Leto LXX. št. 81 Ljubljana, sobota it. aprila 1937 Gena Din izhaja a vsak dan popoldne, izvzemaš nedelj« m praznike. — inaerats do 80 pettt Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratl pettt Din 4.— Popust po dogovoru« taseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva allea fttev. ft. Telefon: 81-22. 81-23. 81-24, 81-25 ln 81-28 Podrutnice: MARIBOR, 8trosemayerjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon it- 26 — GELJB, celjsko uredništvo: HI msainsjiiijins unca 1, telefon at. 66; podružnica oprave: Kocenova uL 2. telefon it. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 hranilnica t Ljubljani it. 10.351 Nove krvave borbe v Španiji: Vladne čete na vseh frontah v ofenzivi Nenadna ofenziva vladnih čet pred Madridom je presenetila frankovce, ki so se morali umakniti iz svojih močno utrjenih postojank — Vladne Čete so prodrle že v provinco Badajos, v Kataloniji pa so čete generala Franca obkoljene, dočim je frankovska ofenziva na baskliki fronti v zastoju Pariz, 10. aprila, r. Včeraj zjutraj so se docela nepričakovano pričeli veliki boji okrog Madrida. Tokrat pa madridske čete niso čakale, da jih napadejo frankovci, marveč so same prešle v ofenzivo. General Miaja je izkoristil ugodno priliko. General Franco je namreč znatne oddelke svojih čet odpoklical izpred Madrida in jih poslal na pomoč generalu Molli na baskiško fronto. Postojanke frankovcev so bile zaradi tega znatno oslabljene. Madridske čete pa so z vso silo navalile na postojanke frankovcev in dosegle zelo važne uspehe. Predvsem so zavz ele močno utrjene postojanke frankovcev okrog vseučiliškega predmestja, za katere so se poprej vršile krvave borbe, a brez uspeha. Frankovci so bili z napadom vladnih čet iznenađeni in so po večurni borbi pokazali pete. Vladne čete so pregnale frankovce tudi iz postojank na Časa de Campo ter vse do Carabanchela na jugu. Gre za položaje, ki so jih frankovci cele mesece utrjevali in jih spremenili v prave trdnjave. Če bodo madridske čete vzdržale v tem zaletu in še bolj pritisnile na frankovce na tem odseku, potem bi mogla Imeti ofenziva vladnih čet usodne posledice za generala Franca in njegove zaveznike. Četudi je dobil general Molla z madridske fronte velika ojačenja, je njegova ofenziva v popolnem zastoju. V teku včerajšnjega dne so čete generala Molla le z največjim naporom vzdržale naval Baskov, ki nenrestano napadajo. Čete generala Molle so zelo utrujene in ne bodo vzdržale, če bodo Baski, ki so dobili znatna ojačenja, še nadalje tako ljuto napadali. Vladne čete so dosegle važne uspehe tudi na fronti pri Pozohlanci. Vladne čete so prodrle do meje pokrajine Cor-dobe in že korakajo v provinco Badajos. S tem so dosegle zvezo s četami na fronti pri Estremaduri, kar bo zelo olajšalo nadaljnje ofenzivne operacije na tem odseku. Splošen napad madridskih čet Madrid, 10. aprila. AA. (Havaa): Boji, ki so se pričeli včeraj okrog Madrida, Imajo vse znake splošnega napada. Republikanci so napadli nasprotne pbstojan-ke na vseh točkah. Napad vladnih čet se razvija z uspehom. Opolnoči so napadli okrog Carabanchela ln pred vojaško bol-nSsbjoo. Ob četrti uri zjurrai sovražnik ni mogel več držati svojih postojank. Nafto so re^Dirbliiknniske čete ravedle nepo-■redne napade na Časa de Campo. Ob treh zjutraj je bil napad v polnem razvoju. Po večurnem krvavem boju so republikanci zavzeli precejšnje ozemlje na drugI strani jezera Časa de Campo. Popoldne je boj nekoliko popustil. Po dobljenih informacijah je sovražnik demoraliziran in se nahaja na nekaterih postojankah v sila kritičnem položaju. Vseučffižki okraj odrezan od zaledja Madrid, 10. aprila. AA. Havas: Snoči ob 20. uri je izjavil general Mlaja: Nasa armada se bori dalje. Nase čete so popolnoma obkolile vseučilisko predmestje in uporniki nimajo več zveze z glavnimi fran-kovskimi oddelki. Položaj na baskiškl fronti Vitoria, 10. aprila. AA. Posebni Hava-sov dopisnik pri Francovih četah na ba-skiski fronti poroča: Po zaupnih vesteh m več dvoma, da so vladne čete zbrale vse svoje sile ob cesti, ki vedi iz Duranga v Bilbao. Ob cesti so namreč višine, ki jih je lahko braniti. Zato je verjetno, da nacionalisti ne bodo naleteli na odpor, dokler ne pridejo do vznožja te gorske verige. Glavni oddelki vladnih čet že morajo biti na tem gorovju Zdi pa se tudi, da je letalstvo zelo zavrlo nacionalistične načrte na tej fronti. Akcija vladnega letalstva Madrid, 10. aprila. AA. Havaa: Uradno poročilo letalskega poveljstva pravi: Nase letalstvo je včeraj izvršilo naslednja dela: Od 6.30 do 7. ure so nasa letala leteč nizko obstreljevala postojanke od Ga~ raditas do Časa de Campo. Od 7.10 do Sds) 90 nasa dvomotorna bombna letala g&Saafeil obstreljevala iste postojanke. Nato je do 8.15 deset bombnikov obsipalo iste postojanke z ognjem iz strojnic. Okoli 8. ure se je za.čelo bombardiranje krajev južno od Garaditasa. Ob S.15 so se dvignila lovska letala, ki so izvršila več izvidnih poletov nad vsemi bivališči južno od Madrida. Ob 10.30 se je začelo koncentrično bombardiranje iz letal vseh postojank se- verno od Garaditasa. Od l?.2u do 1140 so naši dvomotorni lovci izvršili izvidne polete nad Getafom, Legamosem in Se-senom. Ob 12.15 ^mo bombardirali Časa de Vecas. Ob 14.28 so se dvignila naša letalu in bombardirala železniško progo, ki vodi iz Madrida v Irun. Ob 17.15 se je dvignilo 10 bombarrierjev in zopet bombardiralo postojanke na Monte Garaditas. Naša letala so vsa ta dela izvršila v redu in brez izgub. Bombardiranje Malage Madrid, 10. aprila. AA. Ha vas: Vladna letala so včeraj bombardirala luke v Ma-lagi in zažgala in potopila en parnik. Bombe so zažgale tudi pet hidroavijonov. Vseh hidroavijonov je bilo v tem pristanišču osem. Nato so vladna letala bombardirala se več nacionalističnih postojank na jugu. Obkolitev frankovcev v Katalogi Valencija, 10. aprila. A A .Reuter: Katalonske čete so z naglim napadom zavzele zadnjo cesto, ki je vezala Huesco z ozadjem. V tem odseku so torej uporniki obkoljeni. Francova poročila Saiama.ica, 10. aprila. AA. DNB: Po vesteh nacionalističnih radijskih postaj so frankovci v več odsekih okoli Madrida odbili napade vladnih Čet. Hude izgube so imclr vladne čete pri Časa de Campo, kjer so pog-nale v borbo mednarodno brigado. Borba je trajala ves dan. Neresnične vesti o A za ni London, 10. apiila. A A. (Havas): Špansko poslaništvo v Londonu razglaša, da so vesti, ki krožijo o tem, da je Azana v Kataloniji interniran, smešne. Poročilo navaja, da je predsednik Azana v zadnjih tednih dal mnoge dokaze svojega delovanja. Zadošča opozoriti na močni moralni vtis, ki ga je napravil na špansko ljudstvo njegov govor po radiu. i Rumunski princ Nikola izgubil pravice člana kraljevskega doma ker se ni hotel odreči morganat&kertra zakonu z gospo Dolette, rojeno Dumitrescu, s katero se je skrivaj poročil pred petimi leti lUKAKESTA, 10. aprila, z,V poučenih romunskih krogih se Je le dolgo razpravljalo o morganiktičnem zakona princ* Nikole, Id se je 28. oktobra 1931 docela skrivaj oženil s gospo Dolette, rojeno Du-mltrescu, Sedaj je bfla ta afera dokončno razčiščena in se je moral princ Nikola odpovedati vsem pravicam in predpravicam člana kraljevske rodbine. Ministrski svet je včeraj dostavu kralja Karom poročilo o tej stvari. Poročilo navaja, da je bil skrivaj In brez pristanka kralja ter v nasprotju s civilnimi statuti kraljevskega doma sklenjeni zakon princa Nikole razveljavljen 7. decembra 1931 z odločbo vrhovnega sodišča. Princ Nikola je bil pozvan že takrat, da se odreče tej nezakoniti zakonski zvezi, ker se bodo morale sicer proti njemu izvajati sankcije po členu 13 civilnega statuta kraljevskega doma, ki določa, da izgube člani kraljevske rodbine, če se oženijo brez pristanka kralja in v nasprotju z določbami statuta, vse pravice, naslove ln položaje. Te sankcije pa se takrat niso izvajale, ker se je čakalo, da se princ Nikola odreče tej že-nitvi hi spravi zadevo v sklad z zakonitimi določili. Princ Nikola pa ne le, da se tej zvezi nI odpovedal, marveč Je z raznimi dejanji v javnosti pokazal, da vztraja pri svojem sklepa. Po polletnem čakanju Je nato ministrski svet 2. marca 1937 s posebnim pismom opozoril princa Nikolo na to nevzdržno stanje ln ga ponovno pozval, naj se odreče tej zvezi. Kakor ta, Je ostala brezuspešna tudi druga demarsa. Zato Je sedaj predložil ministrski svet kralja Karom podrobno poročilo o vsem tem in pred lagal, naj se izvedejo sankcije v smislu civilnega statata kraljevskega doma. Sinoči ob 8. se Je sestal v kraljevskem dvoren kronski svet, ki so mu prisostvovali tudi vsi člani vlade, voditelji političnih strank in kot zastopnik vojske —sjjal Bresan. Ko so proučili poročilo ministrskega sveta te vzeli na znanje Izjavo princa Nikole, da vztraja pri svojem sklepa, je bOo sklenjeno, da se Izvedejo sankcije v smisla člena 13 civilnega statuta kraljevskega doma. Princ Nikola Je s tem sklepom izgubil naslov princa in vse pravice in predpravice, Id gredo članu kraljevske rodbine ter je z današnjim dnem postal navaden državljan kraljevine Rumunj je. O tem je bilo danes Izdano uradno poročilo. Degrelle računa s porazom Kljub sUtti propagandi in bo ostal po vseh Van Zeelandn Bruselj, 10. aprila, tr. V belgijski pre stolnici bodo jutri nadomestne volitve. Pri teh volitvah al bodo pomerili moči socialisti in Degrellovi katoliški fašisti. Volilno borbo vodita v glavnem glavna kandidata ministrski predsednik Van Zeeland na eni ter Degrelle na drugi strani. Boj se vodi z vnemi dovoljenimi in nedovoljenimi sred- stvi ter je zavzela volilna borba tak razmah, kakorshega v Belgiji se niso doživeli. Reksisti širijo ne samo ponarejene komunistične letake, da bi diskreditirali v očeh javnosti Van Zeelanda, marveč izdajajo celo ponarejene socialistične, liberalne in konzervativne liste, da M presle- pili volilce in prikazali nasprotnika v kar najbolj črni luči. Kljub temu, da ima Degrelle vso podporo od duhovščine in velekapitala ter težke industrije, pa v njegovi okolici zelo pesimistično presojajo izid jutrišnjih volite/. Izmed 340.000 glasov, kolikor jih bo približno oddanih v Bruslju, bo po tej sodbi dobil Degrelle v najboljšem primeru 100.000 Degrelle sam računa s porazom in je danes izdal parolo, naj desničarske stranke, ki simpatizirajo z njegovim pokretom, oddajo prazne glasovnice, da na ta način oslabe njegov poraz. Popoln fi-asko je doživel Degrelle tudi na sinoćnjem zborovanju. Za to zborovanje so delali veliko reklamo in napovedovali, da bo Degrelle razkrinkal Van Zeelanda kot največjega lopova, ki zlorablja državno oblast. Toda nič takega ni vedel povedati Degrelle na shodu in je le očital svojemu nasprotniku stvari, ki so bile že davno ovržene. Zborovale! so razočarani zapustili zborovanje. Za jutrišnje volitve so izdani zelo strogi varnostni ukrepi. Vojaštvo Is' v o**1----- nosti. da bi preprečilo vsak morebitni poizkus motenja reda in mina. Belgijski nadškof obsoja Degrella Bruselj, 10. aprila. AA. (Havas): Nadškof msgr. van Rorv je objavil v listih izjavo, v kateri obsoja reksistično gibanje, njegove cilje in njegove načine politične borbe, ki jih smatra za državo in cerkev nevarne. Ta dogodek bo brez dvoma velikega pomena glede na izid jutrišnjih volitev. Pri zadnjem glasovanju je bilo katoliških volilcev 78.000 od 340.000 volilcev. Vplivni krogi te stranke so svetovali svojim volilcem abstinenco pri nedeljskih volitvah, ker so očitali van Zeelandu njegovo sodelovanje s socialisti. Izjava nadškofa nalaga na ta način vsakemu lojalnemu katoličanu dolžnost glasovanja. Jasno je, da bi bila vsaka abstinenca obsojena. Drago leto drage petletke v Rusiji ________ aprfla. b. V sklonih sovjetske vlade o gospodarskem načrtu za leto 1997 je skupna industrijska produkcija Sovjetske umje precenjena na 108 milijarde rabljev. V primeri s preteklim letom pomeni to porast za pribliano 20%. Stevfio »saga zaposlenega delavstva v vseh državnih obratih in ustanovah znaša 26.330.000 kar predstavlja porast za okoli 2% v primeri z lanskim letom. Produkcija leta 1936 se •'e v pr'meri s produkcijo leta 1935 zviša- « ■ssBssssssessssesssssssssssssamaix-^, Kupujte domače blago! Politični ot$o\nl(k Za fugoslovensk o-bolgarsho zbllžanje Dimitrije Stojanovič poroča »Javnosti« iz Sofije: Tudi tu se je vršil kongres Bolgarsko-jugoslovenskih društev. Osno\*ana je bila zveza teh društev. Na čelu te zveze je predsednik sofijskega društva Dimo Kaza-*ov. Zvezi je pristopilo 19 društev, kolikor jih je do sedaj ustanovljenih v Bolgariji. Zveza stremi za tem, da bi m to šteinlo čimpreje po\*ečalo in da bi se bolgarsko- Jugoslovenska društva razširila po vsi Bolgariji ne glede na ^likost in važnost dotičnega kraja. Pogodba o \*ečnem prija-teljst\*u in ideja zbližanja z Jugoslavijo sta biti v Bolgariji sprejeti z natveČjim navdušenjem in z vso iskrenostjo. Po tolikih grenkih izkušnjah so v Bolgariji uvideli, da je Jugoslavija edina država, na katero se lahko Bolgarska iskreno in varno narloni. Do\*olj skušenj je tudi bilo z izoliranostjo Bolgarije, z njenim osamljenim položajem, ki ji ni dal dihati, nego jo je nasprotno — davil. Naravnost navdušen sprejem so našle besede gospoda Kazasova, ko je v s\'ojem go\~oru pri ot\'oritvi akademije poudarjal dejstvo, da je bit pred dvema letoma v nevarnosti fzvoz bolgirrskega sadja, zlasti s\*ežega grozdja in to radi nezadostnega števila vagonov, s katerimi je razpolagala bolgarska železnica, in da je takrat dala Jugoslavija na razpolago Bolgariji za njeno uporabo dnevno 100 vagonov. To je storila Jugoslavija, dasi je vedela, da ji je Bolgarija v tej stroki glami tekmec na evropskem tržišču. Jugoslavija Je v tem primeru postopala narmmost džentlmenski in ni izkoristila težavnega položaja bolgarskega gospodarstva, da bi ne dala Bolgariji \-agonov in jo tako iztisnila x inozemskih tržišč. No, na kongresu bolgar^ sko-jugoslo\*enskih društev je bil iznešen še nek drug pojav, ki pa je neugodno učinkoval na kongresiste. V nekaterih krajih so se pojavili nasprotniki zbližan ja in bratstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. In ne samo da so se pojavili, nego so tudi zavirali snovanje bolgarsko-jugosloi'enskih društev. To dejstvo je bilo na kongresu objavljeno in pojasnjeno, ali končno so prešli na dnevni red preko tega poja\ra kot zadnji trzljaj one pošasti, ki je spravita Bolgarijo v vse nesreče, ki so jo doletele v teh 50 letih državnega življenja. Te ostanke je najti samo še v enem delu inteligence, v narodu, v narodni masi pa je to vprašanje že davno prečiščeno na korist bratstva. Zato se je na kongresu mnogo govorilo o tem, kako bi se omogočilo, da bi se tudi v narodni masi na kmetih osno\*alo čim več bolgarsko-jugoslovenskih društev. P rezident dr. Bene i in noše Soholstvo Ob priliki svojega bivanja v Beogradu Je prezident Češkostoi'aške republike dr. Edvard Beneš sprejel v s\*ečani avdijenci tudi pred stavite lje našega Sokolstva pod vodstvom prvega podstaroste Engelberta Gan-gta. V imenu celokupnega jugoslovanskega Sokolstva je izrekel presrčno dobrodošlico poglavarju bratske republike starosta Gangl, prezident dr. Beneš pa se je zahvalil za pozdrav v daljšem govoru* v katerem je poveličeval sokolsko idejo, podčrtal neprecenljive zasluge sokolskih borcev za osvo-bojenje in označil i'eliko pos1anst\*o, ki ga ima Sokolstvo ie izvršiti v svobodni naši državi. O tej avdijenci so poročali vsi listi, pred vsem tudi glasila JRZ, ki so