb za slovensko strokovno literaturo. Slovenskega založnika za strokovno delo je danes še jako težko dobiti, nota bene za honorar celo nobenega ne. Zahteva, da naj slovenski znanstvenik dela zastonj, je pretrda, da bi jo pošten Slovenec mogel zagovarjati. Tudi on mora biti živ, sicer sploh ne more delati za narod. Bilo bi torej jako umestno, da bi se naše ljudi, ko napišejo kako znanstveno delo v slovenskem jeziku po zaslugi nagradilo in podpiralo. In kaj se je pri nas doslej storilo v tem oziru? Storilo se ni skoro nič, zagrešilo pa dosti. Kje in kako to vsi dobro vemo in nočem očitno zbujati nikomur slabe vesti. Najmanj, kar morejo zahtevati slovenski znanstveniki od svojega naroda — je pač to, da habilitačnih spisov ne bodo primorani tiskati na lastne stro- ške, kakor se je to doslej godilo. V takih razmerah nam je skoraj obupati, ko vidimo, kako malo sporazumljenja najdejo v domovini naša prizadevanja. V tem oziru se mora že enkrat nekaj ukreniti, da se vsaj mojim naslednikom ne bo treba boriti s takimi neverjetnimi težkočami, kakor sem se jaz moral boriti. Naša strokovna literatura bo pravzaprav šele takrat, kadar bomo imeli dovolj sposobnih in pridnih ljudij, ki bodo slovensko znanost sistematično iz poklica gojili. Vidimo torej, da je poglavitna stvar pri našem vseučiliškem vprašanju, skrbeti v pravem času za potrebne učne sile, za katere pa moramo skrbeti v prvi vrsti sami, vlada pa nas je dolžna pri tem podpirati. In kako nam je mogoče dobiti v kar mogoče najkrajšem času zadostno število učiteljskih sil? Učiteljski zbor posameznih fakult na vseučilišču obstoji iz docentov, ki imajo za svojo stroko kvalifikacijo kakor jo zakon predpisuje. Tako kvalifikacijo pa je mogoče dobiti le na kaki fakulteti, torej na vseučilišču. Jasno je, da se morajo tudi učiteljske sile za slovensko univerzo habilitirati na kaki obstoječi avstrijski univerzi, ker drugače ne morejo postati docentje ali vseučiliški profesorji. Jasno je, da more dandanes slovenska univerza nastati le potom kake druge univerze in jasno bo menda tudi, da more biti to le kaka slovanska univerza. In tako smo se odločili pred leti za češko univerzo v Pragi, proti kateri se od klerikalne strani dosledno vodi očitna opozicija iz nerazumljivih razlogov, ki utegne stvari sami škodovati, nji pa gotovo ne prinese zaželjenih uspehov. Pozneje bomo imeli priliko o tem še več spregovoriti, na tem mestu pa povdarjam, da je rešitev slovenskega vseučiliščnega vprašanja v naših rokah. Slovenci, združite se in pošljite zadostno število svojih sposobnih ljudij na vseučilišče, da se tam habilitirajo, in si na ta način pridobe potrebno kvalifikacijo, pa dobimo v najdogled-nejši dobi vse učiteljske sile. Storite to, in storili sle skoro vse, kar je v glavnem treba storiti za rešitev našega vseučiliškega vprašanja. Vlada bo s tem prisiljena, da to vprašanje reši definitivno. Ne morem verjeti, da bi Slovenci res ne mogli skupaj spraviti toliko denarja, da bi se moglo 15 slovenskih ljudij pripravljati na vseučilišču za habilitacijo. Brez gmotnih žrtev tega vprašanja pač ne bo mogoče nikoli rešiti in le vprašanje časa je, kdaj se bomo odločili za take žrtve. Če bi se pa žrtve razmerno razdelile tako, da bi n. pr. štajerske posojilnice vzdrževale tri docent, kandidate, kranjske tri, ljubljanska občina 3, tržaški denarni zavodi dva, ostale primorske posojilnice enega, tedaj bi imeli v petih letih vse potrebne učne sile vsaj za pravniško fakulto. To bi bilo tem lažje doseči, ker bi bile te gmotne žrtve le za gotovo dobo. Poleg tega je treba uvaževati, da bi bilo med temi kandidati tudi več drž. uradnikov. Tem bi se izposloval dopust in dala še kaka podporica, pa bi bila stvar rešena. Naše priprave za vseučilišče bi morala vzeti na skrb narodna organizacija ad hoc, vseučiliško društvo, ki bi vodilo celo akcijo, da bodo naše priprave smotrenejše kakor so bile doslej. Za dokaz navedem le fakt, da se nič manj kakor štiri sile hkratu pripravljajo za eno in isto stroko, ko za ostale stroke nimamo učnih sil. To je očitno tratenje sil, duševnih sil. Naše priprave torej se vrše, v kolikor se sploh vrše, popolnoma nesmotreno, brez načrta, in to ne ostane brez zlih posledic, če se v pravem času ne popravi to, kar smo doslej v tem oziru zamudili. Priprave za vseučilišče pa ne smejo voditi zgolj politični strankarji, ampak organizacija, ki bi obstojala iz mož, ki notraj vseučilišča poznajo in vedo, katere učne sile potrebujemo, za katere stroke jih že imamo in za katere ne. Le tako pridemo sigurno naprej, drugače ne. Smotrenost priprav naravnost zahteva, da se naše učne sile koncen-trujejo na eni univerzi in ravno tako tudi slovensko dijaštvo, ki je dolžno slovenske docente moralno podpirati, kajti treba nam je v prvi vrsti opiliti znanstven predavateljski jezik, kar pa se da doseči le tedaj, če bodo slovenski docentje predavali slovenskemu dijaštvu v slovenskem jeziku. Vseučiliško vprašanje se ne da tako kratkim potom rešiti, kakor se ustanovi kaka nova štirirazrednica. To nam dokazuje dovolj jasno zadeva italijanske in malo-ruske univerze. Mi Slovenci pa imamo v tem vprašanju še posebno težavno stališče, ker nas v naših kulturnih stremljenjih nikdo ne podpira tako odkrito in vztrajno razen Čehov. Kaj je bolj naravno kakor, da smo se obrnili v našem