ppapp ■noi mm mi» kntti Z o/cm /5 UM • *\l^ [g^J « */■ v r f * Ji iV i IZLAKE Obrezka 12, 61411 IZLAKE telefoni: (0601) 73 532, 73 846, telefax: 73 737 Odslej vedno na drugi strani UGODNOSTI v naših trgovinah Hišni regulacijski komplet HK-2 (kompletna avtomatika za centralno kurjavo na olje ali plin) Vam prihrani do 30% kurilnega olja ali plina. Manjša poraba kurilnega olja je v vaših rokah, zato Vam priporočamo HK-2. Ne bo vam žal. Izdeluje TRATA d.d. Ljubljana. Prodaja in montira trgovina MIKRO Izlake in MAKRO Kisovec. Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.: 73 846 - števec 1 fazni 1 tarifni 12.980 SIT - elektrostatično omelo 670 SIT - varilni aparat 16.676 SIT - plinska peč 22.323 SIT - dobava m montaža satelitskih anten (m en en eu en en en en en en en Trgovina MAKRO v Kisovcu: tel.: 71 234 AVTOMOB e udeUmo 08talC w\u natotOu- 62 012 2.443 SIT PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: ( - barvne kopalne kadi iz uvoza - pipe iz uvoza - barvne pipe - kotličke za bojlerje - pocinkane žlebove - štedilnike na trda goriva - peči za etažno ogrevanje cu eu eu q_i eu eu et! ovejt^Inam^EJTE prijateljem- Matjaž Švagan UVODNIK Današnja številka Zasavca je volilna. Kako tudi ne, saj se volilna vročica bliža vrelišču. Zaradi obilice predvolilnih sporočil strank smo strani nekoliko prilagodili in jih osem še dodali. Sredinske strani smo namenih strankarskim sporočilom. Stranke sojih zakupile, torej uredništvo za vsebino ne odgovaija. Tudi v "rednem delu časopisa se nismo mogli ogniti volitvam. Tako smo pripravili okroglo mizo s štirimi zasavskimi kandidati za državni svet, bili smo tudi na skoraj vseh večjih predvolilnih zborovanjih različnih strank v Zasavju. Bolje rečeno - predvsem na tistih, na katere so nas povabili. Seveda smo bili v preteklih dneh tudi v trboveljskem Ipozu, kjer je prav tako zavrelo. Naslovnica nas opozaija, daje sedaj čas miklavžcvanja, ki se ga še posebej veselijo otroci. Prav je, da ne pozabimo običajev in se znamo povesehti. Drugi del časopisa zato namenjamo bolj vedrim, manj resnim temam. Nogometni ples se je končal in marsikakšna zasavska nedelja bo vsaj nekaj časa bolj družinska. Zasavje seveda ne more vedno mimo škandalov - o enem izmed njih pišemo na kroniki. Marko Planinc Funšterc: Koledar dogajanj, Milanova kost, Miklavievanje, Volilne obljube, Negotovost pred lastninjenjem, Kratke zasavske, Volilne jetmice Pogovor. Svetnih se predstavijo Volilna priloga: Miš maš: Mladim Zasavcem, Delo na trboveljski šoli. Projektna naloga o krasu, Od Litije do Čateža Žuriramo: Kdo je človek v ogledalu?, TV cenzura ali kaj več?, Hothothot, Horoskop, Nagradna igra Križ kraž: Nagradna križanka Šport plus Kšefti: Vodstvo pred vrati. Obrtna zbornica v novih prostorih. Prehodnost ETi, Srečanje podjetnic, Najnovejši kšefti, Mali oglasi, Preženimo dolgčas. Naša bodočnost Zdrav duh ..: Učenci so kot moji otroci, 3. december rojstni dan Franceta Prešerna, Zabeleženo, Japonka navdušila ... v zdravem telesu: Nogometaši so odbrcali svoje, Nogoi Od športa Rezultati svoje do politike, Športni cik-cak, Kronično: Razbil lokal - in ostal živ, Promet, Aufbiks, KOLEDAR 16. HOV6tnbrU - Zaradi okvare na sevalnem pregrevalniku pare v trboveljski Termoelektrarni ustavijo 125-megavatni blok. 17. novembra v ks doi Pn Hrastniku je znova oživelo vprašanje obvoznice: reševali naj bi ga skupaj z Republiko, pravijo. 18. nOVembrU - Pri trboveljski SDP se jezijo: nekdo jim krade in uničuje zastave, se izživlja na plakatih, povrh vsega pa ni prostora niti za jumbo panoje. Še dobra dva tedna... 19. nOVembra - Težave okrog preimenovanja naselij in ulic v Trbovljah nikoli ne zastarajo. Tokrat se jezijo borci, ki opozarjajo zlasti na domovinska čustva. 19. novembra - župan in izvršnik trboveljske občine skličeta novinarsko konferenco, glavna tema pa je občinski proračun oz. dotok sredstev z Republike. Ki ga ni dovolj, seveda. 19. novembra - zvečer pa dr. Ljubo Sire (predsedniški kandidat LDS) v Hrastniku kot nalašč na to temo spregovori o tem, kako so težave Zasavja rešljive. Torej tudi trboveljske? Predin nastopa. Foto: T.B. DOGAJANJ 19. novembra -vTrbovljahPa bi se moral ta dan prikazati vodja SNS Zmago Jelinčič vendar morajo pristaši zborovati kar brez njega. 20. novembra Na 110 kvadratih poslovno-stanovanjskega objekta na Šuštarjevi v Trbovljah dobi nove prostore obrtna zbornica z 240 člani. 23. novembra - p0 dveh dneh stavke so delavci Ipoza ta ponedeljek znova na delovnih mestih - čeprav vodstva še ne spustijo v podjetje. 23. novembra - Tega dne pa se dogajajo tudi lepe stvari: socialdemokratski prenovitelji dajo svoj prispevek k ekološkemu projektu trboveljskega WZ. 24. novembra - Na temo, kako priti do novih delovnih mest in kako daleč smo v Sloveniji s sklepanjem socialnega pakta, govori v Trbovljah ministrica za delo Jožica Puharjeva. 24. novembra Predvolilna vročica je zares tu: Hrastničanom oz. Dolanom se predstavita kandidata združene liste za zbor oz. svet Miran Potrč in Leopold Grošelj, Zeleni pa v Zagorju razpredajo o udeležbi občanov pri posegih v okolje. Za koga se vendar odločiti? Komu dati svoj glas? Obljube so mikavne... 24. novembra - V Zagorju se zberejo Zeleni in spregovorijo o udeležbi občanov pri posegih v okolje - tisti, ki jih ni, zamudijo enega bolj vsebinskih predvolilnih dogajanj. 25. novembra za vse, ki želijo znanja o bolj konkretnih zadevah - npr. o lastninjenju - pa poteka to sredo strokovni pogovor v klubu Modulus v Hrastniku. 26. novembra Predsedniška kandidatka socialistov Darja Lavtižar-Bebler se že kot tretja kandidatka (po Kacinu in Sircu) predstavi Hrastničanom. Je bolj prepričljiva od svojih moških tekmecev? 27. novembra - Kot da se je življenje ustavilo, le predvolilni čas še cveti: zabavi socialdemokratskih prenoviteljev v Trbovljah in v Hrastniku, Lojze Slak in Slovenska ljudska stranka v Zagorju - trboveljsko Zvezo prijateljev mladine pa skrbi, ali bo sploh kje dobila denar, da otrokom pričara veseli december... 28. novembra - Lokal Domina sredi Dola to jutro izgleda, kot da bi vanj treščila bomba. Prenapeti mladenič ga s svojim divjanjem totalno uniči (na fotografiji). 30. novembra - Predvolilna tekma se bliža finišu. V Zagorju pripravijo člani Socialdemokratske stranke Slovenije predstavitev kandidatov, ki kandidirajo za državni zbor in svet v tej občini. 30. novembra - uro prej pa v sejni sobi ŠD Rudar v Trbovljah steče pogovor o slovenskem športu z Janezom Kocjančičem. 1. decembra - V Trbovljah pripravijo šolniki tiskovno konferenco, na kateri opozorijo na težaven položaj šolstva zaradi presahnjcnega financiranja materialnih stroškov. Opustošenje. Foto: T.B. . ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantirti, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Marko Bebar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh ..), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Grafi, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov in fotografij ni dovoljen. Milanova kost Občani smo potrpežljivi in največkrat razumemo ukrepe ustreznih oblastnih teles. Včasih pa le prekipi in ne moremo zgolj zamahniti z roko češ, bo že bolje. Kar veliko Zagorjanov se je minule dni obrnilo na naše uredništvo s prošnjo (tudi zahtevo), naj si pobliže ogledamo ravnanje v zvezi z občutno višjimi cenami prispevkov za uporabo stavbnih zemljišč. Res: kar za petkrat so poskočili v primerjavi z lanskim letom in kdorkoli ima malce več stanovanjskih površin je moral precej globlje poseči v žep. Spremembe odloka je bojda občinska skupščina sprejela na septembrski seji, čeprav so posamezniki opozarjali, da je petkratno povečanje pretirano. Obveljalo je prepričanje, da prispevka že nekaj let niso povišali, zato so ga prisiljeni, da ne bi prehudo zaostajali za drugimi občinami. V redu in prav, če tako res mora biti. Prenapeto pa je to, da so občanom poslali nove položnice z novimi cenami in izračuni v enem samem znesku, in so jih morali poravnati do konca prejšnjega oziroma začetka tega meseca. Prejšnja leta so občani lahko plačevali te obveznosti štirikrat na leto. Enkratno poravnavanje te obveznosti je le malce prehuda obremenitev družinskih proračunov. Pri vsej stvari ne gre samo za to plačilo. Tudi javno komunalno podjetje je pristavilo svoj lonec, prav tako v soglasju z odlokom o pravilniku za najemanje grobov na občinskih pokopališčih, sprejetem na oktobrski seji občinske skupščine. Čeprav ne gre za večje zneske, so ljudi vznejevoljili, kajti doslej so plačevali le takoimenovano oskrbnino. Ne spuščamo se v potrebnost sprejetja tega pravilnika (nemara smo tudi to področje uskladili z drugimi občinami), iz njega je videti, da bodo morali ljudje dodatno plačevati obveznosti, ki jim niso najbolj razumljive, čeprav so prejeli posebno sporočilo, na katerem je črno na belem povedano vse, kar naj bi o tem vedeli. Ker sta november in deloma december tudi čas, ko so ljudje prejemali odločbe o dohodnini, marsikateri pa morajo v tem času poravnavati račune za električno energijo, je naneslo, da se je nabralo položnic za pravcato manjšo plačo ali pokojnino. Če vse to strnemo, je laže razumeti nejevoljo pa tudi pošteno jezo državljanov; ni naključje, če so imeli na ustreznih službah občinske uprave in na komunali prejšnje dni veliko telefonskih protestov in tudi osebnih'obiskov. Ljudi je povrh vsega ujezilo tudi to, da bodo morali do 15. decembra prinesti na občino izpolnjen obrazec (tiskovino) o velikosti stanovanjskih površin v svojih hišah, zemljišču in drugem. Nekateri tega ne bodo izpolnili, ker so to naredili že vsaj dvakrat v zadnjih desetih letih. Milan Vidic Miklavževanje Čas pazljivo shranjuje človeške "stopinje", zato imajo ljudje v njem posebno ceno. Tako so se (če drugače ne, vsaj v spominu) ohranile narave marsikakih šeg. Po stari ljudski veri, indoevropski, so imeli ljudje tudi poseben odnos do zime, če je bila ta posebno huda in dolga. Verjeli so, da zimske viharje povzročajo zli duhovi. V posebnih obhodih so se zato maskirali s krinkami pošastnih demonov in uganjali obrede za odganjanje teh nagajnjačev. No, tudi v krščanskem srednjem veku so temne sile dobile svoje oblike. V krinkah nekdanjih zimskih demonov so recimo začeli nastopati parkji (kot peklenščki). Miklavž, ki naj bi hude duhove krotil, je nastopal kot obhodnik in delivec darov. Tako je (bil) običaj, da na večer pred svojim godom (iz 5. na 6. december) pride Miklavž in otrokom prinese darove. Svoje čase so se parkeljni že nekaj večerov prej prikazovali otrokom na oknih in rožljali z verigami in otrokom ne samo naredili posebno doživetje, temveč jim s tem še naznanjali svojo navzočnost. Po izročilu je Miklavž tako izvedel vse dobre in slabe lastnosti otrok ter jih zapisal v svoje velike bukve. Na Miklavžev večer pa so mu angeli (spremljali so ga še žandar pa Pehtra Marjeta, kaplan, godba in smrt) po hišah odpirali debelo knjigo, da je iz nje bral, kaj so otroci zaslužili - plačilo ali kazen. Miklavževanje je imelo od vasi do vasi svoje posebnosti, ljudje so jim v toku časa pridodajali nove oblike, kultura vasi pa je že sama po sebi odrinjena, zato tudi Miklavževanje nima več pravih razsežnosti. Če drugega ne, bomo v trgovinah naleteli na "špicparklje" pa "Miklavže", ki so za otroke tudi takšni (pečeni) svojevrstno doživetje. Kot smo že rekli, čas daje običajem nove razsežnosti. Petra Radovič Kakšen bo letos Miklavžev dan? Že skoraj dve leli prosijo naši nedisciplinirani-nezmožni-malokdaj sklepčni-prepirljivi-podkupljivi in zadnje čase še kupljivi poslanci slovensko skupnost za bogato Miklavževo darilo. Sv. Miklavž jim bo letos željo blagohotno uslišal v celoti. Morda še celo več, kot pričakujejo. Sv. Miklavž se vsem poslancem in bodočim kandidatom za poslanska mesta že v naprej opravičuje za izključitev vseh prisluškovalnih naprav, da se ne bi pozneje izgovarjali na razne neodgovorne komisije in metali pesek v oči nedolžni in nevedni slovenski skupnosti, posebno v zapostavljenih regijah, kot je Zasavje. Fri izbiri Sv. Miklavž ne bo v zadregi. Kupoval bo lahko po zavidljivo konkurenčnih cenah, ponekod pa celo na kredit. Bolje za njega in njegovo celotno spremstvo bo, da se na daleč ogne našim dičnim predstavnikom, ki imajo v zalogi polno obljub- laži-bank brez kritja-certifikatov brez vrednosti. In vse te dobrine bomo lahko neovirano, po svobodni izbiri, jemali in dajali na Miklavžev dan - od šestih zjutraj do sedmih zvečer letošnjega 1992. Miroslav Jurše Tudi v Zasavju je predvolilnih obljub na tone. Vsak dan dežujejo na različnih predvolilnih zborovanjih. Na nekaterih so bili tudi novinarji in fotoreporterji Zasavca. Udeležili smo se predvsem tistih, na katere so nas povabili. Poročila s shodov je uredil Marko Planinc, fotografije pa so prispevali Branko Klančar, Tomo Brezovar in Rudi Špan. Sire v Hrastniku Na zboru stranke LDS v Hrastniku so sc predstavili kandidati, ki jih podpira na teh volitvah hrastniška stranka. Za državni svet Leopold Grošelj, za državni zbor Miran Jerič in za predsednika republike dr. Ljubo Sire. Predsedniški kandidat je govoril predvsem o simbiozi majhnih in velikih podjetij. V malih bi po mnenju Sirca lahko zaposlili največji del nezaposlene delovne sile. Zasavju kot vzor pa je postavil Glasgow, kjerso znali mesto z zastarelo industrijo precej pomladiti. Na shodu je s svojimi pogledi na slovensko gospodarstvo sodeloval še Igor Triler, po zaključku uradnega dela pa je manj uradne tone ubral pevec Zoran Predin. M.P. Požarnik v Zagorju S Hubertom Požarnikom, Mitjom Bricljem, Radovanom Gačcšo, Borutom Mencingerjem, Marinko Draksler in Marjanom Skokom so sc Zeleni predstavili v Zagorju. Tu se je onesnaženost zraka, za razliko od Tr- bovelj, povečala. Prisotni so v razgovoru opozorili še na odrinjene probleme, kot nameravano sežiganje posebnih odpadkov v trboveljski cementarni, spotakljivo je še dejstvo, da iz Ljubljane dovažajo clcktrofilterski pepel v količini, kije nesporno radioaktivna. Zasavski zdravniki pa so nas obvestili, da so s še tremi institucijami pristopili k raziskovanju rakastih obolenj dihal in črevesja, saj je radiak-tivnost prisotna tudi v mesu ter z rczul-tati že nastopili na evropskem kongresu. Predstavniki Zelenih so bili soglasni, da je dober namen potreben, ni pa zadosten. P.R. Busar med Zagorjani Slovenska ljudska stranka Slovenije, ki je imela 27. novembra shod v Delavskem domu Zagorje. Gosta večera sta bila DePZ Zora iz Čcmšenika in narodno zabavni ansambel Slak. Publiki sta sc predstavila dva kandidata iz Zasavja iz te stranke za državni zbor Slavko Kmetič in Janez Lipce, spregovoril pa je tudi dr. Ludvik Toplak. Dr. Stanko Busar se je predstavil kot kandidat za predsednika republike. Po nje- govih besedah naj bi bil bodoči predsednik visoko zravnan mož, iskren, odločen in neobremenjen s svojo preteklostjo. Zavzemal se bo za ustavnost, da bo vsak človek enak pred zakonom in da bodo zakoni napisani tako, da bodo razumljivi vsakomur. Slovenska ljudska stranka se zavzema odpirati pot kmetu, delavcu in izobražencu v prihodnost. K.G. Združena lista v Trbovljah Za primeren zaključek tedna je v Trbovljah poskrbela s svojim shodom Združena lista (Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP). V trboveljskem Delavskem domu so pripravili kulturno-politični program. "In če koga skrbi, kako bo 6. decembra, " pravijo sdpjevci "bo tako kot v tej dvorani - zmagali bomo." Gledališka dvorana je bila namreč polna, zasedena so bila tudi stojišča. V političnem delu prireditve sta se predstavila Sandi Češko, kandidat liste za državni svet in Božo Marot, kandidat za državni zbor. V kulturnem delu večera pa so sodelovali: mažoretke, Delavska godba Trbovlje, Polona Vetrih in Polde Bibič. Nekoliko mlajše volilce pa so na koncu razvedrili člani skupine Pop Design. V Hrastniku sfa sc isti dan v poslovno stanovanjskem objektu predstavila kandidata Miran Potrč in Leopold Grošelj. Prvi kandidira v Hrastniku za državni zbor, drugi pa v Zasavju za državni svet. S.S. SDP za male šolarje Dr. Ciril Ribičič je trboveljskim malim šolarjem prinesel denar, s katerim bo SDP Slovenije pomagal pri izvedbi ekološkega projekta VVZ Trbovlje z naslovom Cicibanom prijaznejše okolje. Približna vrednost projekta je 900 tisoč tolarjev, SDP pa je prispeval petino potrebnega denarja. S tem projektom naj bi 250 trboveljskim malim šolarjem omogočili petdnevno bivanje na Dobovcu. S tem bi se malčki vsaj za nekaj časa ognili slabemu zraku v mestu in prebili nekaj dni v precej bolj čisti naravi pod Kumom. Akcijo so v trboveljskih vrtcih zastavili vseslovensko. Poslali so 380 prošenj pomembnim Slovencem,s katerimi sojih zaprosili za osebni prispevek k akciji. Doslej se jih je odzvalo 40. M.P. SNS v Trbovljah Slovenska nacionalna stranka je pripravila javno prireditev v okviru svojega predvolilnega boja v Trbovljah. Na žalost privržencev stranke, ki so v Trbovljah med najbolj gorečimi, se ni pojavil napovedani predsednik stranke Zmago Jelinčič. Morda si bo vzel čas po volitvah in prišel tudi v Trbovlje. LDS Hrastnik za društva Hrastniška LDS se je odločila, da sc odpove delu denarja, ki ga je namenila za volilno propagando. Denar so razdelili športnim in kulturnim društvom v občini. Kot je povedal kandidat za državni zbor v tej občini Miran Jerič se naj vidi, da o pomenu kulture in športa ne mislijo le govoriti, ampak tudi marsikaj storiti. M. P. Socialisti v Hrastniku V Hrastniku so pripravili osrednje zasavsko predvolilno zborovanje člani Socialistične stranke Slovenije. Še posebej je navdušila kandidatka za predsednico Slovenije Darja Lavtižar Bebler, ki sc je povsem suvereno vklopila med pevce hrastniškega moškega pevskega zbora. Na prireditvi so se predstavili tudi vsi trije kanidati za državni zbor: Stanislav Kirn (Hrastnik), Franc Majnardi (Trbovlje) in Iztok Cilenšek (Zagorje). Seveda ni manjkal tudi Dušan Semolič, ki je med vodilnimi člani stranke, sicer pa predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije. Kocjančič o športu V Trbovljah je Združena lista pripravila športni večer, na katerem je svoje poglede, kje je in kam gre slovenski šport predstavil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič. Bizjak v Zagorju Kandidati se predstavijo Socialdemokratska stranka Slovenije je pripravila v zagorski stekleni dvorani predstavitev vseh kandidatov za državni zbor in državni svet Republike Slovenije, ki kandidirajo v volilnem okraju Zagorje. Vseh kandidatov na predstavitvi ni bilo, tisti, ki so prišli pa so bili verjetno že opredeljeni. Morda pa je komu predstavitev le pomagala pri odločitvi o tem, koga bo volil. SOPS v Hrastniku V Hrastniškem hotelu Jelka je pripravila SOPS Slovenska obrtno podjetniška stranka predstavitev svojih kandidatov za državni zbor. Predsednik stranke Bogo Rogina je povedal, da se namerava stranka posvečati predvsem gospodarskim problemom. Predstavili pa so se tudi kandidati Igor Hrovatič (Hrastnik in Trbovlje), Andrej Gorenc (Zagorje) in Viktor Seme (Laško). M.P. Demokrati v Hrastniku Drnovšek po Zasavju V zadnjih predvolilnih dneh si je tudi dr. Janez Drnovšek vzel malo več časa za obisk Zasavja. Kako tudi ne, saj kandidira za državni zbor v Trbovljah in Zagorju. Seveda je na njegovih pogovorih zvolilci največ govora o gospodarstvu in o tem, kako namerava pomagati Zasavju prebroditi krizo. Negotovost pred lastninjenjem . Pred kratkim sprejeta lastninska zakonodaja povzroča v številnih podjetjih nelagodnost, negotovost in celo strah pred prihodnostjo. V MIT (Mesoizdclki Trbovlje) so zaradi nejasnega jutrišnjega dne ustavili vse naložbe in skrbijo le še za najnujnejše. Zakon o zadrugah, po katerem se bo trboveljsko mesnopredelovalno podjetje lastninilo, vsebuje precej nedoslednosti, nedorečenosti, posledica tega pa bodo nove krivice. Po njem ima pravico do dela, zdaj spet cvetočega in perspektivnega podjetja, vsaka kmetijska zadruga, kije mesarjem med leti 1986 - 1990 prodajala živino. In teh je kar devet: od izlaške, trboveljske in dolske, preko mozirske do prekmurskih. Pravico imajo do 45 odstotnega deleža podjetja, pa čeprav so mu v vseh teh letih prodajale le po 25 odstotkov potrebne živine. Ostalo so mesarji uvažali, tako kot druge slovenske mesnopredelovalne organizacije, saj je tolikšen odstotek oskrbe z domačega tržišča slovensko povprečje. V 61-članskem kolektivu, ki so ga po prihodu novega vodstva pred tremi leti in po 15 letih propadanja v umetni politični organizaciji Zasavska kmetijska zadruga spet postavili na trdne noge, zato ne bodo vlagali v razvoj toliko časa, dokler ne bodo vedeli, čigavo bo podjetje. Negotovost ješč toliko večja, ker vse zadruge, ki bodo lahko postale lastnice mesnopredelovalnega podjetja MIT, pričakujejo, da bodo z lastninjenjem nekaj dobile, nobena pa ne pomisli, da bi morale, tako kot vsak dober gospodar, kaj tudi dati in namesto molzne krave, ki se bo kmalu izčrpala, ustvariti kokoš, ki bo nesla zlata jajca. S.