podrobno in natančno opisala potek te zanimive avdijence. Edina izjema v tem oziru je glasilo JRZ za dravsko banovino »Slovenec«, ki je obenem tudi organ Katoliške akcije in Katoliškega tiskovmega društva. Samo »Slovenec« suvereno prezira ta dogodek, dasi je Sokol Kraljevine Jugoslavije s posebnim zakonom osnovana državna institucija! Hoteli smo to samo konstatirati, da naša javnost spozna v pravi luči gospodo, ki je pred par dnevi dajala tako lepe nauke drugim, kako je treba s kopreno pokriti vsa domača nesoglasja vzpričo odličnega tujega, četudi bratskega gost al Narodni poslanec v konhurzu »Obzor« javlja, da je nad imovino narod nega poslanca Rudolfa Pevca, trgovca v Ormožu, proglašen konkurz. — Rudolf Pevec je poslanec sreza Gornji grad. Kandidiral je na listi dr. Mačka. Njegova protikandidata sta bila Matija Goričar in Anton Zehelj, ki sta dobila pri volitvah okrog 900, oziroma 600 glasov, d očim jih je dobil Pevec 310* torej izmed vseh dandidatov najmanj. Kljub temu je bil izvoljen — radi nerodne stilizacije volilnega zakona, ki je bila pred volitvami znana samo nekater-nikom, ki so ta zakon temeljito preštudirali. Ko je tako Pevec po naključju postal poslanec* je takoj izkočil iz Mačko\*ega tabora, odšel v Narodno skupščino in se pridružil JRZ. Če se ne motimo, izgubi poslanec, ki pride v konkurz, tvoj mandat. V tem primeru bi prišel do mandata njegov namestnik. Siromaka Pevca očividno zasleduje zla usoda, ker ga je, ko je bil še trgo-vec v Mozirju, doletela enaka nesreča. Carlk, 10. aprila. Beograd 10. Pariz 19.775. London 21.5375, New York 439 875 Bruselj 74.06, Milan 23.150, Amsterdam 240.50, Berlin 176.70, Dunaj 81.20 do 81.90 16*3, Varam 83.30, Stran ? »SLOVENSKI N ARO D«, sobota, tO. aprila 1937. Stev. 81 Matineja Z. K. D. VELIKA POMORSKA KATASTROFA PREKOOCEANSKEGA PARMZKA „TIT ANICA" PRED 25 LETI v velefilmu Fritz Kortner, WUly Forst, Theodar Lom GRANDIIOZNEJ VIZIJE NEPOZABNE KATASTROFE NA MORJU • Danes ob 14.15 ln jutri, v nedeljo, ob 10.30 V KINU MATICI. Dopolnilni spored: ljubki barvasti fifan »HAVAJSKI PTIČKI«. Cene Din 3.50 in 5.50 Robija za razbojništvo Mlad pomočnik, Id je oropal svaka v Mestnem logu, obsojen na najnižjo po zakona dopustno kazen Ljubljana, 10. aprila Meseca februarja je trnovsko faro razburil drzen roparski napad na železničarja Ivana Škafarja. Neznan napadalec je ponoči na Cesti v Mestni log: z moćnim udarcem podrl železničarja na tla in ga oropal. Vzel mu je iz notranjega žepa suknjica, 580 Din ter z denarjem vred neke listine. Škafar napadalca ni spoznal v temi, spomnil se je pa, da je bil domov grede v gostilni prt Svetiču. Policija je osumila pečarskega pomočnika Emila Kro-Uča, ki je bil tistega večera tudi v gostilni 23-letni brezposelni fant je dejanje priznal. Včeraj popoldne ga je sodil senat petorice. Predsednik senata je bil s. o. s. Kralj, prisedniki pa sodniki Lederhas, Zi-gon, Brelih in Gorečan. Obtožbo je zastopal Branko Goslar, branil je obtoženca dr. SpUler-Muvs. Krožič, ki je bled, skoraj slaboten fant, ni bil preveč zgovoren v svojem zagovoru. Predsednik ga je obsul z vprašanji, na katere je fant prav kratko odgovarjal, kakor da ga je pred petimi sodniki sram pripovedovati podrobnosti o svojem zločinu. 28. februarja jo prišel zvečer v gostilno pri Svetiču in igral biljard. Pil je precej. Ko je opazil, da ima Škafar pri sebi večjo vsoto denarja, se mu je porodila misel, da bi bilo dobro, ako bi se polastil Skafarjevega denarja. Ta misel se je v njem razrasla in ga vsega prevzela. Sam je potreboval denar in svojemu dekletu, s katerem ima otroka, mora dajati nekaj denarja. Zjutraj je prosil mater, naj mu da denar iz prihrankov, pa mati prošnje ni uslišala, škafar je že močno vinjen, si je mislil fant, domov grede mu bom vzel tiste bankovce iz žepa, saj stari ne bo vedel, ali jih je izgubil, ali so mu bili ukradeni Pa še v žlahti sva, saj je brat mojega očima, si je mislil tudi, in tako je v njem dozorel sklep, da mora Se tisto nofi imeti fekafarjeve bankovce. Krožič je odšel iz gostilne pred škafarjem. Svoje popravljene čevlje, ki mu jih je čevljar prinesel v gostilno, je §e utegnil spraviti pri dekletu, potem je pa šel po bliznici proti šjkafarjevemu domu V Mestnem logu. Blizu doma sta se srečala. Skalar je kot priča izjavil, da je nekdo ob njem nekaj zagodrnjal, nato ga pa z veo silo udaril po glavi, da se je opotekel in padel čez svoje kolo ter izgubil zavest. Ko je prišel k sebi. se je z muko dotipal dO hiše in postelje, v kateri je zaspal, ne da bi vedel, da mu je ropar vzel ves laboratorij*, v katerem so orožniki našli sumljive priprave in kovine, zaradi Katerih je moral Anton na zatožno klop. Obtožnica mu očita, da je v svoji baraki prav spretno ponaredil 8 kovancev po 10 Din, katere je skušal razpečati v Sneberjih. Pri trgovki Neži Kos je kupil kruha. Dal ji je kovanec za 10 Din, trgovka je pa takoj spoznala, da ni pravi. Pri Marjeti Ložarjevi je zamenjal dva kovanca, pri trgovcu Se-nici je nakupil za 20 ponarejenih dinarjev blaga, pri Frančiški Remčevi v Sujici je kupil 2 1 Žganja s šttrimi ponarejenimi kovači. Kriv sem, je rekel Anton pred sodniki malega senata, ker sem razpečaval ponarejen denar, toda delal ga pa nisem. Dobil sem kovance od nekega potnika iz Ljubljane, kateremu sem prodal neke šablone za 100 Din. Ta neznanec mi je dal 8 kovačev in novec za 20 Din. Ako bi znal delati denar, bi bil bolje oblečen in bi drugače živel. Predsednik senata je prečital dolg seznam sumljivih predmetov, ki so jih našli v obtožencev! baraki. Našli so na primer sadro, kit, želatino, bakreno pločevino, rdečo glino, na kateri so se poznali odtisi, dva lijaka, neke kisline in kovine, skratka, trse je bilo sumljivo, kar je orožnikom pri preiskavi prišlo pod roko. Anton je pojasnil, da rad eksperimentira. Glede vseh sumljivih predmetov je vedel povedati, čemu so mu služili in zakaj jih je Imel doma. Antonova baraka je bila pravcata kemična tovarna, v kateri je izdeloval fi*tfld za čevlje, milo, smodnik in kdo ve kaj Se vse, morda tudi — denar. Domačini mu pravijo »žajfarc, vedo pa, da Anton rad tihotapi saharin, nabira pa tudi mravljinčja jajca in zdravilna zelišča. Sodniki so ogledovali ponarejene kovače in ugotovili, da so zelo dobro ponarejeni Ako bi imeli še pravi cvenk, bi bil še strokovnjak v dvomu, ali so iz državne kovnice, ali iz Antonove barake, v kateri tako rad eksperimentira. Sicer pa še ni gotovo, da so bili narejeni v Antonovi tovarni, izvedenci bodo morali še izreči svoje mnenje glede sestave kovancev in še nekaj prič bo treba zaslišati in je senat zaradi tega odloČil, da se razprava "proti Antonu preloži. POHUJŠANJE V BARAKI Mariji Vetrovi, ki je sedela s svojim biv-£em ljubčkom pred malim senatom, so popustili živci, ko so odšli sodniki v posvetovalnico, kjer so odločili, ali je Marija zvodnica in zapeljeval ka mladoletnih deklic. Marija se je začela krčevito jokati, nenadoma je planila na svojega bivšega fanta, ki je sedel poleg nje, in ga udarila s pestjo po glavi, potem se je pa za trenutek zbrala in sprožila iz svojih ust debel pljunek proti fantu, ki jo je obremenjeval. Pljunek je zgrešil cilj. V lahnem loku je šel mimo fantovega nosa in obtičal na mizi državnega pravdnika. Državni pravdnik se je zelo razburil. Paznik je prijel histerično Marijo in jo porinil skozi vrata na hodnik. Marija je bila oproščena, ker je bilo dokazano, da je bila čisto pijana, ko sta jo njen bivši fant in neki njen prijatelj privlekla v barako, v kateri je stanovala in spala tudi neka 13-letna deklica. Fant je bil pa obsojen na 3 mesece strogega zapora, ker je bilo dokazano, da je pregovarjal deklico k nečistemu dejanju. Fant se je pritožil, državni tožilec pa tudi ni bil zadovoljen, da je bila Marija oproščena in je prijavil revizijo. Mariborske občinske zadeve Marjbo-r. 9. aprila Zadnja občinska eeia je l>ila za občinsko groepodarstvo zelo važna. Uvodoma je mestni svet počastil opomin umrlecra carzanske- ga junaka dr. Ljudevita Pivka, nakar iO podal župan ohik-a čim prei razširi ;n izpopolni- Odobren ie tudi predlog, da se zsrrade v Pregljevi in Maklen'l da se bodo nabavile za Maribor nove ulične in bi^ne tablice, ki bodo rdeče z belim napteom. Na seji fo razpravljali tudi o načrtu za regulacijo skrega Maribora, Ta načrt predvideva ureditev pnsaž s prehodi od Slomškovega taga na Gosposko ulico od Jurčičeve ulice do Marijine ulice in pa zgraditev novega IBOStu pri Narodnem domu ter razširitev nekaterih cest in uli-c. Načrt ie bil odobren. Na dnevnem redu ie bilo tudi vprašanje skupne ureditve vojaških irrobov Gradbeni urad je že napravil zadevne nrčrte in bodo 6troški ureditve znašali 50.000 Din. S 1. aprMom t. 1. stopa v veljavo na ndnii seji sprejet? službeni red za mestne delavce, ki so sbdno zaposleni. Tako bo njihova začetna plača: kvalificirani T nolkvali-fcjrnni D 50 v*i ostal5 an oT^O D^n na um. Vsako tret> leto se 1xkV> njih^v: oT°jem-k; avtomn.tično rviSaK Za o%. SUoen slnž heni red Ko izdelan tudi za pocrodl ene uradnike MP za delavstvo in uradništvopa ustanovljen p<~s<*ben pokojninski sklad v katerega bo obo'na votirala veeio vsnto. Skupščina DNKID na Jesenicah Jesenice, 9. aprila. Društvo nameščencev KID je imelo v četrtek zvečer v Kazini glavno skupščino, katere se je udeležilo izredno lepo Število članov in članic. Predsednik g. Srečko Čop je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče, predvsem zastopnika ZDZN g. Ivana Tavčarja iz Ljubljane in prešel na dnevni red. V svojem poročilu je g. predsednik omenjal najvažnejše dogodke v letu. predvsem nameravano gradnjo velike stanovanjske hiše za nameščence, ki jo bo gradil P. Z. ter se spominjal med letom preminulega člana Franca Mušiča. katerega spomin so navzoči počastili stoje. Tajnik g. Peter Prevc je poročal, da šteje društvo 270 članov in članic, da je uprava imela 8 sej. prejela 173. odposlala pa 93 dopisov. Društvo je bilo v stalnem stiku z Zvezo ter z raznimi nameščenski-mi socialnimi ustanovami. Blagajnik g. stebih Mirko pa je poročal da ie dru-štvo imelo v preteklem letu 27.558 Din dohodkov in 23.577 Din izdatkov. Sledila so poročila o zobozdravstvenem skladu in hranilnem skladu, ki so bila z odobravanjem sprejeta. Revizor g. Mara Herman je poročal, da so revizorji med letom trikrat pregledali blagajniško poslovanje, ki je bilo v vzornem redu ter predlagal blagajniku in upravi razrešnico, ki je bila soglasno spre ieta, V novi odbor so bili izvolieni naslednji gg.; Predsednik in*. BaltiČ Franjo, odborniki: Plam Avgust. Finžgar Ivan. Arnež Peter. Božič Lojze. Velepl*1 Ivan. -2nldar Janko. Golob Jarko. Cerar Drago. ine. Rudeseh Alfred. Con Srečko. Prevc Peter. Stebih Mirko. Tratnik Franjo, Sušnik Matija in Tro jar Jan- ko. Namestniki: Kokalj Tone, Kuhar Avgust, Kobentar Albin; pregledniki: Mara Herman, Hafnar Ivan in Kučina Franc. Nato je povzel besedo zastopnik zveze tovariš Tavčar iz Ljubljane. V poldrugo uro trajajočem govoru je omenjal potrebo močnih delojemalskih organizacij ter poročal o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo. Omenjal je tudi o upravljanju premoženja PZ in o nujnem povečanju šlajmerievega doma, o ločenem bolniškem zavarovanju nameščencev in o drugih za nameščence zelo važnih vprašanjih. Za svoje stvarno, zanimivo in poučno poročilo je žel živahno odobravanje hvaležnih poslušalcev. četrt ure postanka Ljubljana. 10. aprila Kdo bi ne poznal doleujskih železniških zapornic, saj se ta motiv ponavlja čkorai v vseh dopisih z dolenieke strani Tol ko je le bilo pifcurenja. toda doseglo se ni nič. da - celo nasprotno Stanovalci his ob Do-len skj cesti, na Galjeviej in vsem tem okolišu blagi u jemo one l;udi. ki mj sli jo, da je železniška uprava ustrežljiva. Vendar je to samo en argumentum a cuntrario. Že pred loti emo pisali o teh prešmentanih rampah. Takrat bo pa še vsaj t ie t i. kj so se čutili kolikor toliko mlade, mogli preko tira. Prosili smo, prav tako kot danes, da naj bi se način odpiranja in zapiranja rampe izpre-menil. da bi ne bili primorani številni vo-zovL avtomobilistj pešci, tramvaj itd. čakati po 10 minut alj pa še več. da se jim odpro •»vrata« v Ljubljano in iz Ljubljane. Železniška uprava se je odzvala. Na zapornice je montirala mrežo tako. da nj mogel nihče ve<3 skozj in postavila še ograjo, tako da je slehern prehod nemogoč. I" bo j: j starki z Dolenjskega ne pomaga nieno jokanje, čakati mora, dokler ne pri-vozi mimo vlak, s katerim se je namenila edpeljati se. dasd bi prišla sicer £e pravočasno. Marsikaj bj znal povedati Zelezn'ški čuvaj. Koliko iib mora ta revež preslišaii za svojo borpo plačo. Saj ljudje ne vedo. da je on le žrtev poklica in da le striktno izvaja ukaze, ki jih dobiva z dolen ekejra kolodvora Da. to križišče da:je otrokom, ki hodijo zjutraj v šolo, prvi nauk o preklinjanju, o Zabavljanju in ustrežljivo*?ti. Tudi to je prspevek k vzjrol,- predmestnih otjok. Tudi mnogo nesreč eno že doživeli zaradi teb zapornic. Usti donebni semafor, ki naklanja svojo nlečo luč zvezdam na pebu, fie ponoči ekormj ne vklj. In ee ie mepriaV Smolo b; si upal trditi, da se železniška uprava od Sata do časa mejrle vesolj. Zapornice nso več nf>ve. zaleti se vanje tramvaj ali reoimo avto. Potem se pač napravijo nove na stroške ^neprevidnega* voznika. Tako so postnle z^i>oriiic^ ahvne, toda tudi strah za tramvaiske voznice in avtomol>jl:ste. ZamVlite si. drairi bravei: V]a.k oe>J.ie mimo. Sedaj se bodo zaporuiee dvkmite? Xe. zmotili sto >e. To se zjrodj drugod, ne pa. na Dolen ski cesti. Tu pa ostanejo zaprte in so vsj dialojri m*»d vozniki in Čuvajem od'frraio ponovno, dokler t^e čuvaiu res ne posreči dobiti kUj-tiia h čudodelne omarico, ki jo upravljajo z dolen skec^i kolodvora .. Da lahko ta ceremonija traj,a precej dol-ETo. je iasno. Ni nam pa fasnO, d.? more iti kako more traia*i recimo tako dol^ro kakor oni dan, ko so h.le zapornic-e zaradi vlaka, k} vozi tod mimo kvečjemu eno minuto, 'zaprte 15 minut. StanovnJei hiš ob Dolenjski strani ne prosimo več. temveč zahtevamo, da se preneha s tem terorjem in izigravanjem poti-pežljivosti. L. S. Vlomilec se ]e ujel Kranj. 