najtežavnejšem in najvažnej-šnejšem kulturnem vprašanju za pomoč do češke uuiverze, ki je danes edino poklicana, da postane mati slovenskega vseučilišča. Praška univerza je postala po svojih ugodnih materijalnih razmerah, ker je Praga eno najcenejših avstr, mest, dalje po svojih kulturnih razmerah in po svoji ugodni geografični legi privlačna sila za slovensko dijaštvo, ki od leta do leta narašča in že danes tvori njega večino. Ni mi treba posebe dokazovati, da slovenske stolice spadajo tam, kjer se zbira slovensko dijaštvo, ker slovenski docentje pač ne morejo predavati praznim klopem. Češka univerza je po svojih znamenitih zavodih in učnih silah tudi pravo torišče, kjer se more razvijati naša mlada znanost, tu nam je omogočeno neovirano znanstveno delo in strokovni študij. Češka univerza nam je drage volje odprla svoje dvorane, akademična oblast se je oficijalno izrekla za slovenske stolice v Pragi in nam svojo dobro voljo tudi z dejanji potrjuje. Dovoljujem si s tega mesta staviti vprašanje na one slovenske kroge, ki se z vsemi štirimi branijo slovenskih stolic na-češki univerzi, in silijo tako vztrajno v Krakov: ali imate sploh kaj pozitivnega pokazati za slovenske stolice na krakovski univerzi, kakor vam moremo to pokazati na češki univerzi? Ali imate zagotovilo, da se dajo na krakovski univerzi ložje in z večjim uspehom vršiti priprave za slovensko vseučilišče kakor na češki v Pragi? To nam dokažite prej s pozitivnimi fakti, potem še le začnete lahko boj proti Pragi in za Krakov. Meni se pa prav močno zdi, da se bodo ti krogi še milo ozirali po Pragi, kajti tudi klerikalni dijaki se v Pragi očevidno boljše počutijo, kakor v Krakovu, kjer slovenskih visokošolcev skoro nič ni: Klerikalci naj le enkrat poskusijo s svojimi habilitacijami v Krakovu, pa izkušnje jih bodo kmalu izmodrile in izučile, da smo mi v Pragi na pravi poti. Gonja proti Pragi je politična kratkovidnost in je naroden greh, katerega se mora vsak pravi Slovenec iz dna duše sramovati. Danes cvetlični dan v korist .Radogo ju"! Cvetlični dan 24. septembra 1911. Zaoril je klic na vse grede, vrtove, kjer skrbno vrtnari slovensko dekle, in kelihi zlati, srebrni, opojni, dehteli za dar so cvetličnega dne. Dijaštvu v pomoč je kita povita in mesto bo naše kot vrt razprostran, na prsih umiral cvet bo jesenski, z ljubeznijo nežno ves okovan. Dijaštvu nasujino rož in cvetic, da lahna in gladka po poti bo hoja, saj trnje prerado v življenju vzcvete, na cesti trpljenja, truda in boja. Le cvetja mladini 1 Mladini mladost, ji skrb odstranimo, bedo in glad, odprimo ji dušo, srce plemenito, v mladini bodočnost vseh naših je nad. Iz čvrste mladine — značajni možje, kot skala vsak trden, za narod junak, tako bode vstajal sred naših planin, naš narod moč&n in krepžk. Ctrimo solzč, vstvarimo radost, da pesem se vzdigne iz srčnih globin: H Domovina presladka, v širini tujine, hvaležno pozdravlja ljubeči Te sin!“ Dijaštvu žrtvujmo vse naše moči, dijaštvu darujmo vso dušo, srce, ko vstane dan žetve, sadove stotere, rodilo bo cvetje cvetličnega dne. Učiteljica Mara Tavčarjeva. Iz slovenskih krajev. Iz Škofje Loke. Kako priljubljene so loške nune kaže dejstvo, da se dovoljuje docela vse karkoli si izmislijo te samopašne glavice. Nedavno so si kupile hišo pokojnega župnika Rožiča, ki stoji tik njihovega vrta. Da bi smele zagraditi tudi prostor pred hišo, so se obrnile na mestni občinski svet, ki je začel, ne meneč se za to, sme li on razpolagati z do-tičnim prostorom ali ne, sklepati o tem, da bi jim svet prepustili brezplačno. Ni nam na tem ležeče, čigava last je oni prostor, ali vendar se nam zdi zanimanja vredno takratno razpoloženje naših mestnih očetov. Da bi ne padli v nemilost pri teh častivrednih božjih Bfrajlicah“ je večina glasovala za prepustitev prostora brezplačno, dočim se je manjšina, katerim je blagor občine mnogo več pri srcu nego oni na tisočakih sedečih nun, izrekla za to, da se ugodi njihovi prošnji samo proti plačilu. Namigljaj od zgoraj je sicer pojasnil našim mestnim očetom vso stvar, ali vendar so bili zadovoljni vsaj s tem, da so pokazali nunam svoj dober namen in visoko spoštovanje do njih. Vsa ta stvar je sicer malenkostna, ali poleg tega se nam je nudila celo pri tej malenkosti prilika spoznati loške šviga-švaga značaje. Kam bredemo. Kje so loški zavedni možje? Da, da, nekateri spe spanje pravičnega v belo-rumeni za-slepljeuosti, drugi pa že nekaj časa vzdramljeni zopet začenjajo zaspano povešati oči ne mene se za nevihto, ki postaja vedno hujša. Zanemarjenost se jim bere na obrazih, ko se leno obračajo na stolcih, katere jim je pripravila ljudska volja in udanost, ter prezirljivo zro na one »nižje sloje", katerim so še pred kratkim časom kazali svoje navdušenje za njihov napredek ter jim zagotavljali svoje delovanje na narodnem polju. Saj ni čudo, ker tem ljudem itak ni na drugem ležeče, kot uživati slavo — narod pa, ta jim je deveta briga. O gospodje, kam gredo vaša pota 1 Kdor bere .Jutro”, »Narod“ in druge napredne časopise, stori smrten, neodpustljiv greh, tega bodo na sodnji dan pekli na ražnju kot Otujac jančka, tako nekako je bilo posneti iz besed, ki so grmele preteklo nedeljo raz lece. In oče Šinkovec je to pripovedoval s tako navdušenostjo, da so se mu ježili na glavi lasje, obraz mu je postajal temno moder, po trebuhu mu je pa bobnelo kakor v peklenskem brezdu. Ko je pa uvidel, da njegove besede nimajo nikakega učinka, se je poprijel z obema rokama za nenasitljiv trebuh, da bi mu ža- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Denarnega prometa 565*5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K. Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K. Obrestuje po 4'l*Qlo. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo. LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Tu je Roland izvedel, da se je Bembo oglasil jedva četrt ure pred njima. # Še tisti večer ob devetih sta bila v Rimu. — Mojster, je dejal Skalabrino, ko sta se nastanila v skromni gostilniški sobici, ali veste, da je ta kardinal redek zlo-linec? Roland je vprašujoče pogledal trdega tovariša, ki je izrekel te besede s čudno zvonkim glasom, — Ali veste, je povzel Skalabrino, da je v resnici zaslužil strašno kazen, kakršne pravijo, da je izmislil neki pesnik ki se imenuje Dante za pogubljene v peklu? Roland se je nasmehnil. Razumel je, kam merijo besede ■jegovega tovariša. Prekrižal je roke, naslonil se na ,vogal zidu ter sklonil svojo zamišljeno glavo na prsi; zdelo se je, da posluša z globoko pozornostjo. A z zamolklim glcsom, ki bi bil pretresel Skalabrina, da ga je slišal, je zamrmral: — Dante sam bi se bil zgrozil pred mukami, ki sem jih jaz izumil zanjl O Dante, božanski tvorec, dovoli mi, da te enkrat v svojem življenju dosežem in prekosim! Skalabrino je divjal nemirno po sobi semintja. Tuintam je ihtenje spačilo njegov obraz; bili so trenotki, ko se ni mogel več premagati in je kar zarjul od srda in bolečine. In njegov glas je dobil strašno moč. — Ali veste, je povzel, stiskaje svoje ogromne pesti, dočim so se mu oči zalivale s krvjo, ali veste, da je bil ta človek za-početnik zločina, ki je pahnil vašega očeta v slepoto in blaznostj? Roland je molčal. Toda kurja polt ga je oblila. — Ali veste, da je ta krvnik vašega očeta pripravil vaši materi pripravil najstrašnejšo smrt, smrt od bede in gladu . . . udarec in ko se jo je naveličal mučiti, da ji je zadal poslednji s tem, da si je izmislil vest o vaši smrti? Skalabrino je mašinalno prijel za bronasti svečnik na kaminu; njegove močne roke so nevedoma zvijale bron ... iz svečnika je postala cunja. — Ali veste, da ste vi zaradi njega trpeli, plakali, ihteli na dnu podzemeljske temnice toliko, da živ človek ne more hujše trpeti, bridkeje plakati in ihteti v svojem življenju. On ni gledal Rolanda. Govoril je, da govori. Dušil se je in penil. A zdelo sč je, kakor da ga Roland sliši. — Ali veste, da se je polastil moje hčere, je povzel Skalabrino, ali veste, da jo je preganjal, kakor tiger preganja gazelo, in da je ta otrok, ki bi bil z enim samim pogledom razorožil najhujšega krvnika, ta otrok, moja hči, moja kri, moje življenje ... z eno besedo . .. Orjak se je zrušil v naslanjač, prijel se z obema rokama za glavo in se krčevito razjokal. Roland je stopil k njemu in mu položil roko na ramo. Skalabrino je dvignil glavo. — Le govori, mu je velel Roland hladno. — Hotel sem vam reči, obsodil sem ga, morilca vašega očeta, morilca vaše matere, morilca mojega otroka! In še nocoj- šnjo noč ga bom, s temile svojimi rokami, glejte . . . — Ne, je dejal Roland jasno. — Ne? je vprašal Skalabrino nekako uporno. Kaj hočete reči? — Da tisti, ki govoriš o njem, ne sme umreti kar tako; rafiniranost te nečloveške duše zahteva ravno tako rafinirane, nečloveške kazni. — Pa ta kazen? je vprašal Skalabrino z zasoplim glasom. Rolandovo lice je izpreletel mrtvaški smehljaj. Skalabrino ga je videl. In ob tem smehljaju so se mu zježili lasje na glavi. Trepetaje je padel nazaj v naslanjač. A Roland je govoril: "\ — Počakaj me tu. Eno, morda tudi dve uri, Ko se vrnem, glej da najdem potno kočijo, pripravljeno za odhod, trdno kočijo, da me razumeš, in zapreženo z dvema krepkima konjema. Skalabrino je pokimal v znak pokorščine, Roland pa se je zavil v svoj plašč in odšel iz krčme. XVII. .Dlgna tanto nomlne . . ." Ko je bil Roland zunaj, se je napoti naravnost, kakor na slepo. Poznal je Rim; saj je bival tukaj mesec dni, za časa poslanstva k papežu, ki mu ga je podelil Svet Desetorice. Kako davno je bilo že tol / Rolandu se je zdelo, da ga loči cela večnost od srečnih časov, ko se je odpravil na to popotovanje, razsipaje zlato in prešernost svoje iskre mladosti; takrat je tudi prisostvoval neki veselici v palači kurtizane Imperije. In vendar je bilo od tistih dob šele šest let. Na tisti veselici ga je prvikrat zagledala slavna grešnica Imperija! Takrat se je zaljubila vanj, zaljubila se z burno strastjo. Kdo je vedel, da se ta strast ne bo plašila zločina 1 . . . In danes se je Roland napotil proti rimski palači kurtizane. Ko je korakal po temni ulici, ga je došlo par mladih veli-kašev v spremstvu svojih lakajev, ki so nosili plamenice, kričali so, smejali se in se grohotali na glas. Vsi so bili v praznični obleki. Roland se je približal družbi, pozdravil vljudno in dejal: — Gospodje, izvolite oprostiti radovednost tujca, ki potuje v svojo zabavo in naobrazbo. Ali je res, da se je neka dama, sloveča po svoji lepoti. Imperija po imenu, vrnila v Rim? — Veličastna Imperija! ; Slavna, božanska ImperijaI je vzkliknil najmlajši izmed gospodov, ki se je zdel pijan. Da, gospod. Saj