Š. Tudi apnarje naj bi zaščitili Proizvajalci slovenskega apna - IGM iz Zagorja in Industriji apna iz Kresnic ter Nove Gorice - zahtevajo od slovenske vlade vsaj približno enake zaščitne ukrepe, kot jih je sprejela za vino oz. vsaj take, kot jih je za svoje podjetje sprejela hrvaška vlada. Na slovenskem trgu je zadnje čase namreč veliko konkurenčnega hrvaškega apna - njegove količine dosegajo tudi desetino domače proizvodnje - ki pa je glede kakovosti vprašljivo. In medtem ko stane tona slovenskega apna v Sloveniji 9647 tolarjev, je cena hrvaškega nižja tudi za štiri tisočake. Nasprotno pa je na Hrvaškem cena slovenskega apna tudi do trikrat višja kol njihovega domačega. Omenjeni slovenski proizvajalci apna, med katerimi je največji prav zagorska Industrija gradbenega materiala, bodo letos proizvedli le kakšnih 140.000 ton apna, kar pomeni le 35-od-stotno izkoriščenost njihovih zmogljivosti. A.II. Javno delo vlade Prva seja novoizvoljenega zagorskega izvršnega sveta je bila namenjena dogovoru o načinu dela. Sem sodi tudi novost - sistem odprtosti delovanja. Kako bodo to počeli? Javno bodo povabili občane, naj sodelujejo pri kreiranju občinske politike. Menijo, da bo metoda dela v pomoč izvršnemu svetu, volja za sprejemanje pobud pa odžene tudi kakšno konfliktno situacijo. Pri pripravi odločitev bodo glavno mesto seveda ponudili stroki. O primopredajni dokumentaciji, ki so jo dobili od prejšnje vlade, so izrazili še zahtevo o konkretni finančni bilanci, ki bo nujno izhodišče za delo vnaprej. Na dnevnem redu je bila tudi ocena zadnjega neurja. Vsako močnejše deževje sproža po občini nove plazove. V Zagorju jih beležijo že okrog petdeset. Sekretariat za varstvo okolja bo pripravil predlog sanacije in vzpostavil sistem nadzora nad gibanjem vseh plazov. Glede Ruardija, ki je tokrat močno zagrozil z druge strani hriba, pa je vlada zadolžila Rudnik rjavega premoga Slovenije, da v mesecu dni pripravi predlog sanacije in plaz tudi sanira. Center za socialno delo in stanovanjsko podjetje pa sta dolžna pripraviti predlog nastanitve ogroženih prebivalcev. Ivana Laharnar Namesto pisem bralcev Spoštovane bralke in bralci, zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti pisem, ki smo jih prejeli v uredništvo. Zaradi aktualnosti pa vseeno nekaj pojasnil. Narodni demokrati iz zasavskih občin so nam poslali pismo, v katerem poleg pohval za korektno poročanje pošiljajo tudi protest zaradi tega, ker nismo upoštevali v naših prispevkih kot kandidata za volilni svet gospoda Alojza Jeraja. Na seji volilne komisije so kandidaturo Alojza Jeraja zavrnili (podobno kot kandidaturo Braneta Omahneta), do zaključka redakcije pa še ni bilo odločitve sodišča, kamor sc je g. Jeraj pritožil. Zato ga v prispevkih nismo zapisovali kot kandidata. Ga pa seveda upoštevamo v tej številki. Pri naštevanju kandidatov v zasavskih občinah za državni zbor pa je prišlo do napake pri kandidatu SDSS v Hrastniku. Pomotoma (objavili smo prvi spisek volilne komisije) smo objavili, da v Hrastniku kandidira Marijan Manfredo, kar ni točno. V tej občini kandidira za SDSS Marija Kolman. Bralcem in prizadetim sc za napako opravičujemo. Uredništvo Pojasnilo Pri pretipkovanju tekstov sta se v pogovoru z. Marinko Fritz - Kunc prikradli dve napaki. Pri pojasnevanju skladatelju Bitencu, ki je dejal, da piše glasbo za srečne otroke, je Kunčeva odgovorila: "Saj to so bili srečni otroci" in ne "Saj to so srečni otroci." In še: "Pogovarjala sem sc skoraj z vsemi znanimi Slovenci in o tem sem napisala knjigo," je nepravilno, saj namerava pisateljica o tem šele napisati knjigo. Upamo, da bosta avtorica in pisateljica napaki dobrohotno odpustili. Uredništvo Knjiga o šolstvu Po letu 1988, ko je izšla brošura 125 let šolstva v Hrastniku, smo se v muzeju odločili, da bomo nadaljevali z zbiranjem gradiva o šolstvu. Zbiranje smo razširili še na Zagorje in Trbovlje. Gradiva seje nabralo toliko, da smo ga lahko del predstavili v brošuri, predmete- in fotografije pa razstavili. Razstava prikazuje kronološki razvoj ustanavljanja šol z njihovimi fotografijami od prvih do najnovejših, dotakne se bede med obema vojnama zaradi brezposelnosti in draginje, ne prezre ponemčevanja med drugo svetovno vojno in partizanskih šol. Povojno obdobje vsebuje tudi dejavnost otrok v šoli in izven nje. Razstavo popestrijo predmeti, od opreme, učnih pripomočkov, učil in učbenikov, spričeval, kronik, kolikor jih pač gre na majhen razstavni prostor. Brošura je dopolnitev razstave z gradivom, ki ga razstava ne zajema. Od začetkov osnovnih šol pred skoraj dvesto leti in njihov razvoj, otroških stisk med obema vojnama, partizanskih šol in razvoja po osvoboditvi. Dodano je po-glavje o spričevalih, njihovih začetkih in pomenu včasih in danes, predmetniki, otroško doživljanje osnovne šole ter razpoložljivi statistični podatki o številu otrok v osnovnih šolah na področju Revirjev. Revirski muzej Sejem smučarske opreme Smučarsko društvo Trbovlje je tudi letos pripravilo sejem rabljene smučarske opreme. Letos so ga pripravili v prostorih Doma Svoboda II na Trgu Franca Fakina. Kupeent in proda- jaleem so z nasveti pomagali člani organizatorja. T.L. Razstava ptic in malih živali Konce novembra sta bili v avli Delavskega doma Trbovlje razstavi ptic in domačih živali. Društvo za varstvo in vzgojo ptic se je predstavilo z izbranimi vrstami predvsem ptic pevk. Društvo za vzgojo malih, predvsem pasemskih živali, pa sc je predstavilo z razstavo malih živali. T.L. Srečanje zagorskih invalidov Pred kratkim so se v stek-leni dvorani Delavskega doma srečali invalidi Društva invalidov Zagorje s svojci in občani Zagorja. Invalidi so preživeli skupni večer v medsebojnem spoznavanju, "ker so zato se zbrali, ker dobro v srcu mislijo." Dl je organizacija, ki ima odgovorno nalogo skrbeti za članstvo in njihovo počutje v družbi. Težke gospodarske razmere terjajo, da vložimo vse napore za nadaljnjevanjc našega poslanstva in dosledno uresničevanje načrtov. Ni si mogoče zamisliti, kako bi brez dobrega razumevanja, posluha in pomoči lahko reševali številne probleme. V imenu vseh članov je dal predsednik društva priznanje predsedstvu občinske skupščine in njenemu IS, kjer smo vedno našli razumevanje za delovanje društva. Globoko smo prepričani, da bo tudi novi IS imel do društva enake odnose. Predsednik se je prisrčno zahvalil direktorju Orie Zagorje Sandiju Češku, ki sc je s sponzorstvom odločil pomagati društvu. Še posebno nas je direktor Orie prijetno pre- senetil z obljubo nadaljnje pomoči društvu, kar je že v nekaj dneh dokazal z edinstvenim primerom; s tem, da se je kot podpredsednik IS skupščine odrekel mesečnim nagradam v korist invalidov in Društva prijateljev mladine. Srečanje invalidov bo ostalo v njihovih srcih nepozabno. Ne bomo pa pozabili vseh tistih, ki nas razumejo. Rado Češnovar Akcija na dolski šoli Člani zelenih straž na dolski šoli so uspeli prepričati svoje sošolce, da bodo odpadke v razredih razvrščali. Poleg tega so po gospodinjstvih raznosili letake, ki opozarjajo tudi starejše za ločeno zbiranje odpadkov. Tako bi podaljšali življenjsko dobo deponij, ki nas veliko stanejo. F.M. 80 let PD Trbovlje 8. decembra 1912 so v Trbovljah, v dvorani Ane Forte, ustanovili trboveljsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Ta visok jubilej trboveljski planinci praznujejo v samostojni Sloveniji, ustanovitev je potekala v avstroogrski monarhiji. Trboveljska planinska organizacija je ena najstarejših telesno-kul-turnih organizacij v Trbovljah. Društvo je štelo ob ustanovitvi okoli petdeset članov. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jurij Na-glav, rudniški nameščenec. Novo društvo je kmalu začelo markirati poti na Mrzlico, Kum in Sv. planino, prirejali so razne družabne prireditve (planinske semnje, plese, predavanja), lotili pa so se tudi uprizoritve izvirne slovenske operete V Kocbekovi koči. Na tisoče mladih je vključevalo v svoje vrste, mnogim občanom je pokazalo pot v planinski in gorski svet. Začelo se je v Trbovljah 1929 leta z organiziranim smučanjem, leta 1931 so ustanovili fotografsko sekcijo. Znani so uspehi alpinistov, še posebej po letu 1978, ko so se odpravili na Grenlandijo, nato pa so dosegali uspehe v Himalaji, južni Argentini, Peruju in Kolumbiji. Tine Lenarčič Vrtnica in kopriva Konec novembra je bilo v predavalnici Delavskega doma Trbovlje srečanje tamkajšnjih turističnih in hortikulturnih delavcev. Udeležilo se ga je preko sto udeležencev, med njimi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in predstavniki Hortikulturne zveze Slovenije. Na večeru so razglasili letošnje dobitnike priznanj in graj. Zlato vrtnico sta prejela zakonca Elica in Franci Korošec iz Ojstrega, pekočo koprivo pa je dobila občina Trbovlje za črne točke v občini, posebno še bivšo Blančevo hišo. Pisna priznanja so letos prejeli: Jana in Dorko Škoberne iz Rudarske ceste, Marija in Bojan Pirnaver iz Partizanske ceste, Mila in Roman Jan iz Gaberskega, Jana in Zdenko Valentinčič iz Gaberskega ter Kristina in Darko Kovačcc iz Čeč. T.L. Kopalni avtobus V Društvu upokojencev Trbovlje so se odločili, da s L decembrom uvedejo kopalni avtobus, ki bo vozil dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih) v zdravilišče Laško. Avtobus bo odpeljal ob 9. uri, vračal pa se bo ob 11.30. Še cena: 300 tolarjev. T.L. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev I) EJAVN OSTI: 1 .STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vin as ...) 2. TRGOVINA: - prodaja talnih oblog: parket, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas . - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...) - tapete raznovrsuiih vzorcev - vse vrste lepil in lakov - prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise . - kupljene zavese pri nas zašijemo po želji. 3. DOSTAVA NA DOM STEKLARN, STEKLARNA HRASTNIK p.o. 61430 Hrastnik c. 1. maja 14 Tel.: 0601/41 622; 42 006 Teleks: 35 140 stehra Telefaks: 0601 42 418 STROPNIH SVETILK %U::Vy '’tìtìi mese Lahko boste kupili tudi kozarce in drugo steklo po tovarniških cenah. Pri nakupu z gotovino nad 5.000 SIT še 5% popusta. Ponujamo tudi pralni prašek JOLLY brez fosfatov in druga čistila TKI Hrastnik po ugodnih cenah. DELOVNI ČAS: vsak dan od 7h - 13.30h, sreda - petek od 7h - 16.30h, vsako soboto od 8h - 11.30h Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje CE ŽELITE V KORAK S ČASOM, BOSTE PRAVI ODGOVOR NAŠLI PRI NAS!!! NAJDETE NAS na Centi 20. julija 2c v Zagorju ali pokličite tel.: 0601161 611 H! (M*te ^0 Je7"RN|CE W ■ Svetniki I. Vsi štirje zasavski kandidati za državni svet so prepričani, da bi prav oni najbolje zastopali interese Zasavja. Leopold Grošelj - Samoprispevek se je pohvalil s tem, da je on prispeval zadnji potrebni glas za Drnovškovo izvolitev na čelo državne vlade. Menda so ga za glasovanje potegnili iz bazena v Laškem. ■ Svetniki II. Alojz Jeraj - Pipa je prepričan, da se Samoprispevku lahko pol oprosti, če se zaradi tega iskreno kesa. Tudi le pol greha pa je po njegovem mnenju'znatno preveč, da bi lahko bil Samoprispevek izvoljen. ■ Svetniki III. V zmago je prepričan tudi Sandi Češko - Čvekič, še bolj pa njegov propagandist. Menda že prodaja slogan: December93 si bo zapomnila Sred -nja Evropa. Zasavje in Slovenija sta dobila Češka, Češka pa seje znebila Slovaške. ■ Svetniki IV. Marinka Draksler-Učiteljica tudi verjame v svojo zmago. Njeni konkurenti so vsi po vrsti gentlemani; ti pa seveda dajajo damam prednost. ■ Pregled. Ker številni politiki zdaj prodajajo svoje nekurantne programe, utopične obljube in kar je še takega predvolilnega blaga, si redakcija jetrnic šteje v dolžnost in čast, da vas obvesti o tistem, kar ste preslišali, prezrli ali pa vam je ušlo kako drugače. ■ Lasje I. Mož iz volilnega štaba Liberalno demokratske stranke Matjaž Švagan - Čižek je končno ugotovil, da je liberalna linija v stranki povsem povozila njegovo mladinsko. On, kuštravec, je v prejšnji številki Zasavca moral plačati reklamo za malo manj kuštravega Janeza Drnovška - Gablea, še manj kuštravega Ljuba Sirca - Dedka in najmanj kuštravega Mirana Jeriča - Visoko čelo. ■ Lasje II. Prenoviteljski kandidati Božo Marot -Tipps, Miran Potrč - Računalniškaafera in Miloš Prosenc - Kučanov so se že odločili, da bodo po volitvah prenoviteljsko ime podarili višje napisanim. Sami imajo las dovolj, prej omenjeni pa rabijo nekaj prenove. ■ Spreobrnjenci. Ob petkovi predstavitvi Slovenske ljudke stranke so si mnogi njihovo kratico SLS povsem napačno razlagali. Kot Spreobrnjenci in Lojze Slak. Zadnji je namreč igral, govorili pa so do včeraj zeleni Stanko Buser - Kamcnolog, dovčerajšnji socialdemokrat Slavko Kmetič - Mašinfirer in do včeraj liberalni demokrat Janez Lipec - Lipe. ■ Osnovna organizacija. Marjan Manfredo - Tuhtajoči je sklical vse poslanske kandidate, da se sploh vidijo. Tomo Garantini - Lekarnar je že dobil idejo, da bi sestanek izkoristil za oblikovanje osnovne organizacije,. kar menda zaradi partijskih izkušenj večine ne bi smelo biti težko. ■ Iskanja. Z razmišljanji kandidata krščanskih demokratov v Zagorju smo vas seznanili v prejšnji številki, tokrat o delu trboveljskega. Bojan Rus - Sputnik mrzlično išče pred mnogimi leti v Delu objavljen Dobrškov članek, ki je v magistralah zapisal Boj se Rusov. Tako bi imel črno na belem dokazano, da je bil že takrat preganjan. ■ Mladostne napake. Zdajšnja oblastnika in kandidata socialistov Stane Kirn - Formula in Franc Majnardi - Majski obžalujeta, da se v mladih letih nista bolj posvečala košarki. Ob pomanjkanju drugih zadetkov bi lahko zdaj tako kot Žakelj in Daneu blestela vsaj pod koši. ■ MarX. Zeleni Marjan Skok - Starinar je do zadnjega mislil kandidirati z domiselnim sloganom Najprej SKOK in nato HOP. Potem pa se je spomnil, da je zadeva žal neuporabna, ker seje to že pred mnogimi časi zapisalo Karlu Marxu. Nesreča nikoli ne počiva. ■ PreSS. In kako bodo volili novinarji, če seveda sploh bodo. Najmanj težav bo imel Aleš Gulič - Leko, ki bo lahko obkrožil kar sebe. Marjana Ocvirk - Manca bi lahko volila svojega šefa Frančka Rudolfa -Spisatelja; kruh je pač sladka stvar. Marko Planinc -Čvek pa se bo verjetno odločal med Miranom Potrčem - Računalniškoafero in Markom Plutom - EnSveč, ki imata po njegovem mnenju dobre inicialke. ■ Grafiti I. Dober grafit ima seveda znatno večjo ceno kot dober plakat. Prava umetnost političnega grafitarstva pa je, če pustiš konkurentu, da plakat plača, ga nalepi, ti pa ga zatem z drobnimi popravki narediš za svojega. Letos je že malce pozno, pa vseeno par nasvetov. ■ Grafiti II. Kmečki mladci lahko eLDeeS-ovskega (Ne levo ne desno. Na bolje.) spremenijo v agrarnega Na polje. Mladi vojaki pa imajo nekaj več dela, da povejo kaj iz svojih izkušenj (Na levo. Na desno. Na polje.) ■ Grafiti III. Največ lahko profitirajo krščanski mladci. Prenoviteljskega (Slovenija je mlada. Voli zanjo) imajo v eni potezi - Moli zanjo. Z enako lahkoto lahko socialističnega Odprta in varna naredijo za Odprta in verna. Seveda pa jim ti lahko vrnejo na istih, torej svojih plakatih; Odpeta in verna. ■ AdijO. Volilne jetrnice se končno iztekajo. Na svidenje v povolilni Sloveniji. Na koncu vam redakcija jetrnic brezplačno ponuja še podjetniški recept. Naber-ite si čimveč strankarskih programov, govorov njihovih prvakov, izjav in obljub. Po volitvah boste lahko svojo družino preživljali s pripovedovanjem šal. Proizvodnja, trgovina, uvoz - izvoz, d.o,o. Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/43-540 Fax.: 0601/43-540 ŽELEZNINA KOZOLE POSEBNA PONUDBA ZA PREDPRAZNIČNI ČAS (od 07.i2.i992 dalje): 1. Izdelki iz kristala in kristalina po zelo ugodnih cenah - proizvajalec Rogaška Slatina. 2. Električno orodje - Hobby program -proizvajalca ISKRA in BLACK & DECKER 3. Akustika različnih proizvajalcev (tudi uvoz). 4. Svetila iz lastnega programa. DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.30 do 18.00 sobota od 7.30 do 12.30 11 I» I m § li t m 1 KMETIJSKA ZADRUGA jL3ty [ IZLAKE p.o. Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na rri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). J » 11 li tt É%,, mmrn& VAM NUDI BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST: ' satelitski sistemi (85 cm) že od 47.000 SIT dalje, montaža in prevoz na dom sta brezplačna, kredit na 3, 6 in 12 mesecev. Axmmims malgai RENAULT R19 faza II. VELIKA IZBIRA MODELOV IN BARV TAKOJŠNJA DOBAVA! O hitra oskrba z originalnimi rezervni deli RENAULT 0 kompletna ponudba programa vozil RENAULT A pooblaščen servis za vozila RENAULT, VOLKSWAGEN, AUDI. 0 staro za novo za vozila RENAULT ..........k;?!:;«: is® mmmmmmi mmm mimm ■ Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 beton projekt, d.o.o. zagorje ob savi podjetje za projektiranje in iženiring 61410 Zagorje ob Savi, c. 20. julija 2c tel.: (0601) 62 096 telefax: (0601) 61 354 OBČANOM, KI SE ODLOČAJO ZA GRADNJO ALI OBNOVO OBJEKTOV DEJAVNOST: projektiranje, nadzor nad gradnjo, vodenje investicije in vse vrste geodetskih storitev NOVOGRADNJE: izdelujemo kompletno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo gradnje (stanovanjske in počitniške hiše, gospodarska poslopja, obrtne delavnice, lokali...) ADAPTACIJE: projekti za vse vrst prenov objektov in urejanje okolja ČRNE GRADNJE: občanom nudimo vse usluge za pridobitev gradbenih dovoljen obstoječih objektov na urbanistično zazidljivih območjih, po dogovoru v imenu občana priskrbimo vsa soglasja GEODEZIJA: vse vrste storitev od izmere zemljišča do zakoličbe NADZOR: izvajamo celoten strokovni nadzor nad gradnjo KOTLOVNICE: kotlovnice na trda goriva preprojektiramo na okolju prijaznejša goriva (kurilno olje, plin). PRIJAZNO VA5 VABIMO V NAŠ BIRO. mmm DISKONT C. 1. maja 68, HRASTNIK (Stara občina) tel.: 0601/ 43 211 int. 2 DISKONT ÓS VAM NUDI VSO VRSTO BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ, PO ATRAKTIVNIH CENAH, primer: Coca-.co\a 154 slT Sok matetica «175 SlT - b0 i iutometcan 1050 SIT . so pivo 42 o* \le vrste L AVkohotne. lo ugodno Kozarci DISKONT 68 VAS VLJUDNO VABI NA OGLED. fjocJz U COCT DOL PRI HRASTNIKU ga 'AH ŽURI » ««VA KRAČE ASPIRIN vQ&w WL »L /TOfrv HBBBk. Slovenski parlament bo imel po volitvah dva doma. Medtem, ko bo v zgornjem, v državnem zboru, zbrana slovenska strankarska elita, bo v spodnjem štirideset mest za predstavnike različnih interesnih skupin. En stol je rezerviran tudi za zastopnika ali zastopnico zasavskih interesov. Volilci se bomo v nedeljo odločali med Sandijem Češkom, ki gaje predlagala Združena lista, Marinko Draksler, ki jo je predlagala Skupščina občine Zagorje, Leopoldom Grošljem, ki ga je predlagala Skupščina občine Hrastnik, in Alojzom Jerajem, ki ga je predlagala Narodno demokratska stranka. Za lažje odločanje smo v Zasavcu pripravili okroglo mizo z vsemi kandidati. Pogovor je vodil Roman Rozina, sodelovala sta Stane Šterbucl in Marko Planinc, magnetogram pogovora pa je naredila Katarina Gavranovič. Zakaj ste se odločili, da kandidirate? Češko: Za kandidaturo sem se odločil, ker nameravam na volitvah zmagati in nato predstavljati Zasavje na drugačen način; s tistim, kar sem že dosegel na političnem in podjetniškem področju. To želim prenesti na celoten zasavski prostor. Draksler: Jaz sem se odločila v petih minutah, v skupščini, tako da niti ne vem dobro zakaj. Bila sem zelo presenečena, da so se stvari tako odvijale. Ko je prišlo do takega zaključka, sem stvari premislila in nameravam resno kandidirati. Grošelj: Sem pravi Zasavčan. Rojen v Zagorju, že 25 let živim v Hrastniku in imam približno 15 let delovne dobe v Trbovljah. V vseh teh letih sem ugotovil, da smo premalo enotni, da se preveč pogovarjamo in premalo dogovorimo. Mislim, da moramo v bodoče, z novo lokalno samoupravo, malo več narediti za naše revirje. Jeraj: Za kandidaturo za državni svet sem se odločil zavestno, na predlog stranke Narodnih demokratov. Moj cilj je dokazati Zasavju, da je Ljubljana daleč pa vseeno blizu, potegniti Trbovlje in Zasavje vsaj do Ljubljane, če že ne moremo v Evropo. Med vami štirimi je zgolj Češko eksplicitno povedal, da namerava na volitvah zmagati. Verjetno to velja tudi za vas. Kje so vaše prednosti pred nasprotnimi kandidati? Jeraj: Moja prednost je v dolgoletnem delu na področju projektiranja, inženiringa, varstva okolja, naravovarstvene zakonodaje in na področju zakonodaje nasploh. To področje obvladam in bi ga naredil enostavnega, simpatičnega in dojemljivega vsem ljudem. Da bom zmagal, o tem sploh ne dvomim. Za sabo imam vse stranke opozicijske koalicije. Grošelj: Od 1986. leta sodelujem v parlamentih, dobrih pet let kot neprofesionalni poslanec v Zveznem zboru, od leta 1990 v Zboru občin. Pridobil sem si določene izkušnje, imam primerno izobrazbo. Nisem prepirljiv in znam delovati tako, da bi bilo pozitivno za revirski prostor. Ne težim k temu, da bom zmagal. Ne vodim nobene volilne propagande, razen v občini Hrastnik, kjer so me na občinski skupščini podprle vse razen ene stranke. Upam, da bom podporo dobil tudi v Trbovljah in Zagorju. Draksler: Moja prednost je v tem, da imam relativno širok pregled nad dogajanji v Zasavju; precej časa sem delala v Trbovljah in sem dovolj dobro spoznala mentaliteto Trboveljčanov, nj ihove dobre strani. Spoznala sem tudi veliko Hrastničanov, ki so postali moji prijatelji. Mislim, da so ljudje v celotnem Zasavju dobri, da pa jih omejuje nek predsodek, da vsak sodi v svojo dolino. Prednost imam ravno v tem, da vidim to sorodnost ljudi v Zasavju. Potrebno je le povezati dobre strani Zasavčanov vseh treh dolin. Iz tega, mislim, lahko pričakujemo razcvet. Češko: Moja prednost so moje reference. Na področju političnega de- /XvXvXwXwlvffli iiiwWvMv.'.y.v.-.-.'.-.-.-.'..