9. aprila Rus Marija iz Pokojnice ie prijavila oro-ž-niški postaji v št. Vidu na Dolenjskem, da ie 20, marca po polnoč? vdrl vlomilec skozi okno v izbo ter odnesel zlato moško uro z verižieo, žem^ko srebrno uro. zlato žensko verižico, zlato navratno verižico z obeskom, zlat poročni prstan, zlat žeaski prstan- mo-Hci doujble prstan in 3 navadne ženske prstane v skupni vrednost} 6000 Din. Soseda Terezija Bresrar je videla zvečer, ko se je spravljala spat nekega moškega hodjt.i okrojr Rusove hvSo Za vJomHcem nekaj časa n; bilo nobeneera sledu. Včeraj popoldne pa fo prišel v trgovino zlatarja B. Ramrusa na »Stari poštj< tuj fant. ki je pokazal Ranjrusu zlato moško uto z verržico. Dejal je, da ie oboje dobil od očeta t-z Amerike, sedaj pa ie prišel v Kranj iskat službe in ker nima denarja, bi uro in verižico rad prodal. Prosil ie Ran-srusa. naj mu oboje oceni, kar ie Rancus tudi storil. Obenem pa je fanta osumil, z.Ia-sti ker ni imel eeboj nobene legitimacije, da ne more biti vse v redu i u da 5e zlatnina ukradena. Slučaj ie hotel, da je tedaj vstopil v Ranjrusovo trgovino žandarmerij-skj rx)dporočnrk Miloševič Vladislav. kate-rejra se je fant vidno prestra-sU MHoševič ie takoj sprevidel da so tu ukradene stvari in je poklical orožnike, da so fanta aretirali. Pri njem so nafil omenjeno uro z verižico zlat double moški pretan. enako žensko ovratno verižico z obeskom, 25 Din 'n drujre drobnarije. Orožniki so ugotovili, da je neznanec 28 letni Brejrar Jože r Biča. srez Litija in da je bil že predkaznovan. Brejrar je pri rasi išanju prihod v Kranj in nakup ure opisal sledeče: Včerai zjutraj ob 8 je s kolesom, izposojenim od Slaka Jožeta z Biča odrinil z doma proti LrubljarH. kamor ie dospel ob 11. Medpotoma 6e mu je pridružil še kolesar Kane Franc iz Pokornice, star 23 do 24 let, ki je prkšel tudi v Kranj, ki jer se je pa zgubil. Med Radohovo vasjo in Sv. Rokom. k;er sta rad,- klanca morala stopiti s kolesa, sta naletela na nepoznaneca kmetske^a fanta, ki da je Bresa«"ju ponudil uro m verižic v nakup. Zahteval je za obo-ie 500 Dm. končno sta se pa zedinila na ceno 120 Din. Brpcar nravi, da je prinesel od doma 167 D:n. Dame* zjutraj je prišla no njedra oro*"n;$ka patrulja iz St. Vjda na Dolenjskem ter odpel-«'1^ njesra in kolo t sebrM. da^ se na kraju vloma pojasni ves . potek dejanja. I Truplo Slavka Kosta-njevca odkopano Trzjč, ICarriU Naval je raznim nevarnostim, ki ao jim izpostavljeni, je ostalo pod Storžrtem ie vodno sedem ljudi, nameščencev tovarne >Pe» ko-:, podjetja >Runo< ter predilnice, ki pre* kopavajo plazišce, da bj odkopaij izpod plazu Se ostale tri žrtve strahovite katastrofe. Ko so včeraj spel ve* dan prekopavali zgornji del plazu, so se že ▼ mraku odločili prekopati anet! še ▼ prapi. kjer eo med prvimi našli truplo Vjnka Sarabona. Res so pričeli kopati pod vodstvom najemnika jrostilne vrh Ljubelja g. Ivana Gotlmajer-ja. ki je ie mnogo pripomogel k uspešnemu odkopavanhi trupel ponesrečencev. Kopali so dobro uro in naenkrat so na* leteli 6 metrov globoko v snejru na truplo, v katerem ao apoznalj 311eUifRa Slavka Koetanjevca ki je bil zaposlen v tovarni ?Peko« in ki ga je p4ai rajeJ med prvimi. Izkopano truplo, k,- je precej poškodovano na glavi, sicer pa dobro ohranjeno, so pre, nesli še zvečer v Lom, danes pa so ga prepeljali v Tržič, kjer bo jutri pokopano. I bovelj; Kregar a Fajdifa lz Kamnika; Oblak Gabrijel iz Dol. Logatca.; Peterlin Franc ia Presen j pri Kamniku; Vara* k Anton ia Domžal; Vrbnjak Kdvin ia Ljutomera; Zaveljćina Jernej iz Sv. Pavla pri Preboldu; Verhovc Anton iz Iraškega; Co-sić Martin ia Dol. Lendave; Kruppan Josip iz Ptuja.; Ambroži* Anton iz Borovnice ter poleg: teh &e vae one elektrarne, ki imajo za to potrebna poblastila. Mnogo krompirja na trgu Ljubljana, 10. aprila Splošni živilski trg danes ni bil mnogo bolj zaseden kakor navadno ob tržnih dneh, bilo je pa tem več naprodaj krompirja na debelo na Sv. Petra nasipu. Zdaj je najživahnejsa sezona za prodajo semenskega krompirja, zlasti Se, ker je sneg o veliki noci precej zadržal poljska dela. Sredi aprila začno saditi krompir tudi že na Gorenjskem, d očim je v nižjih legah že marsikje ob tem času posajen. Jeseni se mnogi meščani niso mogli založiti s krompirjem, ker je bil naprodaj na debelo le nekaj tržnih dni. Nekateri so pričakovali, da bo krompir cenejši zdaj, ker ga kmetje niso mogli mnogo prodati jeseni, a so se uračunalL Čeprav je bilo danes naprodaj izredno mnogo krompirja, da je bil zaseden skoraj ves Sv. Petra nasip nasproti splošnega živilskega trga. vendar je bila cena precej visoka, in sicer 90 par do 1.25 din kg. Pomisliti je treba, da je krompir naprodaj na drobno po dinarju. Semenski krompir so kupovali pred vsem kmetje. Značilno je, da je krompir vselej tedaj najdražji, ko ga kupujejo kmetje. Meščani ne kupujejo na debelo tako dragega krompirja, ko je na drobno skoraj cenejši. Kupčija je pa kljub temu zelo cvetela in več vozov krompirja je bilo prodanega že v prvih jutranjih u ralu Na zelenjadnem trgu je bil tudi naval in prodajalke so zasedle tudi te prostore, ki so bili prej določeni za sadni trg. Cene SO v splošnem nespremenjene. Dobro je bil založen tudi perutninarski trg", vendar ni bilo taksnega navala kakor prejšnji tržni dan. Posledice preozkih cest Radeče, 9. aprila Ka naših ozkih cestah smo imen zadnji teden kar dve prometni nesreči. Pred dnevi bo je peljal tukaj5n}i me^ar jt. Kukec proti Vrhovcrnu. Nasproti mu ie privolil velik papirniški tovorni avto. ki dnevno vovi papir v Zagreb. Konj jr Kukca ie Uk ob avtomobilu nekoliko odskooil. Zato se je prevrnil voz v obcestni jarek in pokopal pod sehoi ?. Kukca, Ponesrečenec se je moral zateči v celjsko bolnico zaradi notranjšla p >ško*Jb. Včeraj pa je na silno ozkem ovinku pred Likonom prjipeijal posestnik Cvelhar rz Podkraia voz drv prav v trenutku, ko je od nasprotne strani prfvozil druci tovorni avto iz papirnice. Kor ie na eni strani obzidje, na drujri na teče _ i>od cesto Sava. se nfcta mojrla voznika izogniti drug drugemu. Prj tem pa je avto zadel ob komia, ga precej poškodoval m mu zlomil Se rjrednio nogo. Zaradi tega so morali konja na mestu ubiti. Lastnik trpi ra-radi izgube edinega konja, občutno škodo. Elektroinstalacijska dela Ljubljana, 10. aprila Od Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani amo prejeli sledeče opozorilo: Elektroinstalacijska in elektrotehniška dela smejo po zakonu prevzemati in izvrievati edino-le koncesioni-rani elektro-obrtniki s svojimi prijavljenimi monterji, kakor tudi vse tiste elektrarne, ki imajo za to pravico. Dogaja se namreč, da oddajajo gospodarji elektroinstalacijska in elektrotehniška dela ose- bam-ftuftmarjem. ki niso opravičene prevzemati in izvrševati ta dela. Se manj pa imajo za to potrebno usposobljenost. Jasno je. da takšna šušmarska dela ne odgovarjajo vselej zakonitim predpisom in interesom oddajal ca, niti zanje nihče ne jamči, elektrarne pa takšnih del tudi ne smejo priključili. Posledica tega je. da imajo gospodarji takšnih del velike sitnosti in neprijetnosti, saj morajo v danem slučaju čakati na priklop instalacije po več mesecev in celo leto dni, na drugi strani pa imajo tudi dvojne stroške, ker morajo dela ponovno oddati opravičenemu elektro-obrtniku. Zato apeliramo na od dajalce elektroinstalaci jakih in elektrotehniških del, da oddajajo ta dela edino pooblaščenim elektro-obrtnikom. Elektroinstalacijska in elektrotehnična dela so upravičena sprejemati in izvrševati sledeča podjetja: Is Ljubljane: Arhar Alojzij. Bogataj Ivan, Brown-Boveri, Be-ko-Bergodac. Cerne Ivan, Elektroindustrija, Ing. Gabršček M.. Grilc Ivo. HavliČek Franc. Hebein Ivan, Janežič Leopold. Kolar Slavo, Kozič Aleks, Lovšin Viktor, Mihelčič Ivan, Narbeahuber Karel, Petrič Ivan. Perčinlič Franjo, Poljšak Tone, Voj-novič Tomo. Verbajs A., Ing. fttebi. Ing. Vrečko in TJnttas; lz Maribora: Dadieu Louis, Ilič Vladialav, Jugoelektra, Leben Martin, Mihorko Ivo. Rečnik Alojzij. Si-mič Gustav, ftprager Alojzij, Tichv Josip, PinteriČ Pavel, flkraber Oto; iz Celja: Ameršek Frane. Belak Franc. Dobrotinšek Tone. Korošec Konrad in Sever Josip: is Kranla: Janša Franc in SchilHng Drago; z Jesene: Marke« Jože in Pretnar Alojzij: iz Konjic: Pamleli O. In Turk Josip: Is Nove era mesta: Košir Frane in Ogrizek Josip: Bock Ignacij is SI. Bistrice; Jelen Ludvik lz Polzele; Klenovšek Jakob lz Tr- KOLEDAR Sobota, 10. aprila katoličani: Matilda. Ezekij. Jutri: Nedelja, 1L aprila katoličani: Leon I. Rada. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prisega in ljubezen. ZKD: >A 11 a n t i k« ob 14.15 v MaUcl. Kino Ideal: Ana Karenina. Kino Sloga: Kar hočete, matineja >Božanstvena zenac ob 14.15. Kino Inion: Allotria, matineja »Brez-smrtne gosli s ob 14.15. Kino Moste: >Peaem ga "a in Ekspres št. 6.« Kino Šiška: Frankensteinova nevesta. Tradicionalni ples L'drutenja ljubljanskih konzervatori*tov ob 20.30 v Kazini. Društvo r>Tabor« koncert ob 20 v Trgovskem domu. Bežigrajsko pevsko društvo koncert ob 20. v dvorani narodne sole za Bežigradom. Šentjakobsko gledališče ?Kdo je papa« ? (Bichon) ob 20.15. JNS organizacija za V od mat občni zbor ob 20. pri Kamnarju na Zaloški cesti 3. PRIREDITVE V NE DE U O Kino .Matira: Prisega in ljubezen. ZKD: Atlantik ob 10.30 v Matici. Kino Ideal: Ana Karenina. Kino Sloga: Kar hočete, matineja -Božanstvena Žena* ob 11. dop. Kino Union: Allotria, matineja »Brez-smrtne gosli< ob 11. dop. Kino Moste: -Pesem gauča< in ^Ekspres št. 6.< Kino Šiška: Frankensteinova neve«*ta. Ljubljansko strelsko okrožje občni zbor ob 9. v stekleni verandi kolodvorske restavracije. Zveza lovskih društev občni zbor ob 10. v OUZD. Vdrulenje uradnikov p. 1.1, stroke občni zbor ob 14. v dvorani hotela Metropol. Podmladek Jadranske Straže na mestni ženski realni gimnaziji akademija ob 16.30 v Kazini. Sokol I. mladinska akademija ob 15. v veliki dvorani na Taboru. Šentjakobsko gledališče -Kdo je papa« ? ob 20.15 Mestni dom. Predavanje arhitekta J. Neldhardta Ob 11. v Jakopičevem pavilionu. DEZURKE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 in Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. d si 1'se to, Icnr ni mogoče drugje, se Ishko zgodi v Trnovem. Trno\'o je znano po *i'f> Jih rodovitnih tleh, saj raste tam \-se, kar Si dobra gospodinja želi; tako zeljnate glave, puhla repa in »agfSVi, m/a Jr geniji. To slednjo trditev pač najbolj potrjuje žalosten dokaz nizkotnosti treh mladenk. Mnogi mimoidoči so opazili letake, ki jih je razposlala »Akademska zveza«, da opozori ljudi na prvi prihod dr. Fd\'arda B&ncŠa, predsednika bratske republike v našo drža vo. J.etdk je sam po sebi nedolžen, saj samo vabi, naj bi se v znak velikega trenutka izobesile zastave. Mnogi so letak prebrali. Ko sem odhajal od jutranje službe božje, so tri mladenke, dve obrtniški hčerki, ena pa poseča trgovsko akademijo, potrgale letake. To *o fore; mladenke, ki so že pri polni zavesti in lahko odgovar},*-jo za svoja dejanja. Ne smete si torej misliti, da vam mislim pripovedovati kakšne njihove moralne pregrehe, ne. Samo to, kar ni v skladu s prihodom predsednika dr. Beneša. Za trganje plakatov se ne more angažirati narodna mladina, ki se zaveda s\*o\ega obstanka in ki naj s takim početjem pokasc svoj značaj. (Ne mislim bičati njih slabih Mstnnsti in tudi nisem policaj, da bi se Zm nimai za njih prestopke). Toda tisto, za kar se navdušuje \msa ostala izobražena mladina, naj se pusti pri miru. Če jim končno ni po volji, da si je »Akademska zveza* dovolila prilepiti tako pomembne letake na cerkven zid, naj to /invio demonstrirajo. Za kar se eni navdušujejo* naj puste pri miru, saj se tudi v nasprotnem primeru Izhko zgodi, da bodo jeli tudi njim trgati plakate, ki so jim n'eti. V vsem tem se vidi, da je del slovenske mladine še daleč za luno. S tem kažejo sovraštvo do samega sebe. saj če hočete, trgajo s\'oje meso raz sebe. Slovan bili, to je nečastno za sedanji čas. Delati za slovansko idejo je menda tudi greh. Hvala bogu, da ni \*sa mladina takšna. S takim početjem manifestirajo jugoslovansko edinost in pokažejo s\*oje odkritosrčno stremljenje za slovansko vzajemnost. Poučiti našo mladino o \Tednosti lete bi bilo morda koristneje od tistega, kar počenjajo. B. Z. Z Jezice — Praki»čno škropljenje sadnega drevja. Jutri bo na šolskem vrtu na Ježic< praktično škropljenje sadnega drevja z are&inom. bordočko in kalifornijsko brozgo. To važno sadjarsko opravita prod cvetnjo sadnega drevja pa ponovi podružnica SVi> prihodnjo nedeljo 18. aprila ob 10. v Črnučah, zbirališče ob črnuškem Gasilskem domu. Zanimanje za podružnico «talno rasle, atevi« lo članov se je od Unskih 64 dvignilo žena 94, 2e sedaj se vidi v sadovnjakih in vrU nih gredah koristen učinek pridnega delovanja podružnice SVD. Parletno nadaljevanje tega dela bo šele pokazalo pravi smisel m uspeh delovanja podružnice SVD, ki bo prav gotovo postala naša največja in najkoristnejša organizacija. ^— Pasje takse. Kakor v sosedni Ljublja. ni, tudi pri nas z največjo nejevoljo ko« menjtirajo odredbe ooRnekcga odbora o pasjih taksah. Pri nas, kjer se potikajo daaev no cele trope sumljivih ljudi, bj pač* morali pustiti pse neobdavčene. Če pa že pri psih iščemo dohodke za občinsko blagajno, naj ae vsaj psi, ki niso priklenjeni, ne označujejo za luksuzne. Ko je za preganjanje zmanjkalo ČloveSceca materiala, so menda zdai nsi na Tratil Kar jih ne bo spravila na drugi svet pretirana takaa, jih bo pobila puSka brezobzirnega lovskega čuvaja. Stev. BI »SLOVENSKI NAROD«. ■***&. 1«. narfe ttST. Stran 3 POHITITE . wn,^«. 14* in IS* aprila t« h # Veliko tzbero Številk Vam nudi Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova« Srečke dobite tndl s oglasnem oddelkn »Jutra« • Seicnburgovi oiict Zakaj naša mladina hira? Nevarnosti in težkoče v nesrečnih družinah in v težkih socijalnih prilikah doraiča]o£e mladine Ljubljana, 10. aprila V četrtek zvečer je predaval v okviru vzgojnih tečajev za starše, ki jih prireja Pedagoško društvo v šišenski feoli mestni zdravnik dr. Franta Mis o nevarnostih in težkočah pri duševnem in telesnem razvocu mladine. Predavalnica je bila docela zasedena, v večin,- so bile mlade matere, ki jim je usoda otrok, ki so iih rodilo v trpljenju, prva in naivečja skrb. Usodo vsakega naroda določi število in kakovost narodovega zaroda Kakor je obvezno Šolanje, tako naj bi bila obvezna tudi zaščita zdravja šolske mladine. Nti zdrav-,a veda govori o posebnih >bole7mih K>"^ke dobe*, ker se prav nekatere bolezni pojavljajo ravno Dri šolski mladini, žal aasa zakonodaja za zaščito dece še ni taka, kakor v Am^Tjki. Angliji rn Franciji. Zdravje otroka zavisi že oot::o v podobno kVniko. kjer bodočo mater t^^^Mito proi?čejo in vi povedo, kako mora živeti med nosečnostjo, ker je tudi to važno za zdravie in razvo; otroka. Pokličejo tudi moža jn ga pouče, kako raj ravna z žerjo za Čaea nosečnosti. Pri na** nosijo matere otroka pod srcem dostikrat v strupenem okolju ob očetovih očitkih. Ko se otrok rodi. pride sestra z dečVe klinike, dorašoajoči otrok 8 slabimi navadam} pa pride v posebno kliniko za odpravljanje slabih navad pri otrocih. Ko ie ameriškj otrok goden za šolo. gre z veselem v šolo. v kateri ni prenatrpanih razredov in se učitelj lahko posveti individualni vzgoji otrok. V soli je zopet ves čas roj nadzorstvom zdravnika, kj srrokovnja-?ko opazuje razvoj vsakega šolarja kor v«, da so tako-zvanj lenuhi m maainadar-jeni največkrat samo boln-* otroci. Starši so zlasti premalo poučen j o stropih zakonih podedovanja ki kažejo, da se i«*ebno hitro in močno podedujejo ravno-negativne telesne io duševne lastnosti. Nase oblasti zahtevajo preizkušnje in izpito aa primer za izvrševanje šoferskega poklica, ne zahtevajo pa tudi >izpitac od bo-h mater in očetov kajti pravice bjti oče alj mati nima vsakdo na svetu. Morda bi veljk odstotek mladeničev in mladenk ■■- !