ves Rim ne govori o ničemer drugem! Odkod po ste, da še ne veste? — Ah, tako. Torej je Imperija res v Rimu? — Tako zares, da smo ravno zdaj na poti na njeno prvo veselico. — Neusmiljenka se je vrnila pred štirimi dnevi. — Dolga leta smo koprneli brez njene ljubezni; Rim je kar zamiral. A zdaj se vespreraja; Rim je oživeli Sam sveti Oče papež je ves nor od veselja, in je napovedal Imperiji svoj poset, kakor pripovedujejo ... Pisarna-UNIVERSAL-agenture : M. MULLEY : Lda, uredi in založi e lini popolni lov^nski A ^ /N Jk za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko. ADKLoAK Važnozainserente. losti ne počil, ter počasi odkuril iz lece. Kaj takega je mogoče edinole še v Loki, ko imamo na razpolago vsega dosti, kar si kdo poželi. Zdravilišče Toplice - Dolenjsko: Kopališka sezija se bliža h koncu. Dasi je še vedno nekaj gostov v kopališču, vendar moremo že sedaj končno sklepati, da je bila letošnja sezija na vrhuncu vseh dosedanjih sezij. Število gostov raste od leta do leta. Saj se pa tudi naše kopališče odlikuje po izvrstnem uplivu vode, mirnosti in ljubkosti kraja, ter krasni okolici. — Med zadnjimi so obiskali naše Toplice sledeči: Lenček Alojzij iz Ljubljane, Rohrman, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, Zorc Anton, trgovec iz Ljubljane, Vreček Andrej, nadučitelj iz Sv. Llpša na Koroškem, Virant Janez, kanonik iz Novega mesta, Poznik Vera, učiteljica iz Hehringa, Golja Karel, davčni asistent iz Novega mesta, Vidmar Gabrijela, soproga poštnega kontrolorja s sinovoma iz Gradca, dr. K. Slane, odvetnik iz Novega mesta, Hedžet Matija, trgovec iz Gorice, Matko Arko, trgovec iz Ljubljane, Koch Ciril, arhitekt iz Ljubljane in dr. — S tem končamo naša poročila o letošnji seziji, ter kličemo vsem obiskovalcem našega kopališča: Na veselo svidenje prihodnje leto ! Iz Trsta. Pretekli teden je prinesel .Slovenec" vest, da se katoliški Slovenci v Trstu zbirajo v kavarni Commercio, in da bode gotovo mo- foče v doglednem času ustanoviti v rstu klub slovenskega razumništva, seveda na klerikalni podlagi. Ta notica v »Slovencu* je nekaj dni zabavala slovenske goste omenjene kavarne, kajti v vsaki družbi je vsak posamezni skušal napraviti najboljši program za tak klub. Bržkone seveda s takimi klubi na podlagi teh programov ne bo nič, ker bi »Slovenec* gotovo ne bil zadovoljen. S takimi, ki bi jih pa hotel »Slovenec* vsiliti pa jih mi Tržačani ne maramo. Dotični, ki je pa poslal gori omenjeno notico v Lju bljano, gotovo ne more biti dolgo'v Trstu in radi tega ga še morč načrti, ki bi se dali morda izvršiti v črni Kranjski, a v Trstu v najbolj svobodnem slovenskem mestu, pa ne bo kruha iz te moke, kajti Tržačani niso tako neumni, da bi gojili klerikalizem, grobokopa vsake svobodne misli, vrhutega pa od njegove zabitosti ni pričakovati niti moralične, niti gospodarske koristi. Toraj gospod dopisnik k nazaj na Kranjsko, tam bi se še dal ustanoviti kak klerikalni klub z neomejeno neumnostjo. Trst pa tudi v prihodnje ostane svetla a ne črna točka Slovenije, na kateri se je že marsikateri Slovenec znebil klerikalne m6re, ki ga je tlačila tako neusmiljeno in brezvestno na Kranjskem. Danes zvečer komerz in ples v ,Narodnem domu' v korist dijaškim podpornim društvom v Pragi na Dunaju in v Gradcu! DNEVNE VESTI. Shod za slovensko vseučilišče, ki se je vršil včeraj zvečer ob 8. uri v »Mestnem domu*, je bil ena najlepših manifestacij zadnjih let za naše vseučiliške zahteve. Shod je otvoril predsednik »Prosvete* g. Iv. Zorman. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. Iv. Sajovic Kot prvi govornik je nastopil g. državni poslanec g. dr. Ravnihar, čegar govor priobčimo v pon-deljek. Potem je govoril privatni docent na češki univerzi v Pragi g. dr. M. Rostohar; njegov govor prinašamo danes na uvodnem mestu. In slednjič ie govoril v imenu dijaštva g. S. Železnikar. Povest o pridni punčki. Poleg tega govorim samo o pridni punčki; vem, da je marsikatera iz vas pridnejša, toda ona je bila pridna. Bil sem takrat študent, mlad in zaljubljen, kakor so oni, ki stoje na ulici in gledajo ze vami. Tudi pesmi sem delal, kakor vsi, ki so zaljubljeni. To ni nič novega in bi komaj spadalo v povest; sedaj je stvar nekoliko drugače, ampak takrat je bilo tako. V maju nekoč je bilo, ko sem se seznanil s pridno punčko. Vidite, zgodi se, da gre človek stokrat mimo vas in ga niti ne zapazite; stokrat morebiti gledate v vrt in niti ne vidite, da tam cvete skrita cvetlica; tako je bilo s pridno punčko; stokrat je šla mimo mene na ulicah in je nisem videl. Bila je navadno v družbi in kdo bi zapazil ravno njo med tolikerimi! Vedno sem se zanimal za ženske, ki so na prvi hip presenetile moje oči; na nji pa ni bilo nič posebnega: lep, okrogel obražček, mirne oči, majhne nekoliko napete ustnice, priprost slamnik, navadna frizura . . . Nič posebnega . . . Toda, ko je začela govoriti, je i ilo nekaj posebnega v nji. Tako sva se seznanila v maju, v mesecu ljubezni. Toda nič ljubezni ni bilo med nama, kajti jaz sem bil mlad in zaljubljen, ona pa je bila resna in pridna. Tudi govorila nisva, kakor drugi: govorila Vabilo na shod narodno-napred-ne stranke, ki bo v sredo, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma*. Dnevni red: Atentat na obrtno šolo v Ljubljani. Poroča deželni poslanec dr. Karl