-. wmw lovanja sem sc vedno jasno zavzemal za politično demokratizacijo v tem prostoru. Na področju podjetništva pa smo dokazali, da znamo uresničiti tisto, za kar se načelno zavzemamo. Nismo ostali pri političnem zavzemanju za spremembe, ampak smo naša zavzemanja tudi udejanili. V tem prostoru smo neposredno odprli nekaj več kot 20delovnih mest, s posredno pomočjo pa v vseh treh občinah pomagali zaposliti vsaj še 50 ljudi. Bi jih še več, če bi bilo v tem prostoru več posluha za takšne podjetniške aktivnosti. Moje izkušnje niso dolgoletne, so pa bogate. Lahko rečem, da je moja prednost tudi v tem, da temu okolju nisem le jemal, ampak sem mu tudi marsikaj dal. Vprašanje za gospo Draksler in gospoda Grošlja. Vidva sta kandidata občinskih skupščin. Ali to pomeni slabost v primerjavi z nasprotnima kandidatoma, ki nastopata kot zasavska? Grošelj: Mislim, da ima prednost parlament. Tudi jaz bi lahko kandidiral prekosvojestranke, lahko bi kandidiral preko volilccv. Odločil sem se za parlament. Parlament je sestavljen strankarstvo. Podporo sem dobil z veliko večino, saj so bili le trije ali štirje poslanci proti. Mislim, da tu ne gre za noben handicap. Na konvenciji LDS sem bil že javno predstavljen tudi kot njihov kandidat, enako v socialistični stranki, mislim pa, da me podpira tudi stranka SDP v Hrastniku. Draksler: Jaz. mislim, da je posebnost poslancev v državnem svetu ta, da zastopajo, če so izvoljeni na regionalni način, regije. Na vsak način morajo nastopati nadstrankarsko in to je gotovo lažje nekomu, ki je izvoljen od več strank, kol tistemu, ki ga predlaga ena sama stranka, ker se bo hočeš nočeš bolj opiral na svojo politično bazo. Mislim, daje to najina prednost. Tu sta dve neskladji. Gospod Grošelj, vi trdite, da imate podporo skoraj vseh strank v Hrastniku. Tudi tistih, ki uradno podpirajo Sandija Češka. Na drugi strani pa gospod Jeraj trdi, da ima podporo vseh opozicijskih strank. Grošelj: Jaz lahko povem, da nisem na združeni listi. Imam pa vso podporo, preko parlamenta, stranke SDP Hrastnik. Pa tudi, če ne bi imel podporo svoje stranke, bi v vsakem primeru sprejel kandidaturo občinske skupščine. Oni so predstavniki naših volilccv, oni so tisti, ki izrečejo podporo. Jeraj: Jaz ne priznavam nadstrankarskega nastopa. Nadstrankarstvo je zame bav bav in strašenje s skupščinskimi ljudmi, ki so v Zasavju še kako obarvani. Politične stranke so obarvane, jasno je, da so, in prav je, da so. Spoštujem ljudi, ki se ne spreminjajo kot kameleoni. Ali imate vi podporo opozicijskih strank v Zagorju in Hrastniku ali jih imata gospa Draksler in gospod Grošelj? Jeraj: Moram reči, če bi šel človek po skupščinah gledat, če je kdo v skupščini dal kakšen glas mojim protikandidatom, potem je to zelo možno. V Trbovljah jima tega soglasja nismo dali. Jaz. imam podporo vseh strank v opoziciji: SKD v Zasavju in ne samo v Hrastniku in v Trbovljah, SLS od Zagorja do Hrastnika, Liberalne stranke in Slovenske gospodarske stranke ter stranke, ki me kandidira, to so Narodni demokrati Slovenije, občinski zbor Trbovlje. Češko: Tu gre za določeno kon-luzijo v razlaganju teh stališč, če posamezniki nastopajo enkrat kot predstavniki strank, ko stranko rabijo, drugič kot predstavniki nekih splošnih interesov. Če nastopaš kot predstavnik lokalnega interesa, potem seveda lahko zastopaš posamezno občino. Če pridejo ob določeni kandidaturi skupaj stranke kot sta SLS in SDP, je lahko skupni imenovalec le konkretna občina, tu Hrastnik. Potem je težko nastopati v interesu celotnega Zasavja. In tako zdaj ena stranka podpira dva kandidata. SANDI ČEŠKO SDP Hrastnik gospoda Grošlja, vendar tudi meni ni odrekla podpore. Jaz tega nočem. Ena stranka ne more podpirati dveh kandidatur, ker je to totalno licemerstvo. Mene sta podprli poleg lastne stranke - SDP in Združena lista -še LDS, izjema je Hrastnik, in SSS. Grošelj: Licemerstvo je v moji stranki. Verjetno na sedežu v Ljubljani. Mene je stranka pozvala in me tudi prosila, da kandidiram v državni zbor. Povedal sem, da za državni zbor ne bom kandidiral, da pa sem zainteresiran za državni svet. Od takrat pa do danes mi ni še nihče povedal, da nimam podpore stranke, meni je bilo samo rečeno, da sc je tako naredilo, da nisem na Združeni listi. Midva z Marinko sva v drugačnem odnosu glede nastopanja in propagiranja. Jaz zasebnik nisem. Zaposlen sem v državnem organu, lastnih sredstev pa v svojo volilno propagando ne bom vlagal. Draksler: Jaz hi se vrnila na ločevanje med nadstrankarstvom in iz-venstrankarstvont. Vsakega človeka, ne glede na to, v kateri stranki je, jemljem enako. Mi moramo gledati, da sc Zasavje izkoplje iz gospodarskih problemov, pa še kakšnih drugih. Celovito gledati Zasavje. In v lej celovitosti ni strank. Jeraj: Grošelj in Drakslerjeva sta predstavnika dveh skupščin. Kdo torej financira njuno predvolilno kampanjo? Draksler: Nihče, ker nimam nobene predvolilne kampanje. Eden izmed vas bo zastopal interese, želje, potrebe Zasavja v Sloveniji. Kako boste to storili, kako boste sploh dosegli, da bo Zasavje delovalo kot regija? Češko: Zasavje dejansko ne funkcionira kot skupni prostor, ker so se vse obstoječe politike osredotočile na reševanje svojih internih problemov. Eni pravijo, da je Zasavje homogena enota, drugi, daje treba iz njega pobegniti. Jaz mislim, da je treba definirati tiste zadeve, ki so nam skupne in jih skupno reševati, razlike pa priznati. Če Zagorje bolj gravitira proti Gorenjski, naj bodo to vstopna vrata za vse, ne pa da to ljubosumno hoče le zase, drugi dve občini pa takšno odpiranje proglašata za najhujši greh. Problem ekologije, problemi rudarjenja in gospodarske strukture naših revirjev so popolnoma skupne zadeve. Okrog njih je treba poiskati skupen jezik, brez držanja fige v žepu. Mislim, da imamo prednost tisti, ki s temi zadevami nismo bili obremenjeni in smo dokazali, da smo sposobni delati v drugem okolju in z ljudmi iz drugega okolja. Draksler: Zasavje je bilo podobno kot mariborska regija v prejšnjih desetletjih zavirano v razvoju. Ljudje so bili utesnjeni z mislijo, da morajo ostati na ravni proletarstva in so svoje otroke šolali v glavnem le do srednje šole. Kar je bilo na fakultetah pridobljenega znanja, je odšlo iz tega okolja. To je cena, ki jo plačujemo za t.i. državne interese. Mislim, da je Slovenija dolžna, da nam to na nek način povrne. Kratkoročno mogoče s finančnimi pa tudi svetovalnimi možnostmi, srednjeročno pa z vključitvijo v Evropo, na primer s Phare programom, ki predvideva revitalizacijo in prestrukturiranje gospodarstva. Potem je tu še program, ki ga je podpisala iTaša vlada z Bavarsko. V tem programu revitalizacije občina Zagorje že nastopa prednostno, vanj pa bi se dalo vključiti celotno Zasavje. Grošelj: Bojim se, da v vseh teh naših programih niti ne bomo imeli zakonskih možnosti. Državni svet ne soodloča z državnim zborom niti pri tako pomembnih vprašanjih, kot je proračun. Državni svet bo samo spremljal delo državnega zbora, dajal neobvezujoča mnenja. Državni svet bo lahko prispeval k večji strokovnosti, ne bo pa prispeval k večji učinkovitosti. O Zasavju pa tole. Jaz sem eden redkih, ki vedno govorim, da je Zasavje zaokroženo geografsko področje. Nobeden me ne bo mogel prepričati, da to ni res. Jeraj: Vztrajal bom, če bom seveda izvoljen, da je Zasavje tista žrtev, ki je veliko doprinesla k razvoju Slovenije. Mi smo sedaj ostali na repu in ni videti, kako se izvleči iz teh problemov. Nekaj pa trdim. Skušal bom sodelovati z vsemi občinami inzvsemi kadri, ki bodo hoteli imeti informacije, ki jih bom lahko dobil kot poslanec. Sem ne-ljubosumen, podpiram kakršenkoli razvoj, nisem zaviralni element, ki bi trošil čas brez učinka. Tudi sam se ukvarjam s podjetništvom. Najprej je za nas pomemben vstop v Slovenijo, ker smo odrezani od Slovenije. Tako prometno kot v vseh drugih zadevah. Tudi monopoliste bi bilo potrebno nujno zavreti, jim dati toliko konkurence, da bodo enakopravni z drugimi podjetji. Mi smo revni in moramo dražje plačevati. To je veliki škandal. Zelo zanimiva je tudi zadeva okrog lobijev. Zasavje najbrž ni v nobenem lobiju. Češko: Replicirati moram gospodu Grošlju, ker se mi zdi njegov način razmišljanja o tem, kaj se da narediti v državnem svetu, tipičen način razmišljanja v Zasavju. Moramo se privaditi na nov način razmišljanja. To ni več samo tisto, da smo dobri in pridni pa bomo od nekoga nekaj dobili. Treba se bo dogovarjati, treba bo trgovati, treba bo sklepati koalicije, treba bo kaj dati in bomo tudi kaj dobili. Tu je največje pomanjkanje. V republiki mora prosjačenje zamenjati odločna borba za naše pravice, za tisto, kar nam gre. In MARINKA DRAKSLER spretnost pri sklepanju dogovorov. Malodušje v notranjem revirskem področju pa morajo zamenjati kreativnost, podjetništvo in posluh za ogrožene skupine. Grošelj: Povedal bom, zakaj sem sprejel to kandidaturo občinske skupščine. Predvsem zaradi tega, ker sem bil moralno prizadet, da nima Trbovlje toliko moči in toliko želja, da bi med svojimi prebivalci izbralo primernega kandidata. Ker ni bila sklepčna skupščina, sem imel to za obstrukcijo. Povedal pa sem na hrastniški skupščini, da sem odločno proti temu, da bi lokalne interese zastopal nekdo iz Zagorja. Predvsem zaradi tega, ker je bilo v zadnjih dveh letih revirsko sodelovanje tako na nizki stopnji. Če povem le za dom za ostarele v Hrastniku. Prosil sem predsednika revirskih občin, takrat je bil to gospod Režun, naj me podpre v republiški skupščini, pa me ni. Češko: Če se vi z enim funkcionarjem ne strinjate, tega ne morete pripisati vsem iz Zagorja. Zagorjanom se ne bo nič dobrega godilo, če boste tako gledali. V obrambo županu, s katerim se v marsičem ne strinjam, pa vseeno tole. V Zasavje sem pripeljal veliko projektov. Med njimi je bila tudi tovarna montažnih hiš. Zagorski župan me je napotil v Hrastnik, ker da je na Dolu ustrezen prostor. On si je zelo prizadeval, da bi bilo to v Hrastniku, tam pa ste verjeli le v velike projekte in naložbe. Takšno tovarno so potem postavili v Petrovčah. Je uspešna, zaposluje trideset ljudi, čez leto jih bo petdeset. Zasavje je in ni celota. Treba je priznati razlike, kjer so. Ker je zagorski župan, to je moja ocena, pristopil k reševanju problemov nešablonsko, je nastal konflikt. Vendar danes so drugačni časi. To, kar je bilo v tem Zasavju pomembno, je cena premoga. Vse gospodarstvo je bilo odvisno od tega, kolikšno ceno premoga bo določila država, kolikšne naložbe bo odobrila. Zato je bila zasavska politika prijazna do republiške. Danes te odvisnosti ni več, politika se mora spremeniti. Moramo se boriti,postati samozavestni. Grošelj: Moram replicirati. Projekt, o katerem ste govorili, v Hrastniku nismo stran vrgli, vodili smo ustrezne pogovore. Ko smo ponudili, da bi bila naš vložek tovarna, je bilo rečeno ne. Oni bi prinesli tehnologijo in pamet, vse ostalo pa bi morali zagotoviti mi. Mi pa dvesto tisoč mark takrat nismo mogli zagotoviti, ker je bila SGP v stečaju, ustanavljali smo novo firmo. Razvila pa seje firma Hrovatič, kije dala štirideset delovnih mest, šestnajst jih bomo dobili z AMZ bazo. Tudi sam lahko rečem, da sem sedemdeset delovnih mest pripeljal v Hrastnik. Draksler: Vse tri doline so v resnici zelo ločene. Tudi Trbovlje in Hrastnik nista novem kako povezana. To jedcjslvo, ki pa ga lahko presežemo. Vsi ljudje, tisti iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, so enaki, le med sabo se ne poznajo. Poslanstvo tega svetnika iz Zasavja bi moralo biti, da preseže te umetne meje. Na žalost je pri enih zdaj premalo informacij o drugih in obratno. Jeraj: V Zasavju obstaja enotna zasavska mentaliteta. Pred nekaj leti sem napisal humoresko, kako rudarji vodijo vso politikov Zagorju. Petnajst rudarjev je bilo na odločilnih delovnih mestih. Tako je bilo tudi v Trbovljah in v Hrastniku. Ti politiki nas niso niti za en kanček bolj proti Ljubljani spravili, lažje je bilo plavati na vzhod. In moram odkrito reči, da nas ti ljudje ne morejo rešiti. Sem za pametnd zamenjavo kadrov. Partija se je strinjala s sestopom, ni pa sestopila z odločilnih delovnih mest. Na tem področju se ni še nič zgodilo. Nova generacija bo lahko edina presegla razprtije in Zasavje potegnila naprej. Češko: Skrbi me to, da se občinske strukture sploh ne odzovejo, ko jim ponudiš projekt. Ta navajenost, da mora biti kup elaboratov, da je treba trkati in prositi. Grošelj: Hrastnik je imel smolo. Imeli smo le rudarska delovišča, znanje pa se je kopičilo drugje. Sedež gradbeništva je bil v Zagorju, zdravstvo je bilo v Trbovljah, ravno tako Kmetijska zadruga. Ko sem leta 1982 prišel v Hrastnik za predsednika vlade, smo nekaj naredili in v Hrastniku nekaj dobili. Jeraj: Mi smo za policentrični razvoj. Mi se proti republiki odločilno boriti ne moremo. Mi imamo kadre v Ljubljani, pa moram reči, da do zdaj niso za Zasavje naredili ničesar. Tudi Prosene se lahko vpraša, kaj je naredil za Zasavje. V Zasavje sc ni vrnilo nič. Ko smo začeli razmišljati, kako bi osvetlili in prosvetlili Zasavje, mi je prišla na misel tale reč. Imamo elektriko, najčistejši vir energije. Jaz. bi toplarne ogreval z. elektriko. To je ekološka rešitev. Zdaj pa izvažamo elektriko, odpadki nam pa ostajajo tu. Povejte povsem konkretno, kakšne so vaše metode dela? Govorili ste o lobijih, ki obstajajo v Sloveniji. Ali se mislite vključevati v te lobije ali jih razbijati? Jeraj: Zame je rešitev v razbijanju lobijev. S policentričnim razvojem, ki ga zagovarjam, lobiji postanejo nepotrebni. Denar naj gre neposredno tja, za kar je namenjen. LEOPOLD GROŠELJ Grošelj: Naj ima država tisto, za kar se opredelimo, preko lokalne samouprave pa rešujmo naše probleme. Draksler: Mislim, da bi morali iskati možnosti za Zasavje prek stikov in informacij tudi med takoimeno-vanimi lobiji. Sicer pa mislim, da naj država samo usmerja, nadzoruje in vzpodbuja razvoj regij, sc vključuje le po potrebi, sicer pa pusti, da se regije razvijajo sebi najbolj primerno. Češko: Ne smemo pričakovati, da bo republika dajala. Od republike si je treba izboriti možnost, da se to gospodarstvo prestrukturira, normalno zadiha. Znotraj pa je treba vzpodbujati vse, kar je kreativnega. Na tem področju bi lahko bistveno več postorili. Lobiji pa so sestavni del parlamentarne demokaraeije. Mi moramo lobije tudi sami soustvarjati, na primer lobi za zeleno okolje. Kako boste prepričali državo in ostalih 22 predstavnikov lokalnih skupnosti, da država dolguje prav Zasavju? Jeraj: Na izdelke, ki gredo iz Zasavja, je treba obesiti strošek ekologije. Mi smo ogromno vložili v industri- jske in energetske zmogljivosti, od tam pa se zdaj denar ne vrača. Industrija je zaradi vojne, zaradi razpada jugoslovanskega tržišča, zaradi prezaposlenosti, odpovedala. Država sama nam ne bo dala nič, zato moramo imeti močan zasavski lobi, ki so bo boril za obstoj. Grošelj: Poglejte samo proračune. Lastnih prihodkov pravzaprav ni, sredstva proračuna se skoraj v celoti porabijo za materialne stroške in osebne dohodke. Zato moramo izdelati tudi sanacijo vseh proračunov. Naš proračun je 20.000 tolarjev na prebivalca, v Trbovljah nekaj več, v Lj ubljani in Mariboru pa 30.000. Država pa pri vseh zadevah, ki jih skušaš narediti, konkretno, od rekonstrukcije toplarne do cest, zahteva sofinanciranje. Brez tega ne dobiš nič. To je tisto, za kar se bo treba verjetno tolči. Draksler: Mislim, da te regije, ki so podobne naši, rudarske regije, železarski kraji, kraji z veliko strojne industrije, da je to precej močno področje. In če se to na nek način poveže, če se najdejo skupni problemi, je to že kar velika moč. Zatem pa je še možnost vključevanja v programe, ki ponujajo zahodno znanje in informacije. Skratka, mi se moramo aktivno vključiti v to in ne biti samo prosilec finančnih sredstev. Češko: Predvsem moramo biti jasni in nepopustljivi pri eni zadevi, da zaradi gospodarskih napak, kar se zdaj dogaja v trboveljski občini, jutri pa se lahko zgodi tudi drugje, ne bodo ogrožene ostale dejavnosti: šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo in tako naprej. Republika mora zagotoviti njegovo izvajanje ne glede na sedanje stanje občinskega proračuna. Drugo je, da si moramo na področjih, kot je naše, izboriti določene olajšave, ugodnosti. In tretje, biti moramo zraven, kjerkoli se kaj dogaja in znati moramo te zadeve pripeljati sem. Drugače bomo lahko le malo uspešno moledovali državo. Draksler: Stvari so rešljive. Občina Ravne je prva naspisku revitali- zacije v omenjenem slovensko bavarskem projektu, zatem, v Šoštanju je bila postavljena čistilna naprava predvsem zaradi velike angažiranosti lokalnih oblasti in okolice Šoštanja. Češko: Obstaja vrsta teh pomoči, nepovratnih sredstev, podpor. Slučajno sem izvedel za nekatere takšne programe in vem, da se je nanje prijavilo nekaj slovenskih občin in podjetij. Mislim pa, da niti eno zasavsko podjetje niti občina ni predstavila svojih projektov - pa naj bo s področja izobraževanja, ekologije, infrastrukture - ki bi jih tako financirali. ' Jeraj: Zasavje se mora rešiti samo. Jaz ne verjamem, da nas bodo drugi reševali, pripeljali v Evropo ali pa nam pripeljali investitorje iz Evrope. Pomagamo si lahko le z našimi ljudmi. Tudi Drnovšek ni nič na Zasavje pogledal. Rešimo se lahko z raznoraznimi koncesijami, potem so tu javna dela, na primer čiščenje gozdov, vodotokov. Treba pa je tudi disciplinirati ljudi, vendar pred tem vzeti moč močnim. Se zadnje vprašanje. Izvoljeni ste v državni svet, omejeni ste s tem, kar določa zakonodaja, vaši nastopi so določeni tudi z dnevnim redom; pa vseeno, kdaj in kako se boste v državnem svetu prvič zavzeli za Zasavje? Grošelj: Na prvi seji, ko se bodo ustanovili odbori in komisije. V sedanjem zboru občin je bil interes, da sem prišel v odbor za zaposlovanje in socialno politiko, da smo dobili dom v Hrastniku. Češko: Če je bilo izhodišče to, da bomo omejeni, moram povedati, da sem v takih pogojih in okoliščinah navajen delati. Poskušal bi se s pobudami takoj vključiti v vsa tista področja, ki jih poznam in ki so za Zasavje pomembna. Torej zaposlovanje, podjetništvo. Draksler: Mogoče veste, da je na Ministrstvu za varstvo okolja že izdelan pilotni projekt za zažiganje posebnih odpadkov v Cementarni Trbovlje. Tam naj bi sežigali polovico vseh nevarnih ALOJZ JERAJ odpadkov v Sloveniji, več kot dvajset "jeseniških" vlakov. Kar takoj se bo treba oglasiti v obrambo Zasavju, ta projekt spraviti z dnevnega reda. Jeraj: Brez dvoma bom prišel v komisije, za katere sem kvalificiran. To je na področju varstva okolja in urejanja prostora, kar je zame prvi problem Zasavja. Vse ostalo bom dobro spremljal in poročal vsem, ki iz Zasavja lahko kaj prispevajo. Roman Rozina Foto: Branko Klančar Volilna priloga Na naslednji strani se prične volilna priloga, ki smo jo oblikovali po zahtevah strank, ki so te strani zakupile. Na straneh od 19 do 23 (Zasavca smo povečali za 8 strani) stranke predstavljajo svoje kandidate in programe po svoji zamisli, uredništvojih objavlja kot reklamne strani. Strani zato ne označujemo posebej kot naročene. Uredništvo SLOVENIJA. ODPRTA IN VARNA. Vizija socialistov KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR HRASTNIK NgT Stanislav KIRN Rojen 14.10.1940 v Hrastniku v rudarski družini. V Steklarni Hrastnik sc je izučil za kovinostrugarja, ob delu Študiral in končal viSjo šolo za organizacijo dela in II. stopnjo ekonomske fakultete v Ljubljani. Vzporedno je hitro napredoval tudi pri delu. V dvajsetih letih dela v Steklarni je opravljal delo tehnologa, vodje tehničnega sektorja in nazadnje opravljal dela direktorja temeljne organizacije proizvodnje stekla. Potrebe so narekovale, da je svoje delo nadaljeval v občinski upravi. Sedaj že II. mandat opravlja funkcijo predsednika IS Sob Hrastnik. Njegova resnost in znanje zagotavljata, da bo lahko uspešno opravljal poslansko funkcijo, če mu jo boste volilei zaupali. TRBOVLJE Franc MAJNARDI Rojen 23.8.1948 v Litiji. Od svojega prvega leta živi v Trbovljah. V kraju bivanja je končal osnovno šolo in srednjo ekonomsko šolo. Na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru je diplomiral na smeri za notranjo menjavo. V času službovanja v SDK - Podružnici Trbovlje je opravljal dela finančnega inšpektorja ter kasneje delo vodje kontrole - eksterne in interne. Kasneje, v letih 1984 - 1988 je bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, po opravljanju te odgovorne naloge pa službuje kot predsednik Skupščine občine Trbovlje. ZAGORJE Iztok CILENŠEK Rojen 13.3.1957 v Celju. Izhaja iz delavske družine, oče je rudar, mati pa delavka. Otroška in osnovnošolska leta je preživljal v Grižah pri Žalcu. Od tu je leta 1972 odšel v kadetsko šolo in jo 1975 končal. Po končani šoli je bil razporejen v Zagorje. Kot miličnik je delal do leta 1977, nakar je svojo pot nadaljeval v Rudniku Zagorje. Kot nekvalificiranega delavca ga je želja po dodatnem izobraževanju nenehno spremljala. Ob delu je končal rudarsko tehnično šolo in leta 1984 pričel opravljati delo nadzornika. Vedno je bil pripravljen prisluhniti in pomagati sočloveku, zaradi česar je bil primeren za delo v sindikalni organizaciji. V lej organizaciji je opravljal vrsto različnih funkcij, v letu 1990 je pričel profesionalno opravljati funkcijo predsednika sindikata podjetja Rudnikov rjavega premoga Slovenije, kar dela še danes. Iztok je bil tudi delegat v DPZ občine Zagorje v letih 1984-88 tako, da mu delo v parlamentu ni tuje. Ljudje so listi, ki odločajo v parla metilu, mi pa imamo takšne ljudi, ki Z/tujo, hočejo in zmorejo sprejemati te odločitve po meri delavcu, kmeta in izobraženca. Zato naj bodo 6. decembra na volitvah poslancev r državni zbor R Slovenije vašega zaupanju vredni: Stanislav KIRN, Franc MAJNARDI, Iztok CILENŠEK Cenjene volilke, spoštovani volilei: VAŠE ZAHTEVE SO NAŠ PROGRAM - ZAUPAJTE NAM! SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE NAS KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Predstavljamo vam program g. mag. Marijana Manfrede, kandidata SDSS iz občine Zagorje za državni zbor Republike Slovenije Spoštovane Zagorjanke in Zagorjani 30 letne izkušnje, zbrane v gospodarstvu, kjer sem se zavzemal za tehnološko-inovativno in tržno ter izvozno usmerjeno poslovanje, stalno izobraževanje, kakor tudi sedanje delo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, kjer se uk\’arjam z organizacijo in pridobivanjem tuje tehnične pomoči, potrebne preobrazbi slovenske države in njenega gospodarstva, so poleg poznavanja političnih in ekonomsko-socialnili sprememb v Svetu in Evropi osnove, na katere opiram spodnji, v kratkih črtah orisani program. Ob tem pa predstavljajo pomembno oporo mojega programa tudi ugotovitve in nasveti, ki sem jih opisal v "BELI KNJIGI" razvojne problematike občine Zagorje in strategije za njeno reševanje. Gospodarske razmere Zagorja so izredno resne, zato svetujem občanom Zagorja, da vzamete volitve kot možnost za svojo odločitev, saj bosta postala v bodoče še bolj, kljub predvideni reorganizaciji slovenskih občin, DRŽA VN IZBOR - slovenski center politične moči. Ljubljana pa hkrati tudi center denarne moči, zaradi česar bo izredno pomembno, komu boste zaupali zastopanje vaših razwjnih interesov v slovenskem parlamentu. Za zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije, za