>bili za zdravo in pametno žjvlien'e. tko Ki jili ob pravem času poučili o neiz-pr^nih zakonih pogledovanja in mnoge eo-De in indjvMuulne nesreče bi preprečili e takim poukom. <~>rok se more duševno in telesno razvili samo v srečnem in družinskem okolju. >*fv-ečne družine so gnezdeča, iz katerih od • bo otroci prerano. Socialne razmere rar^dajo danes družino. Otroci prideio v ioto \i takih družin že s slabim* navadami : i navadno tudi že telesno in duševno okrnil, ker je otrok celota in ni morda sa-mo ena dvajsetina odraslega človeka, kakor navadno mislijo. Otrokove celotne indjv'du-riosti pa ŠoI.t ne more več v celota epre-v iijati. G predavatelj ie v obliki pravljice povedal kako se otrokom godi v šoli. kjer znajdejo v nepristen aro okolju v katerega pridejo iz družinskega, ki je pristranski. Godi se jim tako. kakor živalim v baj-" ;. od katerih je človek zahteval, da mo-• znatj vse in ne samo to. za kar so T larjeni in po narava sposobni. Raco je ta človek lz bajke uSl tako doJgo spretno hoditi, da ni znala več plavati, ko ie stopila v vodo. Orel ni znal več leteti ker se je učil samo plezanja. Zi\ali so bile izprijene in za življenje ne več sposobne. V naših šolah 6e torej premalo upoštevajo individualne sposobnosti otrok in odtod vsi neuspehi in nesreče. Otrok zastane ker nima uspeha, ker ne dobi v soli pa tudi doma prilike za uspeh ki je glavno gibalo v razvoju otroka Uspeh da*je tudi otroku vero v moč ter borbenost in aktivnost. Priliko za uspeh moramo dati otroku že v zibelki. Otrok, ki se mu je posrečilo prijeti za ropotulHco in z njo rožljati kakor ie to naredila, mamica, ie uspel in njegovo veselje je velikansko. Tj6pel je tudi otrok, kj ee mu je posrečilo zapreti škatlico, le nxi se ne znamo z njim veseliti tega uspeha, kj ie odločilen za duševni razvoi otrokov. V šolj dostikrat otroci nj-majo prilike za uspeh in zaradi tega se porodi v njih strupen občutek manjvrednosti Socialne razmere so ravno tako pogubne za duševno in telesno rast otroka. Lačen In neprespan ali tudj z obilico vsega dobrega pokvarjen otrok ne more v šoli uspevati. Huda krivica se godi otrokom v $o\\ ko učitelji presojajo uspehe jo neuspehe po zunaniin varljivju znakih in ne upoštevaijo socialne plati. Napačno ie tudi da so v razredu zl»ranf šolarji z različnimi inteligenčnimi spodobnostmi Maninadarteni otroci so kader, iz katerega se zbirajo asocjalnj kriminalni ljudje. Država izda milijone za policijo in sodni jo za vzgojo takih otrok 6e pa dosti ne zmeni. Amriežj imatjo posebne razrede za različno nadarjene otroke in zelo nadarjen otrok je deležen najboJiše vzgoje v posebnih zavodih četudi pride iz podzejnija. Pri nas odločajo o karieri boli tete in stric} kakor sposobnost. G. predavatelj je obširno govoril o vzrokih siabotnosti otrok Glavni vzroki so podedovan je, nehigienično in neredno življenje, doraščanj© v neprimernem družins-kem okolju, duševni konflikti, ki tih ima tudi otrok in ne samo odrasli pa nj nikosrar. kj bi otroku pomagaj premagati iih pomanjkanje neprimerna prehrana slaba telesna drža. V Ljubljani hira okrog 39% šolskih otrok zaradi slabe drže. ki ovira dihanje, prebavo fn povzroča živčne bolezni. Slabo zobovje in ustne bolezni so dostikrat v zvezi z duševno zaostalostjo mladine. Matere zlasti premalo pazio na takozvano »šetico«. to je zob. ki zraste v šestem letu in od katerega zavisi rast vsega zobovja. V Ljubljani ima 85 2ž šolskih otrok pok varjeno šestico. Premalo nažnip posvečajo staršj tudi mandel jem, kj so leglo bacilov angine katere posledica so hude bolezni: srčna napaka revmatjzem in ledvične bolezni Bolne mandel je je treba odstraniti. Nevarna je tudi otroška tuberkuloza. ker ie jetika sploh otroška bolezen, ki se začne z obolenjem pijučojh bezgavk. od koder preide v pljučne konice. Popolna jasnost je potrebna tudi glede spolnega življenja. Otroku je treba v primerni obliki povedati resnico takoj ko začne vpraševati o toh stvareh. Ne b^imo farizejski glede teh vprašanj, ki 6o dostikrat odločilne za življenjsko usodo naraščaja. Dolžnost staršev in ne učiteljev al? duhovnov je. da otroka o pravem času pouče o spolih io spolnem zivljenjju. Dramatska noviteta: Matura Izvrstna komedija, ki naj M jo šli gledat proiesorfl« dijaki in starši Ljubljana, 10. aprila. Pomlad se poslavlja, skezi široko odprto okno gledamo sinje modro nebo, a sad sveže zelenim g"03đom se v solncu s- ti cerkvica na Rožniku. Kmalu bo rcaznik Pt-tra in Pavla, pa matura in ko aec šolskega leta, V konferenčni sobi klasične ženske gim nazije ano (ki je v Ljubljani ni in bi mo_ ralo zato in še iz drugih razlogov ostati dejanje komedije v Dbbiingu pri Dunaju), a portreti bivših direktorjev po steni, biblioteko in dolgo, z zelenim suknom pokrito mizo. v tej sobi, v katero odmeva petje iz pevske sobe. se čuje jo telovadna povelja z dvorišča in prihajata sobice in zrak z Rožnika, se odigrala vsa ta lju_ bežni va, čeprav tudi bridko melanholična komedija. Najboljši sloves je prihajal z Dunaja o tej komediji v zadnji debi posebno uspeš nega dramatika Ladislava Fodorja. Precej pozno smo dobili slovensko uprizori, tev 2-Mature« in hkratu doživeli presenečenje: pričakovali smo duhovito dovtipno igro, na vso moč zabavno veseloigro, a gledali komedijo močne teatraiLke, pa tudi globoke življenjske melanholije, raz. očaran j a. brezupne monotonije, muk in trpljenja profesorskega poklica ter resi. gnacije staranja, Tcda v igri je tudi mno go tople ljubezni in razumevanja mladosti, vroče, oojeatne in krute, mnogo bistre kritika, ki zadeva učitelja brez pedagoške sposobnosti in čuta za mladino, pa cela vrsta imenitno kar iz življenja presajenih tipov oiličnih in slabih profesorjev in maturantk. Tako smo videli z --Maturo« vziic teatralnosti Ln nemogočemu dogajanju v vedno isti uradni sobi mnogo več kakor smo pričakovali. Vodilna ideja je lepa, poetična, značaji, izklesani, dasi enostransko tipizirani, vse dogajanje napeto, in Če so nekatere situacije prisiljene, na gimnazijah v resnici nemogoče ali vsaj zelo težko verjetne, je celota simpatična zelo spretno zgrajena ter te po predstavi odpušča domov t prijetni in zamišljeni melanholiji. Vedno nanovo moram zapisati besedo melanholija! Saj melanholija. Je temeljni značaj te prisrčne igre, a melanholija, ki ■se med solzami in vzdihi smehlja, vse razume hi vse odpušča. Dr. Dvornik, ravnatelj zgodovinar, doživi strašno razočaranje ter primerja končno svojo usodo m Se-neko, učiteljem Nazoraovim, ki ga Je dal lastili učenec umoriti. Tudi ta direktor je moral napraviti novo »maturo« in spozna, ti, da gre mladost vedno le z mladostjo. Ne spozna pa, tepec učenjakar, da ima v tovarišici, prof. dr. Ani Matetovi, sodelavki pri svojih učnih knjigah, bitje, ki bi mu dalo vso srečo. Tu je dr. čebula, profesor filozofije, ki stopa v pokoj razočaran, a veder, resničen poznavalec življenja, ta je dr. Vido-vič, prof. naravoslovja, srečen le v naravi in kadar more biti zopet kmet v gozdu in med živalmi; tu je zagrenjena stara devica prof. dr. Mozolje, zanikarna in strupena, ki najde šele po grdih konfliktih pot do srca svojih učenk; tu Je zdrava, naturna Brna Zorova, telovadna učiteljica, pa brezbrižna Šolska avtomata, samogoltj nika brez trohe zanimanja za mladino, štrk in siska. o njima pravi filozof dr. čebula bočno resnico, da bi Ju bilo treba nagačiti za Živalski muzej namesto hrčkov, soiv in veveric. In tu je končno prof. dr. Vrtač, velik matematik, a človek brez kulture, brez takta, brez srca Vsi smo ga doživeli in trpeli zaradi njega, ki nam je zagrenil vsem najlepših let ml ado? ti! Tu pa je tudi Katja Slaparjeva, 191et_ na maturantka, že cela žena in dama, ne. vesta, a jo Vrtač in Morcljčeva obdelujeta in mučita kakor amrkavko. Katjina afera zaradi izgubljenega koncepta za vroče pismo ženinu, disciplinska preiskava in sod ha pred profesorsko konferenco, borba ža njeno izključitev ali oprostitev je glavno dejanje igre. Prav njeni prizori so dramatski najbolj efektni, a izvečtna najmanj Živi jonsko resnični kakor je tudi boeumsfcoetni prlaor dr. MaCetovs salo lapc a nikdar ne realističen, L J. žtvljenjako verjeten. Sploh Je v igri marsikaj literarno lepega in dramatski učinkovitega, nad katerim pa človek. Id pozna življenje, maje glavo, se nasmiha pa vendarle ploska. Predstava v režiji Cirila Deosvca Je bila po inscenaciji in izvajanju izvrstna. Na ravnost občudujem produktrvnoet nate drame; pravkar smo imeli noviteto >Med štirimi stenami«, cela vrsta iger je Se naa lo igranih, a <*vo vam zopet resne novo. ati? drli Debevec Je predstavlja] tudi filozofa dr. Ceoulo f zakaj ne rajši f^fcula ko vemo, da imajo premnogi vidnejši Du_ najčani češke ali slovanske priimke ? > in ustvaril s tem nad vse simpatičnim hu_ manistem starcem zopet izredno posreće. I no figuro! Ta starec je živ kontrast Brn. čičevega Ga leta Prav posebno se je odlikoval a svojo močno živo kreacijo dr Vrtača Gregorin, prvovrstno karakterno umetnino, ki postavlja uatvaritelja med nase dramske pr vake. Kabinetno figirro 1e ustvarila po začet, nem tipanju zopet Nablecka 8 svojo Mo. zoljčcvo in zlasti prizor sprave 9 Katjo je bil vreden vse občega pri znan 1a Bolta rjeva kot res i pni ranka Gabrijelčičeva ko* telovadna učiteljica. Drenove« kot naravoslovec a premalo kmet. Jerman ln Plut kot profesorja pl'tka egoista in avtomata pa končno originalni Šolski sluga (brez vzroka in stvarne možnosti po stari Šabloni zmeraj pijan) Danefi so zanimivo, živo in krepko zasnovane osebnosti, dasi še ne dozorele Semkaj spada tudi prav srečna epizoda Slavčeve z gojenko Vcglar jevo. ki dokazuje prav dobro uporabnost te igralke. Nazadnje pa Se dve glavni osebi- direktor ki se zaljubi v prebrisano gojenko. a končno spezna. da je zašel na led, ter ta gojenka Katja Tsrrata tu Le var ln Anic* Levarjeva. Kajpak je me) Levar več odlično podanih in uprav doživetih prizorov, toda nekai tudi manj prepr^čevamih spočetka na prazno retoričnih proti koncu celo medlih. Ni vse za vsakogar; zasedba vloge je zgrešena. Naš Levar je lev ne bacek! Vesel sem bil Anice. Prinesla Je mnogo novih barv ln potez ter se vidno dvignila s svojo Katjo Vloge je izvajala vrlo inteligentno, igralski dokaj okretno, toplo in jasno. Le v konfliktih z Vrtačem in Mozcljčevo ie pretiravala Grobost nI ener gičnost, predrznost ni odkritosrčnost. Der Ton macht die Musik. Pa tudi prijatelj je tukaj prekoračil meje reali?t:čne verjet-nesti. V celem je Anica Levarjeva ponovno dokazala svejo uporabnost, velik igral-ski talent in razveseljivo sposobnost za najlepši razvoj. Komedija je žela pri občinstvu živo zanimanje, igralci in igralke pa so bili deležni po vseh dejanjih obilo zasluženega aplavza in tudi cvetja. Fr. G. Ob dragi obletnici Ljubljana. 10. aprila. Jutri bo dve leti, odkar je za večno zatisnil oči kava mar in restavrater Fran Krape«, Dve leti ni debričine Frana Kra-peša več med nami. Dve leti Že gospod živeli, ki je imel toliko prijateljev in znancev, ne obdaruje več siromakov, ne podpira narodnih društev Ln ne zabava svojih gostov. Najbolj ga pogrešajo Številni reveži, ki so hodili k nJemu skoraj v trumah, ker so vedeli, da jim dobra roka gospoda živeli ne bo odrekla dara in miloščine. Pogreša ga tudi Zvezda, ki Jo je ljubil kakor otrok m za katero Je vse žrtvoval. Ljubil Je svoj vrt, katere, ga je preuredil in okrasu, da Je postal ponos mesta m najprijetaejše ehajalidče »Ltfufalj anoanov. Zdaj, ko se narava prefcuja ▼ pomladnem bratenju, se spommjamo dobričine Frana Krapesav ki Je sel v večnost v zeleni pomladi, preden Je mogel zopet okra. siti kavarno in vrt 3 cvetlicami in zelenjem, kakor leta in leta vse prejšnje pomladi. Obranili smo ga v lepem spominu, na onem svetu pa naj mu cveto večne cvetlice, katere je na zemlji tako ljubili Popravek Z ozirom na Vašo notico, ki ste Jo objavili v soboto, dne 27. marca 1937, štev. 70, na strani 3., stolpec 1, 2 spodaj in 3, 4 zgoraj pod naslovom >Ovire stavbene delavnosti v Ljubljanic, Vas prosim, da v smislu § 26. zakona o tisku objavite v Va-Sem cen j. listu na istem mestu in v enakem tisku sledeče uradno pojasnilo oziroma popravek: >Navedbe pisca o visini trošarin, ki naj bi ovirale gradbeno delavnost, so napačne in pretirano visoko podane. O tem se vsakdo lahko prepriča iz določb Uradnega lista 26a/37. ki napram določbam leta 1936 glede gradbenega materijala niso izpreme-njene. Mestna uvoznina na stavbno gradivo je bila v visini, ki jo predpisuje uvozni ris k a tarifa, odobrena po ministru za finance za proračunsko leto 1937^38 uvedena Se s r»roračUTv>m za leto 1930. Le tarifna postavka 46s (cement) se je Si 1 tono cementa a proračunom aa lato 1835* 1930. Z inkorporacijo okenskih občin aa bila inkorporirane z malo izjemo vse okoliške opekarne ln gramozne Jame. S tem Je odpadlo vsako plačevanje uvoznine In Je uspela mestna obema samo v proračunskem leta 1936-37 nad Din 290.000.— na dohodkih od uvoznine. Ki res tedaj, da ovira mestna občina z uvoznino stavbno delavnost in da pobira od vagona cementa Din 300.— uvoznine. Res pa je, da Je uvoznina na cement tata, kakor je bila uvedena v proračunskem letu 1935-36 Pisec članka ne razlikuje občinskih taks od državnih Prve niso občutne in tudi niso bile nanovo vpeljane, pač na so dru tre, zato je treba zadevne pritožbe nasloviti drueam. Težav pri lzposlovanju gradbenega do-vollenla ni torej kriv postopek gradbene oblasti. Težave si povzročaio prolektanti sami. ako ne upoštevajo zadevnih stvarnih predpisov gradbenega zakona in pravilnika. Držati se le tore i gradbenera zakona, ministrskih navodil glede gradbenega pravilnika ter okrožnic fn pozivov, ki se izdajalo na podlagi frradbeneea zakona in pravilnike. Le tako bodo takoj odpadle težave. Proti Izdali tukaisnjih odlokov 1e itak vedno odprta možnost pritožbe na višjo instance. Z 0*1**^im *no8fovanjem Predsednik* Dr. J. AdlesJC Pogajanja brez uspeha LJubljana, 10. aprila. Včerajšnja pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v stavbni stroki Se vedno niso prinesla odločitve. Prišlo je do naslednjih sklepov: 1. Zastopniki delavstva in tesarskih podjetij vztrajajo nepopustljivo vsak prt svojem predlogu glede minimalne mezde. 2. Zastopniki delavstva vztrajajo pri svojem predlogu za določitev minimalnih mezd kakor so predlagali pri zadnjem sestanku. 3. Zastopniki delodajalcev vztrajajo v glavnem pri svojem predlogu za določitev mezd. a z naslednjimi pripombami: a) začetna mezda delavca v Ljubljani naj znaša 3.25 din na uro; b) mezda mladoletnih delavcev izpod 18 let starosti naj znaša v Ljubljani 2.50 din; e) sedanje višje plače od predvidenih minimalnih mezd se ne znižajo, izvzemši primerov po § 239 obrtnega zakona, dokler ni končano delo na tisti stavbi; podjetja Jamčijo, da bodo imela zaposlenih najmanj 30 odetot. delavstva posameznih kategorij, računajoč v to stroko le delavstvo, ki dela v I. in n. mezdnem razredu za mezde, viSje najmanj 25 par. 4. Mezde za kamnolome stavbne stroke se urede s posebnim dodatkom, za kar pripravijo deJojemalake organizacije predlog. 