Triller. Someščani I Vprašanje obrtne šole je velike važnosti za vse sloje ljubljanskega mesta. Zato pridite vsi, brez razlike stanu, na ta važen shod! — Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Socijalni demokratje taje kompromis s klerikalci in Nemci. Na vse načine zavijajo, da bi utajili zvezo, A vse tajenje je zastonj. Psujejo kakor bi s tem hoteli doseči, da naj volilci verujejo njihovim lažem. »So-drugi*, ali res mislite, da so liberalci, kakor jih nazivljete Vi, tako naivni ljudje, da Vam bodo verjeli ? Treba je samo v roke vzeti kandidatne liste nasprotnih strank, pa se takoj ve, kam pes taco moli. Sodruga Klemenčiča kandidirajo klerikalci. Morda zopet brez njegove vednosti? No, pa v tem slučaju lahko postrežemo z dokazi; zelo so se čudili Šiškarji, ko sta včeraj v bratski vzajemnosti korakala so-drug Klemenčič in klerikalec Kadunc k volilki I. razreda po pooblastilo. Pooblastilo sta dobila, kako si ga bodeta delila, to bode pa že »Zarja* naknadno poročala. Socijalni demokratje mislijo terorizirati celi svet, tako nastopajo tudi v Šiški. Oni so mnenja, da jim ne sme nihče oporekati in da morajo vse kar napravijo, nasprotne stranke sprejeti brez ugovora. Pa se motijo. Tem interriacijonalcem, kateri imajo drzno čelo tajiti, da na njihovi kandidatni listi ni Nemcev, povemo le toliko, da s tem javnosti ne bodo .preslepili. Današnji dan odloči kdo naj gospodari v slovenski Šiški, ali sodrugi, ki so zadnja leta v bratski vzajemnosti s klerikalci zapravljali občinsko premoženje, ali oni, katerim je skrb za občino res na srcu. Koritarji. Najnesramnejše je, da vpije Kristanovo glasilo kar naprej o koritarjih. Vidi se, da rojijo sodrugom po glavi samo korita. Saj pa tudi ni čuda. Sodrugi vidijo, kako lepo se debeli pri koritu Anton Kristan, ki je bil pred par leti revež, danes pa si gradi v Šiški vilo za 60.0000 K. Sodrugi mislijo, da si bodo tudi sebi pridobili taka mastna korita, ako pridejo v občinsko hišo. Toda Tone bo že gledal, da ostane pri koritu sam. Kompromis z Nemci in klerikalci. Bolj kot tajijo socijalni demokratje tak kompromis, bolj uvidevajo celo dosedanji njihovi pristaši, da mora biti cela zadeva resnična. Nemci imajo med svojimi kandidati tretjega razreda kar tri socijalne demokrate, v drugem razredu pa celo vse. Klerikalci pa, ki so postavili kandidate samo v prvem razredu, imajo med seboj tudi glavnega socijalno demokratičnega priganjača in agitatorja Ivana Klemenčiča. Bolj jasno torej kompromis med vsemi tremi strankami ne more biti dokazan. Barabe, barabe, barabe! vpije »Zarja* kar naprej in si upa tako imenovati dostojne, napredne može, katere pozna vsa Šiška kot pametne in poštene narodnjake. Sodrugi naj bodo prepričani, da jim tako zmerjanje gotovo ne koristi. Nesramnost prve vrste je, da si upa »Zarja* poživljati trgovce in obrtnike, naj volijo socijalne demokrate, ki delajo s svojim konsumnim društvom najhujšo konkurenco in jih bodo popolnoma uničili, kakor je grozil Kristan na zadnjem shodu. Volilci. Danes se odloči kdo naj vlada v slovenski Šiški. Največji narodni škandal bi bil če pridejo v popolnoma slovensko občino Nemci. Zato pa vsi na volišče in sva o življenju, o bedi, o skrbeh . . . Takrat se je pokazala sva krasota, ki je bila skrita v njenih resnih, mirnih očeh. Toda jaz sem bil mlad in zaljubljen in mi je bilo vseeno, kaj sva govorila, kajti moje misli so bile drugod. Tako je prišel oni dan, ko smo se poslavljali iz mesta. Srečala sva se na ulicah. Veselo mi je prihitela nasproti. »Pojdite z menoj,* je rekla, »danes bi rada obedovala z vami.* Začudil sem se temu povabilu. »Res, hotela sem vas že davno povabiti.* »Gospodična 1* »Da, vem, da vi na to ne mislite, toda tudi to je lepo v življenju. Vi sanjate o ljubezni, o pesmih, o bodočnosti, a pri tem ne mislite na nikogar, ki bi za vas skrbel." Takrat sem pogledal to drobno punčko pred seboj. »Kaj bi govorila take reči. Kdo naj premišlja o tem — take vsakdanje stvari. Človek pozabi nanje, če samo pomisli na nje oči, na nje besede; ako se spustiš po poti čez polje, ali po gaju čez drevored in se zasanjaš. Kdo misli takrat na talce skrbi.* Toda med tem sva stopala naprej po cesti. »Kaj premišljate?* je vprašala, »gotovo imate zopet skrbi.* »Ne, gospodična, danes imam slučajno denar, saj je zadnji dan leta, oddajte svoj glas narodno napredni stranki, da preprečite, da bi gospodaril domačinom — tujec Nemec Socijalni demokratje pišejo v »Zarji*, da Nemcem niso sovražni I Volilci Vaša dolžnost je, da preprečite, da bi taki breznarodni ljudje zasedii občinsko hišo in delili Slovencem — svoje nemštvo I V boj za zmago. Kompromis med Nemci — klerikalci — in socijalnimi demokrati je gotova stvar. Ne dajte se premotiti, da bi verjeli nasprotnikom, da so edino oni v stanu vladati občino, in da grevdo samo za delavske interese v boj. Če pridejo socijalni demokratje do gospodarstva, bo prva njih skrb naprtiti na rame davkoplačevalcev nemško šulferajnsko šolo, v kateri se nahajajo po večini otroci socijalnih demokratov. Mi imamo svojo šolo, za par Nemcev ne sme cela občina krvaveti. Volilci še je čas, da odbijete nemško-socijalni-klerikalni naskok na Šiško. Cvetlični dan za dijaško podporno društvo »Radogoj* je prišel. Kot informacijo za občinstvo poročamo, da ima vsak sodelovalec pri cvetličnem dnevu kot znak bel trak z rdečim napisom »Cvetlični dan v Ljubljani.