katerega se zavzemam, bo potreben oster parlamentarni boj. Prvenstveno se bom zavzemal: ZA POSPEŠEN GOSPODARSKI RAZVOJ IN ZMANJŠEVANJE BREZPOSELNOSTI V ZAGORJU Agenciji za razvoj v Zagorju, oziroma ustrezni razvojni instituciji moramo naložiti vlogo razvojnega promotorja,da bo, ob sproženih procesih privatizacije in podjetniške iniciativnosti v vseh obstoječih in novo nastajajočih podjetniških jedrih, kakor tudi v naScm kmečkem zaledju, lahko zagotavljala kakovostni tržni, tchnoloSko-inovacijski in finančni servis. Za ta opravila moramo usposobiti naSo skupino kakovostnih svetovalcev v razvitih državah ter pridobiti ustrezno tujo tehnično pomoč iz regij, ki so uspcSno razreSilc podobne probleme. V zvezi s lem že navezujem stike z ustreznimi zunanjimi razvojno-pospeSevalnmu ustanovami. ZA UDEJANJENJE SOCIALNE IN PRAVNE DRŽAVE V loku človekovega življenja od rojstva, do vrhunca njegovih delovnih in umsko-ustvarjalnih sposobnosti, pa do njegovega pojemanja moči in smrti, predstavlja v človekovi mladosti in starosti institut socialne države pomembno vlogo. NaSa stranka se zavzema zato za brezplačno šolanje otrok na vseh stopnjah šolanja, saj se zavedamo, da je pristop do kakovostnega izobraževanja temeljni pogoj - za celovit razvoj človekove osebnosti ter za pospešen družbeni razvoj. Ostarelim, onemoglim in brezposelnim pa moramo zagotoviti varno jesen življenja, oziroma človečne pogoje za prebroditev življcnskih kri/, slednjih. Mladim delavcem in strokovnjakom najbolj ustrezajo pogoji ustvarjalnega tržnega tekmovanja, kosanja idej in inovacij pri delu in poslovanju. ZA EKOLOŠKO SANACIJO ZAGORJA IN EKOLOŠKIM DEJAVNIKOV Z VPLIVI NA NAŠO OBČINO Zavzemal sc bom za izdelavo nevtralne investicijske študije za plinifikacijo Zagorja, ki naj pokaže znosno dobo prepustitve upravljanja plinskega omrežja koncesionarju, za primerno rešitev reševanja deponije odpadkov v okviru projekta I KROS, za primerno rešitev čistilne naprave, za sanacijo emisij TET in CT z vplivi na Zagorje ter zagotovitev ukrepov za varno obratovanje Jedrske elektrarne v Krškem. Za reševanje teh problemov obstaja možnost za pridobitev ustrezne tu je tehnične pomoči, ki je osnova za prenos sodobnih znanj na naše strokovnjake za uveljavljanje teh znanj v naši praksi. To so glavne črte mojega programa, ki jih nameravam, poleg ostalih, uresničevati skozi prihodnje procese oblikovanja novih zakonov ter pri parlamentarni kontroli delti izvršilne oblasti od republiške do občinske ravni. Ker sem odrasel v Zagorju, kjer so že več kot dve stoletji v prebivalstvu Zagorja vsidranc vrednote SVOBODA, TRDO DELO, SOODLOČANJE, in SOLIDARNOST, so te vrednote vodile tudi moje dosedanje življenje, zalo sem prepričan, da boste vsi tisti, ki cenite te vrednote, oddali svoj glas na volitvah Socialdemokratski stranki Slovenije. Vsem lep pozdrav! Marijan Manfredo it SKUPAJ BOMO ZMOGLI Sicer pa je s problemi navadno tako: težji ko je problem, enostavnejša je rešitev. Pri reševanju je pomembno predvsem zaporedje korakov in, seveda, kdo korake dela. Rešitev križanke je odvisna predvsem od tega, kdo jo rešuje. Mojstri rešijo vsako. Zasavska gospodarsko-socialno -ekološko-razvojno-in še kakšna problematika je nedvomno velika. Pot do prave rešitve je po definiciji enostavna. Zaupamo vam prvi korak. v V nedeljo, 6. decembra, med kandidati za državni svet, obkrožite Sandija Češka. ** ai : i n k h ;oi podjetnik dejanj ~ politik sprememb SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije Božidar Murot, kandidat za državni zbor v Trbovljah. 1. Delavske zadruge so izhod iz stisk predvsem tistih, ki so se jim podjetja odpovedala po desetih, dvajsetih ali celo tridesetih letih dela. 2. Skrajni čas je, da se sprejme Zakon o rudnikih rjavega premoga in z njim materialni okviri položaja in razvoja rudnikov. 3. Rekonstrukcija toplarne Pol a j sodi po ekološko - človeški plati veliko bolj v slovenski ekološki projekt kot izgradnja podzemne garaže v Ljubljani. 4 Reorganizacija osnovnega šolstva (PL - osemletke) s 1.9.1993 ni luksuz, ampak nujen ukrep za normalno delo učencev in učiteljev. 5. Priključiti Zasavje na cestni križ, sicer bo to slepo črevo sredi Slovenije. Operativni posegi so precej dražji. 6. Splošne bolnišnice Trbovlje ne damo! 7 Vizija je stvar Trboveljčanov in Zasavcev, njena izvedba pa tudi stvar države. Le-to so ugotovili že leta 1972 Združeni narodi s posebno študijo o Zasavju. 8. Prejšnje vlade ni bilo v Trbovlje, sedanja obljublja - konkretne pomoči pa od nikoder... 9. Zasavce v centrih politične in ekonomske moči je treba cepiti proti virusu, ki se imenuje "Zasavje me ne briga". Božidar Marot Država so predvsem ljudje, ne oblastni organi in simboli. Mladim znanje in delovna mesta. Zaposlenim pošten zaslužek za dostojno življenje. Starejšim občanom pravično priznanje za njihovo delo. Vsem slovenskim krajem, občinam in regijam enakopravne pogoje za razvoj. Ne spreminjajmo preteklosti, izboljšajmo si prihodnost. Miran Potrč Miloš Prosenc, kandidat za državni zbor v Zagorju. V predvolilnem času so nekatere stranke ponovno "odkrile" delavca in se mu vneto prilizujejo. Med njimi so tudi lake, ki so šele sedaj opazile ogromno število brezposelnih, pa tudi take, ki so šele sedaj zgrožene nad tem, da mnogo družin in posameznikov živi v hudih socialnih stiskah in na robu revščine. To so prehuda vprašanja, da bi jih lahko predvolilno izrabljali. Zato se velja zapomniti, kaj je kdo rekel in obljubil. Združena lista se zavzema za razvojno uspešno in socialno pravično državo. Javno nas boste lahko preverjali, če bomo tako tudi dejansko ravnali. Miloš Prosenc SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija S DP Slovenije ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka (DSS), Demokratska stranka upokojencev (DeSUS), Socialno demokratska unija (DSU), SDP Slovenije ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI: Skupaj smo stopili delavci, sindikalni voditelji in mnogi podjetniki; umetniki, športniki in novinarji; upokojenci, borke za pravice žensk in ekologi; nekdanji partizani in mladi profesorji; izkušeni parlamentarci in uspešni ministri iz SDP. v v v ZDRUŽENI SIMO 1MOCNEJSL Združena lista temelji na spoštovanju ustvarjalnosti, podjetništva, vrednotenju dela in znanja ter tistih hotenj, ki lahko sooblikujejo gospodarsko uspešno, socialno pravično ter pravno urejeno in miroljubno Slovenijo. v v v ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI: S svojim konkretnim ravnanjem v parlamentu in javnem življenju se bomo zavzemali za: - razvoj na temelju uspešnega gospodarstva, - čimveč novih delovnih mest, - polno zdravstveno zavarovanje za vse, - enake možnosti šolanja vsem (brezplačno šolanje do univerzitetnega študija),- - splošen otroški dodatek, - pravični pokojninski sistem in s tem varno jesen življenja, - dostojno preživetje vsem tistim z najnižjimi prejemki, - za to, da bi slovenski kraji, občine in regije imele enakopravne pogoje za razvoj, - za to, da zasavske občine ne bi ostale na repu razvoja in da se ne bi zadušile v ekoloških problemih. v___ v _____ v ZDRUŽENI SMO MOCNEJSIl Mi ne delamo razlik in želimo prihodnost za vse, ne samo za nekatere. Javno nas boste lahko preverjali, če bomo tako tudi ravnali. TUDI ZATO JE VAŠ GLAS ZA ZDRUŽENO LISTO DOBRA ODLOČITEV! HVALA VAM! Kandidati Združene liste za državni zbor: Božo MA ROT, Trbovlje Miran POTRČ, Hrastnik Miloš PROSENC, Zagorje za državni svet: Sunili ČEŠKO dr. Janez Drnovšek GLASOVNICA ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR volilna enota: 6 okraj: Trbovlje Zagorje 14. LDS - Liberalno-demokratska stranka dr. Janez Drnovšek IiDS LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA Dii Janez Drnovšek kandidira v Zagorju in Trbovljah Na Španskem dvoru s kraljem Juanom Carlosom, kraljico Silvio ter predsednikom španske vlade Felipejem Gonzalesom. To so vaše druge prave volitve. Na prvih ste bili, šlo je za mesto slovenskega predstavnika v Predsedstvu Jugoslavije, outsider in zmagovalec. Tokrat ste favorit. Računate, da boste dobili dovolj glasov, da postanete poslanec v novem parlamentu? Res je, da so sedanje volitve drugačne, kot so bile prve. Največji problem je zmeda zaradi velikega števila strank in kandidatov. Pričakujem, da bo rezultat ugoden. Javnomnenjske raziskave so ugodne. Moram reči, da kandidiram pn’enst-veno zato, da bi Liberalno demokratska stranka dobila največ glasov, največ mest v parlamentu in bi lahko sestavili novo vlado. To je sedaj pogoj. Bodoči predsednik vlade mora biti izvoljen v državni zbor. M potrebno, da je predsednik vlade izvoljen v državni zbor, potrebno pa je, da stranka dobi večino v državnem zboru, največ poslancev. Kandidiram torej zato, da bi pomagal pri tem. Zakaj se niste odločili za verjetno najbolj enostavno pot, za prvo mesto na nacionalni list L1)S? Veliko bolje je to, da sem neposredno izvoljen v parlament, kot pa preko stranke iz tistih glasov, ki bi ostali in bi se razdeljevali na nivoju republiške stranke. Pa tudi zato, ker moja usmeritev ni parlament, ni biti poslanec v parlamentu, pač pa sestaviti vlado. ICna izmed govoric pravi, daje vaša stranka pritiskala na neopredeljene ministre, da so pristopili v LDS. Je to res? Nič ni res. Nobenega pritiska ni bilo. Nekaj ministrov je pristopilo, ker so ocenili, da jim usmeritev naše stranke ustreza. V vladi se je izoblikoval dober team, imamo program, koncept dela, medsebojni odnosi so dobri. Nekateri ministri bi radi še naprej delovali v tem teamu. Svojo možnost za to vidijo pač v’ tem, da Liberalno demokratska stranka dobi na volitvah in sestavi vlado. Zato podpirajo moj program in program stranke. Ali to pomeni, da bi nekateri od ministrov v sedanji vladi bili v njej tudi, če bi vi sestavljali prihodnjo vlado? Nekateri ministri vsekakor. Zlasti gospodarski del vlade, no, tudi nekateri drugi. Mislim, da zelo dobro delajo in vsekakor bi iz ogrodja te ekipe sestavil naslednjo vlado. Stvari so se utekle, postavljeni so temelji za naprej, pridobljene ustrezne izkušnje. Smisel vsega bi bil šele, če bi res dobili naslednji štiriletni mandat, da bi lahko izpeljali program gospodarske obnove Slovenije. Tako, kot smo ga zastavili in z res dobro ekipo, ki bi ga bila sposobna izpeljati. Prej ste zanikali, da bi vaša stranka pritiskala na ministre, da pristopijo k njej. Ti pritiski v predvolilnem času obstajajo. Ali ste imeli kakšne ponudbe od drugih? Mislite jaz. Ja. Že prej sem več čas imel ponudbe številnih strank. Odkar sem predsednik LDS in predsednik vlade mi ne morejo naslavljati tovrstnih ponudb. Gre bolj za to, da se stranke zanimajo o možnih koalicijah po volitvah. Ste vi, oziroma vaša stranka še vedno odprti do vseh? Stranka je kot velika stranka pripravljena na to, da sprejema ljudi različnih profilov, različnih usmeritev in interesov. To mora veljati za vsako veliko stranko. Naš program je zelo pragmatičen, je tisto, kar Slovenija sedaj potrebuje, kar bi Slovenijo spravilo na zeleno vejo. Okrog takega programa se lahko zbere zelo veliko ljudi. Stranka je odprta, zelo odprta. Vi osebno v vseh raziskavah javnega mnenja kotirate visoko. Sodite med najbolj priljubljene slovenske politike. Obstaja pa ge-nerani očitek, da se ne bi smeli vezati, da bi morali ostati neodvisni. Je to sploh realno? V sedanjem sistemu to ni možno. V strankarskem sistemu se drugače ne da delovati. Dolgo časa sem odlašal, da bi se vključil v stranko in nastopal preko nje. Takšno vztrajanje bi me postopoma izključilo iz politike. Edina možnost bi bila kandidirati za predsednika države. Vendar je to pri nas protokolarna funkcija brez dejanskih pooblastil, brez kakšnega večjega vpliva. Naš sistem je parlamentaren, vlada ima veliko več pooblastil in predsednik vlade veliko več vpliva na dogajanje. Predsednik vlade pa dejansko ne moreš bili brez tega, da bi bil na čelu velike stranke, ki dobi na vo- li tv (ih zadostno število glasov in poslancev, da lahko v parlamentu sestavi vlado. Krščanski demokrati sedaj pravijo, da sta funkciji predsednika vlade in vodje stranke nezdružljivi. Kaj vi mislite o tem? Problem je možno rešiti na različne načine. Odvisno od tega, kako operativna naj bi bila funkcija v stranki. Ce naj bi predsednik stranke opravljal veliko organizacijskih in drugih poslov v stranki, potem je to težko združljivo z vodenjem vlade. Po statutu naše stranke je precej operativnega dela porazdeljeno na druge ljudi v stranki. Predsednik ima predvsem politično funkcijo, predstavlja stranko, ne pa notranje, npr. organiziranje in vodenje stranke. Tako nekako še gre. Čeprav je težko biti hkrati predsednik vlade in predsednik stranke. Svojo pozornost sem večinoma usmeril na vlado. Nekateri menijo, da bi se moral bolj ukvarjati s stranko. To enostavno ni možno, če želiš resno in odgovorno opravljati funkcijo v vladi. Sam ne bi nasprotoval ločitvi teh dveh funkcij. Celo z olajšanjem bi to sprejel. Nasploh se bolje počutim v državnih funkcijah, npr. v funkciji predsednika vlade, kot pa v strankarskih funkcijah. Med očitki je tudi ta, da ste, tako kot drugi oh svojem času pomembni politiki, ki so iz Zasavja odšli, na Zasavje pozabili. Ne bo držalo, ker se ves čas vračam v Zasavje, praktično vsak teden in se tukaj počutim doma. Če pogledamo moje dosedanje funkcije, ko sem bil slovenski predstavnik v zveznem predsedstvu in predsednik tega predsedstva, je bilo moje področje delovanja povsem drugje. Težko bi se takrat posebej ukvarjal z Zasavjem. Zastopa! sem Slovenijo v zaključni fazi jugoslovanske krize. To je bila moja naloga in mislim, da so jo tudi Zasavčani dobro spremljali in dobro sprejemali. Sedaj v vladi šest mesecev rešujemo ogromno nakopičenih problemov, predvsem gospodarskih, ki so se nakopičili v prejšnjem času. Skušamo vzpostaviti sistemske pogoje in pri tem velikokrat naletimo tudi na probleme regij, ki jih skušamo reševati v okviru vladne politike. V teh mesecih je bilo kar nekaj primerov, ko se je dalo tudi v’ Zasavju nekaj naredili. Računam, da bo v naslednjem obdobju, če bom v vladi, takšnih primerov še več. Koliko in v čem je prednost okolja, če ima na mestu predsednika vlade svojega človeka, človeka iz tega okolja? Gre za ostanke prejšnjega sistema. Prejšnji sistem je velikokrat temeljil na tem, češ, če imamo svojega človeka nekje, nam bo ta reševal zadeve, kar nekako iz-vensistemsko. Sedaj ne moremo delovati izven-sistemsko. Vlada deluje kot vlada, skupščina kot skupščina, lokalni organi kot lokalni organi. Prednost za regijo je v tem, da človek iz regije bolj pozna lokalne razmere, probleme ljudi, lažje vzpostavi stik in se verjetno bolje odzove na probleme, izzive. Lahko se tudi bolj angažira pri tem, ker mu je celotna problematika bližja. —Peterle je na obisku v Trbovljah rekel, da je njegova vlada za Zasavje naredila več, kot vaša. Povedal je, da je imela skupino za razvoj Zasavja in določen denar pri i Ministrstvu za energetiko, j Vi pa, da ste tolkli njega... Ni šlo to v vaš koncept, računate na drugačne reči? To ne drži. To so predvolilna nakladanja. Prejšnja Peterletova vlada še kaj drugega ni naredila za slovensko gospodarstvo, kaj šele, da bi kaj posebej za zasavsko. To je treba jemati v okviru predvolilnih govoričenj, ki jih je povsod veliko. Prav v času vladanja naše vlade smo naredili nekaj tudi za ener- getiko. Za Zasavje bo pomembna sanacija slovenskih železarn. Razbremenjena bo trboveljska banka in Rudis, ki sta bila tam strašansko aganžirana. Sprostila se bodo sredstva za druge potrebe zasavskega gospodarstva. Tudi številne drobne intervencije so bile v teh mesecih potrebne v Zasavju. Veliko pa je odvisno od lokalnih dejavnikov, občinskih, zasavskih predstavnikov, podjetnikov, kako znajo predstaviti svoje interese in iniciative. Vi kandidirate v Trbovljah in Zagorju. V Trbovljah se sedaj kot eden izmed glavnih problemov kaže njihov proračun, njihova proračunska izguba, ki je nastala z obveznicami. V Trbovljah računajo, da bi lahko država dolg vzela v svoj javni dolg. Kako vi vidite ta problem? Ta rešitev mi je blizu. V razgovoru z trboveljskimi predstavniki sem načelno podprl ta predlog. C e so obveznice uporabljene za prestrukturiranje gospodarstva, za posege, ki jih tudi republiška vlada sedaj podpira in za katere bomo izdali nove obveznice na republiškem nivoju, je prav, da priznamo, da je tudi tisto, kar so na občinskem nivoju naredili v tej smeri, javni dolg. Sam se bom zavzel za takšno rešitev. Pogovor z Jacquesom Delorsom. Vladi, predvsem njenim represivnim ministrstvom, se očita razsipništvo. Slovenci imamo najvišje obremenitve v Evropi. Ali je tu določeno neskladje ? Majhne države so sorazmerno drage. Zato, ker morajo imeti različne državne strukture, za njimi pa je manjše število ljudi in manjši gospodarski potencial. Pri nas je problem večji zato, ker smo vzpostavili novo državo, nove strukture, obrambo, diplomacijo... Delati moramo v zaostrenih razmerah, ker smo izgubili jugoslovanske trge, ker je zato proizvodnja marsikje padla in so zato problemi še izrazitejši. V vseh državnih službah pa lahko izvedemo racionalizacijo, pocenitev. To je tudi ena izmed mojih glavnih usmeritev v naslednjem obdobju. Dejstvo pa je, da nekatere službe Slovenija mora imeti, vključno z obrambo. Živimo v nestabilnem političnem času, blizu nas je še vedno vojna, jugoslovanska kriza, z vzhoda je moč pričakovati številne pritiske ekonomskih in drugačnih beguncev. Slovenija se je uspela rešiti v zadnjem trenutku iz balkanskega kotla. Vendar nismo tako odmaknjeni, da bi lahko kar mirno spali. Slovenija mora nekaj narediti za svojo zaščito, kar pač stane. Najti je treba pravo mero med stroški in našimi gospodarskimi možnostmi. Po mnenju nekaterih je velik del problemov na prihodkovni ravni, da država nima učinkovitega sistema in aparata, da bi pobirala dajatve v številnih sferah, ki so izpuščene in tako ne ohrani delovnih mest. Res je davčni sistem treba modernizirati in marsikje čisto drugače organizirati. V tej smeri je moč pričakovati precejšnje premike v naslednjem obdobju. Je lahko to, da so obremenjena predvsem delovna mesta, delni vzrok za naraščanje brezposelnosti? Ne. To je pravzaprav povezano z našimi vsesplošnimi težavami. Daleč največji razlog je v tem, da je Slovenija praktično čez noč izgubila jugoslovanske trga, da nam je v enem letu družbeni proizvod padel za 15%, da je v zadnjih treh letih padel za 30%. To je šok, ki ga nobeno gospodarstvo v svetu ne bi preživelo brez hudih pretresov. To se ne da nadomestiti čez noč. Delamo vse, da povečamo izvoz na zahodne trge. Povečana nezaposlenost je seveda pereča, težka, ampak mi poznamo izhod. Ugledne mednarodne inštitucije vam priznavajo, da ste na področju gospo- darstva veliko naredili. Z njimi se strinja večina domačih institucij, celo dobra ocena Bajtovega inštituta, ki je pregovorno kritičen do vsega, kar se na ekonomskem prostoru dogaja, je pozitivna. I*o drugi strani obstajajo politični očitki, da je vaša politika naravnana predvsem na to, da obdržite volilno telo, da zato dvigujete pokojnine in tako naprej. To so popolne neumnosti. Tisti politiki, ki to govorijo, ne vedo, kaj govorijo ali pa namenoma to govorijo iz kakšnih razlogov. Gibanje pokojnin je popolnoma neodvisno od vladne politike, saj ga določa zakon, ki ga je sprejela skupščina. Po drugi strani vlada ni popustila pod številnimi pritiski različnih interesnih združenj, tudi sindikatov, da bi zvišala plače v javnem sektorju. Mi smo odpovedali kolektivne pogodbe zato, ker so bile nevzdržne, ker se jih ni dalo izvajati, ker za to ni denarja. Kolektivne pogodbe, ki jih je prejšnja vlada podpisala, so bile popolnoma inflatorne. Dalo bi se jih izvajati samo pod pogoji visoke injlacije, ker bi jih pokrivali s tiskanjem novega denarja. Plače bi se navidezno povečale, vendar bi se še bolj povečale cene, in vsi skupaj bi bili na slabšem. Mi smo se soočili z resničnostjo. Povedali smo, kaj lahko naša država vzdrži, da je to gornji nivo plač in celotne porabe in se bomo morali strašansko potruditi, da to obdržimo. Vladi je treba pustiti, da izpelje ekonomsko politiko, ki bo pripeljala do večje proizvodnje in do tega, da bomo potem lahko dvignili standard, plače in ostalo. Ce bi se vlada obnašala predvolilno, bi enostavno spustili zapornice, povečali plače, pristajali na povišanja. Vsi bi nas imeli radi, dobili bi volitve, čez dva meseca pa bi nas vsi preklinjali ob noven valu injlacije. Mi ne želimo biti tako neodgovorni in želimo celo stvar odgovorno izpeljati do konca. V predvolilnem času je dokaj pomembno vprašanje ekologije. Med strankami vlada splošen konsens, daje temu področju treba nameniti posebno pozornost. Kljub temu večina problemov ostaja. Kje je glavni vzrok za to? Z ekologijo se precej ukvarjamo in mislim, da je marsikje tudi precej doseženega. Ne bi se strinjal z oceno, da je vse zelo slabo. Ekološka zavest je pri Slovencih visoka in to je dobro. Tudi v naslednjem obdobju bomo veliko pozornost posvečali ekologiji. Seveda lahko Stisk roke z Georgom Bushem. Državniški sprejem v Bonnu. Pregled častne čete s predsednikom Nemčije dr. Richardom von Weizsackerjem. nekatere probleme rešujemo hitreje kot druge. Ponekod stvari strašansko veliko stanejo. Tam si jih enostavno ne moremo privoščiti, četudi si jih želimo. Radi bi zaprli nuklearko v Krškem iz ekoloških in varnostnih razlogov, vendar si tega danes še ne moremo privoščiti, ker materialno in energetsko ne vzdržimo. Vse probleme je treba reševati razumno, z dosti posluha za čisto okolje, vendar v okviru realnih možnosti. Tudi v Zasavju je bil« nekaj stvari narejenih. Pa se vendar pojavlja očitek, daje Zasavje kljub temu, da je najbolj degradirano območje, postavljeno v načrtih reševanja za velenjsko, mariborsko, ljubljansko regijo. Takšne očitke poslušam povsod, kamor pridem. Ce pridem v Maribor, pravijo, da so tam najbolj zapostavljeni, če pridem v Velenje, podobno, in tudi drugje. Povsod je občutek, da bi bilo treba veliko več narediti. To je res, problemi