5. Delojemalske organizacije bodo do vključno 18. aprila konzultirale svoje članstvo; končna pogajanja bodo 20. aprila, 6. Prihodnji teden izdela ožja komisija koncept celotne kolektivne pogodbe ter jo dostavi zanlmancem na pregled nakar se ▼ torek 20. aprila določi tekst pogodbe. Po včerajšnjih pogajanjih so razlike v predlogih obeh pogodbenih strank glede mezd Se celo večje kakor so bile pri predzadnjih pogajanjih. _______je, da tda kmečka mladraa sa koso obiti in industriji rsled slabih dasekih razmer na kmetih Ia nizkih esa kasetaksa pridelkov ter nliio v boljše Ia lažje življenjske poklice. Bsasska uprava bo nagradila najmerltf-vajia učenca Kuga Jožef s ia G robi jar ja Iva* na s strokovno knjigo, Torija AJojiiJa pa a knjigo za kroniko kmetskega doma Kmetsko nadaljevalna šola v Trbovljah Trbovlje, 8- aprila V nedeljo je tukajšnja Kmetsko nadalje* valna Sola zaključila svoje letošnje šolsko leto. Je to majhen jubiiej, za vodstvo in učitelje kakor za absolvente sode, kajtj le* 4m je preteklo 10 let, odkar deluje ta pre-konstna ustanova med naeisn ljudstvom. Kako koristno deluje ta Sola za naSa kmetska gospodarstva, se vidi zlasti v napredku kmeti] v okolici. Povsod, kjerkoli gospodarijo mladi gospodarji ali P° nrefujejo kmet* oka gospodarstva sinovi kmečkih gospodar* jev, « so posecali tečaje, se pozna vpliv Kmetsko nadaljevalne dole. Tudi letos jeab-soiviralo tečaj 18 mladeničev, večinoma kmečkih sinov m gospodarjev. Tečaji so se prirejali ob nedeljah, preko tedna pa ob večernih urah in sicer v zimskih mesecih, ko ie ni toliko poljekega dela. Mladj tečajniki so sledili predavanjem t največjim interesom. Snov predavanj je ob-segaAa najvažnejže pridobitve in napredek v kmetskom pospođarertvu, zlasti pa so ?e tečajnikom predoče vale napak© pri kmetijskem gospodarstvu ter dajala navodila za odpravo m zboljšanje. Poučevalo se je pred* vsem nazorno in lahko umljivo s pomočjo učil, s katerimi Je Sola dobro preskrbljena. Učenci so se tudi s praktičnimi poskusi ln raznimi ogledi pri posestnikih soznanrtj z napredno ureditvijo posameznih panog kmetijskih gospodarstev. Učence je podpirala tudi šolska knjižnica, dočrm je prejela šola podporo od banske uprave, občine in sreskega kmetijekega od* bora Laiko. Pouk je bil brerplaftfn, učenci pa so dobili ob zaključku šole brezplaeno drevesca, da «1 lih vsade v domačo grudo. Kakor prejšnja leta. bodo absolventi tudi letos napravili poučen izlet in sicer meseca maja na Sadjarsko m vinarsko Solo ▼ Mariboru, meseca maja bo tudj razen tega Se živinorejski tecai za učence io odrasle, frfega meseca bo tečaj v šolski drevesnici, šolskem učnem travišcu fn šoiskem kmetijskem preizkuševalcu, v juliju bo tečaj o ka punjenju petelinčkov, nato pa predavanje o važnosti izobrazbe kmetskega »tann in vzbujanju ljubezni do domače grude in kmetskega staau Zaključku 5o!e «o prisostvovali ns&Jnik šolskega odbora Kmetijske nadaljevalne so* le g Kolone Dominik, kf je imel l«*p za* ključni govor, župnik g duh. svetnik Gaš-parič Jakob, zastopnik občine in kraj. šolskega odbora podžupan g. Plavšak. predsednik Kmetijske zadruge g. Brjoj Franc, zdravnik g. dr. Janez JenSterle in občfru ski veterinar g. Dev. Kmečkih fantov, ki bi lahko obiskovali Šolo, je ▼ šolskem okolišu okrog 40, ven* dar se jfh le pa ▼ začel k u £o:*keg* leta vpisalo samo *28. od kateri* so sdšb v obrt 4. za hlapce 3- za delavca 2. obolel pa je 1, ♦sko ds le ostalo «smo 18 tečajnikov Vzrok Iz Cella —c Šahovska timuttanka. Prvak Celjskega šahovskega kluba fl. Ivo Lešnik bo nastopil v nedeljo 11. t m. ob 14. ▼ hotelu »Evropic v aimultanki proti 40 do 80 šshi- stom. Vabljeni so vsi šahisti in prijatelji šaha. —c Jadranski večer bo priredil podmladek Jadranske straže na celjski gimnaziji drevi ob osmih v veliki dvorani Narodnega doma. ObiSčite to lepo dijaško prireditev! —c Izpiti \*ozačev in pregled motornih vozil v Celju. Izpiti vozačev motornih vozil bodo v četrtek 13, maja ob pol °. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo predpisane prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju. Pregled motornih vozil bo v sredo 14. t. m. ob 14 pred sreskim načelstvom ▼ Celju za vie, ki letos še niso dali pregledati svojih motornih voziL Ker je ta pregled zadnji v Celju za prvo polletje 1937. se lastniki motornih vozil v izofiib kazenskih posledic porivajo, da pripeljejo svoja vozila k pregledu. Obenem se pozivajo \-si. ki še niso zamenjali svojih registrskih tablic, da takoj dvignejo tablice, ker je uporaba starih tablic na motornih vozilih nedopustna. —c Splavarji so ga napadli V torek eo trije splavarji z Rečice ob Savinji napadli 47-letnega brezposelnega čevljarja Jožeta Bcrsnjaka z Rečice ob Savinji ter ga močno poškodovali po obrazu in levi strani teles«. Bersnjak se zdravi v celjski bolnici. —c Zanimiv nogomet. V nedeljo 11. t m. ob 15.30 se bo pričela na Ol i mno vem igrišču v Gabcrju finalna tekma LNP med celjskim Olimpom in SK Železničarjem tz Maribora, ob 14. pa sc bo pričela prvenstvena tekma med* mladinama SK Olimpa in SK Celja. Moštvo SK Celja bo gostovalo v nedeljo v Trbovljah in bo igralo ob 15.30 na Amaterjevem igrišču finalno tekmo s SK Amaterjem. —c Obupno dejanje upokojenca. V Petro včah pri Celju si je upokojeni nadslikar keramične tovarne v Libojah F. Rendl v četrtek popoldne pognal s samokresom kroglo v desno sence. Rendl jc bi1 na mestu mrtev. Samomor je izvršil v hipni duševni zmedenosti. —c \očno lekarniško službo ima od sobote 10. t. m. do vštetega petka 16 t a lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti lz Maribora — Marica Lubejeva gostuje v partiji Liže v privlačni Lcharjcvi opereti »Dežela smehljaja« v nedeljo zvečer. Lubejeva, nekoč ljubljenka mariborskega občinstva, potem atrakcija zagrebške operete uživa letos veliko priljubljenost kot stalni gost ljubljanske operete. Veljajo znižane cene. Opozarjamo, da gostuje Lubejeva le enkrat — Sodba za umor. Včeraj smo poročali o družinski tragediji, kj se je odigraJa fe» bruarja v TurniŠču pri Ptuju. Morilec Marko Mohorko je bil obsojen na 5 let zato-čenja. Zagovarjal ga jc dr. Ivan Jsnčič. — Statistika Fale. Lani je znašal« proizvodnja falakega toka 138 milijonov kilovat-nih ur. Od tega odpade samo os Maribor 20.57 milijonov kilovatnih ur. — Gledališče. Drevi bo premiera Wer-nerjevc komedije »Na ledeni plošči«. V nedeljo popoldne uprizore Rasbergerjevo lepo opereto »Rdeči nagel ml«, zvečer pa gostuje v Leharjevi »Deželi smehljaja« Marica Lubejeva. Pri obeh nedeljskih predstavah veljajo znižane cene. — Nova tvornica za dušik. Ruška tvornica za dušik namerava s sodelovanjem bosanske elektroindustrije ustanoviti v Jajca isto podjetje. Obe tvrdki sta Že solastnici tvornice z« dušik v Rušah. — Pedagoški teden v Mariboru. Pedagoška centrala v Mariboru priredi v dneh od 12. do 17. aprila t L v dvorani Ljudske univerze (prej kino Apolo) svoj VI. pedagoški teden, ki bo obravnaval nekatera pereča vprašanja naše srednje šole: 1. V ponedeljek, 12. aprila: Bistvo in zgodovinski razvoj srednje šole do današnje dobe. — Prof. Jan Sedivy. 2. V torek, 13. aprila: Higienske prilike na naših srednjih šolah. — Zdravnik dr. Fr. Pavlic 3. V sredo, 14 aprila: Šolska umrljivost aH repetentstvo na naših srednjih Šolah. Prof. dr rr. Crnek. 4. V četrtek, 15. aprila: Reforma sprejemnega izpita za 1. razred srednje šole. Vadn, učit. Alf. Kopriva in prof dr. Rud. Perha-vec. 5. V petek, 16. aprila: Poenotenje šolstva, klic naše dobe in naloga bodočnosti. Prof. G. Šilih. 6. V soboto, 17. aprila: Vprašanje srednješolskih učbenikov. Dr. Jak. Šolar. prof. na gimn. v št. Vidu pri Ljubljani. Začetek predavanj dnevno ob 20. uri Vstopnine ni, za kritje stroškov se hvaležne sprejemajo prostovoljni prispevki Starši vzgojitelji in sploh vsi, ki se zanimate nt proevjt naše srednje šole in vobče za vrgo jo, udeležite se brez izjeme navedenih predavanj! Koristila bodo vam in vaši deci. Iz Pollčan — Premogovnik Stanovske al Ml Poročali smo svoječaano, da bi se morala vršiti dražba rudnika Stanovsko, Ker je pa ta čas družba svoje obveznosti nasproti bratovski skladnici poravnala« al prišlo do dražbe, temveč je ostalo sonet vse pri starem. V premogovniku je sapo* alenih trenutno kakih 90 rudarjev. Obra* tovanje je normalno. — Tatvina denarjav. V četrtek zjutraj ss lodvoru ter izmaknil natakarici nekaj dre* lodvoru ter izmaknil netakarici nekaj dro* biža. Ker v gostilni ta čas ni bilo nobenega gosta, se je natakarica sa hip odstranila. To priliko je izrabil neznan uaanovift ter ukradel natakarici ia mianiee ves drobiž. Vzel Je tudi listnico, v kateri pa k sreči Se m bilo bankovcev. V njej Je bilo le par zlatih uhanov. — Poroka. V Studenleah pri Porjeanah sta se te dni poročila posestnik to kovne g. Matu! Alojzij to posestniška hči Slomšek Tuli lana Mnogo sreče! Tiisrli nnmlaffl kumit*- ni*i PJtlll .■tli" UUBLjanil kjer dobitk ne samo eleganten kroj, temveč tudi dobbo blago I Udi Zs9 pOmiaO KUpiie pi-i yyV~M«afLllllf KOs.GR£SW TRG S in najbolj«) izdelavo v damskih plaa6th, kostumih in PAUatMOa, Stran 3 »8LOTBH8K1 KXBOLW. Matineja Z. K. D. Pred 25 leti, 15. aprila 1912 je trčil ogromni parnik »Tltanic« ob ledeno goro in se po skoro triurni borbi z oceanom potopu. V spomin na to katastrofo je slavni režiser Dupont ustvaril nepozabno vizijo ljudi, borecih se aa golo življenje. Na tem pamiku, razkošno mesto zase, vlada vsepovsod glasba, ples, flirt in eleganca. Sredi noči usodni udar z ledenikom. Da izbegne paniki, prikrije kapetan ladje potnikom dejanski stan. Se tri ure se bo obdržal parnik na površju. Nepretrgoma pošiljajo S. O. S. klice na pomoč, toda pomoči ni. Ogromne množine vode neusmiljeno prodirajo v spodnje dele ladje, ki počast tone —. Film predvaja Zveza kulturnih društev V ELITNEM KINU MATICI, danes ob 14.15, v nedeljo ob 10.30 in ponedeljek ob 14.15. Dopolnilni spored: LJUBKI BARVASTI FILM »HAVAJSKI PTIČKI«. Cene Din 3.50 in 5.50. DNEVNE VESTI _ prvi Slovenec, ki je dovršil pravo. slavno bogoslovno fakulteto. Na pravo, olatioi bogos lovski fakulteti v Beogradu le bil te dni promoviran prvi Slovenec je-romonah Gorazd Dekleva iz Ilirske Bistrice, Leta 1931 je izstopil iz državne službe in vstopil v samostan v Krušedolu. Pozneje se je pa vpisal na bogoslovno fakulteto v Beogradu. Služboval bo v Sloveniji. _ Konferenca Industrijeev e minimalnih mezdah. V industrijski zbornici v Beogra* du je bUa včeraj konferenca Združenja induetrijcev. Obravnavala se je uredba o minimalnih mezdah, ki stopi v veljavo 13. t. m. ter uredba o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki 6topi v veljavo 1. septembra. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da industrijci nebo do več podpisovali kolektivnih pogodb, da ostane akordno delo že nadalje in da bodo zahtevali od pristojnih oblasti za>mčeno svobodo dela. TE l. 21-24 N □ MATICA PRISEGA IN LJUBEZEN v glavni vlogi: Willy Birgel, Hansi Knoteck Režija: Kari Hartl PREMIERA gradijoznega filmskega dela KAR HOČETE v glavni vlogi: Elisabeth Bergner Matineja danes ob 14.15, jutri ob 11. url BOŽANSTVENA ŽENA Martha Eggerth tel. 22-21 UNION ALLOTRIA Režija: Willy Forst Jenny Jugo — Renate Muller, Adolf Wohlbruck Matineja danes ob 14.15 uri. jutri ob 11. uri BREZSMRTNE GOSLI Gustav Frohlich Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri, v nedeljo, ob 15., 17. 19. in 21. uri. — Živjnskj in veterinarski fondi prf banskih upravah. Pri banskih upravah so biii ustanovljen-' živinski in veterinarski fondi, za katere ee bo od 1. aprila pobiral 1 Din od vsakega živinskega lista. Pri prodaji vsakega živinčeta odnosno pri prenosu ži* vinskega lista se bo pa pobiralo 50 par, v primeru podaljšanja živinskega lista pa zopet 50 par. Denar, ki se bo nabral od novih taks, se bo porabil za nakup plemenske živine in zdravil, ki ee rabijo v živino-zd ravn i št vu. — Zdraviliška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnika v Ljubljani dr. Josip Her* fort in dr. Franc Vogrinčič. 99 I DVA VELEFH.MA: PESEM GAUČA" in „EKSPRES ST. 6" KIH0 MOSTE Danes ob 20., v nedeljo ob 15., 18. in 21. Cene Din 2.50, 4.50 in 6.50 I — Zagrebška Delavska zbornica in »red* ba o minimalnih mezdah. V torek je sklicala Delavska zbomjca v Zagrebu anketo, na kateri c^e je obravnavala uredba o minimalnih mezdah. Večina zastopnikov na anketo povabljenih organizacij je bila mne* nja, da objavljena uredba ne odgovarja zahtevam delavcev in nameščencev, niti niibovim interesom in da bi jo bilo treba razveljaviti. Zastopniki nekaterih organiza; cij so bili pa mnenja, da je treba uredbo 6amo temejiito redigir&ri. — Koiikur/.i in prisilne poravnave. Splošna državna statistika objavlja uiad-no, da je biio v marcu otvorenih v naši državi 10 konkurzov in 21 prisilnih po. ravnav izven konkurza. ed teh v dravski banovini 2 konkurza in 1 prisilna poravnava. — Podražitev življenjskih potrebščin v Zagrebu. Kakor v Ljubljani, so se tudi v Zagrebu življenjske potrebščine zadnje čase podražile za 10 do 20° o. Podražitev je tem bolj občutna, ker se na drugi strani dohodki niso povečali. Posebno so se podražili mlečni izdelki, pa tudj meso. sla* nina in maslo. Cene pa še vedno narašča? jo- — Is >Službenega listac. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 29 z dne 10. t. m. objavlja proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1937-38. — Obilen ribolov v Dalmaciji Zadnje dni so imeli dalmatinski ribiči izredno srečo. Skoraj vsak večer na love poedine ribiške družine 10 do 50 centov sardel. V sredo ponoči so jih nalovili v okolici Trogira nad 20.000 kg in vse ribe je takoj kupila tvornica sardin v Komiži do 3.25 Din. Mnogo so ujeli ribiči tudi skus. Na splitski ribarnici je bilo včeraj okrog; 30 centov aku8*ki 10 centov aardeL Sardele so prodajali po 4 do 5 Din. Čudno, da je v Dalmaciji toliko rib in da so tudi cene nizke, v Ljubljani moramo pa tako pretirano plačevati ribe. Kdaj se bo končno ure dilo vprašanje preskrbe nadih mest z morskimi ribami po zmernih cenah, — Kdaj Je stekla železnica proti Trsta? Prihodnji mesec (maj) bo poteklo 80 let odkar je prvi vlak takratne >Južne železnice« stekel iz Ljubljane v Trst. Baje je bil tudi pokojni avstrijski cesar Franc Jožef akcijonar te »C. kr. privilegirane železniške družbe. KINO IDEAL DANES! DANES! Greta Garbo, Fridric March v velefilmu »Ana Karenina« po nesmrtnem romanu Leva Tolstoja Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. — Lombardna posojila pri Poštni hranil niei. Postna hranilnica daje lombardna posojila na podlagi zastavljenih državnih vred nostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. Manjše koli* čine se lahko zastavijo tudi s posredovanjem najbližje poŠte. Obrestna mera je t>°/» ie*aav^_ — _-_-_„-_ - _ - Drevi ob 20. vsi v Trgovski dom sta vokalni koncert n u t VeUkOfioenf sneg, ki je bil zelo moker ln težak, je napravil veliko škode tudi po okoliških gozdovih. Polomil je, zlasti mladega drevja, več kakor pa zgodnji jesenski sneg. Jeseni je trpelo bolj listnato drevje, zdaj je pa polomil sneg mlade smreke, borovce in drugo igličasto drevje. Iz gozdov vlačijo posestniki cele vozove polomljenega drevja, siromaki pa nosijo domov težke butare. _ Bersa dela v Ljubljani ište delo za 5 hlapcev, usnjarja, krojača. 2 avtokolarja, kovača, mizarja. Žagarja in mlinarja jo dva av^oliearja. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SlSKI — TELEFON 83-87 BORIS KARLOF v senzacionalnem filmu FRANKENSTEINOVA NEVESTA Samo za ljudi močnih živcev! Umetnemu človeku ustvarijo umetno nevesto! Predstave v soboto ob 7. In 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. V soboto: PYGMALION re Tatina 6 mesecev, hči delavca. Stnrm Juri i, 35 let, Žagar Železniki. Avguštin čič Franc, 36 let mHnacski pomočnik, Krašmja pri Kamniku. Čebokfe Ivana. 07 let, žena Danes se Je preselila tvrdka ČEBIN Iz Wolfove 1 v nišo zlatarske tvrdke Cerne WolfoVa 3*1. delavca. Stična, Prešern Ivan, 60 let, poses-njk. Slov. Javoruik pri Jesenicah. Lapajne Josip. 56 leL šoi upravitelj, Cerklje pri Kranju, Fende Franc, 51 let, delavec-koči-jač. Moste. Ložar Anton, 1 in polletni sin posestnika, št- Vid pri Stični. Tomšič Anton, 6 mesecev, sin zidar, pomočn.. Metelko — sestra Plavtjia, 30 let. usmiljenka. Punčoh Franc. 32 let. uslužb. mestn. doh. urada, Pauljn Verica, 3 leta, hči delavca. Domžale. Kozina Ivan, 61 let. žena kočaria, Vnanie gorice pri Brezovici. Godnik Frane. 76 let, zasebnik, Glavan Dušan, 3 mesece, srn sluire, Hafner Antonija, 28 let. žena posestnika. Trnje. obe. Stara Loka. Ko/man Leopold, 37 let, strojevodja drž. žel. Marinko Ivan. 25 let, kaznenec Polje. — Patnik priredi od 23. do 26. t. m. izlet z avtobusom v Milano na milanski seem. Potuje se s kolektivnim potn-m listom. Prijave do 20. t. m. Cena vožnji za vse aranžmane, rzlete in vodiče Din 955.