* Vsaka gospodična-prodajalka cvetlic bo imela zaprt nabiralnik, v katerega naj občinstvo neposredno, torej samo meče denar za kupljene cvetke. S p r e j -me se vsak dar. Udiranja ne bo nobenega, ravno tako se ne bo nihče silil h kupovanju. Kdor bi vrgel kupljeno cvetko proč, naj jo raje zopet vrne gospodični, ki jo v človekoljuben namen lahko zopet proda. Občinstvo naj tudi pazi, da se gospodične-sode-lovalke ne bodo od kake strani insul-tirale ali sploh ovirale. Apel na rodoljubke in rodoljube na deželi. Dan 24. september je posvečen slovenski višješolski mladini. V Ljubljani se priredi cvetlični dan, čegar čisti dohodek je namenjen naši visokošolski mladini. Da pa ne zaostanemo za tem velikodušnim činom rodoljubi na deželi — za Ljubljančani, pozivam naše rodoljubne dame na deželi, da napravijo na dan 24. septembra zbirko prostovoljnih darov za našo visokošolsko mladino. Pristavljam pa, da naj trkajo le na srca naprednjakov. Na delo! Rodoljub z dežele. Ples in koncert Slovenske Filharmonije se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v v e 1 i k i d v o r a -n i Narodnega doma. Ta prireditev zaključi cvetlični dan in se priredi na čast rodoljubnim damam-sodelovalkam pri cvetličnem dnevu. Vsi stranski prostori Narodnega doma bodo pripravljeni za posetnike k o m e r z a, v veliki dvorani pa se prične ob sviranju polnoštevilne Slovenske Filharmonije ples. Pred plesom igra godba nekaj koncertnih skladb in bo g. M i 1 k o Naglič v svojem nagovoru izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli do naše človekoljubne priredbe. Tudi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* bo sodelovalo pri komerzu. Vstopnina k plesu, koncertu in komerzu je 1 K za osebo, le one gospodične-sodelovalke pri cvetličnem dnevu, ki pridejo s cvetličnim znakom (bel trak z rdečim napisom »Cvetlični dan v Ljubljani*) niso vezane na to vstopnino. Čisti dohodek vstopnine je določen podpornim društvom za slovenske visoko-š ol c e na Dunaju, v Gradcu in v Pragi in je torej že iz tega vzroka kar največji obisk t o -plo priporočati. Burševske provokacije v Ljubljani. Včeraj dopoldne so si dovolili člani akad. fer. društva »Karniola*, in kadar ima človek denar, nima skrbi. Mislil sem, kako bi to bilo, ako bi ne bilo skrbi, ko bi nekdo skrbel namesto nas.* »Tudi jaz sem tako mislila. Vi bi morali nekoga imeti, ki bi skrbel za vas. Jaz sem vedno tako mislila. Vidite, jaz bi skrbela za vas.* »Vi, gospodična?* »No, molčite. Več sem mislila o • vas, nego vi sami. Jaz razumem, da vi nimate časa, skrbeti zase.* »Po tem skrb ne vpraša.* »Ne vpraša. Ampak z vami bi bilo drugače, ako bi ne imeli skrbi.* Tako sva se bližala predmestni gostilni. Zavila je vanjo in jaz sem ji sledil . . . Izbrala si je v posebni sobi najlepšo mizo. »Vidite,* je rekla, »meni ni mogoče, da bi vas pogostila doma, toda ne morete si misliti, kako sem vesela, da je nekdo moj gost. To bi bila moja največja radost, imeti goste. Kadar bom imela svoj dom, bodete moj gost. Takrat bo drugače.* Pri tem je pregledovala jedilni list in je izbirala jedi. Nič ji ni ugajalo. »Dovolite, gospodična, jaz bi raje, da bi bila vi moj gost.* »To ne gre, to ni mogoče.* »Zakaj nel Tudi jaz morem vas pogostiti. Imam denar.* »Toda to ni navada. Mislite si. da sem jaz gospodinja in vi ste moj gost. Vi sanjate morebiti o ljubezni torej ljudje, ki jim manjka vsake eksistenčne pravice v Ljubljani in jim je akad. fer. društvo »Sava* odreklo satisfakcijo zaradi raznih junaštev, pro-vokatorično promeniranje po najob-ljudnejših cestah okrog glavne pošte. Edino sreči, da so ob istem času zborovali napredni akademiki v Narodnem domu se je zahvaliti, da ni policija že včeraj bridko obžalovala svoje nad vse sumljive tolerance in nepremišljenosti da dovoli tem izzivačem, ki so s prozornim namenom, provocirati pri cvetličnem dnevu, prišli v Ljubljano. Ker so včeraj Karnijolci v barvah in z gorjačami v rokah izzivali po ulicah je g. Milko Naglič v imenu vodstva cvetličnega dne poslal energično poročilo policijskemu ravnateljstvu, da ne prevzemo v slučaju, da policija dovoli Karnijolcem provociranje po ulicah, akademiki-reditelji nobene garancije za red. Kdo je vplival na to, da so se aranžirale karnijolske demonstracije, po pisavi nemških in slovenskih klerikalnih listov ne bo težko uganiti. Če ne bo vlada znala napraviti reda, bo to jasen dokaz, da ima interes na nemirih.. Pogreb pok. Šebenika, ki je bil pri Črnučah — kakor vsa znamenja kažejo — umorjen je bil včeraj in vdeležilo se ga je zelo mnogo ljudi. Sokol L, katerega član je bil pok. Šibenik, se je vdeležil pogreba v zelo lepem številu (30 članov v kroju), a dobro je bil zastopan tudi Ljubljanski Sokol z zastavo in Domžalski Sokol. Sokoli in številno občinstvo so spremili pok. Šibenika do pokopališča, kjer je neslo krsto do groba šest Sokolov. Dež je lil cel čas curkoma in da se je pri vsem tem vdeležilo pogreba toliko ljudi, je najlepši dokaz, kako priljubljen je bil brat Šibenik. N. v m. p.! Občni zbor »Prosvete" se je vršil včeraj zvečer ob prav povoljni Milan in Leposlava. Iz pisem, ki jih je knez Milan napisal Leposlavi, sem razvidel, da jo je večkrat prosil in zaklinjal, da bi mu bila družica v življenju. Ona mu je