se vlečejo leta in leta. Lahko se rešujejo postopno, v teh časih težje kot v kakšnih boljših. Tudi nekatere zasavske ekološke projekte bomo kmalu začeli uresničevati. Ekološkemu projektu za termoelektrarno Šoštanj bo takoj sledil podoben v termoelektrarni Trbovlje. Naslednji problem Zasavja, morda celo večji, je infrastruktura. Zasavje na komunikacijskem področju od telefonije do cest zaostaja za Slovenijo, kar po eni strani pomeni manjše možnosti za gospodarski preporod. Ali je realno pričakovati, da se ho zaostajanje zmanjševalo oz. da bo Zasavje lovilo Slovenijo? Vsekakor. Strinjam se, da je treba izboljšati povezanost Zasavja z drugimi regijami, s Slovenijo. Tako PTT povezave kot cestne. Projekti za to obstajajo in mislim, da se bo dalo precej narediti. Veliko je odvisno spet od lokalnih mož, od sposobnosti, da pravočasno predlagajo, se stvari ustrezno pripravijo, strokovno. Včasih imam občutek, da se v Zasavju še vedno v vseh občinah veliko ukvarjajo sami s sabo, da je še precej notranjih trenj, prepirov. To je bilo značilno za vsa obdobja. V novih pogojih, ki so bolj zaostreni, kjer je konkurenca huda, se morajo vsi zelo racionalno obnašati in dati veliko od sebe. Več, kot je bilo potrebno v preteklosti. Politiki v predvolilnem času velikokrat pripovedujejo pravljice, obljubljajo tudi tisto, v kar sami ne verjamejo. Kako vi vidite naslednja štiri leta Slovenije, kje vidite možnosti, kaj je po vašem mnenju v tem času realno dosegljivo? Speljali bomo lastninjenje in v tej povezavi prestrukturiranje gospodarstva. Nekatera slaba podjetja, ki nimajo perspektive, bomo zaprli, številne obnovili, začeli z novimi investicijami. Ze sedaj se dogovarjamo za investicijske aranžmaje, na primer s Svetovno banko, ki bi podprla proces prestrukturiranja. V tem obdobju pričakujem obnovo gospodarstva na trdnih temeljih. Temeljili bomo predvsem na izvoznem gospodarstvu, ker je Slovenija majhen trg. Ne more biti sama sebi zadostna. Slovenija bo ves čas aktivni izvoznik in na koncu tega obdobja z zelo močno devizno pozicijo, ki jo imamo že sedaj, z zelo trdnim denarjem, mednarodno konvertibilnem denarjem. V tem času bomo do konca izpeljali sanacijo finančnega sistema, razvili druge instititucije, ki so bile doslej slabše razvite, npr. zavarovalništvo, in storitvene dejavnosti. Slovenija se bo v tem času vključila v evropske institucije, v Svet Evrope že spomladi. Prišli smo do resnega aranžmaja tudi z Evropsko skupnostjo in bomo najbrž stopili v odnose svobodne trgovine z nekaterimi skupinami in posameznimi državami. Računam, da bo v tem štiriletnem obdobju slovensko gospodarstvo res do konca izplavalo in se postavilo na trde noge. Kje vidite prednosti Slovenije? Naša prednost je v tem, da naši ljudje veliko znajo, da so pridni, da se velikokrat bolje znajdejo kot pa ljudje iz bolj stabilnih razvitih držav, ker smo bolj navajeni na preizkušnje in znamo vzdržati. Kar se Slovenije tiče, sem optimist. Ne smemo pa izgubljati preveč časa in energije sami s sabo, s svojimi notranjimi spori. Delovati moramo učinkovito, ker svet ne prenaša več sedanje neučinkovitosti. Če bi na primer naš parlament še naprej tako počasi in neučinkovito deloval, bi bila to za Slovenijo katastrofa, ker bi izgubili preveč časa in v svetu ne bo nihče tako usmil- jen, da bi nas čakal. Kaj pa Zasavje? Pravzaprav pričakujem enako za Zasavje. Zasavje bo zadet projekt obnove slovenskega gospodarstva. Številna podjetja se bodo lahko našla v tem. Nekateri projekti sanacije so že začeti ali pa speljani. Upam, da se bo v tem času več naredilo na povezavi Zasavja s svetom, tako da ne bo več tehnično komunikacijskih problemov m se bo zaostanek nadoknadil. In kje v tem obdobju vidite sebe? Na krmilu vlade? Ja. Zato kandidaram za poslanca, da bi nadaljeval s funkcijo predsednika vlade. Kandidiram zato, ker vem, da imam za sabo odgovorno ekipo in vem, kaj je treba delati. Iz zadnjih let, ki so bila leta velike krize, imam že precej izkušenj, ki lahko koristijo v novem obdobju. Čeprav je včasih vse to že precej naporno. Zdi se mi, da bi bilo zelo neodgovorno izstopiti in zavreči vse dragocene izkušnje. Fotografije iz zasebne zbirke I)r. Janeza Drnovška Spoštovane o-offl&e, in mMòì/ D Hračttti&ci. odiacelo Hrastničani, {/oki e zame, Mira« (Jerič Potovanje skozi življenje kandidata Mirana rodijo 6. junija leta 1958 v Trbovljah. Je živahen otrok. Se posebej rad se ukvarja s športom. To ni nič čudnega, saj mora do avtobusa s Krnic lep kos poti prehoditi peš. Osnovno šolo konča v Hrastniku, v Trbovljah pa s sošolci na tehnični šoli zna poskrbeti za to, da so prava klapa. Iz Krnic hodi vasovat daleč - v Črdenc na Dol. Dolga nočna pot iz severne strani Kovka na južno mu pomaga pri košarkarskem udejstvovanju. Je uspešen igralec hrastniškega kluba. Po končanem šolanju se zaposli v TKI Hrastnik. Vmes širi bratstvo in enotnost v Bi leči. Vojaške veščine dobro obvlada, vključi se v takratno Zvezo rezervnih vojaških starešin in vodi borbene občinske enote Teritori- alne obrambe. Zaposli se na vojnem odseku v občini, kjer postane načelnik Oddelka za ljudsko obrambo. Danes vodi Oddelek za obrambo občine Hrastnik. Mirana na prvih svobodnih volitvah prepričajo takratni ZSMSjevci, da podstavi svoj hrbet in se postavi na čelo njihove liste. Uspe mu zbrati precej glasov in postane občinski poslanec. V parlamentu večkrat nastopa v dvojni vlogi, saj je tudi član občinskega izvršnega sveta. Svojega konjička ne zanemari -košarka v Hrastniku v veliki meri živi zaradi njegove zavzetosti. Poznajo ga pravzaprav v' vsej občini. Ne le kot vojaka, ki neštetokrat prehodi teren, ampak tudi kot človeka, ki rad priskoči na pomoč. Sodeluje pri posodobitvi gasilskih enot, opreme in gasilskih domov. Planinci ga srečujejo v hribih, športniki na tekmah, kjer tudi sam še rad prime za žogo. Veliko in majhno, saj je večkrat opažen na hrastniškem teniškem terenu. Z ženo Vanjo vzgajata sina Marka, ki je očetu že pošten partner na drugi strani teniške mrežice. Projekcija: Potem, ko Miran Jerič po oklevanju le sprejme kandidaturo za poslanca v republiški skupščini, po volitvah občinski stolček zamenja za republiškega. Korektno zastopa stranko v parlamentu, ne pozabi pa tudi na kraj, od koder hodi v Ljubljano. Poskrbi, da volilci vedo, koga in za kaj so volilu LE KDO NE POZNA ALOJZ JERAJA, dipl. ing. arh., kandidata za DRŽAVNI SVET Rojen sem za časa vladanja kralja Petra v prelepi Zgornji Savinjski dolini in še lepši Rečici ob Savinji, kraju oz. trgu, ki premore nad sto akademsko izobraženih ljudi, kar je posebnost v Sloveniji, morda tudi v svetu. OŠ sem zaključil v Mozirju, srednjo in visoko v Ljubljani. V Zasavje (Trbovlje) sem prišel kot študent leta 1963 po srečnih in nesrečnih naključjih hkrati, se leta 67 zaposlil na IBT-ju in bil veličastno sprejet. Zapustiti Savinjski gaj in se podati v Zasavje je že nekaj, kar je podobno avanturizmu. Bilo nas je pet - sedaj sem ostal sam. Ostali so odšli. Tudi sam sem vzdržal le do znamenitega leta 73, ko je bil na IBT napravljen pravi puč z razbitjem inteligence, pameti, razvojno orientirane miselnosti... Tose ne more več ponoviti, ker ni več nikogar, ki bi še lahko odšel... Bilo bi lepo, da se trend kadrov obrne in pomaga rešili ubogo Zasavje s čudovitimi in pridnimi ljudmi. Po petnajstih letih sem se vrnil v Zasavje, od koder sem odšel z ambicijami, znanjem, izkušnjami. Politična situacija je še vedno bolj negativna kot pozitivna in trudil se bom, da Zasavje združeno povlečemo vsaj v Slovenijo, če ga že ne moremo v EVROPO... na vseh področjih. Ekološko sem razmišljal že davno pred tem, ko je to postalo moda... zaradi katastrofalnih učinkov na zdravje, počutje in tudi mentaliteto. Zavest še vedno ni v glavah odgovornih, kar dokazujejo Janezi in Franceljni. Dokazujejo, kako je treba narod najprej dotolči, da jo nato lahko rešujejo s svetniškim sijem okrog glave... ob asistenci banke. Zitto ni bilo mogoče zaključiti nobene, vsaj občutne, ekološke sanacije. Ob tem, da iz Zasavja izvažamo milijone ton čistih surovin od kemijskih izdelkov, stekla, cementa, apna, premoga do najvažnejšega čistega energenta - elektrike za razcvet ostale Slovenije. Nam pa ostajajo odpadki v plinasti, trdi, tekoči in še kakšni obliki, da bomo hitreje razbremenili socialni in pokojninski sklad... Umiranje na obroke pač ni posebna zasluga za narod. Toplarne bi takoj pričel ogrevati na elektriko, pa se naj ostala Slovenija skupaj z vlado vpraša, ali nam ni morda ostala nekaj dolžna za preživetje vnukov, če smo že mi žrtve zablod. Naša dolina je v centru Slovenije pa vseeno tako daleč od Slovenije. Občutimo vse vrste blokad... Policentrični razvoj in sanacija gospodarstva bosta moji osnovni temi v Državnem NARODNI DEMOKRATI svetu, če... Sanacija bank je podaljševanje agonije gospodarstva in centralizacija moči. Tudi sami smo dolžni nekaj narediti in če že ne moremo drugega, vsaj očistimo in kultivirajmo potoke, da ne bodo še nadalje odprti kolektorji z vonjavami, ki niso v čast manj kultiviranim prebivalcem, kot smov Zasavju. Želimo si humanega in kulturnega življenja brez groženj likvidacij in stečajev občin. In zitto se splača boriti. Reference? Mnogo sem ustvaril zase in še več za družbo. To jc dokazljivo. Uvala vam, Zasavčani, za podporo. dipl. ing. arh. Alojz Jera j Kandidata podpirajo: NI) Narodni demokrati, SKI) - Slovenski krščanski demokrati, SLS - Slovenska ljudska stranka, S(JS - Slovenska gospodarska stranka v Zasavju, novonastale stranke, ki niso v koaliciji ter voltici. Ime in priimek: A16S GllliČ Datum rojstva: 5. marec 1954 Izobrazba: profesor slovenščine NEODVISNI IN NESTRANKARSKI KANDIDAT NA LISTI NDS & SGS H I()<; KALIJA Aleš Gulič je bil rojen 5. marca 1954 v Trbovljah v učiteljski družini. OŠ je zaključil leta 1968, na gimnaziji v Trbovljah je maturiral leta 1972. Na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je absolviral leta 1976. Jeseni tega leta se je zaposlil na ekonomski šoli v Trbovljah, spomladi leta 1977 diplomiral pri prof. dr. Bredi Pogorelec z obravnavo semantičnih polj v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski. Za to delo je 1977 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po vrnitvi iz vojske je nadaljeval učiteljevanje na EŠ vTrbovl-jah, vseskozi pa ohranjal slik s fakulteto, tako da so ga priporočili za lektorja v poletnih mednarodnih slavističnih šolah v Zagrebu in Dubrovniku ( 1979,1981). Leta 1980 (spomladi) sc je zaposlil na filozofski fakulteti kot asistent za srbsko in hrvatsko književnost pri prof. dr. Janezu Rotarju, kjer je ostal dve reelekciji. Po drugi reelekciji leta 1984, ki jo je uspešno opravil, seje vrnil v Trbovlje na mesto direktorja in glavnega urednika radijske postaje Trbovlje. Leta 1985 v maju jc bil odstranjen z mesta glavnega in odgovornega urednika, jeseni pa seje zaradi zdravstvenih težav kol posledic pritiskov sam odpovedal mestu direktorja. Leta 1990 jc bil spet imenovan za odgovornega urednika Radia Trbovlje. Na tem mestu jc še zdaj. Aleš Gulič sc je poročil z Joži Eržen leta 1976, leta 1979 sc jima je rodil prvi otrok, sin Tadej, leta 1987 še drugi, hči Kaja. In takšna je družina še zdaj. prof. Aleš Gulič MARJAN SKOK - KANDIDAT ZELENIH SLOVENIJE ZA DRŽAVNI ZBOR V ZAGORJU Marjan Skok je diplomirani inženir strojništva. Je predsednik Zbora KS občine Zagorje, predsednik čebelarske zveze Slovenije in član IO Zelenih Zagorje. Marjan Skok z družino. Pravi kandidat za zeleno Zagorje! Bo Zasavje res plinska celica? (drugič) V Zasavcu so načeli problematiko, ki bi Zasavec spravila na noge, če bi jo globlje poznali. V mislih imam nameravano sežiganje nevarnih odpadkov v trboveljski Cementarni. Pilotni projekt je, kakor omenja novinar, na mizi Ministrstva za varstvo okolja. V okviru GZS so ga pripravili strokovnjaki z Univerze in inštitutov, predstavniki največjih proizvajalcev nevarnih odpadkov (Color, Donit, Helios...) in obeh slovenskih cementarn. Že poleti 1990 je Delo pisalo o tem projektu. Takrat so imeli v načrtu še postavitev dveh incineratorjcv, pri katerih '///.■ v.v, 11111 wm mamfk mm Prednovoletni popust 5% H! •HIV ESSO NOKIA TYRES CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV 'm&fc OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 1.100,00 1.300.00 2.000,00 2.500.00 TRG SVOBODE Ua. 61420 TRBOVLJE TBL: (0«n> 21 358. 2: OSO; fai: <"0601) 26 228 UKV 103,9 MHz Srt K KO 900,00 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 800,00 50,00 300.00 20,00 4.000,00 100,00 5. OSMRTNICE 1.300,00 CENIK VELJA OD 1.12.1992 DALJE SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kty takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddego na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strpjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvjyamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta z vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih oh delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16:40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor ’ gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktoijev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, »▲ Zagorje f '....v ______' Ml ' I > I i Vstopite v PIRAMIDO v Zagorju že danes... ............. Dan, dva, teden, spet je čas praznikov .... dedek Mraz, Božič, Novo leto V zakladnici PIRAMIDE dobite že danes čudo reči: - veliko igrač, od plišastih, Mehano, Lego kock, do še vedno znamenite Barbie, pa raznovrstne kakovostne barvice KOH -1 - NOOR, vse to za najmlajše in malo večje otroke. - bogato izbiro božičnih in novoletnih voščilnic in razglednic - za vašo družino, prijatelje in partnerje pa primerna darila za vsak žep: - usnjeno galanterijo - pisalne in nalivne garniture - kozmetiko - steklo in kristal - bižuterijo in modne dodatke in še marsikaj DARILA VAM PRIMERNO ZAVIJEMO IN ARANŽIRAMO! Mi ■■ M* - ■■ . Skrivnosti ni več, želje so izpolnjene -bili ste v Piramidi, kjer ste na enem mestu našli j vse našteto in še kaj. i Barbie k o h -1 - n o o r lll=f4NO Mladim Zasavcem Zdaj smo izvedeli, d» imajo šolski radio tudi na OŠ Trbovlje. Med odmori predvaja glasbo in sporoča novice. Upamo, da jih bodo pošiljali tudi v Zasavca. Sicer pa so člani kulturno literarnega krožka Klik že poslali nekaj prispevkov. Na pobudo mentoric - Jasne Drnovšek in Jožice Klopčič. Rok pa je svoj potopis poslal kar sam. In je obljubil, da ne zadnjič. ' Vam je všeč naslovnica 7.a z Dola? Tudi njihovo glasilo obsega le dve strani, pa je prav prijetno. Dejan je narisal tudi Miš - maša, ki telefonira. Da ne bo kdo mislil, da se tušira. Sporoča vam, da pokličete na tel. 61-013 in povejte, kaj je na vaši šoli ali pa doma novega, zanimivega, dolgočasnega... Seveda pa lahko še vedno tudi pišete in kaj narišete. GA -013 Delo šolske skupnosti na OŠ Trbovlje smo predstavili na kanalu 10 v intervjuju z Vesno To m še in Leano Tomič, ki bosta zastopali Trbovlje v republiškem otroškem parlamentu. Na šoli deluje šolski radio, ki ga vodijo učenci osm ih razredov. Ustanovljen je bil na pobudo šolske skupnosti, da bi s glasbo popestrili glavni odmor in učence seznanili z raznimi obvestili. V.T. Projektna naloga o krasu V torek, I7.l l., smo učenci 5.h predstavili projekt o krasu. Razdeljeni smo bili v osem skupin. Vsaka je poročala o svojem delu. Pomagali smo si s plakatom, na katerega so bile prilepljene slike, risbe in tudi naša besedila. Ob vsem tem smo povedali tudi svoje mnenje. Starši, učitelji in ravnateljica so bili zadovoljni, najbolj pomembno pa je, da smo bili zadovoljni tudi mi. Peter Kralj Projektno delo o krasu se mi je zdelo zelo zanimivo. Ves teden smo zbirali gradivo, da bi čim bolje opravili svojo nalogo. Precej smo izpisali tudi iz knjig, ki jih imamo v šolski knjižnici. Pri uri spoznavanja družbe smo predstavili projektno delo. Prišle so učiteljice, ravnateljica, pedagoginja in tudi 13 staršev. Ril sem prvi v skupini: Kamninska zgradba krasa - lastnost apnenca. Sašo Bovhun Z avtobusom smo se odpeljali na ekskurzijo na primorski in notranjski kras. Pri različnih predmetih smo dobili razne naloge. Pri slovenskem jeziku so Sebastjan, Rene in Nejc na velik plakat narisali strip po zgodbi o štaberškem princu in karlovški princesi, ki nam jo jc povedal vodič, ko smo raziskovali Cerkniško jezero. Stripu smo dali naslov Ljubezen na jezeru. Ogledalo si ga je veliko ljudi in vsi so ga zelo pohvalili. Naredili smo plakat o lastnostih Cerkniškega jezera. Besedila smo oblikovali v obliki naravnih pojavov, npr. mostu, otoka, bruhalnika, požiralnika. Tako je potekalo zanimivo projektno delo pri pouku slovenščine. Špela Vodišek Od Litije do Čateža Z očetom sva se že drugič udeležila pohoda od Litije do Čateža. Za naju jc bil to pohod od Litije do Litije, saj sva šla na obe strani peš. Več kot sto ljudi naju je nazaj grede opozarjalo, da greva v napačno smer. Ko bi imel papir, bi si na hrbet pripel napis: "Vračava se v Litijo". Oče se je spomnil, da sva si pozabila pripeti priponke. Na poti sva srečala predsednika Milana Kučana. Všeč mi je bila tudi 150 let stara sušilnica sadja. Rok Veredel, 6.d, Trbovlje Dve resnični z zasavskih šol Drugošolci so poslušali zgodbo o Mojci Pokrajculji. Doma so morali o tem napisati nekaj vsebine. Amela je začela: "Mojca Pokraj cunja..." Trije semestri so bili kar lepo sprejeti, le Urški niso najbolj všeč: "Zdaj pa ob polletju pri babici ne bom dobila nagrade, ker bodo ocene zapisane le na koncu leta..." F. M. wmmmmmmmm Tomaž Domicelj, legenda slovenskega rocka, je eden od redkih posebnežev, ki mu uspe pripraviti zasavsko publiko, da mu na nastopih pojejo back-vokale. Z glasbo se resno ukvarja že 28 let, zato ga res ni treba posebej predstavljati. Po njegovih besedah je šel pred kratkim za 14 dni na Kanarske otoke in v tem času je napisal vse tekste in aranžmaje za album Človek v ogledalu, ki bo izšel predvidoma konec januarja 1993. Otvoritveni komad albuma Človek v ogledalu bo najbrž Nit gobec, na njemu pa bo tudi nekaj štiklccv, ki jih lahko slišimo na vseh radijskih postajah, razen na radiu Slovenija, lzglcda, da je Tomaž spet nekomu stopil na žulj. Pesmi, kj se že (še) vrtijo pa so: Anamarija, Stari pijanček, Sveti Peter in Črna mama. Prej se je nekako držal tradicije in na vsak LP uvrstil po en instrumentalni štikelc, zdaj pa bo za spremembo na vsak album dodal po (vsaj) eno Dylanovo priredbo. ("I la! Tako lahko posnamem še vsaj 1000 LPjev, če hočem!") To bo dejansko prvi avtorski album, kjer bo na ovitku njegova slika. Na promocijski turneji ga bosta spremljala največ dva glasbenika, verjetno bosta to njegova kolega Carli in Gajo. Takrat naj bi posnel vsaj 3 nastope in iz tega naredil še en, živi album. V šali zna povedati: "Nisem nič bolj pop, kot včasih. Na glasbenem področju sem uspešen, pa čeprav nisem lep. Poglej, tudi Clapton in Collins nista lepa. Moj sound je manj grob in vesel sem, da mi to uspeva. Mislim, da sem danes izpovedno bolj močan, kot pred parimi leti." Tomaž mi je na vprašanje o inspiraciji in tematiki za svoje pesmi odgovoril s temi besedami: "Gledam okoli sebe, in vidim zadosti pizdarij, da bi napisal vsak dan en komad. Pa se mi ne ljubi." Običajno ob takih pogovorih pade beseda ali dve tudi o slovenski glasbeni sceni. In kaj o njej meni Tomaž Domicelj: "Veliko je bendov (kot npr. Pop Design), ki svoj posel delajo zelo dobro, s tem pa še ni rečeno, da so tudi dobri glasbeniki. (Tudi liowic zadnje čase zapravlja svoj talent.) Na splošno pa je pri nas kar se glasbe tiče zelo slab nivo, kar je posledica splošnega mentalnega in gospodarskega razsula. Po domače povedano: Vsak mesarjev sin, ki ma dosti denarja gre lahko v studio in posname kaseto, ki sc bo potem vrtela na radiu. 90 % potrošnikov muzike (tistim, ki kupujejo plošče) pomeni en Miki Šarac več kot Vlado Kreslin. 