—. Informacije v biletamicah »Putnika«. Gajeva uLica in hotel »Metropol«. V Kranju trafika >Komatar«, vis-a-v:s hotela Stara poŠta. V Kran.hi Avtopodjetje Gorican. —lj Travniki v Mestnem logu so povečini še pod vodo, ker je kemaj skopnel sneg in se ne more voda nikamor odteči. V Lipah je Ljubljanica pred dnevi pre_ stopila bregove in se razlila široko čez travnike in njive. Voda stoji ne samo po travnikih v logu, marveč so nastala jezerca tudi ob Ces-ti dveh cesarjev, kjer skačejo vse vprek žabice in se poigravajo v vodi razne druge vodne živalice, izpod vode pa že poganjajo pisani tulipani. Ljubiteljev pomladnih cvetic je v Mestnem logu dan za dnem več. —lj Bluze, nogavice Karničnik, Nebotičnik. —lj Izlet v Bolgarijo. Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani opozarja svoje člane, ki so se prijavili za potovanje po Bolgariji, da bo smatrala kot zanesljive udeležence potovanja samo tiste člane, ki bodo najkasneje do 15. aprila t. 1. plačali prvi obrok v znesku Din 300.—. Ostanek v znesku Din 1200.— mora biti vplačan najkasneje do 5. maja t. 1. Prijave za potovanje se definitivno zaključijo 15. aprila. Za vplačila in za vse informacije v zvezi s potovanjem bo p. n. članom vsaki dan na razpolago ligin tajnik v Kazini, H. nadstropje (Zveza kulturnih društev) in to od 11. do 12. dopoldne ter od 14. do 16. popoldne. —lj >20 kilogramov«. vzklka obnnano debeli ženin Gambjer svoji bodoči nevesti, ki zahteva od njena, da shujša najmanj za 20 k#. Chrfstiane. katere srce je že oddano, noče nič eKSatj o poroki s tem debelem to* da boto in nedeljo na Šentjakobskem odru. ki uprizori zabavno jn duhovito veselo;nro >Kdo ie pa'pa?« (Bichonl. Ker je za pred^Lavj veliko zanimanje, si preskrbi* te vstopnice že v predprodaji od 10. do 12. in od 15. do 17. —lj Bežigrajski pev*ki ibor je danes eden najboljših mošk;h zborov v Ljubljani. Kdor se hoče prepričati o tem, naj pride drevi ob 20. uri na bežiigrajsko narodno solo. Imel bo obenem priliko videti našo največjo in najbolj akustično koncertno dvorano v Ljubljani. —lj j Neidhardt. avtor projektov. raz-^sjavlien'n v Jak, paviljonu, bo predaval ju* trj, v neJeiljo ob 11. uri na razstava o sodobni arhitekturi in razlagal svoja dela. Predavanje in ogled razstave, o kateri smo že včerai obširneje poročali in ki bo odprta jutri zadni; dan. ponovno priporočamo. —lj Idrijski krožek. Jutri izlet na šmarno goro. Odhod točno ob 9. zjutraj izpred gorenjskega kolodvora. Sestanek in skupno kosilo bo ob 13.30 v gostilni pod cerkvijo. Po kosilu prosta zabava. Vsi prav prisrčno vabljeni. —lf Občni zbor Jngoslo vensko-bolgarske lige v Ljubljani bo v sredo, 14. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih »Zvezde« (K?Tina, pritličje — desno). Dnevni red običajen. Prosimo zanesljive udeležbe. — Odbor JBL. —lj Redni letni občnf zbor Bolniško blagajne mestnih as|uibenceT ljubljanskih se bo vršil v ponedeiljek 10. t. m. ob 18. v zborovalni dvorani mestnega poglavarstva. —li Društvo Soča v LJubljani vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži današnjega koncerta, kj ga priredi bra-tsko dru?tvo »Tabore ob 8. zvečer v dvorani Trgovskega doma. Obenem nazna* njamo, da bo v soboto 17. t. m. predaval v salonu »Pri levu*: naš priznani eovornk g. dr. Branko Vrčon, in sicer o ideologiji in imperializmu. Več o tem prihodnji te* den. Odbor. —lj Zopet dva filma v kinu Moste. V kinu Moste tečeta od včeraj zopet dva zanis miva, izredno napeta in lepa filma. »Pesesfl gaučac po znanem gledališkem delu Rjchar-da Waltona Tullya in Davida Belaska ter %Expre*ss št. 6« v režiji Harry Beaumonta. Prvi film je romantična opereta iz solnone Kalifornije, dežele ljubezni. pe?mi jn pustolovščin, drugi je pa kriminalne vsebine, obenem pa zelo zabaven. —lj Koncert kompozicij dr. Danjla Sva-ro bo v ponedeljek 12 t. m. ob 30. v veliki filharmonurni dvorani. Na sporedu so pes-mf» klavirska sonata in kvartet za godala, Izvajajo nnši najodličnejši um etnik j: gospa Zlata Gjungjenac. g. Aleksander Ko^acio, g. prof. Marjan Lipovšek, gr. prof. Pavel Sivio in L;ubljanski kvartet (g?T. Pfenfer. Stanič. Sušteršič in MOller). — Vstopnice, katerfh je posebno boljših že mnogo prodanih, se dobe v Matični knjriearni. Slavni baletni mojster Maks F roman, ki si je v svojem umetniškem ustvarjanju pridobil mednarodni sloves, bo otvori 1 v Liubljani baletni tečaj, katerj se bo pričel 15. t. m. V plesni šoli bo mojster Froman poučeval klasične in karakterne plese, ritmiko, plastiko in solo plese. Informacije in prijave vsak dan pri vratarju opere od 10. do 13. dopoldne in od 15. do 17. popoMne. —lj ie dva ponesrečenca. Pri kopanju kanalizacijskega jarka za novo stavbo blaznice na Studencu se je dopoldne pri. netila težka nesreča. Ko je bil okrog 9.30 delavec Alojzij Korošec zaposlen globoko v rovu, se je nenadoma podsula nanj zem_ 1 ja m ga pokopala pod seboj. Korošca so tovariši odkopali šele čez nekaj minut in ga potegnili ispod gramom vsega blatnega in okrvavljenega po gisart k» po DObil je tudi hude notranje pc^kodne. Re_ sevalni avto ga je nemudoma oOpeljal v bolnico. V Bidu nad Vičem pa se je v Zumienih opekarnah ponesrečil ključavničar Fianc Pance, ki ga je gonilni jermen udarir po glavi tako mečno, da se je one-sveščen zgrudil po tleh. Pance si je najbrže pretresel možgane. —lj žepna tatvina. Med vožnjo v avtobusu od železniškega prelaza na Tvrševi cesti pa do igrišča Primorja, je zmanjkala te dni natakarju Josipu Blažiču iz žepa temnorjava listnica, v kateri je bilo okrog 300 Din. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sobota 10. aprila: DR. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja 11. aprila: Matura. Izven. Ponedeljek 12. aprila: Zadnji signal. Red B. Torek 13. aprila: zaprto. Sreda 14. aprila: Matura. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. url Sobota 10. aprila: Manon. Izven. Gostovanje g. Marjana Rusa iz Zagreba. Zni-žane cene od 30 Din navzdoL Nedelja 11. aprila: Ob 15. uri: Vesela vdova. Izven. Cene od 30 Din navzdoL Ob 20. uri Aida. Izven. Gostovanje g. Marija Šimenca. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 12. aprila: Materinski dan. Torek 13. aprila: zaprto. Gostovanje opere v Celju: Trav ia ta. Sreda 14. aprila.: zaprto. Iz Kranja KAVARNA ..STARA PO ATA" —- KRANJ „il V A C K" GLASBENI KLOVN vsak večer ob 10. — Obrtne razstave tudi leto« ne bo. T/s ni jeseni 1« morala biti v Kranfu IV. obrtna raz*tava, j>a je biki sklenjeno prirediti h*to>ujo jesen splošno Rospodatako in o^>-fiirin kuliuriio ni-zstavo Krania. Na Ia sklep so pii menda* pozabili. šts<* v »redo ih>p<' dno je bil zopet Mr*\ nek zastopnikov zainteresiranih < T^ai;ii k. »t u:<>!o\ . li. da je premalo nova šola je bilo sklenjeno pređloiit-i razstavo na prihodnje Isto <>!> tinosttffl ki naj b; sprejela pod svesjo streho tnd; razstavo. PosknsfU bodo orjrsfiizirati nekak »kranjski teden« in li bila raasta*! zdru žena še z dm^inij prireditvami. — Kje nai stoji »Putnikova paviljon? Tujsko prometno društvo ie iklleslo f *re do komis jski o_rl»>ki sta. fie u-deU-žila tud; ravnatelj Zveze za tujski promet v L uU ani g. dr. Cirjl £iiefc in r. ferent pri banski upravi c. Rudolf Ikulju-ra, V poštev pride edino le pro-stor v rr» pu priiwnvilo vse potrebno za zgradirev paviljona, ki naj bi l»rl otvorjen že za le^.Miio sezono. SOKOL — Ljubljanski Sokol letos na kresni ve_ čer. t. j. 23. junija, ne bo priredil svojega običajnega nastopa, ker bodo v teh dneh medzletne tekme v Beogradu. Letošnja kreana prireditev je zato preložena na pred_ večer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda dne 4. julija, kar naj upošteva članstvo in prijatelji društva. — Sokol Ljubljana Tabor priredi v nedeljo, dne 11. aprila ob 15. uri v velik: dvorani na Taboru mladinsko akademijo z vsemi oddelki dece. Na programu je ve_ liko število telovadnih točk, deklamacij, petja in Šaljivih nastopov. Vstopnine ni. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, da posetijo to prireditev, ker jamči program, da bodo vsi posetniki prireditve zadovoljni. Ziravo! — V Sokolskem domu na Viča prirecM jutri ob 16. mladina Sokola Ljubljana-šiška pro-vetno akademijo z izbranim in pestrim sporedom. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje mladine, da v velikem številu poseti to lepo mladinsko prireditev. Zdravo! Uprava. Iz Trbovelj — Nogometna tekma SK Celje : SK Ama ter. V nedeljo po(K>ldne bo v Trbovljah na ur .Šču SK Amaterja zanimiva tekma. Kakor znano, je postal tukajšnji SK Amater prvak 1. razreda IjnbijanflaSfi nogometne; ga okrožja. Sedaj je na vrsti, da nasdopi proti prvorazrednim klubom celjske in mariborske skupine, SK CeJje je v nedeljo v Celju porazil Mariborčane, to nedeljo pa hoče odpraviti naSega Amaterja, kar j« po vsej priliki ne bo tako lahko, ker je Amater svoje vrste utrdil in dobro pripra; vil za prihodnje tekme za prvenstvo LN1\ Za to tekmo vlada med našo mladino največje zanimanje in ee bo vreme ugodno, bo tudj udeležba velika. — Pri nedeljskih volitvah nameseenskih zaupnikov bosta dve kandidatni listi, in sj-cer bodo glasovnice liste Dru&tva rudniSkih nameščencev in Zveze rudarskih, plavžar« skih in tehničnih nameščencev, ki združeno nastopata, bele barve, d oči m bodo glas sovnice kandidatne lisrte >Združenih zasebnih in trgovskih nameSčeneev Slovenije« zelene barve. Na prvi listi so kandidatje gg. Bočko Martin, paznik. Azber Edvard, jarmomerec, VoJčanšek Franjo, kanclist, Ku* bar Avgust, nadpaznk m Gosak Martin, paznik, ter namestniki Janežič Ivan, paznik, Skobe Adolf, paznik, Gonelli Rudolf, kancliet. Kosem Miha, nad paznik ter Siko« vec Rudolf, paznik, dočim eo na drugi hsti kandidatje Drnovšek Frane, paznik, Jor-lan Avgust, preddelavec, Kadunc Lovto, aznik, Cvikl Anton, preddelavec, Pelko Anton, preddelavec, namestniki: Persoglio Rudolf, preddelavec Kadunc Alojz, hišnik, Krenčnik Ivan, paznik, Zupančič Ivan. pred delavec Ban Pavel, pisamiSki praktikant, predstavnika liste pa preddelavca KeSe Stanko ni ASkere Frane. Glasovnice le iw ste pa bodo scf esM Štev. 81 _______ >8iiOT»lf 8KI irxitoiv. m nprna m ^__ str— g Zakaj je kralj Edvard VHX odstopil? Zanimiva knjiga novozelandskega pisatelja Edvarda Bolitha—Zanimanje za vojvodo Vtlndsorskega se se ni poleglo V kmdonskem založništvu >Eyre and 3pottiswoode< je iz&la te dni knjiga o življenju in kratkem vladanju angleškega kralja Edvarda VIII. Knjiga se imenuje >Edvard VIII.« in napisal jo je pisatelj Hector Bolitlio z Nove Zelandije, znan kot avtor večin knjig; zlasti življenjepisov. Med drugimi je napisal knjige: >Vdo-va Viktorija in njen sin«, >Albert Dobri«, >S princem Waleškim na Novi Zelandiji« itd. Čeprav ie značaj knjige strogo ofid-jelen in je bila gotovo inspirirana tudi iz okolice sedanjega kraljevskega dvora, najdemo v nji marsikatero zanimivo podrobnost iz javnega in zasebnega življenja sedanjega vojvode Windsorskega. V splošnem predstavlja ta knjiga dokaj posrečen psihološki portret Edvarda VTTL y naslednjem hočemo seznaniti nase čitatelje z glavnimi zanimivostmi iz te knjige: Bolitho pojasnjuje kraljev odstop ln nje-£-ov odhod v inozemstvo s pojavi, ki so vplivali na izpremembo značaja VValeškega princa že od svetovne vojne. Vojna ga je strgala iz njegovih študij v Oxfordu in postavila naenkrat v središče tragičnih trenutkov narodov in človeštva, trpečih na bojiščih, že poprej je bil njegov značaj čuden, samotarski. Angleški prestolonaslednik ni z nikomer splepal prijateljstva, ki vodi navadno mladega človeka skozi življenjske krize. Pogosta prinčeva potovanja po dominionih in kolonijah so mu onemogočala ustvariti si točno sodbo o ljudeh, dogodkih in potrebah države. Tudi na teh potovanjih ni sklenil princ nobenega prijateljstva. Navdušeni sprejemi, ki jih je bil deležen po vsem svetu kot bodovi vladar Velike Britanije, so najbrž silno povečali njegove predstave o resničnih te-r rljih pravic angleškega prestolonaslednika. Posledica je bila površnost, lov za izpremembami in skakanje od stvari k stvari, kar je tako značilno za človeka r*ase dobe. Prinčevo razmerje do njegovega očeta kralja Jurija V. je bilo dano s strogim in odklonilnim naziranjem kralja Jurija o modernem življenju in mladem pokolenju. Stališče starega kralja je bilo neomajno, dopuščal ni nobenih izjem ali kompromisen-, kajti izviralo je iz nerazumevanja nove mentalitete mladine. Tako je postal bodoči vladar trd in nepopustljiv. Pomanjkanje resničnih prijateljev m svetovalcev si je skuftal princ nadomestiti s poznanstvi z najrazličnejšimi veselimi in zabavnimi ljudmi in baš ti so po Bo-lithovem mnenju povzročili njegov padec. Ljudje so se zbirali okrog njega in zopet odhajali, je rečeno v knjigi, vzbujali so v njem tak občutek, da je življenje samo vrtinec, ki ne zapusti na človeku nobenih sledov . . . Neprestano je moral do-plačevati na svoj izjemen položaj, kajti bil je bolj kolonist, ki pride zdaj pa zdaj pogledat domov, nego Anglež, ki se je l>as vrnil s potovanja . . . Morda so v knjigi po krivem i>h*k>lženi državniki, Iti so poznejšega vladarja pošiljali iz Evrope ter trgali tako njegove v« zi z rodbino in evropsko domovino. Materin ^pliv je bil z vsakim novini potovanjem po svetu pretrgan. Zato je kraljica Maiy opetovano protestirala, čim je prišla do nje vest, da pojde princ zopet na potovanje. Zlasti leta 1921 je odločno nastopila proti prinčeve-n:u potovanju v Indijo, toda njen protest ni nič zalegel. Dočim ie njegov oče kralj Jurij spoznal ljudi že med službo v mornarici in se naučil ceniti svoje dolžnosti kakor tudi presojati svet, se je vračal princ VValeŠki s svojih potovanj zlasti iz Amerike in iz dominionov z drugačnimi nazori o svojih nalogah in svoji okolici. Baje je bil nehal razlikovati meje med resnimi in brezpomembnimi ali smešnimi stvarmi in zato tudi njegovo družabno življenje nI bito skoraj nikoli potisnieno v okvir strogih angleških tradicij. Kralja Edvarda VIII. so primerjali zaradi njegove ljubezni do družabnih dolžnosti in razvedrila z njegovim dedom kraljem Edvardom VTL Bolitho pa pravi, da ta primera ne drži. Edvard VEL nikoli ni zanemarjal svojih vladarskih dolžnosti na ljubo zabavi. Kadar je bil čas dela, je delal, zabaval se je pa samo v prostem času. Nihče bi mu ne mogel očitati, da je zanemarjal svoje vladarske dolžnosti, kakor so po pravici očitali WaJeakemu princu. Kdaj je začelo svojevrstno življenje bodočega kralja resne vznemirjati njegovo okolico T Bolitho pravi, da se je zgodilo to leta 1934, ko so se razširile o zasebnem živi jen ju Waleakega princa prve alarmantne vesti. Začelo se je govoriti, da je na princa neugodno vplivala svetovna voj-"\a, primer povojne mladine In njene zrahljane morale. Spori med p« imeni in kraljem so postajali vedno ostrejši in proti pričakovanju tistih, ki so videli v tem samo prehoden pojav, se je poglabljalo prinčevo odklonilno stališče ne samo napram njegovemu očetu, temveč tudi napram Craterburakesnn kneaoskoru m nekaterim starejšim ministrom, ki princu tega nikoli niso mogli pozabiti. Občutku odvisnosti od konservativnega rodbinskega in političnega okolja je skušal princ kljubovati s poskusi priboriti si večje pravice v svojem zasebnem življenju. Zato je pisal po svojem povratku s potovanja po Južni Ameriki očetu pismo, ki je v njem zahteval večjo neodvisnost od kraljevske rodbine. Svojo zahtevo je izrazil z vso odločnostjo in takrat se je prvič zgodilo, da ni pokazal nobenega zanimanja za svoje vladarske pravice. Pisal je, da je pripravljen odpovedati se prestolu in živeti po svoji volji v enem izmed dominionov, če mu ne bo ustreženo. Kmalu nato je nastal nov konflikt med očetom in sinom, ko je princ zahteval, naj mu dovoli kralj letati z lastnim letalom, ki ga je hotel tudi sam pilotfrati brez vsake letalske posadke. Kralj Jurij V. se je takrat tej zahtevi odločno uprl. Dovolil je sicer princu letati, toda pod pogojem, da ne bo nikoli letal sam in da tudi sam ne bo pilotiral. Princ se pa za ta posroj ni zmenil in je vedno pilotiral sam. čim je pa dosegel svoj cilj, se je nehal zanimati za pilotiranje in pozneje je letal samo še kot potnik. Novi spori so nastali v kraljevski robdbini, ko se je princ odločil za strogo varčevanje v upravi svoiega doma in ko je odpustil mnoeo svoiih služabnikov. Potem je pa umrl krali Juri i V. in princ ie zasedel prestol kot kralj Edvard VIII. Državniki, ki so rn poznali in ki so vedeli marsikaj izza kulis, so se bali. kaj bo prišlo. Očetova smrt je princa močno potrla. Postal je mehanhoHčen in jel je razmišljati o bodočem konfliktu med svojo notranjostjo in svojim visokim položajem. Postal je sicer kralj, toda izpremeniti se ni mogel. Spočetka angleško ljudstvo ni slutilo, kaj se odigrava na prestolu. S svojimi pogostimi stiki z ljudmi si je pridobil krali sloves liberalnega vladarja, čeprav je bil pri svojem prem oženi u še bolj varčen, nego pred zasedbo prestola. V san-drinerhamskem gradu je odpustil vso staro služinčad in se odločil se za druge ukrepe v interesu varčevania. Vesti o njegovi varčnosti so hitro prišle v javnost. Sicer je pa treba priznati da so zadeli ti ukrepi večinoma kratja samega. Kralj ni hotel spati v razkošni spalnic!