odgovorila, da on kot vladar nima pravice, da se ženi po svojem srcu, nego po interesu svoje zemlje. V tistem trenotku, ko bo on to storil, bo ona zapustila Srbijo. Kralj Milan je na to predlagal, da bi se odpovedal prestolu ter odšel v Rumunijo, kjer bi kot polkovnik vstopil v tamkajšnjo vojsko. Ona je tudi to kategorično odklonila. Spominjam se še dobro njenih besedi: »Tvoje mesto je tul* Kaka razlika je med to lepo, duhovito in pametno ženo, ki iz rodo-ljublja žrtvuje svojo lastno ljubezen in bodočnost, ki se odreka tudi onega, katerega je strastno ljubila, kakor jo je tudi on ljubil, in med Drago, ki je hotela za vsako ceno postati nič več in nič manj, kakor srbska kraljica. Prijetno iznenadenje. Ko smo za zaroto pridobili že zadostno število častnikov in smo mislili, da smo sigurni tudi z onima dvema častnikoma, ki sta radi dolgov pomišljala pridružiti se zaroti, ker sta razne svoje sorodnike angaževala z meničnimi podpisi, dogodilo se je nekaj izrednega. Misleč, da je njihov pogoj, da se in si mislite o meni . . .* »Ne, ne mislim.* * »Torej se ne upirajte.* Naročila je jedi in vino. Opazoval sem pri tem njen obraz, tako miren in resen. Ta dobra pridna punčka 1 Čudno mi je bilo takrat pri srcu. Tako sva obedovala skupaj. Pripovedovala je o domu, o bratcih, o sestrah ... Tudi doma je bila gospodinja. Videlo se je, da je spretna: nalila je juho, razdelila je meso, sama je jedla malo, prilivala je vino in me gledala s skrbnimi očmi . . . »Vi malo skrbite za svoje zdravje,* je govorila. Pozna se vam včasih, da po noči ne spite in pijete morebiti mnogo. Ako bi kdo skrbel za vas, bi bilo drugače. »Čemu gospodična; ne gre za to, da se živi dolgo, ampak da je življenje polno, veselo.* »To je napačno, to je lahkomiselno. Vidite, jaz sem vedela, da tako mislite. Toda, to je obup iz razmer, zato tako govorite.* Pripovedovala mi je potem o bodočnosti. »Jaz ne mislim na bodočnost, gospodična, samo na sedanjosti Ta je trpka dovolj . . .* »Vi pesimisti Ko bi mislili na bodočnost, bi imeli upanje in bi živeli drugače. Ako bi jaz skrbela za vas .. .* »Da, potem bi bilo drugače.* udeležbi v hotelu »Ilirija*. Obširnejše poročilo, ki je zaradi važnosti »Prosvetnega* delovanja potrebno, se je moralo danes zavoljo pomanjkanja prostora odložiti za pondeljkovo številko. »Sokol II.* ter »Društvo za zgradbo Sokolskega doma Sokolu II.* ponovno opozarja na današnja občna zbora, katera se vršita danes ob 9. uri in 10. uri v gostilni pri br. Kavčiču na Privozu z že naznanjenim dnevnim redom. Avijatični polet v Trst. Tržaški avijatik Vidmar, ki je zadnjič poletel iz Gradeža v Trst, se dvigne danes iz Benetk, kjer bo najprej obkrožil stolp Sv. Marka, proti Trstu. Avijatik bo imel s seboj tudi poštno vrečo, katero bo izročil na pošti. Hotel »Mallner* na Bledu. V listih »Jutru* in »Slovenskem Narodu* je bilo poročano, da je vzklicna cena za »Malnerjevo* posestvo na Bledu, ki ima biti v ponedeljek dne 25. sept. pri okrajni sodniji v Radovljici draž-benim potom prodano, 250.000 K, kar pa ni pravilno, vzklicna cena je samo 143.000 K, sodno cenjeno pa je 258000 K. Toliko da se domačini, ki bi se morda zanimali za dražbo, vsled prejšnjega napačnega naznanila ne bi oplašili. Razgrajajoči Italijan. Včeraj ponoči je neki Italijan provzročil na Tržaški cesti tak nemir, da so prebivalci morali odpreti okna in poklicati stražnika. Stražnik je pijanega razgrajača odpeljal v »špehkamro*. Sanitetni svetnik dr. Kunze, Halle na S.: Ženskam, ki že leta trpe na težkem odvajanju, predpisujem zjutraj in zvečer vsakokrat kako 'A kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice, kar ima izvrsten uspeh in brez bolečin. Vsakokrat se pojavi zboljšanje teka, ki je v vseh slučajih še v» zvezi s splošnim zboljšanjem po-čutnosti. jima zagotovi gotova vsota, smo deponirali 50.000 dinarjev, kakor sem že poprej omenil. Toda ko smo jih o tem obvestili, da bi jih čim tesneje privezali na-se, smo enega izmed njih skoraj izgubili, ker ga je to smrtno užalilo. Rekel je: »Ali mislite, da zastavljam svojo glavo za denar?* Ker so ga njegovi tovariši prosili oproščenja ter zaklinjali, naj jim ostane zvest, se je končno umiril ter izjavil, da sicer ostane zvest svoji obljubi, neče pa ničesar slišati o onem depozitu. Drugi je takisto zavrnil denar. Depozit smo seveda vrnili, bili pa smo prijetno iznenadeni, ker smo s tem dobili zagotovilo, da sta imenovana dva oficirja prav tako zanesljiva, kakor vsi ostali zarotniki. Nato smo še nekaj časa čakali, končno pa smo sklenili, da je treba s stvarjo resno pričeti. Pri tej priliki smo konštatirali, da bi svoje načrte najlaglje in brez najmanjše žrtve izvedli, ako se naš napad izvrši v kraljevskem dvorcu samem. Ta načrt bi bili izvedli mnogo pred 11. junijem, ako bi se med tem ne dogodilo to-le: Strah pred Avstrijo. Nekega dne sem se spreM^ pred svojo hišo na Terazijah, ko sem »Ali mislite, da bi bilo to nemogoče?* »Ne bilo bi nemogoče.* Sedela sva še nekaj časa. »Danes zvečer odidem domov,* je rekla, »v jeseni se vrnem nazaj v mesto.* Gostje so naju gledali. Poklicala je natakarico. »Jaz plačam sam, gospodična.* »Ne, jaz sem vas povabila.” »Toda jaz hočem.* »Ne, to me žali.* »Tudi jaz . . .* »Molčite!