'Poje žalostno! Saj nič ne rečem, tudi Miki pošteno služi svoj denar na nastopih, ampak to ni kriterij. Pri nas se sodi po čisto drugih normah kot v Evropi." Zelo ima rad Jonasa Ž. in Saša Hribarja. "To so (apravi ljudje! l akih rabimo več, napiši to!", mi še zabiča, kaj meni o oddajah alla Klub Klobuk in Tok Tok, pa raje ne bom napisal. Tomi Pucelj Tomaž in Carli Z nami je Slovenija je naslov nove kasete ter CI) plošče skupine Agropop. To je njihova dvanajsta kaseta ter drugi CI). Skupina pa sicer deluje že osem let in v tem času so igrali po celi Sloveniji ter nanizali veliko uspešnic. Polde Poljanšek njihovo delo opisuje takole: "Agropop je nastal kot zafrkancija. Naš prvotni plan je bil imeti v skupini dve ženski, eno ogromno ter eno majhno. Na žalost nam je manjša pobegnila v Ameriko, Serbi pa še vedno vztraja z nami. Niti sanjalo se mi ni, da bosta pesmi Mesarjev sin ter Nekoč ljubila sem vojaka postali tako popularni. No, ko smo enkrat začeli, nismo mogli prenehati in tako smo še vedno tu." /. nami pa se je pogovarjal tudi Urban Centa, ki sc je pred kratkim poročil z znano TV voditeljico Barbaro Jerman. O novi kaseti je dejal naslednje: " Na kaseti je, kot vedno, za vsakega nekaj. Tu so balade, pa pesmica za otroke, seveda nismo mogli mimo bolj politično obarvanih tekstov. Upamo, da bodo naši zvesti poslušalci s kaseto zadovoljni." Na naše vprašanje okrog cenzure njihovega video-spota Z nami je Slovenija, Urban odgovarja: "Vse skupaj se mi zdi zelo čudno. Spot smo posneli na lastne stroške v Kočevski Reki, pomagali so nam člani specialne brigade Moris. V pesmi svoj tekst zdcklamira tudi naš obrambni minister Janez Janša. Lepo smo pokazali, da smo mi mi, Moris pa je nekaj povsem resnega. Nihče ni imel nič proti temu vidcu. Zdaj nam na TV pravijo, da ga zaenkrat ne bodo vrteli, da naj bi žalil specialno brigado Moris. Le kako, če pa so spot oni videli in jim je bil všeč. Vse skupaj je res čudno." Tomaž A. Štojs wmmmmmmmm Začnimo današnjo rubriko z jubilejem mariborske skupine Čudežna polja. Ta mesec praznujejo dvajset let svojega delovanja. V vseh letih se njihova zasedba ni spremenila, kar je prava redkost. Njihova najnovejša kaseta je že izšla, v kratkem lahko pričakujemo tudi CD ploščo z njihovimi največjimi uspešnicami. V eni naših prihodnjih številk pa kaj več o skupini. Novogoriška skupina Avtomobili že dalj časa širom po Sloveniji spremlja Mirana Rudana. Kljub zaposlenosti sta brata Vuksanovič našla dovolj časa in izšla je nova kaseta ter CD plošča skupine Avtomobili. Ob že znanih pesmih kot so Drugačno nebo, Obljubljena, Lahko bi si mislil ter Ne morem nazaj je na CD - ju še 11 pesmi. Če jo boste iskali v trgovinah, je naslov kasete Mraz. Avtomobili pa pripravljajo novo glasbo tudi za Mirana Rudana. Le-ta naj bi se precej razlikovala od zdajšnje Miranove "hopa- čopa" glasbe. Za konec leta je v navadi, da se delajo bilance uspešnosti in podeljujejo različne nagrade za dosežke na glasbenem področju. Tako so pri založbi Mandarina že prejšnji mesec podelili platinasto, zlato ter srebrno kaseto najuspešnejšim izvajalcem te založbe. Nagrade so pobrali Haidi Korošec, Don juan, skupina Magnet ter pevec Jože Skubic. Ni važno Če govorijo... pa je naslov nove kasete Zlatka Dobriča. Za Zlatka marsikdo pravi, da bi bilo bolje, če sploh ne bi pel, po drugi strani pa ima, sodeč po prodaji svojih kaset, kar veliko število oboževalcev. TV Slovenija ponavlja tudi nadaljevanko Utonilo je sonce, v kateri je Zlatko igral. Če bi radi slišali njegovo glasbo na Radiu, boste morali gumb na svojem sprejemniku naravnati na katero od lokalnih postaj, saj Radio Slovenija iz neznanih razlogov njegove glasbe, kljub ukinitvi komisije za cenzuro, še vedno ne vrti. TAŠ Tolar na tolar Nagradna igra Tolar na tolar še vedno traja. Lahko se prijavite za naslednjo, nekaj prijav je v uredništvo že prispelo. ljubljanska banka, Banka Zasavje Trbovlje, Radio Trbovlje in Zasavc so pripravljeni - ste tudi vi, spoštovane bralke in bralci. Prijave še sprejemamo. Dvesto nemških mark čaka... M.P. V Zivjo žuri Strankarski žuri so pripeljali na zasavske odre, dvorane, v diskoteke, na prosto in še kam pevce, skupine in igralce, s katerimi so bili lahko zadovoljni tako mladi kot stari. Tako je v Hrastniku nastopil Zoran Predin, žal ga je poslušalo malo navdušencev. V Trbovljah je uspešno nastopal Big ben, pred kratkim pa sta nadušila Polona Vetrih in Polde Bibič s svojim Martinom Krpanom. Pa seveda Pop design, ki je obnorel mladino v delavskem domu. Tako obnorel, da so tisti, ki so odhajali zadnji, lahko odšli iz doma kulture le po nekaj centimetrski preprogi iz črepinj. Zagorjani seveda niso zamudili igranja Lojzeta Slaka, ki je sicer s svojimi fanti dokaj redek gost v zasavskih dolinah. Tudi v Mesečini je bilo na enem izmed strankarskih žurov nadvse veselo. V zadnjem tednu volitev se prav gotovo obeta še kakšno veselje. Lepo je pravzaprav to. Zasavje je vsaj v času pred volitvami zaživelo malo bolj veselo; svetovljansko bi bilo pretirano reči. M.P. OVEN Ta teden pa bo! Zvezde vam kažejo najboljše, na vas je, da to čim bolje izkoristite. Malo več pazljivosti le pri ovnih, ki imajo podznak v znamenju raka in ribe. Srečna številka je 7. BIK Za vse bike je tole obdobje ljubezni, čustvenih izlivov in ne dovolite, da bi bilo tudi obdobje razočaranj. Posebej ugodno je za tiste, ki imajo podznak kozoroga. Zvezde namenjajo št. 8. DVOJČKA Karkoli ali kdorkoli vam bo v tem tednu prekrižal pot, si ne dovolite, da bi vas premagali spomini. Dogodkov, ki so vam pustili grenke spomine, ne rinite v podzavest. Vaše število je 4. RAK Planirano potovanje bo prekinilo depresijo, ki se vas drži kot pijavka. Začnite s pripravami na novoletno praznovanje, dobra volja se bo kmalu vrnila. Mnogi se zanašajo na vas, morda preveč. LEV Če ne boste kmalu naredili koraka sprave, vam bo v odnosu do partnerja marsikaj nejasno. Odkrili boste, da ga kljub vsemu ne poznate tako dobro kot ste mislili. Vaše število je 18. DEVICA Načrti, ki ste si jih zadali v prvi polovici leta, gredo počasi neuresničeni v pozabo. Za naslednje leto zastavite manjše, pa jih boste veselo uresničili. Vaš dan je sobota. TEHTNICA Tokrat ste lahko upravičeno besni nase! Priložnosti, kise je ponudila v minulih dneh in je niste pograbili z obema rokama, ne bo nikdar več. Vaša številka je 1. Š KOR Pl O N Spor s starši resnično ni bil potreben. Sedaj vi vlečete potezo, odnos z njimi je odvisen od vašega ravnanja. Saj poznate pregovor, da pametnejši odneha in popušča. Število je 54. STRELEC Vaša denarnica že dolgo ni bila tako opustošena. Čeprav ste bili previdni pri naložbah, je v "zlati jami” izvir usahnil. Naj vas ne potre, naložbe se bodo kmalu obrestovale. KOZOROG Lahko bi se oprijeli kakšnega pametnega posla. Zavejte se, da ne boste mogli celo življenje jesti iz tuje sklede. Znajdite se sami, ali pa poiščite pomoč prijateljev. Preizkusite jih! Vaša številka je 3. VODNAR Prihaja čas, ko si morate odpočiti. Posvetite se družini, načrtujte zimske počitnice, posvetite se svoji zunanjosti, ki ste jo zanemarili. Vaš dan je torek, številka pa 12. RIBI V tem tednu ste občutili, kaj se pravi biti zapostavljen. Niste tip, ki bi s temperamentom pritegnil, kar je v kislih dneh dobrodošlo. Ne skrbite, posijalo bo sonce... Vaš dan je četrtek, število pa 13. Saša S poti po obljubljeni (sveti) deželi Romarjem se ne spodobi govoriti o vojni, terorizmu, politiki... Zato nihče ni načenjal teh tem, ampak naš Zlatko je nemalokrat mimogrede kaj povedal tudi o tem; kot na primer, da je Izrael v obeh vojnah zasedel precej novega ozemlja. Peljali smo se mimo Golanske planote, ki jo ima Izrael skoraj za sestavni del svojega ozemlja, ta čas pa je v ospredju pogovorov dvostranskih bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Izrael še zadaj nima ustave, zato oblikujejo in sprejemajo zakone, kakor sc jim zdi. Miru v tem delu sveta po vsej verjetnosti še zlepa ne bo. V Oazi se malodane vsak dan vnamejo spopadi s Palestinci, res pa je, da sedanja vlada kaže vsaj nekoliko več volje za pogajanja, pri čemer pa ima precejšnje težave z ortodoksnimi strankami. Obisk Mrtvega morja v našem programu ni bil predviden. Naš duhovni vodja odkrilo pove, da zanj ni zainteresiran. Ampak priti v Izrael in ne videti morja, bi bil greh, zato nekateri dokazujemo, da verjetno nikoli več ne bomo imeli priložnosti priti v la del sveta. Najamemo si manjši avtobus, ogledujemo si pustinjo, mimo katere sc vozimo hitro po domala novi cesti. Tu in tam vidimo beduinske šotore, pravzaprav nekaj kolov, zabitih v pustinjski pesek in čez nje umazane ponjave; pod njimi najrazličnejše šare in zunaj nekaj ovac in oslov. Trave ni, le nekaj osat in to je živalska hranit. Svoj čas so beduini potovali od oaze do druge, danes opuščajo to navado in se zadržujejo v bližini večjih krajev ali mest. Mislil sem, da se bom vsaj nekoliko ohladil v morju. Ko skušam zaplavali, me potegne kvišku, ko ležem na gladino vode je dovolj, da tu in tam vsak z eno nogo malce zaokrožim povodi; dejal bi da utoniti skoraj ni mogoče. Poleg mene kopalec mirno leži na vodi, v rokah pa pregleduje zemljevid tega dela Izraela. V Mrtvem morju je kar 34 odstotkov soli, v Sredozemskem komaj 4 odstotke, tod v votli je veliko fosforja in nitratov. Daljše kopanje ni priporočljivo in gorje onemu, ki se po njem ne bi korenito oprhal. Osvežila me tudi prha ni, saj voda ni kdove kako hladnejša kot v morju, kjer ima vsaj 34 stopinj. Na voljo nam je še urica časa za kratek skok do Masadc v neposredni bližini jordanske meje; na vrh z žičnico, žal, ni mogoče, predolgo bi trajalo ... Milan Vidic Omarjeva mošeja v Jeruzalemu, ena na-jlepših tovrstnih sakralnih objektov po svetu. Njena dovršena skladnost vzbuja pri vseh obiskovalcih nedeljeno proznanje. Nekateri celo zatrjujejo, da je še lepša, kot v Carigradu, četudi je dokaj manjša. Indija press Goa, nasvidenje še kdaj! Prispel sem v Galangut, center Goanskcga turizma in ker kozmične sile bdijo nad menoj, sem že eno uro po prihodu dobil zelo solidno sobo. Gospodarju sem se predstavil kot novinar Zasavca, ki po službeni dolžnosti piše članke o Indiji, nadalje sem "nalagal" o trpeči Sloveniji, kar se pomanjkljive angleščine tiče, je bil glavni vzrok to, da smo bili kot komunistična država izolirani od ostalega sveta in smo sc morali učiti samo svoj jezik. Ob mojih besedah se je tako raznežil, da je sobo ponujal zastonj. Ker sem nekako moral zapraviti dnevnice in denar sponzorjev (I Icklroclc-ment Izlake, Obveznice občine Zagorje, Revija Zasavc), sva se pogodila za polovično ceno. V penzionu z imenom "Sun Dovvncr" sem ostal do konca svojega bivanja v Goji. Bil sem že stari maček v komuniciranju, kmalu sem navezal stike z. domačini in lastniki kašmirskih trgovinic. Kako ne, saj sem vsak dan na veliko trošil denar mojih že prej omenjenih donatorjev in čas je veselo tekel naprej. Ker je bilo v f alangine Bcachu preveč turistov in sem hotel spoznati okolico, sem si najel bieikel, pozneje pa sto kubično Yamaho in tako spoznaval najlepše plaže Goje (Andjuna, Vcgator, Arambol, Ha Ga Bcach...). Vsak dan sem spoznavni nove ljudi, od Iranca Tria, Italijanke Silvije do Amcrikanca Barva, ki je živa legenda Calanguta, saj je že petnajst let tam in obratuje samo še na alkohol in hašiš. Domači fantje so me cenili tudi po tem, da so lahko včasih pili na moj račun. No problem, mister! Spoznal sem Angležinjo I Iclcn, ki meje skoraj dva tedna učila svojega jezika. Tako sem polagoma začel govoriti angleško z yorkSirskim naglasom. Po dveh tednih druženja s I Ielcn sem spoznal, da nismo Zasavci najpametnejši in da Slovenija ni največja država na svetu. Trpko spoznanje glede na to, da so nas to učili celo življenje, pa še zdaj nekateri to ponavljajo! Ob kopanju, sončenju, uživanju morskih specialitet in piva, ob ananasu, kokosu, mangu in bananah so tekli dnevi. Ob ogn jih po plažah, zvokih kitar, konzumiranju araka in leni ja (kokosov liker), pipi dobrega tobaka so tekle noči. In počasi je vseh lepih stvari konec - prihajalo je monsunsko obdobje. Začelo sc je kot rahel dež. prišle so nevihte. Turisti so trumoma odhajali domov. Ostal sem sam na pustih, peščenih plažah, razbičanih od valov grozečega, temnega morja. Pospravil sem stvari, pobrtil nekaj naslovov od prijateljev in se z. grenkobo v srcu poslovil od Calangulc Bcacha, od Goe. Nasvidenje, še kdaj! Peter Brečko ŠROT TINE NAMIZNO PREGRINJALO SVOD, ARKADA SLOVENSKI PESNIK (BRACO) TONE VOGRINEC SPUTUM, ZPLJUVEK PLEVEL MED ŽITOM OTOČEK JUŽNO OD NOVE KALEDONIJE ŽVEPLO HRVAŠKI LITERARNI ZGODOVINAR (ANTUN) j .. iš : .vZC.-. .-. . . 2*Tirr * Iml 1 > BELGIJA NAUVIŠJI PROSTOR V GLEDALIŠČU 1 , — /e, > GALIJ rrgovina, zastopan STROKOVNJAK ZA PSE ekonomsko svetovanje 61420 TRBOVLJE, Ul. 1. junija 36, tel.: 0601/22 072 EGIPČ.B0G ZNANOSTI, TEHUT SLOVENSKI PEVEC ( NACE) MOSTOVNI ČOLN NIZEK MOŠKI GLAS Šarec VERONIKA NEMŠKI SKLADATELJ (FRANZ) V V TONE PAVČEK V GLAVNO MESTO AFGANISTANA JEZIK ČRNCEV BANTU SL. IGRALEC C IVO) NRAVNOST, MORALA OBMEJNO MESTO V LATVIJI SUŽENJ VZDEVEK HINKA BRATOŽA RANJEN MOŠKI MESTO V SREDNJI ITALIJI DRUGO IME ZA VOLČIN ODDELEK, PODROČJE VRSTA KONJSKEGA TEKA KRALJEVIČ IZ INDIJSKEGA EPA »MAHAB-HARATA" QEOMETRIJ-SKI LIK PORCELANSKA GLINA PREDEL BLEDA SKUPEK ENAKIH CELIC v telesu rastlin,Nivali in ČLOVEKA POT V SNEGU POSTOPNO VZPENJANJE NIKO ROBAVS VZH.INDIJSKI FIŽOL SREDOZEMSKA RIBIŠKA JADRNICA ČETRTI RIMSKI KRALJ LITERARNA JUNAKINJA KARENINA POBIRALEC NAROČNINE REDKO MOŠKO IME RADO MURNIK VPREŽNA ŽIVAL Škotsko obalno MESTO LOJZE LEBIČ ŽABJA NOGA DEL POSTE-LUN INE GOROVJE NA POLOTOKU KRIMU SLOVENSKI saksofo- nist (ANDREJ) VRSTA MODERNEGA PLESA REDKO MOŠKO IME RIBJE JAJČECE Cilenški pisatelj (MANUEL) EMBLEM ..krilati " DEČEK SVINEC ZAJC IVAN PRAVLJIČNA POŠAST RIMSKI U-PRAVNIK POKRAJIN V PALESTINI GRŠKI OTOK ADAM, BOHORIČ ŠIROK PAS PRI KIMONU AMERIŠKA Zvezna DRŽAVA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM KIJEV ljubljanski HOKEJIST OGOR) PRITOK DONAVE 12 SLOVAŠKE STRELNO OROŽJE AVTOR : KARLI DREMEL MIHA AVANZO NADALJEVA NJEGESLA NEZNANKA V MATEMATIKI BOLEČ MEHURJASTI IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI ANGLEŠKO SVETLO PIVO Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.12.1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta /.mage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: trenirka, Trgovina ŠPORT PLUS, Trbovlje 2. nagrada: adidas copati, Trgovina ŠPORT PLUS, Trbovlje 3. nagrada: športni pulover, Trgovina ŠPORT PLUS, Trbovlje 4. nagrada: kilogram sala-murina 5. nagrada: kapa Zasavca Izžrebanci nagradne križanke 20/92 1. nagrada: Nedeljsko kosilo na Prvinah za dve osebi, Jana Trošt, Kovinarsko naselje 1, Trbovlje 2. nagrada: Pizza za eno osebo v gostišču Medija, Teodor Klančišar, Opekarna 2/A, Trbovlje 3. nagrada: Pizza za eno osebo v gostišču medija,Joža Bučevec, Selo 6, Zagorje 4. nagrada: kilogram sala-murina, Zdenka Brodar, Kidričeva 2c, Zagorje S. nagrada: kapa Zasavca, Joža Hrovat, Petelinkarjeva 3, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 10.12.1992. Rešitev nagradne križanke 20/92 PADAR, OWEN, KOLINE, LAVI, REKREACIJA, BZ, DAMA, GRODNO, SRAMOTA, ODAK, AST, POGUM, GRANAT, ADORNO, AIN, RAME, KARIATIDA, MANGAN, RJEPIN, NAAB, LOS, K. ELRAD, ARKA, ORO, Al, VTIK, TOK, MIR, VSEMIRJE, LE, BERENIKA, SIDERIT, OR, RAJA, KARAVANA, JERIHA, SEPARATORI ® Shodu meat®m§) Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom * za vozila našega^ programa nudimo če se popravlja v našem servisu * nudimo tudi kleparska dela in izolacijo vozil * servis oskrbljen z originalnimi rezervnimi deli 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 ...m ____ NEKOČ ZADRUGE VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Ljubljana, Kersnikova 3, tel.: 061/128-272,110-063, od 8-16 ure Litija, Ljubljanska c. 16, tel.: 061/881 -173, od 8-16 ure Trbovlje, Ul.okt. rev. 13, tel.: 0601 /26-078, od9-12,15-1 7 ure in drugod po Sloveniji ... z (Vatni ix itiiki in obilju ... L: 0601/61 258"^ CESTA 20 juiijA 2c, ZAqcmjE ob Savì V ;./i; \ LEPOTNI SALON wKtite&à STORITVE LEPOTNEGA SALONA NECA TELESA - oblikovANjE postave, odpRAvljANje CtlulilisA, lERAprjA bujiAN)A TELESNA MASAŽA PEDIKURA MANIKURA - oblikovANjE im NEEjA noIitov DEPILACIJA UVA SONČENJE ODPRTO: wtk dAN od 16 - 20 ure, soboiA 8 - 12 ure pitrd obtskoM poldičur. Vodstvo pred vrati Delavci trboveljskega Ipoza so pretekli petek prekinili delo ter preprečili vodstvu vstop v podjetje. Slavko so nadaljevali tudi v soboto, v ponedeljek pa so ugotovili, da zastoj v proizvodnji Škoduje njim samim in so delo nadaljevali, vodstvu pa Se vedno onemogočili vstop. Povod za stavko so bile oktobrske plače, ki so jih delavci dobili delno v bonih, vendar so vzroki za stavko globlji. Tako vodstvu očitajo, da jih premalo informira o položaju podjetja, hkrati pa se delavci bojijo delnega stečaja podjetja (ukinitev gumiranega programa) ter s tem seznama petdesetih presežnih delavcev. Delavci so svoje zahteve strnili v eno samo - odstop celotnega vodstva podjetja in imenovanje novega vodstva, ki mu bodo delavci zaupali. Sedanje vodstvo je izgubilo zaupanje, ker je ob podpisu pogodbe o prestrukturiranju s Skladom Republike Slovenije za razvoj delavcem zagotovilo, da slabSe ne more biti in da ho gumirani program ostal. Sedaj pa se govori o ukinitvi tega nekdaj uspešnega programa. Direktor Frane Kovač je na te očitke odgovoril, da so za nastalo stanje v podjetju predvsem objektivni razlogi - zaradi vojne izgubljen južni trg. Ipozjc namreč največ rokavic prodal ravno na območja nekdanje Jugoslavije, zastarela tehnologija pa jim onemogoča prodor na evropski trg. Franc Kovač je tudi izjavil, daje svoje delo opravljal odgovorno in da je glede na stanje Ipoza ob njegovem prihodu, dosegel določen napredek. Ravno v tem pa se delavci z njim ne strinjajo in so svoje zahteve o zamenjavi vodstva predložili na sestanku upravnega odbora (ta imenuje in razrešuje vodstvo). Upravnem odboru so tudi podali svoj predlog novega direktorja podjetja. Predlagali so Milana Gučeka, ki je bil nekdaj v Ipozu že zaposlen. Ker se predsednik upravnega odbora ni mogel odločiti za nekoga, ki ga ne pozna, so sklenili kompromis. Sedanji direktor Franc Kovač in kandidat za direktorja Milan Guček bosta pripravila vsak svoj program sanacije podjetja, ter predlagala vodstveno ekipo. Stavkovni odbor seje tudi odločil, da štirim od osemčlanskega vodstva podjetja še naprej ne bo dovolil vstopa v podjetje. O sestavi novega vodstva podjetja pa se bodo izrekli na naslednjem sestanku upravnega odbora. Obrtna zbornica v novih prostorih Dvajsetega novembra so v Trbovljah slovcstno Divorili nove poslovne prostore obrtne zbornice. Finančno je zbornici do lepših prostorov pomagal obrtnik in član zbornice Franc Vene. saj zbornica, ki se financira le iz članarin, za takšen podvig ni dovolj bogata. Obrtniška združenja imajo v Tr-bovjah dolgoletna tradicijo, saj so bili obrtniki že pred drugo svetovno vojno dobro povezani. |K> vojni pa je bila ustanovljena obrtno prodajna nabavna zadruga. Leta 1950 je zadruga z nakupom hiše na trgu Franca Fakina jii išla do svojih poslonih prostorov, vendar so ji leta 1957 prepovedali dejavnost. Šele po štirinajstih letih so v Zagorju ustanovili Obrtno društvo Zagorje, ki je združevalo obrtnike i/ Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Lilije in Radeč. Osem let kasneje |>a so ustanov ili Obrtno združenje Trbovlje. Zagorje, Hrastnik s sedežem v Trbovljah. Vendar ta oblika ni dolgo trajala, saj se je leta 19,St) razcepila na tri združenja, za vsako občino posebej. Lani pa je bila ustanovljena višja organizacijska oblika - Obrtna zbornica. S.S. Prihodnost Eti-EIektroelementa Poslovna usmeritev Eti-Elcktrocle-rnenta je izvozili kar.SO odstotkov vsega narejenega v vrednosti od 25 do 28 milijonov nemških mark. S tolikšnim izvoznim deležem se zanesljivo uvršča med največje zasavske izvoznike. Letos kolektiv svojih izvoznih načrtov ne bo povsem uresničil. Nepredvideno /manjšanje naročil i/ Nemčije in Italije je precej zaostrilo položaj podjetja. Zaradi zamud pri ukrepanju za delno zmanjšanje plač, ki so Še vedno višje za 14 odstotkov od povprečja v elektroindustriji, so sc morali na začetku četrtega trimesečja lotiti v rste ukrejvov. Z njimi naj bi "izplavali" iz izgub ob polletju ter se izognili odjmščanju. Poleg teda so delno zmanjšali delavnik, uvedli so sistem akordov, določili merila za doseganje in preseganje produktivnosti, prodaje blaga, izterjave plačil in še kaj. Na vrhu spiska ukrepov se je znašla skrb in pozornost za nadaljnjo povečevanje kakovosti; od katere ni odvisna samo prodaja, marveč tudi ugled podjetja. M.V. Srečanje podjetnic Prvo mednarodno srečanje podjet-nic i/ Italije. Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Anglije in Slovenije je potekalo minuli petek in soboto v Medijskih Toplicah. Podjetnicam so predstavili program Urada za ženske in Ministrstva za tnalo gospodarstvo, program podjetnice leta ter projekt Mednarodna razstava podjetij, ki jih vodijo ženske. Podjetnice so se pogovarjale tudi o tem. kako prodajati in sicer je bila tema diskusije telemarketing kot oblika prodaje. S.S. Najnovejši kšefti Nasa nova rubrika torej starta. Sporočajte nam novosti, nove proizvode ali zanimivejše nove programe, ki so omembe vredni. KI M Zagorje je pričelo letos izdelovati nove izdelke na podlagi apna: gašeno apno. grobe in line apnene malte, novost je tudi gnojilo na apneni i podlagi. I ( i M se ukvarja tudi z izdelavo ! naravnih apnenih ometov in fasad, no-i vost je tudi trgovina (prodajajo celo S avtomobile). K i M ponuja še zemeljska dela. vrtanje in miniranje ter storitve s težko gradbeno mehanizacijo. Tiskarna (Irafex, Izlake je svojo ponudbo obogatila z avtomatskimi pečati v kaseti in klišeji za registrske blagajne za označevanje blagajniških i lisi kov z oznako firme oziroma logoti-j pom. Oboje je na slovenskem trgu no-! vosi. L Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastoi\j. Izpolnili morale le j priloženo naročilnico in jo poslati do 10.12.1992 na naslov Uredništva j Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da j bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, | saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. I Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera j povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. I Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omei\jamo posebej J le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. GRADBENE PARCELE, STANOVANJA ■ NA GORENJSKEM prodam manjšo hišo z lepim pogledom na hribe. Tel.:064-326-730. ■ PRODAM parcelo za vikend in njivo na ravni sončni legi.Tel:71- 528. ■ V ZAGORJU damo v najem poslovni prostor in ugodno prodamo stanovanje v Kisovcu in Trbovljah. Tel.:62-380. ■ V NAJEM damo poslovni prostor v Rimskih Toplicah. Tel.:063-736- 375. AVTOMOBILI IN DELI ■ OPEL KADET STANDARD, kupim sprednji odbijač in okrasno masko za letnik 1972. Tel.:22-922, int.297. ■ PRODAM Zastavo 101-GTL letnik 1984, registriran do 11/93, cena po dogovoru-ugodno. Tel.: 25-781. ■ PRODAM dve zimski gumi best M+S 145770-13 in snežne verige 145/70-13. Cena po dogovoru. Tel.:42-083. ■ NOVO prikolico za osebni avto prodam. Ugodno. Tel.: 61-612. ■ PRODAM dve skoraj novi 14 eolski zimski gumi z felt-mami. Tel.:43-003. ŠPORT ■ PRODAM dirkalno kolo Junior (5 prestav). Cena:8.000.SIT. Tel.:63-242. STROJI ■ UGODNO prodam računalnik ZX spectrum z vso opremo in igricami. Naslov: Sergej Izgoršek, Leninov trg 2, Trbovlje. ■ PRODAM zamrzovalno skrinjo 50 1 Končar v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Cena po dogovoru. Naslov: Peter Šimenc, Bevško 9, Trbovlje. ■ RAČUNALNIK Amsterdam 6128 z barvnim monitorjem, disketnikom, igralno palico, 10 disket. Prodam za 690 DEM. Naslov: Branko Šinkovec, Orehovica 16, Izlake. ■ PISALNI stroj UNIŠ, star eno.leto in pol, s kovčkom, ugodno prodam. Tel.:25-635, dopoldne. ■ BARVNI TV FISCHER, d=35 cm, ugodno prodam. za brazplačni mali oejlas S Tekst:............................... 