- Po zgledu železnega vojvode \Vellingtona, ki je spal kar na trdi pohodni postelji, si je dal Edvard VI JI. v Bal moralu urediti za spalnico sobo. kjer je dotlej stanoval major kraljeve garr'e. Prepovedal je tudi vsak Spa-lir. kadar sc je pripeljal v London in na poti ga je smela spremljati samo polovica običajne kraljeve služinčadi. Ob kencu Uolithove knjige je opisano, kako so se jele proti koncu leta 1936 vedno bolj Siriti v inozemskem tisku vesti o kraljevem razmerju do gospe Simpso-nove in kakor kralj sam. sta stala tudi kraljevska rodbina in vlada pred težko odločitvijo in drugimi dogodki. Ti dogodki so prisilili kralja k razgovoru z ministrskim predsednikom Eald\vinom. V tem pogovoru je izgovoril krali usodne besede, ki so odločile o njegovi kroni: ••Poročim se z gospo Simpsonovo in zato vas prosim, da premislite, ali morem to storiti in da-li morem doseči potom parlamenta za njo dovoljenje, da postane kraljeva soproga, ne da bi zavzela mesto kraljice«. Ko je še rekapitulira] znane lanske dogodke, podčrtava Bolitho vzorno ustavno vedenie bivšega kraJja. ki se je uklonil stališču vlade in zavrnil misel imenovanja druare vlade, ki bi bila zaradi njegove zasebne zadeve zanesla nemir v javnost. Knjiga se zaključuje z besedami: »Ni torej težko razumeti, da so nekateri krat U zbbr-mel pod silno težo. ki iim jo je bilo naprtilo življenje, če upoštevamo vse to, bomo tudi radi verieli. da so kralii. princi. knezi in državniki boljši od nas, navzlic našim nazorom in našim iz življenja Črpanim informacijam, navzlic našemu zna- nju zgodovine ln našemu ciničnemu presojanju življenja«. ★ živimo sicer v izjemnih Časih, ko se vrste važni svetovni dogodki s filmsko naglico, vendar pa Edvard Vin., sedanji vojvoda Windsorski in njegovo kratko vladanje še ne bo tako kmalu pozabljeno. Zanimanje za vojvodo Windsorskega je še vedno veliko. V dunajski družbi se je pojavil nov običaj v zvezi z bivanjem bivšega angleškega kralja v Avstriji, če kdo ne ve, kaj bi povedal, se obrne na družbo Z vprašanjem >Kaj dela kralj Edvard?« To vprašanje kroži po dunajski družbi in je ie tako udomačeno, kakor pri nas pogovor o vremenu, če si človek ne zna drugače pomagati iz zadrege. Za vojvodo Windsorskega se pa zanimajo tudi drugod po svetu in angleški listi pri občuje jo dan za dnem vesti o njem. Tako poroča >Dai-ly Express« koliko preglavic delajo vojvodi Windsorskemu pisma. V začetku svojega bivanja v gradu Enzesfeld je dobival nad 1000 pisem dnevno. Vseh pisem je prišlo na njegov naslov v Enzesfeld nad 100.000. Se zdaj dobiva nad 100 pisem dnevno in sicer dobro polovico iz Anglije, tretjino pa iz Amerike. Vojvoda odgovarja na pisma večinoma sam. To pa niso samo izrazi simpatije, temveč večinoma dolga pisma z mnogimi političnimi vprašanji. Filatelisti so seveda kar planili na kuverte teh pisem. Najprej so jih metali v vojvodovi pisarni mimo v koš, tako da so romale v roke spretnih trgovcev, ki so jih znali dobro vnovčiti. Ko je pa zvedel vojvoda Windsorski za te kupčije, je odredil, naj vse kuverte njegovih pisem sproti sežgo. Neaefjs, 11. sprila 8: Vesel jutranji pozdrav (ploafte). — Telovadba a) za dame, b) zs gospode (*o* dv g. prof. Marjan Dobotiet). — 9: Cas, po. rocla. spored. — 9.15: Koncert na klarinetu (g. Urbane Franc). — 9.45: Venski govor (g. dr. Ciril Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe ta mariborske stolnice. — 11.10 Saint Šaens: Živalski karneval (,p!ose». — 11.80: CKroAka ura: Trije godci (rroena *V-ka). — 12: Kar imamo, to vam damo (plo šče po željah). — IS: Cas, spored, obvesti* ia. — 13.13: Koncert radijskega orkestra. — 15.30: Prenos iz Kranja: Koncert sokoU *kih pevskih zborov in orkestrov. — 17: Kmet. ura: Pridelovanje in pomen krmskiti rastlin za živinorejo (g. taa> Jože Cerne). — 17.:%: Nekaj lahke glasbe (ploSfe). — 18: Tri hčere — veseloigra (člani rad. tgr. družine). — 19: Cas. vreme, porok la. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: V Čsra :e vrednost naše starejše umeln.ske proze PHl šan Nikolajevi*) Bgd. — 1950: Slovenska ura. — 2030: Koncert. — 22: Ca«, vreme, poročila, c-pored. — 22.15: Za dobro voljo in kralek čas (Jožek in Ježek). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek. 1?. aprila 12: Same vesele (plošče). — 12.45: Vreme, poročala. — 13: Csft, »pored, obvestila. — 13.15: Zvoki iz Amerike (plošče). — |4s Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: Ne-5a in utrjevanje (g. dr. Anten Brerelj). — 1S.20: Lalo: Na inonna (orkestralna suita na ploicah). — 1K.40: 2. C ril Debever: Gledališče in občinstvo - 11. del. — 19: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 10.30—21: Prenos s:mf. konrerta iz Sofi-e — 21: Koncert kompozicij Danila Svar* (prenos iz veliko TI harmonične dvorane). — 22: č'a*. vreme, poročila, spored. — 22.13: Vesele pesmi iTercet Stritar in f-prof. M. Lijovšek). -k Koiee ob J3. uri. Torek, 13. aprila 11: Šolska ura: Krizom po Sloveniji — BC rodopiane sieelee [a raznih krajev na£e oij<» domovine prof. Rafael Hačar). — 12: Slavne pevke (p'osče). — 12.45: Vrem?. po ročila. — 13: C'a*. spored, obvestila. — 15.15: Narodna glasba severnih Slovanov (radirki orkester). — 14: Vreme, borza — 18: Glasba morja (iirra radijski ork.) — 1S.40: Vpliv iglama v evropski kulturi n niegov raton (z. Franc Tereeglav), — 19: Čas, vreme* poročila, ipeesd. obvesAds. — 1030: Kae. ara! Jeanac d*Ara — prva po= liomicn nari^na1!sqsj v Bie*tB*em veku (Fr. Teraegtavl Ljubljana — 19.."0: Zabavni svofaf tednik. - 8n: IV. sUadatssJetca ura-. Rafo Sarin Sodelujejo: 'ja Marta Ostsi* Valjalova (klavir), g. Tone Petrovcu- (aa-mo^ ev ) -n C- Slavko (">*!erc (predavanje). _ jO 15; U. Savla: Odlomki iz opere >Ma lija Gubec« faprfnsritev linhli. opere. po snetek na plohah). — 81.13: Mandolini • ( ni trio iz željah). — 14: Vreme, !>orza — 18: Mto dinska ura: Ob 200Mniri roifdva Aloizi'a Galvanila (c. prof. M. AdleSič). — 1&90 Mladinska ura: Akvarij 11. predavanje (u-Miroslav Zor). — 18.40: Mlad; ljudje in RS ženski zakon («. T7oirran Kus). — 19: Ca«, vreme, porn«vila. spored, obvestila. — 19iU>: \ac. ura: Mosenv kulturni pretrled (Bed> 19.50: dan. — 20: Prt^nop simf. koncert« mariborske Glasbene Matice. — 2^: Cao vreme, poroc. Ui, spored - 21.13: ReprodoC. koocerl plesne glasbe. — Kon^ ob 23. ur; Iz Zagorja _ |**!aTita -o M že- vrnile. Opazovali >mo j;h žc sredi preteklega tedna, ko so po* letava'e okoli unezdii? iz prej^njesa leti. Tudi anslnvns *^o ?e že po*av:l*. — Konluinac je omiljen in po odlofeii sroskega iiaWilta snnnsa slalsi edino na voaejske m veHke BMaasnann kj mora* io biti poiKKi privezani. _ Nov briv>kj lokal je v Maj 5 Krenč.i Ta otvOfJl domačin f. Anton Maiko. _ Bata -e bo |»rr-««|il iz sv.->,f»jn doficfla- iroLM lokala t lV»p!;cah v pro-tor > «j. D raja Rorbarja. Prostore bodo zač.di v kraik^m za iS namen 1*1 BfL — Novincj «0 <«d*.li k ▼ojakom v ponedeljek. Letos >ih je od>k> i/re-ino veliko Število. KOlOVO i»o! Zanorjn pa i1" )r »-prennio na lujtodvor. Tu ii Sokol je izgubil nekoliko pri mi h in težko pssjrnsijMli članov. Pre tekli petek jim ?e priredil odhodnico vadi-teljski od«ek, kjer *m> za prosvetni okek in br. P. Mr-i:uh v imenu uprave poslovili tovornih avtomobilov relo nazadovalo in s»ieer za 8967. Lahko tore? rečemo, da se je število motornih vozil, prevažajovih poluike, ki se hočejo vostiti po dobrih ce» stah in ki zapravijo na potovanju precej denarja, povečalo za dobr.h 70JMK). Največji porast je bil po statj^fčnh po= datkib iz Avstrije in eiter za blizu 26.000 avtomobilov, dalje iz reJkocdova^kc za 18.000. iz Danske za 12 000, iz Anglije za 7 000 in iz Poljske za 4.000, dočlm je nazadovalo število ivtomobdov iz Francije za 6.000. iz Luksemburške za r>.000 in iz Ho-landsfee za l.COO. Pri tem pa ni-o vl'.e*i avtomobili, ki so prispeli v Nemčijo jz ino« zemstva na olimpiado, ko ie bil dotok tuj s cev izredno velik. Te suhoparne številke nam povedo zelo mnogo. Pomislimo samo, kolko tujih sv4o> mobiPstov bi prihajate vsako leto k nam-če bi imeli dobre avtomobilske ceste. Slo-venria. Dalmacija in druge nase pokrajine bi bile lelo za letom polne inozemskih avto. mobilistov, tako >ih je pa vedno manj in še nekaj let, pa spioh nikogar več ne ba Tu najlepše vidimo, kako ogromno škodo ima država, če tako zanemarja vprašanje dobrih asi^r j»a zanemarjamo mi. Čebula proti raku Pariški raziskovalec na polju raka je izjavil, da sirova če nula ne samo varuje človeka pred rakom, temveč je tudi učinke vt^o zdravilo proti tej nevaiTiii bolezni. Pariški učenja se je namreč prepričal, da ima. čebula kakor tudi rajcoo drugo s>« čivje radioaktivne lastnosti, če jo už varno siro^. Dr. Lakowsk: je pa u^o^cvil na u melju statist*čnih podatkov, zbranih iz vs»eri de.iotv sveta., da raka čploh ne poznajo tam kjer jedo mnogo sirove čebule. V Rus'ji in na Pcljskem je mnogo zidcv.sk i h vasi, kjer ž:ve ljudje a?ketsko življenje ter j*do farno kruh in sirovo čebulo. V teh vaseJl še ni bilo nobeneg-a. priropra raka. Tudi med Srbi Bolg-ari in kavkaš^irui plemeni je rak zek> red€kt ker je med njimi čebula raočuo priljubljena. Letanje s človeško silo Neasvno je bila v Nemčiji razpisana na grada za polet na kratki progi 500 m s človeško silo. Najboljši urpeh sta dosegla inienjerja Hessler in Villinger. ki sta pre. letela s svojim letalom bl'zu 475 m. Letalo sta poganrjala z nogami. Po tem usp?hu so jeli Nemci vprašanje letanja s- člcvesko silo sistematično preučevati in v ta na. men so ustanovili v Frankfurtu a,M. štu_ dijrki !ab'jrat:rij. nazvan Muskelflug Institut.. Zdaj merijo delo človeških mišic, ki poganjajo letalo. Kot najboljša se je raka zala K ga na hrbtu, kar tudi omogoča gradnjo zelo nizkega trupa, čigar vi. £ina je za normalnega Človeka v tej legi skrčena na 86 cm. Zanimiva je krivulja dela človeških mi- zic v zvezi s številom obratov pedalov v sekundi in časom. Tako so Nemci ugotovili, da je število 1.67 obratov pedala v sekundi najugodnejše. Pri enakem številu obratov pedala v sekundi pada kapaciteta z naraščajočim ča^ora razmeroma hitro. Ce pa poganjamo letalo z rokami in nogami, se poveča kapaciteta približno za tretjino. Islam se modernizira Evropska eivanzaetjs prodira vedno bolj tudi v Orient in v nioliameiianski svet. Za* nimjv dekaz tega omenja dopisnim amrle, Scega liasta >T mes< iz Singapuia. V tem me^lu |e na ulici že toliko motornih vozil vseb vrst. da v silnem ro;otu verniki ne slišijo več klicev svojih inueznnov, ki pozivajo petkrat na dan z vrha mnareta AHa-hove čestjlce k molitvi. Dostojanstveniki muhamedanske cerkve so sc zbral; k posvetovanju, doIj:o K) razmišljali in |o preči-tanju korana sk'enilj !>orftJ se proti evrop* sk- civilizaciji z njen".nj lastnimi sredsivi. Na vseh štirih feukifa sin^apurskih mo5e; njih so dali namestit] ogromne zvočnike. In učinek je bii presenetljiv. Prej so sli-šalj verniki muez.;na samo v krojzu dobr.h 200 m. zdaj pa zaslule zvodniki ves bru^-in trušČ, da se sUSl niuezinoA' ^las daleč ncokrop. Muezzinu ni treba več [vetkrat na dan les*ti po ozkem s'opnišču v minaret, temveč sedj mirno v svoij sobi in poziva ver n-ke k molitvi kar izftirMa mkrofrina. Zakonski katekizem Ameriški sodnik Ilarlmann iz St. Louisa je na[»isal zanimivo knjigo navodil za zakonce. Mo/. pravi, da pomenijo njegova navodila pot k srečnemu zakonskemu življenju. Poglejmo, kaj na.m pov« zakonski ka; tekjzein ameriškega sodnika. rlO0/« svojih dohodkov naj mo£ isroea »to ji Ženi za drobne izdatke in nikoii naj ne zahteva o.i nie obračuna za ta ilenar. \\<>7. je dolžan kriti \-s«< ;z!a'ke v zvezi z (jonp >-rfinjstrimi To, kar um c-stane. je pa njegovo jn od tetra denarja mu ni treba polaga« ti žen- računov. \'s;:; enkrai na daa je ie-na dolžna datj možu toplo jed. mrzle Jedi so dopustne .-»amo ob neltljah. Žena mora vstati zjutraj eno uro pred možem, mu skuhati zajtrk in prinesti na posteljo ju? branje li>*r». Kenfti m"ra postati vas gledališča in Irinanaslografe, 1 a tudi \*se spori-ne prireditve« k; >iH poseca nien mož. Zelo važno je pozdravi:; mola nežnO in pšžsržno, j ko se vrne zvečer z dela ter izogn ti se I vsem neprijetnim nesporazumom in prej i-! romr.. 0'e bi bil sodnik Hartmann doma prj nas, bj mu na^e žeue Izpraskale oči, pa tudi možje bj mu nemara pretipali rebra. Tak h naukov pri nas ne smemo dajali zakoncem, podimo ženam ne. Mnocre žciv-h sd premi! razvajene in bi se le[*> zahvalile, če bi morale tako streč; možem * kakor zahteva amOi r šk; sodmik. Pri nas je pa tudi pereče vprašanje, kolko ostane možu, če krije vse iz- j datke za gosj>od?njstvo?