* Odšla sva. Spremil sem jo po drevoredu do njenega stanovanja. Tam sva se poslovila. Zvečer se je odpeljala iz mesta. Jaz pa sem sanjal oni večer pod šumečimi kostanji o svoji ljubici, ki je bila zelo ponosna in neusmiljena. Niso je ganile niti moje prošnje, niti pesmi. Visoko je stanovala, v lepi palači, za zastrtimi okni, kaj ji je bilo mar moje življenje, misli, bolest . . • Komaj, da sem se mimogrede spomnil na pridno punčko. Videla se nisva nikdar več, kajti v jeseni je ni bilo več v mesto. Prišlo je le pismo, polno skrbi in nasvetov. Govorili so, da se je zaročila. Zato se sedaj spominjam te p?* vesti vselej, kadar se približa jesen >n se napolni mesto . . . kakor da bt se imelo vrniti nekaj, kar se ne vrne nikdar več. Junijska revolucija v Srbiji 1.1903. (Spomini aktivnega udeleženca.) Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstorrika slatina, posta GuStanj, KoroSku, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi rrrrn L. J. Frohlich Jfemeblovuna mesečna sola s posebnim vhodom se išče za takoj aii mesec november. Ponudbe pod ,,Soba 22“ na Prvo anončno pisarno.__________________________________569 2—1 Mlud, Inteligenten mož s par razredi srednje šole, vojaščine pro:t, izurjen v pisarni, išče službe. Ore tudi za akviziterja. Ponudbe pod šifro „Izobražen“ na Prvo anončno pisarno. ______________________________________568 3-1 IŠ6e se meblovuna meseftnu soba za samostojno damo in sicer pri solidni rodbini. — Ponudbe pod „Solidna“ na upravništvo Jutra. Pernice I* icosjegsi perja se radi odpo-tovanja proda. Rožna dolina 178.___________________ ŠestoSolee išče instrukcije. Ponudbe .Glej* poštno ležeče tu. ________________________________ Hamostojen gospod dobro situiran išče intimnega prijateljstva dame ali vdove enakih lastnostij za skupno sprehajanje na prostem. Ponudbe (nemške) .Prijetna jesen“ Prva anončna pisarna. 571/1—1 ~ Eleganten Izvrsten p*anlno se ceno proda na voglu Sv. Petra cesta 2/1. Fotografski »parat boljše vrste, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod .Amater' na .Prvo anončno pisarno*.____________________________ 11 IS A s petimi stanovanji in vrtom v bližini župne cerkve Sv. Petra se iz proste roke proda. Naslov pove „Prva anončna pisarna11. IllSe, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovica kupnine ostane lahko vknjižena proti malim obrestim. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26, srečal pokojnega Ljubo Kaljeviča. Z njim sem živel v velikem prijateljstvu. kakor je to tudi razvidno iz njegovih metnoarjev. Mnogokrat s*no se razgovarjali o situaciji, o slabem položaju v državi itd. Večkrat sem mu že namigaval, da se bo položaj razbistril, nikdar pa nisem imel poguma, da bi mu kaj povedal o zaroti. Ko sva se onega dne pozdravila, me je vprašal, ako je kaj novega. Odgovoril sem mu: »Slišal boš v 5 ali 6 dneh.“ Na to sem še pripomnil, da je vse v najlepšem redu in da je že čas, da se enkrat napravi konec tem neznosnim razmeram. Njemu je to vidno ugajalo. Na to sva se ločila. Drugega dne ob 8. zjutraj je prišel k meni v stanovanje deček iz prodajalne mojih najemnikov ter mi sporočil, da me čaka pred hišo neki gospod, ki želi z mano govoriti. Napotil sem se takoj na ulico in na pločniku pred svojo hišo sem dobil Kaljeviča. Rekel m' je: »Prijatelji Jaz sem o tem, kar si mi včeraj na tem-le mestu povedal, razmišljal ves dan in vso noč in prišel sem do zaključka, da bi bila stvar v tem trenotku skrajno neprevidna in nesmiselna. Zato sem prišel, da ti povem to-le: Ali ste psdli na glavu, da kaj takega snujete, ko je čisto gotovo, da ne boste ničesar dosegli, marveč samo izgubili glave. A če bi tudi slučajno uspeli, upropastili bi našo državo, ker b! v tem slučaju tako prišla Avstrija In okupirala Srbijo." Dolgo mi je o tem govoril ter dokazoval svoje mišljenje. Končno sem mu obljubil, da bom o stvari razmišljal, na kar sva se razšla. Ta razgovor s Kaljevičem me je silno razburil. Ni mi bilo mar za to, na kar me je opozarjal, da bomo izgubili glave, ker sem že sam vrgel svojo glavo v torbo, kakor se pravi, toda ono drugo to me je vznemirjalo. Ali naj, žrtvujoč svojo glavo, obstanek svoje rodbine in vse svoje imetje v svrho, da storim dobro svoji domovini, zadam svoji očetnjavi najhujši udarec in jo upropastim?! Takoj sem obiskal Genčiča ter ga obvestil o vsem z opazko, da je Ka-ljevič bolj izkušen in boljši politik jn da je o takih stvareh bolj poučen kakor inidva Genčič je bil v velikih skrbeh in ustrašil se je kakor jaz. Posvetovala sva se o tem in onem, nazadnje pa sva sklenila, da naj takoj odpotujem na Dunaj ter tam sondiram zemljišče. Prihranite mnogo denarja sobni slikar in pleskarski mojster, dekorS' cije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17, Poštno-hraoilnični račun štev. 67.626. se ceno proda. Kje — pove upravništvo „Jutra Sprejme se Izurjena Ljubijana, Dunajska cesta št. 41 priporoča p. n. občinstvu veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke Milica Tomec Humpolec (Češko) Vzorci na zahtevo gratis na vpogled za špecerijsko trgovino. Kje — pove upravništvo »Jutra Oblastveno avtorizirani in zapriseženi Ičejo se solidni zastopniki Temeljito poučevanje Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jili najhitrejše izvTšuje po naj nižji ceni. Metoda najboljša. Pri pridni vaji uspeh zagotovljen. Več na Cojzovi cesti št. 9 pritličje desno. Naznanilo Produjaluišku opra