04 O ..................................... z Naročilnico oddajte najkasneje do 10.12.1992. Moj naslov: Daljinsko upravljanje. Tel: 25-895, zvečer. ■ PRODAM sekretarska telefona. Cena po dogovoru. Tel.:21-428. ■ ZX spectrum z vso opremo in igricami prodam za 200 DEM. Tel.:62- 462. ■ GLOBINSKI sesalec, tri globinske funkcije, prodam ali menjam ugodno. Tel.:25-635, dopoldne. ■ PRODAM pralni stroj GORENJE za 600 DM oziroma tolarsko protivrednost. Tel.43-754 ■ PRODAM el. pretočni bo-jler z mešalno pipo (novo). Tel.:41-172. ZAPOSLITEV ■ IŠČEMO varuško za čuvanje 15 mesečnih dvojčkov na našem domu. Tel.:62-134. ■ ŠTUDENT inštruira matematiko srednje šole. Informacije ob koncu tedna. Tel.:22-465. ■ NUDIMO izredno stimulativno provizijo za prodajo po domovih. Pogoj-prevoz, veselje do dela z ljudmi. Prijave ne tel.:064-73- 349 ob sob. in ned. od 20. do 21. ure. RAZNO ■ Prašiča težkega 150 kilogramov. Cena 210,00 SIT za kilogram. Tel.:71-505. ■ NUDIMO kredit od 2.000 do 30.000 DEM. Letna obrestna mera je 2,5 %. Tel.: 63-382 ■ PRODAMO skoraj nov otroški avtosedež proplast po polovični ceni. Tel.61-563. ■ UGODNO (dva obroka) prodam italijanski kombinirani otroški voziček, stajico, električni radiator, centrifugo. Tel.:21-561. Podjetje za elektroniko, računalništvo, trgovino in zastopanje d.o. o. SEDEŽ PODJETJA:....... EMEHS d.0.0. Pnpretno m* 61430 Hrumu* M. 0641 41-22* ; tu M1 44-267 - proizvodnja sestavnih delov za osebne računalnike - prolzvodn a usmemlšldh enot v stikalni tehniki, - izdelava, dobava, montaža VHF, UHF in CB telekomunikacijskih naprav, - grosistična prodaja gornjih izdelkov in blaga. POSLOVNI OBJEKT:. EMEHSd.0.0. Cesti 1 mala M 61430 HRASTNIK tel. eeei 44-212 - specializirana trgovina VHF, UHF In CB telekomunikacijskih naprav, - dajanje v najem poslovnih prostorov 600 m2, po ceni 360 do 600 SIT na mesec za 1 m2 GROSISTIČNA PRODAJA:....... EMEHSd.0.0. Smentitela 162 61000 UUKUANA rc HALA A4 tel. 661 44*416 - računalnikov PC-LIME 286, PC-LIME 386 in PC-LIME 486 - printerjev EPSON, plotenev ROLAND, monitorjev EIZ0, laserskih printerjev EPSON in HP, - telekomunikacijskih naprav VHF, UHF in CB, - audio video programa, video iger, žepnih računalnikov itd. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO. DA SO PRI KONTAKTIRANJU POZORNE NA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE. ws&Msms& : 1*000 0*00 o o o o CX3 O O ■pr: prežcnhnof^i I gj KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 1.-3.12.: Ocvrli zeleni paradižniki (amer. filmska zgodba), tor. ob 17.00. in 19.00., src. ob 19.00. in čet. ob 17.00. in 19.00. 4. -7.12.: Vampirski motocikel (amer. grozljivka), pet. ob 19.00. sob. ob 17.00 . in 19.00., ned. oh 17.00 in 19.00, pon. ob 19.00. 11.-14.12.: Zadnji dnevi raja (amer. pust.), pet.-ned. ob 17.00. in 19.00 . pon. ob 17.00 15.-17.12.: Bob Roberts (amer. politična satira), tor.-čct. ob 17.00 in 19.00. Zagorje - Delavski dom 3.-6.12.: Gospe v akciji (amer. komedija), čet..sob. ned. ob 19.00. 6.-8.12.: Jekleni konjički (amer. akcijski), ned. ob 17.00., pon. in tor. oh 19.00. 9.-13.12.: Globoko modro (amer. erotični lilmj.sre., čet., sob. in ned. ob 19.00. 1 1.-15.12.: lialman se vrača (amer. pustolovski).pel. in ned. ob 17.00. . pet., pon. in tor. ob 19.00. 16.-17.12: Čarobni kamen (amer. grozljivka), sre. in čet. ob 19.00. Hrastnik- Delavski dom 3.12.: Dvorec moje mame (amer. drama) ob 19.00. 5. -7.12.: Halman se vrača (amer. akcija) sob. in ned. oh 17.00. in 19.00. in pon. ob 19.00. 9.-10.12.: Oddelek za umore (amer. akcija), src. in čet. ob 19. uri 12.-14.12.: Koka, ki ziba zibko (krim. srhljivka), sob. do pon. ob 19.00. 12.-13.12.: Divji v srcu (amr. komedija) ob 17.00. 16.-17.12.: Ne slerljaj v naslednico (amer. komedija), oh 19.00. RAZSTAVE Izlake: V Medijskih Toplicah je odprta slikarska razstava udeležencev Hx tempora Ars Kum 1992. Razstava bo odprta do 21. decembra. Zagorje: V'avli Delavskega doma Zagorje bodo 4. decembra odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Jurija Kalana i/ Ljubljane. Otvoritev bo popestril ansambel Hiša iz Trbovelj. Razstava bo odprta 14 dni. Trbovlje: V Delavskem domu Trbovlje je do 7. decembra odprta slikarska razstava akademske slikarke Apolonije Simon. Trbovlje: 8. decembra bodo v Delavskem domu odprli v Likovni galeriji skupinsko razstavo del članov Relika z motivi planinskega sveta in krajine. Otvoritev bodo popestrili s krajšim kulturnim programom. Razstava bo odprta pet dni od 16. do 19. ure. GLEDALIŠČE Trbovlje: V Domu svobode II bo 9. 12. gostovala Lutkovna skupina TRI i/. Kranja. Štirikrat se bodo predstavili predšolskim otrokom in otrokom iz otroških vrtcev. KONCERT Trbovlje: 11.12. bo ob 18. uri v Delavskem domu osrednja proslava ohSO. letnici PD Trbovlje. Nastopili bodo Moški pevski zbor Zarja. Mešani pevski zbor Svobode II. OBVESTILO! CCnjcne stranke obveščamo, da bomo s 1.12.1992 spremenili poslovni delovni čas in sicer: od ponedeljku do petku od 8.00-11.30 in 14.00-17.00. SOBOTA ZAPRTO! Hvalu za razumevan je! SKB d.d. Ljubljana agencija Zagorje folklorna skupina Svobode Center ter harmonikarski orkester GŠ Trbovlje. Zagorje: 22.12. ob 19. uri bo v Delavskem domu Zagorje celovečerni koncert skupine Orlek, ki je ž.c izdala kaseto. Zagorje: V gledališki dvorani Delavskega doma Glasbena šola Zagorje prireja 23.12. ob 19. uri tradicionalni božični koncert. VEČER Trbovlje: V domu Svobode II bo 4.12. ob 18. uri planinski večer, kjer bodo nastopali pevski zbori, recitatorji. udeleženci kviza, vokalni trio Hiša. harmonikar F. Vrtačnik, basist R. Majcen in drugi. PREDAVANJE Zagorje: V Delavskem domu v Lutkovni dvorani bo 10.12. ob 18. uri dr. Vida Dimnik predavala na temo Zgodnje odkrivanje rakastih obolenj pri ženskah. Predavanje organizira Občinski odbor Slovenske ženske zveze Zagorje. Vabljene vse ženske. IZLET 5.12. ob 16.30. bo 1*1) Trbovlje, ob svojem 80. letnem jubileju, organiziralo pričetek planinskega pohoda / baklami na Mrzlico. SEJEM V avli delavskega doma Zagorje bo 19. in 20. decembra sejem rabljene smučarske opreme. ŠPORT Rokomet Trbov(je: 5.12. o 17. uri Zaščita Zagorje-Radgona (druga liga) v dvorani OŠ Trbovlje: 9.12. ob 19. uri Zaščita Zagorje-Omnikom Rudar (pokalna tekma) v dvorani OŠ Hrastnik: 9.12. oh 19. uri TKI I lrastnik-Krško (pokalna tekma) ob 19. uri v športni dvorani Kegljanje Trbovlje: 5.12. ob 16. uri Dadas Rudar-Žalec (1. liga) na kegljišču Rudarjaob KNJIŽNICA ZAGORJE Deset novosti za mlade: Maka-rovič.S.: Mali parkelj Malič; Turk, II.: Filip; Becket. B.: Zbirka naravoslovje; Lainšček, F.: Škrat San-javec: Reba. M.: Grega in Jakob; Sto preprostih reči. ki jih lahko storite za rešitev Zemlje; Macfarlane. A.: Skrivni dnevnik mladega hipohondra; Reba, M.: Jurček in packarija; Novak. B.: Morska skrivnost; Šmit. J.: Dedek Ježek in Minibaba. Naša bodočnost Rojstva od 13. do 29. novembra v trboveljski porodnišnici: 13. november Metka Zukič. hči Azra (Zagorje). Mina F.fcndič, sin (Zvornik); 14. november: Mesuda Majkanovič. hči Aldina (Hrastnik), Petra Krivec, hči Karin (Zagorje). Vanja Trišič, sin (Živiniče); 15. november: Aleksandra Korbar, sin Danijel ( Trbovlje); 16. november: Liljana Knez. hči Ksenija (Radeče). Drita Salihaj. hči Adelina (I Irastnik); IS. november: Metoda Tekavc, sin Stanko (Litija), Marjana Kralj, hči Marjanca ('Trbovlje). Renata Novak, sin (Sevnica); 19. november: Stanislava Polc, hči Katja (Zagorje); 2(1. november: Marjetka Magister, hči Nina (Trbovlje); 21. november: Natalija Vidergar-Gorjup. sin Gal ( Trbovlje); 23. november: Aleksandra Kozorog, hči Julija (Radeče), Mojca Ocepek, sin Primož. (Zagorje); 25. november: Mojca Mirt. sin Mario (Radeče); 26. november: Sanja Velič. hči Tjaša (T rbovlje), Milena Pavčnik, hči Silvija (Hrastnik). Ida Kramar, sin Sašo (Trbovlje). Sanja Šabič, hči Aldijana (Litija); 27. november: Marlena Drnovšek, hči Doroteja (Zagorje), Anica Maleš. sin Nejc ( Trbovlje); 29. november: Metka Vrtačnik, hči Maruša (Velenje), Iris Žagar, sin Gašper (T rbovlje). wtmmmmmmmmmm Pogovor z Jožo Zupanovo je tekel v zbornici GŠ Zagorje, kjer poučuje violino. Spontano, besede o glasbi, svoji družini in seveda učencih, ki jim pravi kar moji otroci, so prihajale iz srca. Je zelo čustven človek. Zagorjani jo najbolj poznajo po vodenju orkestra na spomladanskih in novoletnih koncertih, kijih prireja vsako leto GŠ Zagorje. Leta 1988je ustanovila godalno skupino ( 10 do 15 učencev). Orkester se je z leti povečal, dodala mu je Se druge instrumente. Najbolj jo veseli, da pri orkestru igrajo tudi njeni nekdanji učenci. Njena velika prijateljica je bila mama in to prijateljstvo goji do svojih učencev. "Ko učenec stopi na moj oddelek, v sebi vedno nosim željo, da mu ne bi bila samo dober pedagog, ampak tudi dober prijatelj," pravi in dodaja: "v svoj oddelek vzamem tistega otroka, ki pride k meni z željo igrati violino. Redno ohranjam stike z njihovimi starši, ker menim, da morajo biti seznanjeni z otrokovim delom pri violini." i Jože Zupan Rodila se je v družini, kjer so zelo radi prepevali. Pouk violine je obiskovala v Zagorju pri pokojnem gospodu Rusu. Ko jc njeno igranje slišal takraini svetovalec prol. Rupel, jc predlagal njenemu očetu, naj deklica nadaljuje šolanje na srednji glasbeni. Na sprejemne izpile v Ljubljano sc jc odpravila z očetom. Bila jc sprejeta. Vsa šiiri leta jc igrala v šolskem orkestru in bila v zadnjem letniku celo solistka. Polcga tega jc poučevala v glasbenih šolah v Hrastniku, Radečah, 1 rbovljah in Zagorju. Vsi so pričakovali, da bo nadaljevala šolanje na akademiji, vendar sc jc odločila za družino. I Ivalcžna jc svojim pedagogom, ki sojo popeljali v življenje popeljali, ne le v glasbo. Pet njenih učencev jc usmerila na srednjo glasbeno šolo. Kmalu bo šolanje v Ljubljani nadaljeval tudi sedanji učenec Klemen Benko. "Nisem mogla pustiti otroka iz rok, če sem videla, da ima vse dispozicije," poudarja." Pomagam mu sistematsko razvijati interese, spodbujati voljo, aktivnost v njegovem delu, njegovo delo je treba nagrajevati." Ko je doma, zelo rada prebere kakšno knjigo in posluša glasbo. Obiskuje vse koncerte v Cankarjevem domu in Zagorju. Obit sinova sta glasbenika, eden amaterski, drugi profesionalni in velikokrat doma skupaj zaigrajo. Največje zadoščenje ima, ko gre z odra s čudovitimi občutki, daje z nastopom zadovoljila poslušalce. Katarina Gavranovič Malo za šalo, malo za res, sem nekoč vprašala osnovnošolce nekega razreda: "Koliko knjig je napisal Prešeren?" "Trideset,...štirideset,... dvajset,..." so ugibali. Nič čudnega. Že od majhnih nog poslušajo vsaj enkrat letno o velikem pesniku. Torej jc že moral napisati veliko knjig. Kasneje spoznajo, da ga cenimo po drobni zbirki Poezij. In od srečne roke slavista je odvisno, ali se bo napajal z njihovo blagoglasnostjo v srečnih in nesrečnih trenutkih svojega življenja? Ali bo vedel o njem še kaj več kot to, da je rad posedel v gostilni s svojimi prijatelji? Zdravljica, ki smo jo želeli Slovenci za svojo himno, kaže, da ga še vedno sprejemamo. Sicer pa Prešernove Poezije najdemo v vsaki slovenski hiši. Prav tako v vseh univerzitetnih knjižnicah po svetu. Prevajajo ga v svetovne jezike - celo v pismenke v bengalijski izdaji. Mnogi zdomci ga imajo pri sebi. O njem imajo vsi nekaj povedati -glasbeniki, zgodovinarji, politiki, kmetje, delavci, igralci, slikarji,... Igralec Rudi Kosmač je na primer nekoč dejal:"Njegove pesmi so kot studenec. Kadarkoli si žejen, sc lahko napiješ čiste vode..." Radi tudi povemo, da smo se z drobno knjižico Prešernovih pesmi dvignili v kulturo Evrope. To nam je torej uspelo z jezikom, s kulturo. '1'udi zdaj, ko smo dosegli svojo državnost, nam naši zamejci svetujejo, naj širimo svojo kulturo na vse štiri strani. S spoštovanjem kulturne dediščine, s spoštovanjem do lastnega jezika. Otresti sc bomo morali mišljenja, da se s slovenščino nikanjor ne pride. V avstrijskih trgovinah se lepo trudijo, da nas postrežejo v slovenskem jeziku. Ne trudimo se torej, če ni potrebno, ne podcenjujmo se. Sicer pa v Mariboru že poteka izmenjava tečajev, da bi sc "bolje razumeli". Spoštovanje do jezika sc kaže doma predvsem v javni rabi. Nekateri podjetniki iščejo nazive za svoja podjetja v tu jih jezikih, njihove reklame in podobna sporočila pa so zgled šlamparije. Če jezik uporabljaš v javnosti, pa ga ne obvladaš, poišči lektorja. Zavest o kvaliteti jezika prodira še počasneje kot ekološka osveščenost. Pred petnajstimi Ictijc nemški znanstvenik zaradi prijateljstva s koroškimi Slovenci izdal zanimivo knjigo Slovar Prešernovega pesniškega jezika. Vse pesmijo razstavil na besede, jih razporedil, preštcl. Seveda si je pomagal z računalnikom. Čeprav so Prešernove pesmi že doživele računalniško obdelavo, jc ta knjiga nenavadna. Kaže drugačno, novo pot do pesnika. France Prešeren jc v Poezijah na primer tristosedemkrat uporabil besedo jaz, dvainšestdeset krat besedo ti, cnainosemdesetkrat dan, dvestoosemdesetkrat ne in tisočštiristošestindvajsctkrat biti, sem. Prešeren nam odpira vedno nove in nove poti... Fauci Moljk ZABEL««,O Hrastnik Povodnjak in makov škrat sc imenuje ekološka lutkovna pravljica, s katero se je predstavila Jana Steiner iz Ljubljane hrastniškim in dolskim otrokom razredne stopnje in male šole. Jana Steiner je izdelala svoje lutke sama. Jože Peternel, predsednik Kopitarjevega društva iz Repenj na Gorenjskem, je hrastniškim in dolskim sedmošolcem in osmošolcem razlagal pomen evropsko znanega jezikoslovca. Rojaki se zavzeto trudijo, da bi Kopitarju odvzeli negativni predznak, ki ga imajo Slovenci do njega zaradi nasprotovanja Prešernu. Oddelčni nastopi v Glasbeni šoli so bili sredi novembra zelo uspešni. V tednu dni je nastopilo 151 gojencev pred 400 starši. Trctjcšolccm pa je oddelek za ples predstavil osnove klasičnega plesa in jazz baleta. Ženski pevski zbor z Dola je gostoval v Podkumu, kjer so zapele vaščanom v cerkvi po maši. Tri pesmi je spremljala na orglah Majda Bantan, učiteljica glasbe. Zapele so tudi v lovski koči, kjer je imela kmečka zveza predvolilni shod. Kanči Moljk Trbovlje V Likovni galeriji Trbovlje je od 10. do 22. novembra razstavljala akademska slikarka Mira Ličcn-Krm-poiič iz. Pirana. Razstavo je pripravila ZKO Trbovlje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so pripravili 12. novembra koncert treh slovenskih pihalnih orkestrov - Vevče, Velenje in Delavske godbe Trbovlje. Koncert je bil posvečen 80 letnici skladatelja in dirigenta Bojana Adamiča in 70 letnici francoskega skladatelja S. Lancca. Akademski slikar Janez Knez iz Trbovelj je pripravil dve samostojni razstavi, prvo v prostorih trboveljske pošte, drugo pa si je možno ogledati v gostišču Martin v Koloniji 1. maja. Vsa razstavljena dela so iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Mešani pevski zbor Svoboda II je 17. novembra pripravil v domu upokojencev in oskrbovancev P. Eberla na Izlakah koncert narodnih pesmi. Zbor je vodila prof. Helga Brincr. V Delavskem domu je 1. decembra gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z igro E. Flisarja Kaj pa Leonardo?. Predstava je bila namenjena abonentom in izven. V Delavskem domu Trbovlje so 27. novembra priredili kulturno- zabavni večer. Nastopili so Delavska godba Trbovlje, Mladinski pevski zbor Trbovlje, mažoretke, klarinetist prof. Jože Kotar, violinistka Irena Radcnšck, igralca Polona Vetrih in Polde Bibič, v zabavnem delu pa je igral ansambel Pop design. V likovnem salonu Dolika na Jesenicah so 27. novembra odprli s kupinsko razstavo trboveljskega Rc-lika. Člani Relika se predstavljajo jeseniškim ljubiteljem likovne umetnosti s svojimi najnovejšimi deli v raznih tehnikah in materialih ter z različnimi motivi. 'fine Lenarčič Zagorje DPZ Zora je 20. novembra nastopila na shodu SLS na Mlinšah, teden kasneje pa na shodu iste stranke v Delavskem domu Zagorje. Pihalni orkester Svea Zagorje je za oddajo Klub klobuk posnel v študiju Zlati zvoki nekaj skladb. Celjsko gledališče je 25. novembra v delavskem domu Zagorje zaigralo igrico Skrivni dnevnik Jadrana Krta za višje razrede OŠ. V okviru letošnjega gledališkega abonmaja je bila 26. novembra druga predstava Prva klasa Alda N ikolaja za abonma in izven. Nastopali so Iva Zupančič, Jurij Souček in Danilo Benedičič. Režiser igre je bil Jože Babič. V Medijskih Toplicah so odprli 27. novembra slikarsko razstavo Ex tempore. Udeležilo se ga je 16 slikarjev. Razstava je na ogled vsak dan do 21. decembra. Katarina Gavranovič Nastop na otvoritvi razstave. Foto: B. K. Japonka očarala Saori lwauchi, rojena leta 1969, je diplomirala iz. kompozicije na univerzi Soai. V glasbenem krogu ji pravijo virtuoz. na električnih orglah. Prav to glasbo, ki jo izvaja na svojih orglah, so lahko Zagorjani poslušali na koncertu v Delavskem domu Zagorje, v sklopu njene turneje po Sloveniji. Izvajala je dela klasikov, kot so Mozart, Wagner, Montijev Čardaš itd. Tudi sama komponira in zaigrala je tri svoje skladbe. Res nenavadno za poslušalce, ki jim je še precej tuje izvajanje glasbe na takšen inštrument. Orkester je bil posnet na disketah, katere je vložila v orgle pred vsakim izvajanjem skladbe. S svojim igranjem pa je zaigrala melodijo in s svojo čudovito tehniko je navdušila poslušalce, saj je morala na željo poslušalcev dodati nekaj skladb. Nastop je bil prijeten, sicer pa navdušuje s svojo virtuoznostjo na koncertih po vsem svetu. Prve glasbene korake je naredila v Yamaha glasbeni šoli, ki poteka v štirih mestih tudi že po Sloveniji. K. G. C- ENTER Jošt d.o.o. import export mmmfi m usimi m mmm PotodMOKSta | ?»„ MALOPRODAJA: > KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ODPIRALNI : T. Vi ' ČEBELICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DOL PRI HRASTNIKU, Planinska cesta 7, tel: 43 144, FAX. 43 244 ČISTILA -Mehčalec 78SITA -Cel 99 SITA - Prašek UND brn fosf. 489 SIT/3/1 PIJAČA Buteljke od 134,90 SIT dalje - Rum 269 SIT Brandy 289 SIT PREHRANA - Ì^l-^SIT WC PAPIR dvoslojni 10/1 199,60 STT - Čokolino 118 JO SIT - Sardine 65j40SIT - Čokolade 1 OOg od 64,40 SIT naprej PAMPERSplenice 1790 SIT AVTOR.ACING TRGOVINA Z AVTODELI IN SERVIS Na zalogi imamo rezervne dele (motorni material, dele podvozja, dele zavor, elektro material, gume, akumulatorje, olje ...) za vozila znamke: ZASTAVA, FIAT, GOLF - VW, LADA, VVARTBURG, ŠKODA, RENAULT,. Oglejte si nekaj cen iz našega programa: ZAVORE: zavorne čeljusti Z-101 1.440 SIT zavorne čeljusti: ŠKODA FAVORIT 3.110 SIT zavorne čeljusti LADA SAMARA 2.380 SIT zavorne čeljusti R4 CTL 2282 SIT zavorne ploščice Z-l 01 1.050 SIT zavorne ploščice COLF JX 2.490 SIT MOTORNA OLJA: CASTROL GTX 51 2.190 SIT CASTROL GTX3 51 2.990 SIT CASTROL RS 11 1.160 SIT CASTROL MIX TTS II 1.150 SIT VALVOLINE TURBO Vil 591 SIT VALVOLINE TURBO V 41 2.125 SIT FILTRI: filter olja Z-l01, JUGO 490 SIT filter olja GOLF DIZEL 880 SIT filter olja R$ GTL 595 SIT filter olja UNO FIRE 665 SIT filter olja SKODA FAVORIT 691 SIT SPODNJI LOG 27, SAVA PRI LITIJI Telefon: 061/874 112 IZPUŠNI LONCI: R4 GTL zadnji lonec 2.590 SIT R5 CAMPUS zadnji lonec 3.4000 SIT Z-101, 45-55 zadnji lonec 1.390 SIT JUGO 45 lonec 2.200 SIT Z-750/850 1.890 SIT UNO 45S lonec 4.600 SIT GOLF JX, JGL prednji lonec 2.050 SIT GOLF JGL, JX zadnji lonec 2.890 SIT LADA prednji lonec 1.790 SIT Z-101, JUGO 55 zadnji sport 2.290 SIT MOTORNI DELI: veriga JUGO 45 s sem. 2.660 SIT batni obročki JUGO 45 STD 4.190 SIT batni obročki Z-101 STD 3.919 SIT ležaji glavne gredi 4045 (kpl) 3.820 SIT AVTOPLAŠČI: (z brezplačno premontažo) 145R-12 SAVA BEST M=S 3.390 SIT 145R-13 SAVA EXACT 4.090 SIT 145R-13 SEMPERIT TOP-GRIP 4.090 SIT 155R- PIRELLI P-4 4.790 SIT 165/70-13 SAVA EXACT 4.990 SIT 175/70-13 SEMPERIT-TOP-GRIP 5.090 SIT 175/70-13 PIRELLI P-2000 7.190 S filter zraka Z-l 01, JUGO 390 SIT filter zraka GOLF DIZEL 743 SIT 780 SIT Skoda favorit 797 sit filter zraka UNO FIRE filter zraka ŠKODA FA' POLEG NAVEDENEGA ŠE MNOGO ZANIMIVEGA ZA VAŠ AVTO! PLAČILO NA 3 ČEKE. Se priporočamo! ELEKTROELEMENT ZAGORJE Poleg trboveljskih rokometašev so nogometaši Elektroelement Zagorja edini predstavniki Zasavja v prvi slovenski ligi in po besedah trenerja Vinka Zibreta mislijo tu tudi ostati. Pred tremi leti je ekipo rešil pred izpadom iz druge lige, jo leto kasneje pripeljal v prvo ligo, kjer sedaj igrajo že drugo leto. Na kratko smo ga povprašali o jesenskem delu prvenstva in o načrtih Elektroelementa Zagorja v spomladanskem delu prvenstvu. "Letošnjo sezono smo začeli z ambicijami, da ostanemo v ligi, da smo med prvih deset in ambicijami v pokalu. Za začetek smo takoj uspeli na gostovanju premagati Naklo in v jesenskem delu uspeli zbrali 17 točk.To je bil tudi eden izmed naših ciljev. Jesenski prvoligaški nogometni ples smo končali na 9. mestu, kar je za naš klub uspeh. Gotove stvari bi se moralespremeniti, kajti treningi so v jesenskem času že ob treh, kar za veliko večino igralcev, ki hodijo v službo, predstavlja velik problem. Mislim, da bi se morali čimprej profesionalizirati ali pa se pogovarjati vsaj o pol-profesionalizmu. Za naprej imamo v načrtu ostati v ligi, kot edini zasavski nogometni prvoligaš, uspeh kluba pa je v tem, da igrajo sami domači fantje in tako bo tudi ostalo, dokler bom jaz v klubu.” 