__b_ POZNA SVOJE KLIJENTE Znan filmski igralec, ki je bil že trikrat poročen in ločen pride na magistrat četrtič, da bi se civilno poročil, župan ga spremi po poroki do vrat, kjer mu stisne roko", rekoč: — še enkrat želim obilo sreče in na svidenje. Paul Hilso •Mol V v 12 Roman ■— Toda vi tam ne stanujete in če mi nočete povedati, kdo ste, mi najbrž tudi ne boste povećali, kje stanujete. — Ne, ne morem! ! Zopet je zaihtela in njen obup mu ie trgaj srce. — Ah, bože moj, kaj naj storim? Saj to je strašno... Najgloblje sočutje z njo mu je odsevalo iz oči m čeprav je tajila vse, kar se je nanašalo na njeno vožnjo z avtomobilom smrti prejšnje noči in njeno lastno osebo, se vendar ni mogel pripraviti do tega., da bi verjel, da je ona kriva ali so-kriva zločina. In vendar? Marsikaj je kazalo na to. Morda je pa storila zločin, da bi se polastila «WBžnja. Saj s tem namenom je prišla tudi k nJemu. In vendar... — Prosim vas, pustite me zdaj, rada bi se vrinila domov. Ali me pa morda zadržite m izročita policiji. Dvignila je glavo in ga pogledala skoraj uporno. — Policiji! Njegov obraz je bil en snm širok smeh. — Ne, take zadeve uredim najraje sam. To^a storite mi uslugo in povejte mi, kako sploh prišli sem. Smehljaj ji je zaigral na lepem obrazu. — Da. to vam rada povem. Pozvonila sem in se skrila. Ta čas, ko je odhitei vaš sluga po stop nicah pogledat, kdo tako pozno zvoni, sem pa smuknila skozi vrata. — Hm, hm, da. Sanders postaja star. Proseče ga je pogledala. — Smerni torej oditi? — Seveda lahko — jaz sem samo žalosten, da bom ob vašo družbo. — Hvala. Počasi je stopila k njemu, se ustavila in ga pxs?lednla. — Advokat Morran, lepo vas prosim, dajte mi ta sveženj. — Zal vam ne morem ustreči. Sveženj mi je bil zaupan in ostati mora shranjen pri meni. — Kaj pa, če bi ga zahteval gospod Harris nazaj? Zopet ga j« proseče pogledala. — On gn bo ssJrteval nizaj, mu ga bom moral seveda vrniti — Toda bal tega no smete storiti! — je krik nHa obupano Potem Je pa zardela, povesfla oči in ga prijeta za roko — Ali mislite o meni kaj zelo slabega? — Poznam vas premalo, da bi mogel kaj take- ga verjeti, — je odgovoril izmikajoče in nadaljeval resno: Pa tudi če bi pričalo zoper vas mnogo, da, zelo mnogo, bi vendar dvc»mil. In povem vam, pa naj se sliši to še ta ho čudno, da bi vam v drugačnih razmerah odkrito priznal, da va3 ljubim, čeprav sem vas videl včeraj prvič. Toia zavoljo vas in ker ne morem pričakovati, da gojite do mene enaka čuvstva kakor jaz do vas, hočem počakati. Vendar vam pa pi'avim, da se lahko v polni meri zanesete name če boste potrebovali pomoči in piijatelja. Veselile« bi me, če bi se obrnili po potrebi naravnost name. Krepko ji je stisnil reko, jo odvedel k vratom in nadaljeval smeje: — Zdaj vas pa spremim. Topel žarek, ki se je bil za hip naselil v njenih očeh. se je umaknil strahu! — Ah, ne, ne, prosim vas! Očitajoče jo je pogledal. — Bojite se, da bom hotel vedeti, kje stanujete, toda bodrte brez skrbi. Sami mi poveste, kdaj boste hoteli, da se vrnem. Mislil sem, da me razumete, da vam želim samo dobro. Za hip so se srečale njune oči v dolgem pogledu, potem ji je pa zaigral na obrami čuden, nekam bolesten smehljaj in stisnila mu je roko: — Hvala, če je tako, bom pa vesela, če me spremite. — Ali se zanesete name? Mirno in zaupljivo ga je pogledala: — Da. Njeno zaupanje ga je nehote navdalo z največjo radostjo. Tisti hip bi se bil boril za njo z \sera svetom. Stopila sta iz hiše. Poljubil ji je roko in skupaj ?ta si ubrala pot skozi množico ljudi, vračajočih se iz gledališč. Nista več govorila o tem, na kar sta oba mislila. Toda kadar je pogovor nanesel na to ali ono vprašanje, je moral občudovati njeno bistroumnost in se čuditi, da bi mogla biti ona. ženska iz najboljše londonske cbikžbe, zapletena v take dogodke, da je padel na njo sum umora. AH je res storila zločin? Ne — ne. In vendar? Med potjo sta prijetno kramljala in samo ko sta se mimogrede dotaknila včerajšnjega dogodka, se je nekako potegnila vase ki obmolknila. Kar se je ustavila in mu podala roko. — Zdaj bi se vam pa rada zahvalila... — Razumem ... Kakor /elite. — Iskreno bi se vam rada zahvalila za vašo prijaznost — — navzlic vsemu... — Moja dolžnost je zahvaliti se vam, — je ugovarjal Morran smeje. — Saj sem vas smel pozdraviti kot gosta. Pri tej misli je postal resen in hitro je nadaljeval : — A če bi ne bili prišli, bi vas bil iskat £e včeraj, ko sem vas videl v hotelu, sem sklenil seznaniti se z vami. — In storite vse, kar sklenete? — je vprašala s hudomušnim nasmehom. Mihael Zoičenko: Trezne misli Ne trdim, da je pijancev pri nas mnogo. Ni jih več tako mnogo. Ves mesec maj sem srečal samo enega pijanca, ki se je valjal po tleh. Ležal je kar čez hodnik. Malo je manjkalo, da nisem stopil v mraku nanj. Gledam — leži pijanec, godrnja in s čepico nt briše usta. — Hej, vstani, stričko! — mu pravim. — Glej ga no, kako se je zavalil, kakor v zakonsko posteljo. Hotel sem ga dvigniti, pa se mi je uprl. Jel je Se bolj godrnjati. — Kaj pa godrnjaš, rnrha nemarna? — Kar tako — pravi — človeka to strašno boli. — Kaj te pa tako strašno boli? — Kar tako, ljudje so sami falotje. — Zakaj pa? — Kar tako mimo hodijo — nihče se ne zmeni zame. Kaj bi ne mogli pogledati, kaj je s človekom na tleh — ali je pijan ali se je pa ponesrečil? — Saj si vendar pijan, kaj pa godrnjaš? — mu pravim. — 2e res, seveda sem pijan, lahko bi pa tudi ne bil pijan, lahko bi bil samo padel. Človeku se lahko primeri vse. Trezen si zvije nogo ali pa mu zastane sapa. Kaj pa če bi me bili napadli in oropali banditi? Ljudje pa hodijo čez-me, čez treznega. Kar hodite, kar muzajte se, in skrbite samo za svojo kožo. — Vražja strela — mu pravim, — saj si vendar pijan. — No, da, seveda, trezen nisem Malo sem se pa vendarle že iztreznil. Tu ležim že dobri dve uri. Da bi me vsaj pes povohal v teh dveh urah, pa me ni. Saj lahko človek takole izdihne od žalosti in bridkosti. Kar izvoli poginiti, trezen, pod nogami mimoidočih. Kaj se pravi to? To se pravi: Ljudje zdaj nimajo več srca. V starih časih so se zbrali okrog tebe, če si padel. Kolinsko vodo so ti moleli pod nos. Masirali so te, dokler seveda niso spoznali, da si pijan. Ko so pa spoznali to, so ti obrnili hrbet. A zdaj? Pobral sem svojega pijanca in ga postavil na noge. Sunil sem ga pod rebra, da bi ga spravil naprej. In šlo je. Počasi je odkolovratil naprej. Komaj je pa napravil pet korakov, je sedel na pete. — Ne, ne, je dejal, ne morem hoditi. To me strašno boli. Kar solze mi zalivajo oči. Le kako morejo biti ljudje tako brezsrčni! Iz Ptuja — Pri veselcsa popivanj« Je M okraden. Iz Slatine Radencev se je pripeljal v Ptuu z avtomobilom G. d. in se ustavil v neki jrostilni. k,er je v veseli dražbi popival do poznega večera. Dražba ie popila okoli 32 1 vina (je še vedno dovolj denanja za pijačo), tako da eo ga vsi imeli dosti pod kapo. Ko je C. S. hotel plačati ceho in nadaljevat,* svojo pot. je v svojo grozo zapazil, da mu je med veselim popivanjem nekdo ukradel listnico s 3000 Din. Mož se ie takoi streznit ter stopil na policijo kjer ie tatvino prijavil. — Prve lastavke, glasilke pomladi so ee pojavile v Ptuju že pretekli teden. — Z živilskega trza. V petek je bil trs: dobro založen. Kmetje Že prinašajo prvo salato, ki jo prodaiajo kupček no 0.50 do 1 Dfn. Dobi se tudi perzijanarca. ki pa je uvožena ter radi tega zeio drag^. Glavca stane Din 2.—. Dosti je tudi ŠpinaČe kupček 1 Din. Dobe se tudi se iaJbolka, ki jih prodajajo po 2 kom za dinar. Jaica so se nekaj podražila in jih sedai prodajaoo no 0.50 Din komad. Tudi nekaj rib je bilo. same belice po 2 do 4 Din komad. Perutnine to pot ni bilo nič na trga. Dosti ie bilo mlečnih izdelkov po normalni ceni Tudi slan'narii še prmašaio slanino na prodaj in stane kg 12 Din, ni pa bogve kako lepa. — Požar je izbruhnil te dni na gospodarskem poslopju posestnika Franca Gomilška v Krčevini. Ogent je popolnoma uničil zi- mski hlev, iz katerega so Ša___________ reHi irvšno. Skoda je občutna. Domneva ■e, da je bil ogenj podtaknjen, — Tatvina. V Zlatoličju na Dravskem polju so neznani tatovi obiskali skedenj posestnika Franca Krepfla ter mu odnesli elektromotor vreden nad 5000 Din. Krepfl je tatvino Moj prijavi! orožnfkom. ki iščejo tatu. — Avtobusna proga Ptuj—Sv. Vid-Sv Barbara—Ptuj je bila svečano otvorjena v nedeljo 4. t m. Avtobus je krenil z Minorit-skega trga ob navzočnosti predstavnikov civilnih oblasti. Razen direktorja pošte iz Ljubljane so se otvoritve udeležili tudi sre-ski načelnik dr. Vidic. mestni predsednik dr. Remec in narodni poslanec Brenči*} Miha. Avtobus z gosti je krenil na pot v Haloze kmalu po 14. uri ves okrašen z zelenjem. Pri Sv. Barbari v Halozah ga je številno prebivalstvo z navdušenjem sprejelo in pričakalo z godbo. Sledili so pozdravni nagovori, nakar je bila gostom prirejena zakuska. Avtobus že redno obratuje. Pogrešamo še vozni red in pa cenik, ki še ni bil nikjer objavljen. — Zločin? V Stopercah se je te dni šepetalo o skrivnostnem umoru nezakonskega novorojenčka. Govorilo se je. da je baje oče imel z lastno hčerjo otroka, katerega je takoj po porodu zadavil. Zadeva je prišla na uho orožnikom, ki so obvestili o tem sodišče. Sodna komisija je novorojen-čkovo trupelce raztelesila Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. •* Roparski napad Kranj 9l aprila Rezanca Jožefa s Klanca, delavca v tovarni »Jugobruni«. eo v torek ponoči napadli v Bleiweiaovi ulici, ko je ravno prišel iz gostilne na Podrtim, trije neznanci, mu zadal; e steklenico od piva več udarcev na glavo, da s« je onesvestil tor mu vzeli 3 bankovce po Din 100.— in Din 450 vredno srebrno uro z verižico. P. F. s Prim-skovega je povedala, da ie Rožanc pričel po končani tovarniški službi v e\*tiln*> na Podrtino in v veseli družbi plačal 7 1 vtna. Govorilo se je. da ima seboj okrog 800 Din denarja. Pri drug, mizi Pa je sedel nek nepoznan fant. Ta ie od Sej iz eroetilne malo prej kot Rož^nčeva družba. P. trdi, da je ta fant udaril Rožanoa s steklenico po gta-vf ter mu iztrgal denar fn uro katero ie prej Se njej pokazal, potem pa ie zbetai proti Hujam. Na podlagi opisa, katerega je dala o neznancu natakarica, so fanta izsledili- Ponovno zaslišan je priznal, da je na prfco-varjanfe S. T., katera je dejala, da a ie Rožanc dolžan Din 25.—, »temu Utrgal uro in verižico ter oboje izročil S., denarja se pa n} dotaknrl. S. pa zanika prisvojitev ure. Ker ne S. ne dotični fant ne moreta povedati, kje sta denar fn ura, so oba zaprli Vodnikov Postani ln d r n 1 b e! ostani član MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—k davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din I iS > 2 S g O q ■ S (0 g l3 od m si t* > ml 2 a a o - eo 2 > o bfl H U 1 »SI1 08 O 3 ee o Trentkoti, veterni suknjici NOVOSTI lepe viorce za pumparice in športne obleke nad; ceneno P R E S K E R, Sv. Petra c 14. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, peri ls. monogramov. gumbnic« Veli« ka zaloga perja Po 6.75 Din »Julhana«. Gosposvetska 12. . POHIŠTVO moderno, večja izbira v zalogi, izdelujem po naročilu. Cene solidne. Andlovic, Komenske?a 34 1042 PRIPOROČAMO SE za izdelavo vseh moških del, damskih plascev in kostimov po najnovejši modj. Konkurenčne cene. Škofic Anton, Goeposvet* ska c 12. 1044 mm GLEICHEHBERG Štajerska Neprekosljivo pri kata-rih, astmi, emfizi, srčnih bolečinah. — Edinstvena klima, preizkušeni zdravilni vrelci, prirodne oglji-kovo-kisle kopeli, pnevmatične kabine, inhala-toriji. Sezona maj — september. Celoten pen-sion od 6 šilingov. Zahtevajte prospekte. 22/L. DVIGNITE PISMA V UPRAVI >SL0V. NARODAc Iniciativen in delaven, Blagodejna harmonija 36, Lokal 537, P.Z., Sigurno naloženi kapital 574, Simpatija 801, Slaščičarna, 7000 m2 sveta. PRIPOROČA SE staroznana restavracija >Pod skalcoc. Mestni trg a. 11. Točijo se pristna štajerska, dolenj* ska iPromet«, nasproti križan* 6ke cerkve. 1047 DRŽAVNE SREČKE kupite v menjalnici Reicher & Turk. 1053 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade, in vajenca sprejme Ježek, Selenburgova 6. Udobno se počutite ▼ prenovljenih lokalih staroznane gostilne »LOVŠIN« v Gradišču št. 13- (pri dramskem gledališča.) Postrežba je izborna, vina so pristna in naravna. Prao yt vedno sveže. S hrano bodo abonenti kot ostali gosti v vsakem o zini zadovoljni. SLUŽKINJA stara 32 let išče službo. P. L. Stranska ipot 13, Ljubljana. 1033 TRGOVSKI POMOČNIK mlad, mešane stroke, vešč slovenščine m nemščine išče namestitve v trgovini. Ponudbe na naslov Amalija Jakopin, Mlinska 11, Maribor. 1030 ŽEniTEV Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din URADNIK s stamo službo poroči boljše dekle s primernim premoženjem, tudi lahko z dežele, staro do 22 let. Samo resne ponudbe po možnosti s sliko in s polnim naslovom poslati ns upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro srcec. 1037 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ISCEM PRIJATELJICO ki nj v zakonu zadovoljna, Čed* ne postave, v starosti do 37 lat v okolici Kranj — Ljnblja* na. Ponudbe s polnim naslovom in sliko, ki se vrne, pod strogo tajno zajamčeno, pod šifro »Maj 117« na upravo »Slov. Naroda«. 1029 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRGOVSKA in najemninska nisa t sredini Maribora, z dobrim donosom naprodaj. Vprašati: Društvo hišnih posestnikov za Maribor. 10J8 Pomlad prihajaj Skaberne Ljubljanu |sA Otroški vozički najnovejših modelov Dvsksiesa, Siv a 1 ■ * motorji, s t w • I 1 trlel k I ] 1 p« gre s I jI vi PO ZELO NIZKI GENI — CENIKI FIANKO I „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, Karlovftka cesta 4 — Aleksandrova ŠPEDICIJA TURK Ljubljana prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih m izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon Interurban 24-59. Viiharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega olaga. Dodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubliane z vozovi na konjsko vprego kakoi tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban Z1-57. Masarv-kova c 9 (nasproti tov. kolodvora) I I CAUCHE, FOTELJE, OTOMANE, MODROCE in vsa tapetniška dela po najnižji ceni izdeluje KAROL SITAR - LJUBLJANA WOLFOVA ULICA 12, dvorišče, telefon 28-10. Makulaturni papir proda uprava ^Slovenskega Naroda" LJubljana, Knafljeva ulica Stev. S i, nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete aoseci ena nega učinka Kakor « Časopisnim oglasom. Cigar delokrog je neomejen Časopis pride v vsako niso in govori dnevno desettisoeero Mtateljev Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese korist* trgovcu In kupen. ZAHVALA Vsem, ki ste našega dobrega očeta, gospoda JOSIPA TURKA podjetnika, častnega meščana ljubljanskega ln organizatorja gasilstva spremili do groba, sočustvovali z nami ali njega spomin počastili drugače, bodi izrečena naša globoka zahvala. Posebno zahvalo dolgujemo Sokolu I na Taboru in prostovoljni gasilski četi Ljubijana-mesto za častno stražo in spremstvo, častiti duhovščini z gasilskim kuratom kanonikom g. dr. Mihaelom Opeko na čelu za opravljene duhovne obrede. Starosti Sokola L ing. Ladislavu Bevcu, ministru n. r. dr. Albertu Kramerju, podpredsedniku m. občine ljubljanske dr. Vladimiru Ravniharju, bivšemu županu dr. Dinku Pucu, dalje podstarešini gasilske zajednice dravske banovine Konradu Golograncu. odposlancu Obrtniškega društva Milku Kra-pežu, glavnemu tajniku Gasilskega Saveza Kraljevine Jugoslavije ing. Selu, poveljniku gasilske čete Ljubijana-mesto Stanku Pristovšku, ter končno bivšemu podstarešini gasilske zajednice Antonu Cererju za iskrene poslovilne govore. Zahvaljujemo se dalje Gasilski zajednici dr. banovine in vsem njenim edinicam, članom sokolskih društev ljubljanske župe, odposlancem Slov. lovskega društva in' zmajevega stega skavtov za številno spremstvo in počastitev, pevcem Hubadove župe in šefu letalskega centra. Dalje zastopnikom vojaške in politične oblasti ter mestne občine ljubljanske. Predstavnikom naše javnosti, političnih, nacionalnih, gospodarskih, humanitarnih, stanovskih, kulturnih in narodno-obrambnih organizacij in ustanov, katerih vseh nam je nemogoče imenoma našteti Končno gg. zdravnikom dr. Rusu in dr. Krajcu ter čč. sestram usmiljenkam. Vsem prijateljem in znancem, vsem Vam za poklonjeno mu krasnp cvetje. Vsem brez razlike ponovno naša globoka zahvala. V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1937 RODBINA TURKOV A. Urejuje Josip Zupančič Za »Narodne tiskarno« Pran Jeran - Za upravo ln mseratni del lista Oton Christof. — Vsi w Ljubljani.