1’« tem kar so nogometaši pokazali do sedaj so vaše realne možnosti za izpolnitev ciljev že bolj jasne. Kako torej? "Po dosedanjih analizah imamo še dosti rezerve v disciplini tako v igri kot tudi na treningu in vvečjem številu treningov. To zadnje je predvsem povezano s tem, da se igralcem omogoči vsaj en dela prost dan v tednu, ki bi ga lahko izkoristili za tri treninge. S tem bi se naše možnosti povečale za 10 - 15 odstotkov in to so tiste točke, s katerimi bi bili trenutno izenačeni s Studiom D. Vse pa je v bistvu odvisno od uprave." Kaj pa okrepitve? "Radi bi pripeljali še 2 ali 3 igralce iz drugih klubov v Zasavju, prevsem iz Oric. Vedeti je treba, kdo igra v prvi ligi in kdo ne. Ambicija vsakega mladega nogometaša pa naj bi bila, da pride v prvoligaško moštvo. Sicer si želim , da bi imelo Zasavje še enega prvoligaša in želim Oriji vse najboljše, da se vrne, četudi to predstavlja velik strošek. Vendar zasavski derbiji le prispevajo doberšen del denarja v klubsko blagajno. Na tekmi s Kisovcem smo imeli pred dvema letoma 2500 gledalcev. To se ni ponovilo niti, ko je na gostovanje prišla Olimpija. " ORIA RUDAR Tudi pri Trboveljčanih smo za kratko oceno prvenstva prosili trenerja ekipe g. Ocvirka. "Pri Oriji Rudarju s prvim delom prvenstva nismo zadovoljni, kajti pričakovali smo 24 do 25 točk. Nepričakovano smo izgubili zadnjo tekmo na domačem igrišču, kar nas je vse skupaj zelo potrlo. S tem porazom smo si zapravili prvo mesto in ti dve točki bo zelo težko tudi nadoknaditi. Sicer pa sc v klubu srečujemo z velikimi linančnimi problemi in nagrajevanja igralcev pravzaprav niti ni. Ta del prvenstva'so igralci s te plati igrali kot amaterji, ljubitelji nogometa. Uprave v klubu praktično ni, smo tudi brez. predsednika, kajti prejšnji predsednik Martin Naraglavjcs te funkcije odstopil. V pogojih, v kakršnih se je znašel upravni odbor, ni bilo mogoče delati. Problemi se kopičijo in zapletajo do te mere, da se lahko naredi, da v spomladanskem delu prvenstva sploh ne bomo več igrali. Seveda, če upravni odbor do prestopnih rokov ne bo česa ukrenil. Sponzorstvo z. Orio še velja vendar, denar, ki ga dobimo, pa ne zadošča za pokrivanje najosnovnejših stroškov." Kot vse kaže je trboveljski nogomet kljub visokemu mestu na drugoligaški lestvici v veliki krizi. Kaj lahko Zasavje naredi, da reši "nacionalni" šport v Trbovljah, bomo videli pomladi. SVOBODA KISOVEC Marjan Ocepek je trener kisovške Svobode, ki letos igra v tretji slovenski nogometni ligi. Po njegovih besedah so v Kisovcu zadovoljni vsaj glede na tisto, kar so si na začetku sezone zadali. Kljub vsemu so na koncu ugotovili, da bi lahko bilo še boljše, če bi bil klub malo bolje organiziran. Glede na to, da imajo precej težav z. igralskim kadrom, saj jim je kar nekaj nogometašev ušlo v Zagorje, Litijo in k vojakom, so z igro zadovoljni. V spomladanskem delu prvenstva si želijo zagotoviti obstanek v tretji ligi in ekipo okrepiti z mladimi. Tako bi lahko začeli formirati ekipo, ki bi se poskušala prebiti tudi kakšno ligo višje. Lahko ugotovimo, da zasavski nogomet ni v najbolj zavidljivem stanju. Zagorjani pri tem malo izstopajo, saj se kot prvoligaši kar dobro kosajo s tek-mecij v prvi državni ligi in se jim tudi finančno poslovanje nekako izide. V Trbovljah pa se kriza nogometa, kot kaže, nadaljuje. Upamo lahko, da Trboveljčani ne bodo izneverili svoje dol-goletne nogometne tradicije. Za Kisovčane pa lahko rečem le to, da ni nič čudnega, da so tam, kjer so, saj me je gospod trener pustil čakati, Najprej je moral do konca odigrati partijo kart... Barbara KUS Vsako srečanje z njim je novo doživetje. Vedno poln idej, načrtov, strmljenj po boljšem, višjem, naprednejšem. Po temperamentu in elanu, ki vejeta iz njegovih besed bi mu človek prisodil 30, ne pa 60, ki se jim približuje. Takšen je Miro Steržaj. Včeraj vrhunski športnik, svetovni prvak brez primere, danes uspešen poslovnež, že jutri morda učinkovit politik. Kaj počne Miro Steržaj pri 59.? Poleg dela ki ga opravljam 10 - 12 ur dnevno, imam še vedno dva hobija: kegljanje, s katerim poleg tega, da igram, skušam pomagati tudi drugim, in petje. To sta lepa hobija, ki mi vrneta energijo, ki jo potrošim pri svojem vsakdanjem delu. Sleherni človek, ki se ukvarja z managemen- tom, bi se moral kot nadomestilo za izgubljenimi živci ukvarjati s športom." Kakšni so vaši direktorski načrti? Čeprav imam že 42 let službe, me moji zaposleni ne bi radi spustili prej, dokler ne bom preko Zadružnega zakona in Zakona o lastninjenju olastninil "fabriko". Želim, da bi pol pol dobila kmet in naš delavec, pa nobenih tujih vlaganj. Kasneje bom sodeloval kot svetnik, to sem jim obljubil, če bodo želeli. Rad bi, da bi fabrika zaživela kot prleška fabrika, kajti mislim da ima pogoje in da zelo dobro stoji. Je tudi vas zajela predvolilna mrzlica? Štiri stranke so me zaprosile, da sprejmem kandidaturo za državni svet. Trenutno me podpira sedem strank. Hudo bo če bom izvoljen. Povem vam, da ne bom dal miru. Kako sprejemate nov način točkovanja v kegljaškem tekmovanju? Je noviteta in je dobrodošla, čeprav je to mnogo premalo. V kegljaškem športu so potrebne sveže moči. Kegljanje je potrebno približati gledalcem. Treba je uvesti novosti, ki jih bo sprejela ednarodna zveza. Treba je rešiti statusna vprašanja in - kegljanje mora postati član olimpijske družine. Kar zadeva svežega vetra proti Ljubljani, lahko prispevate pomemben delež tudi Zasavčani. Slovenija ostaja kegljaška velesila? Brez dvoma. Že pred leti smo reprezentanco bivše Jugoslavije sestavljali sami Slovenci. Rezultati so znani. Jože Premec Kar tri zasaske ekipe so se morale zaradi porazov na domačem igrišču posloviti od naslova jesenskih prvakov v drugoligaški konkurenci. Nogometaše Orie Rudarja je nepričakovano udnal SET iz Vevč, košarkarje Zagorja je na trdna tla postavil Prebold, rokometaši Zaščite Zagorja pa so pokleknili pred ekipo Krškega. Enaka usoda je doletela tudi nogometaše Hrastnika, ki so s Svobodo iz Brežic v četrti ligi le remizirali. Vse je Že kazal», da sc bodo rokometašice Tapi Zagorja v pokalnem tekmovanju pomerile s še vedno neporaženo Belinko Olimpijo. Na žalost so se Zagorjanke od tekmovanja poslovile, saj so v gosteh z Lisco igrale neodločeno, povratno srečanje v Hrastniku pa izgubile s petimi zadetki razlike. Začel» seje pokalno te-kmovanje pri moških. Včeraj so se med seboj pomerili Trboveljčani in Zagorjani ter Krško in TKI Hrastnik. Povratni tekmi bostavsredo v Trbovljah oz. Hrastniku. Zel» dobro se v prvoligaški družbi držijo kegljači Dadas Rudarja, ki imajo vse možnosti za uvrstitev v play-off. V Hrastniku so pripravili veteranski rokometni turnir. Najuspešnejši je bil Branik 66 iz Maribora, drugo mesto je pripadlo Krmelju, tretje domačinom in četrto Sevničanom. Ta vikend bo v Miskolcu na Madžarskem L svetovno prvenstvo v karateju za pionirje in kadete. Tekmovanja se bo udeležilo tudi lepo število članov Tike iz Trbovelj. V športnih borbah bodo nastopili Ida Dedič, Jurc Barovič, Matjaž Lenič in Rok Vodišek, v katah pa Alja Perger, Jurc Kostanjevič, Peter Zore in Miha Kovačič. Pa veliko uspeha! Končan je prvi del tekmovanja vobeh tretjih nogometnih ligah. Na vzhodu bo radeški Papirničar prezimil na tretjem mestu, na zahodu pa Litija na četrtem in kisovška Svoboda na petem mestu. Krivičevega memoriala ob 100-letnici streljanja v Postojni so se udeležili tudi zasavski strelci. V ekipni razvrstitvi sta bila Alojz I Iohkraut pri članih in hrastniški Steklar pri mladincih druga, pri pionirjih pa jc A.H. zasedel šesto mesto. Šah isti so odigrali 3. in 4. kolo druge lige. Rudar je izgubil s Krškim 4:2, s Fra- CaK mom pa igral neodločeno 3:3. V prvi tekmi je zmagal Kotnik, Jazbec in Zalokar sta remizirala, v Framu pa so zmagali Zalokar, Kotnik in mladinec Kranjc. Trboveljski šahisti so prizadevni tudi kot učitelji v krožkih na OŠ. Pred dnevi so pripravili srečanje učencev nižjih razredov enot T. Čeč in A. Hohkraut. Slednji so bili uspešnejši z 9:1. Rokometaši Omnikom Rudarja so preteklo soboto proslavili 40- letnico uspešnega delovanja. Gledalcem so sc predstavile različne selekcije od najmlajših do veteranov, članska vrsta je državnim prvakom Pivovarni Laško iz Celja odščipnila točko. Po tekmi je bil v Delavskem domu žur, na katerem je vse prisotne zabavala Helena Blagne. Vsem članom kluba ob visoki obletnici čestitamo! Športniki in ljubitelji rekreacije v Trbovljah so prejšni teden končno dobili v uporabo Fitness studio Miami na letnem kopališču. Studio obratuje vsak dan razen ponedeljka od 9-12 in od 16-22 ure ( v nedeljo le do 19-ih).Celodnevna mesečna članarina znaša 2400 SIT, za dijake in študente pa 1700 Sit. Sašo Fabjan REZULTATI NOGOMET I. SNL Belvedur Izola -Elektroelement Zagorje 2:0 (1:0) Belvedur: Talaič, Radešič (Čotar), Perkat, Kraja, Zupanc. Tosič, Štamcer, Čuček (Čendak), Nikičevič, Bizjak, Rudonja. EE:Hace, Prešak (Grden), Kurež, Brečko, Borštner, Žibret, Grčar, Buovski, Žlak, Petrušič, Šink. Strelca: 1:0 Čuček, 2:0 Nikičevič. Elektroelement - Publikum Celje 1:0 (0:0). EE: Hace, Buovski, Kurež, Brečko, Borštnar, Žibret, Grčar, Kem, Žlak, Petrušič (Grežak), Balagič. Publikum: Koželj, G. Blatnik, Bevc, B.Romih (Kašičnik), Grobeljšek. Pevnik, Pranjič, Vavdi. II. SNL Oria Rudar - Set Vevče 0:1 (0:1) Oria: Mudrinič, Florjane, Zaimovič, Rižner, Štok, Barič. Sotenšek, Brdik(Škofca), Holešek, Breznikar, Agatič (Vastič). Set: Kračman, A.Hotič, Kališnik, Pust, Feigl, Klančar, Marc, Halič, Pivk, E.Hotič, Hasanagič (Njegič). Strelec: 0:1 E.Hotič. Avto bum Kočevje - Oria Rudar (3:1) prekinjena tekma. ROKOMET I. SRL Italco Dobova -Omnikom Rudar 18 : 26 (12 : 12) Balco: Marcola, Leves 1, Voglar 6, V.Avsec 1, Starc, Deržič 5, Glaser, Kranjc 1, Pavkovič 1, Rak 2, Žibert 1, Kuhar. Omnikom: Lipovšek, Jug 1. Medved 3, Scčki, Privšck 7, Vrbnjak 3, Kosec 6, Senčar, Podbregar, Mašič 1, Stojakovič 5. Maučič. Omnikom Rudar -Pivovarna Iraško Celje 16:16 (9:8). Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 5, Sečki, Privšek 1, Vrbnjak 1, Kosec 4, Podbregar, Mašič, Stojakovič 5, Hančič. Pivovarna: Strašek, Šafarič 1, Bogovič 1, Šerbec 3, Ocvirk 1, Franc, Jeršič 3, Čater, Pungartnik 2, Tomšič 3, Leve 2. Anžič. II. SRE Zaščita Zagorje -Krško 17:24 (14:9) Radeče papir - TKI Hrastnik 18:22 (11:8) Radeče papir: Čulk, Zupančič 4, Kolander, Mervič, Potočnik 3, Rizmal 2, Rus 4, Zah-rastnik 2, Starina 1, Ribič 2. Mesar, Kavšek. TKI: Premec, Žagar, Bekavac 10, Šantej, Kranjc, R. Plevnik, D. Plevnik, Moljk 5, tJblak 1, Vidmar 2, Špajzer 4, Šterbucel. TKI Hrastnik - Celje 23:22 (12:12). TKI: Šantej, Žagar 8, Šutar 7, Bekavac 4, Kranjc 1, R. Plevnik, Moljk 1, Oblak, Špajzer 2, Premec, Šterbucel. Celje: Podpečan, Potočnik, Planteu, Srapotnik 3, Kavalar 1, Lupše 6, Čajavec2,Tuvič, Lubej 2, Dujič 5, Bilbija 3, Krauthaker. Krog - Zaščita Zagorje 30:23(15:11) KOŠARKA II.SKL-VZHOD: Zagorje - MIK Prebold 74:81 (36 44). Zagorje: Mlakar, Žagar 14, Murn, Koren, Mandič, Omahne 13, Krofi 5, Kofol 12, Konrad 9, Gostiša 4, Kranjc 16, Košnik. MIK: Širše 16, Črnila, Trah, Cvar, Anžlovar 4, Udrih 5, Govc 38, Kudcr lo, Turk 4, Tavčar, Podgornik 4. Strato VVelding Bistrica -Ipoz Rudar 72:81 (43:34) Bistrica: Sekulj 2, Rahle, Kozar 16, Lukič, Šafhalter 24, kobalj, Šljivar 14, Svenšek 13, Depič 2, Novakovič, Jurečko, Prcbalj. Ipoz: Kmetič 5, Jeraj 18, Brumen 6, Balič 23, Vajdič 7, Božiček 6. Knavs 2, Hodej 14, Vidergar, Bec. Pivovarna Laško - Ipoz Rudar 73:59 (36:30) Pivovarna: Čovič 11, Zdolšek 12, Čop, Lapornik a 8, Verhovc, Trobiš 4, Blatnik 7, Blagolinšck 15. Semej, Upornik d 2. Pintar, Šoštaršič 14. Ipoz: Kmetič 8, Jeraj 6, Vidergar, Čop 8, Bec 3, Brumen 6, Babič 6, Vajdič 7, Božiček 13, Knavs. Hodej 2. Zagorje - Slovenj Gradec 105:68 (47:47). Zagorje: Mlakar 2. Žagar 12. Murn 6. Koren 12. Žaubi 2. Omahne 15. Krofi 12, Kofol 4, Konrad 14. Gostiša, Kranjc 6, Košnik 8. Slovenj Gradec: Razdevšek 13, Henlah, Rebernik Bil, Glinšek 13, Špegel 4, Vcrčkovnik 7, Rebernik D 20. Pušnik. Meh. OKL-vzhod: Hrastnik -Rogla 85:73 (34:35). Alpos Šentjur - Hrastnik 69:60 (36:27) KEGLJANJE Brest - Dadas Rudar 2:6; Založnik-Gantar 931 : 917, Gornik-Burja 886 : 925, Meden-Novak 856 : 927, J.Meden-Stoklas 893 : 911, Pokleka-Goljar897 : 895, Premrov-Mažgon 882: 892. Dadas Rudar - Konstruktor 1:7 (5218:5321). Mažgon-Truntič 860:878, Burja-Nareks 880:830. Novak-Steržaj 858:922, Goljuf- Hribar 967:888, Gantar-Pihlar 873:876, Stoklas-Kirbiš 880:927 Tekstina - Dadas Rudar 6:2 (5470:5251). Marc-Gantar 855:829. J.Turk-Burja 927:873, Curk-Novak 935:846, B.Turk-Stok-las 977:906, Ristič-Goljuf 881:886, Bratina-Mažgon 895:911. Območnaliga - vzhod: Bratstvo Hrastnik - Radenska 5:3 (4946:4918), MTT Maribor - Rudnik Hrastnik 2:6 (4918:4982) KARATE DP - kadeti, Idrija Borbe,srednja: 3. Lenič; težka: 4. Vodišek. Kate: 4. Perger (vsi Tika Trbovlje). Troboj Idrija:Sevnica:Tr-bovljeKate:doli let:l.Bratoš (Idrija). 2. Kovačič M. (TIKA); do 13 let: L Sever A. (Idrija), 3. Zore P., 5. Dedič (oba TIKA); nad 14 let: 1. Sever J.(Idrija), 3. Hozanovič, 4. Perger, 5. Kostanjcvič J. (Tika). Športne borbe: dekleta: 1. Dedič (TIKA); mladinci: 1. Sever J.(Idrija), 2. Kranjc, 3. Barovič (oba TIKA). PLAVANJE Pokal mesta Celja 100 prsno: kadeti: 1. Govše (LL), 6. Jazbec (RRT); kadetinje: l.Višnia-rova (Bratislava), 3. Zor (RRT).100 hrbtno: kadetinje: 1. Sojar (LL), 2. Jordan K.(RRT). 100 delfin: članice: 1. Šcpič (PRB), 7. Kajina in ». Brumen (obe RRT); kadetinje: 1. Ličar (RRT); člani: 1. Kanjer (PRB), S. Koncilja (RRT); 200 mešano: mladinke: L Kejžar A. (RR), 10. Kajič (RRT); 200 kravl: članice: L Kejžar N. (RR), S. Ka- jina in 9. Brumen (obe RRT); kadetinje: 1. Funkl (LL), 7. Zor (RRT). 200 prsno: mladinke: L Kejžar A. (RR), 8. Kry Ič (RRT). 200 hrbtno: članice: 1. Rob (RR), S. Jerše (RRT); kadetinje: 1. Boševska (SS), 2. Ličar, 6. Jordan K. (obe RRT); kadeti: 1. Kolčan (NC), 7. Jazbec M. (RRT). ŠAH Rudar Trbovlje - Zagorje 5:1 (Hinko Jazbec - Marko Jurič 1:0, Uroš Zalokar - Rudi Regancin 1:0, Franc Kotnik - Vinko Koščiš 1:0, Jože Dolar - Bajraktarevič 1:0, Špela Ulaga - Marija Sešlar 0:1, Oto Kranjc - Robert Goršek 1:0) MALI NOGOMET Zagorje: Prva liga: Škoti : ŠD Čolniše2:1, Merli : GostiščePir-nat 4:2, LMuhy : ŠD Mlinše 1 4:4, Rudnik : Trgovina Repovž 6:3, Izlake : Pstuhi-Klub Mesečina 5:4, Inženiring Šarbek : Mladi orli 9:0. Končana lestvica jesenskega dela: Inženiring Šarbek Litija 20, Rudnik Trbovlje 16, Trgovina Repovž Zagorje 13, Gostišče Pirnat Trbovlje 13, ŠD Mlinše 112, Škoti Kisovec 12, Merli Zagorje 10, Pstuhi -Klub Mesečina Zagorje 10, LMuhy Zagorje 9, ŠD Čolniše 7, Izlake 6, Mladi orli Izlake 2 Druga liga: Varnost : Topličani 2:0, Vesn : Auto KBM 3:0, Udamik-MBP : Prapreče 3:1, Kot-redež t/č : CNeill 1:4, Šentlambert : Zlatorogi 2:1, ŠD Mlinše II : Antimon 0:0. Končna lestvica jesenskega dela: Šentlambert 19, ONeill Pod-kum 16, Antimon Trojane 15, Kot-redež T. Čeveljček 13, Udarnik-MBP Zagorje 10, ŠD Mlinše II 10, Vesn Zagorje 10, Topličani veterani 10, ŠD Prapreče 8, Te-Ve Varnost 8, Zlatorogi-Ultra Kisovec 7, Auto-KBM (Zagorje) 2 točki Tretja liga: NLP : Elektroelement 2:2, Siporex : Dream Team 3:2, Pitoni : Hors 3:0, Buldožer : Jastrebi 2:1 Talci : Izlake vet. 2:1, Tirna : Akumulator 3:0, Gost. Maček : Šparovček 3:2. Lestvica: .lastrehf Trbovlje 17, Pitoni Kisovec 16, Talci Zagorje 6, Gost. Maček Izlake 15, sledijo: Hors, Tirna, Buldožer, Izlake veterani, Dream Team, Šparovček, Siporex, Elektroelement in NLP. Razbil lokal in ostal živ Sobotno jutro je Dolanom prineslo nevsakdanjo podobo. Okolica bistroja Domina na Dolu je bila takšna, kot bi eksplodirala bomba. Pa ni. Vse je storil en sam človek, razbesnjeni J.K. z Dola. Prejšnji večer mu natakarica ni postregla z alkoholom, za njim pa je zaklenila vrata. Očitno je hotel priti nazaj v lokal. Po besedah očividcev je z glavo razbil dve šipi, z nogami vrata, vzel iz njih šipko in pregnal goste lokala, ki so bežali skozi stranski izhod. Potem je začel razbijaški ples. Razbil je izložbena okna, skoznje zmetal stole, mize, videorekorder, HIFI stolp, blagajno, na tla je vrgel avtomat za kavo, televizor, razbil je vsa ogledala in vitrine, steklenice, s kozarci pa obmetaval vsakega, ki se mu je hotel približati. Umirili so ga šele policisti. Lokal, ki ga ima v najemu zasebni obrtnik, je popolnoma uničen. Hitro ocenjena škoda je več kot 2 milijona tolarjev. Kaj je gnalo mladega J.K. v uničevalni bes, bo verjetno ostala uganka. Fant je sicer znan kot uničevalec, saj se je doslej lotil že večih lokalov. Tokrat je presegel vse meje. Sicer pa je bil to res črni petek na Dolu in v okolici. Na Kalu je razbijal in se tepel s policisti ubežnik iz zapora, v Sedražu pa so v velikem pretepu razbili tamkajšnjo gostilno in se stepli tako močno, da je nekaj udeležencev pristalo v bolnišnici. M.P., Foto: Branko Klančar PROMET 17. novembra je na- kdano prijavila prometno nesrečo M.Š. v Trbovljah. Izven prehoda za pešce jo je zbil tovornjak in jo lažje poškodoval. 17. novembra ob 15.10 uri je J.Z. z Dola vozil avto proti Dolu. Na Brnici je zaradi vožnje preblizu desnemu robu cestišča in vpliva alkohola oplazil pešca F.P. iz Hrastnika in ga zbil. Hujših pooškodb ni bilo. 19. novembra ob 17.20 uri je S.Z. iz Makedonije vozil tovornjak s Aufbiks Zanimive reči se ne dogajajo vedno v gostilnah. A.A. iz Hrastnika je 17. novembra popoldne prišel v zdravstveni dom in zdravnika na vsak način hotel prepričati, da bi mu napisal napotnico za psihiatrični pregled (zdravnik A.A.ju in ne obratno). Ker zdravnik ni bil za kšefte, mu je vsega zmožni bolnik pričel groziti in se za začetek lotil zdravstvene kartoteke, ki jo je metal po tleh. Zdravnik je prosil za intervencijo, A.A. pa je može iz spodnjega doma pričakal sede v ordinaciji. Tujec I.N., ki je znan po razgrajaških nastopih, je v trboveljski pivnici 21. novembra pričel svoj znani ples. Spravil se je na goste, pa na stežno osebje, le na može postave se ni. Lotil se ga bo sodnik za prekrške. R.K. iz Zagorja je posadil 21. novembra na svoj moped dekle J.R. Med vožnjo je bolj kot naprej gledal nazaj in v Kotredežu blizu gasilskega doma je zapeljal kar naravnost v jarek. Nasvet: drugič naj si posadi dekle raje predse. Začel se je ples s petardami. Možje obljubljajo poostreno kontrolo. Nasvet: petarde v žep (ne prižgane, bo mama huda). priklopnikom po regionalki iz Trojan proti Izlakam. Zaradi prehitre vožnje po klancu navzdol se je vozilo v Orehovici prevrnilo na bok. Poškodb ni bilo, škoda pa je kar okrog pol milijona tolarjev. Zaradi nesreče je bil promet zaprt dobrih pet ur. 22. novembra zjutraj je J.V. iz Trbovelj z simco povzročil nesrečo v Litiji in pobegnil. Zaustavila ga je patrola PP Zagorje. Ker je kljub vinjenosti hotel nadaljevati z vožnjo, so ga pridržali do streznitve. 26. novembra ob 21.35 uri je M.Z. iz Kisovca pri lokalu Navi v Zagorju neprevidno prečkala regionalko izven prehoda. Zaprla je pot vozniku juga Z.S. iz Zagorja. Voznik se je umikal in zaviral, vendar je kljub vsemu trčil v pešakinjo, ki so jo hudo poškodovano prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Kradejo kot srake V noči na 16. november je neznanec odmontiral iz juga 55 v bližini lokala Kum v Zagorju prednjo desno luč. Policisti so se pogovorili z znano skupino mladoletnikov iz Zagorja, ki so v minulih štirinajstih dnevih večkrat vlomili in kradli, predvsem cigarete in razno jedačo. Iz trgovine Center so 16. novembra ukradli 11 tisoč tolarjev in nekaj pijače. Storilce so čez nekaj dni odkrili. Gre za skupino mladoletnikov, ki betgajo od doma in se preživljajo s krajami. Policiste so obvestili, da je s parkirišča pred hrastniškim Rudnikom zmanjkalo kolo z motorjem. Tam ga je parkiral M.K. z Dola, ki je prišel v službo. Policisti so izsledili tatu B.H. z Loga, ki se je vozil z motorjem in ga odvrgel pri trgovini STP v Hrastniku. SE JE KONČNO ODLOČIL PONIMI! TRŽIŠČU TUDI PC- KOMPATIBILNE LASTNEMU IBM STANDARDU Postanite tudi vi lastnik (uporabnik) WEARNES računalnika. Pridružite se tudi vi nekaj tisočim kupcem WEARNESOVE računalniške opreme med katerimi so tudi A BANKA, KOLINSKA, MK TRGOVINA AERO, RUDIS, ETOL, ČP DNEVNIK, EE IZLAKE, TKI HRASTNIK, design studio ARTELJE in mnoga druga "PC will be made in Singapore by manufacturing giant Wearnes" Dereck Lewis IBM managing director of Technology pic. PC DEALER 4 MARCH 1992 ORIA pa vam zagotavlja konkurenčne cene in takojšnjo dobavo. Izkoristite ugoden nakup! ugledna imena. CENE NEKATERIH MODELOV: COMUNE 286-16 1MB RAM, 40 MB HO VGA MONO 1.305 DEM BOLDLINE 386SX-20 SP 1MB RAM, 40 MB HD, VGA MONO 1.545 DEM BOLDUNE 386-25 BOLDLINE 386-33 BOLDUNE 386-40 BOLDUNE 486-33 UGODNI PLAČILNI POGOJI (leasing, kredit...) Informacije: ORIAd.o.o. tel.: 0601/61-477,61-111, 61-149,61-235 in v poslovalnicah MLADINSKE KNJIGE TRGOVINE: Ljubljana: 215-358,150-159, 301-636,224-121,210-370, Novo mesto: 23-582, Sl. Gradec: 42-071, Domžale: 721-405, Maribor: 27-487, Celje: 21-236, Ptuj: 771-547, Žalec: 713-203, Velenje: 853-371, Zagorje: 61-061, Kranj: 211-231, Tolmin: 81-325, Koper: 37-238. s.,-., /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1992 S' Banka Zasavje d.d., ,:c ljubila Uč-Kfc Trb0\ s000006275-21 COBISS o KMALU TUDI v Ljubljanski banki - Banki Zasavje d.d., Trbovlje c W:\nmsm !» .V. LB KARTICA Wr- ti a ■ -A i s -- 11- f : ; : : 4 ; -, ; a < :w. <■/ aA A : C ................ „ c ììtthlmV't.U.z b&nhiz LB KARTICA, kartica z ugodnostmi, kakršnih ne zagotavlja nobena druga kartica pri nas. jubljsiteLs E iruilpiull lli|l x:::: ' stroški opravljenih nakupov se plačujejo le enkrat mesečno to pomeni, da vam je pri vsakem nakupu zagotovljen odlog plačila od nekaj dni pa do enega meseča. ' H;: - aaaaa,- - poravnavanje obveznosti Je urejeno prek trajnika na tekočem računu to pomeni, da Š plačevanjem obveznosti za opravljenje nakupe ne boste ; ‘■aax\aa imeli nobenih sitnosti ali dodatnih obveznosti. - sami boste lahko izbrali dah v mesecu, ko boste poravnali stroške opravljenih nakupov. to pomeni možnost med 8., 18. in 28. dnem v mesecu, ko bo banka opravila LU jJUt 1 IVttl 1 1 tUZJ iUjI I I IV-V.I , i U. lil Z-vJ • L-lllv-lll V l I lv_ OC. V- U, L/U uai n\u upiimui .. C i ; placitets: tekočega računa, kar zopet pomeni, da boste plačevanje stroškov i ;. : b'ùrtU'ù idealno prilagodili svojemu plačilnemu dnevu oziroma vsem dohodkom in izdatkom. ,c. LB KARTICA, kjer vaš podpis velja kot denar, KMALU TUDI v Ljubljanski banki ' Banki Zasavje d.d., Trbovlje. UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek............................ mesto.......................... poStnci St.......... ulica.......................... telefon............. datum......................... lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ■proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) OBVESTILO Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.