Otosegr: Kako se živalim tipa na žilo. — Kako preprečimo prepozne roje. — Ktero stopnjo zrelosti mora imeti sadje za mošt — Poraba umetnih gnojil na travnikih pred zimo. — Pred zimo orano, napol gnojeno. — Spravljanje, prebiranje, vlaganje in shranjevanje namiznega sadja. — Hud sovražnik pri hiši. — Kurji gnoj. — Napake sira. — Našim vinšeakom ob času trgatve. (.Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene — Inserati. Št. 16. Y Ljubljani, 31. avgusta 1900. Leto XYII. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na */« strani 16 K, na llt strani 10 K in na '/g strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Kako se živalim tipa na žilo. Število in kakovost žilnih utripov ter število dih-Ijejev v minuti nam z gotovostjo kaže, ali je žival, ktero preiskujemo, bolna ali zdrava. Kolikrat zdrava žival v minuti dihne in kolikrat ji vdari žila, nam kaže ta le pregled: konj vol ovca pes Dihljejev stori 9—10, 15—18, 12—15, 16— 18, žilnih utripov ima 36—40, 45—50, 70 — 80, 90—100. ovci in pri drugih manjših živalih se na žilo potiplje na notranji strani prednje noge nad kolenom (pod. 64.). Podobe so tako dobro po naravi narisane, da sam pogled nanje zadošča, da vsakdo takoj ve, kako se živalim tipa na žilo. Kako preprečimo prepozne roje. Večkrat se prigodi, da kak prvi roj ali pa še celo Podoba 62. Podoba 63. Podoba 64. Ta števila se seveda menjajo s starostjo in veljajo le za počivajoče živali. Žrebe na pr. dihne 14 do 15krat v minuti, star konj pa samo 9 do 1 Okra t. Mlad vol dihne v minuti 18 do 21krat, star pa 12 do 15krat. Podobe 62. do 64. nam kažejo, kako se konju, govedi in ovci tipa na žilo. Pri konju preiskovalec položi roko na spodnji rob leve gornje čeljusti (pod. 62.), kjer se čuti utripanje čutne sapnikove žile. Pri govedi se z obema rokama prime rep ob korenu (pod. 63.), in na spodnji strani se čutijo utripi zveznih odvodnic. Pri kak drujec malo časa, predno je treba čebele poslati v ajdo, ali pa še celo tudi takrat, kedar čebele že ajdo ber6, še roji. Vsak čebelar pa ve, da je to slabo, zakaj roj takega panja si ne more več kaj prida pomagati, ker je že prepozno; tak izrojek sam pa večjidel izgubi matico zato, ker jo ob ajdovi paši med velikim tropom čebel malokdaj srečno oplemeni. Zato si tudi izurjeni čebelarji na mnoge načine prizadevajo, da bi svojim panjem tako prepozno rojenje zabranili. Tako na priliko nakladajo panjem štatle, matično zalego iz njih trgajo itd., pa vse to včasih nič ne pomaga; panj venderle roji. Ako imaš panje s premičnimi satniki, prav lahko vsakemu panju ubraniš, da ti prepozno ne bo rojil, in sicer tako-le: Vzemi panj, ki ti hoče prepozno rojiti, iz ulj-njaka, odkrij ga in vzdigni sat za satom iz njega. Če že na kakem satu zapaziš matično zalego, pokončaj jo. Ker lahko vsak sat posebej iz panja vzdigneš, dobil boš tudi lahko vsak lonček, v kterem je matična zalega, da jo pokončaš. Ko si to dovršil, vzemi sitnežu se kaka dva sata, ki sta zelo z zalego napolnjena, in daj mu namestu njiju dva prazna sata, ali, če hočeš, kar je še bolje, le dva prazna satnika ali romčka. S tem, da si vzel panju dva sata, ki sta z zalego napolnjena, vzel si mu tudi že veliko moči; vzel si mu namreč toliko čebel, kolikor se jih bo iz teh dveh za-leženih satov izleglo. Panj, kteremu si naredil tako veliko škodo, prizadejal si bo vse, da bi to kvaro kakor hitro mogoče zopet popravil, posebno če mu namesto dveh odvzetih satov, ki sta bila polna zalege, daš le dva prazna satnika ali romčka. Delal bo na vse kriplje, tako, da se boš čudil, dva nova sata, ker čebele med satovjem ne morejo praznega prostora trpeti. Ako ti panj, potem ko je to škodo popravil, šele rojiti hoče, vzemi mu zopet kaka dva z zalego napolnjena sata in daj mu zopet namestu njiju dve prazni letvici ali dva prazna romčka itd. Tako utegneš dvakrat, trikrat ali, če se ti potrebno zdi, še večkrat narediti, potem ti panj gotovo ne bo rojil. Ako bi pa še pri vsem tem kakemu panju ne mogel ubraniti, da bi ti prepozno ne rojil, pobereš mu lahko tudi prav vse zaležene satove in mu namesto njih daš samo prazne satove, potem naj ti pa sitnež roji, če more. Pa me boš morebiti vprašal: No, kam bom pa dejal 'z zalego napolnjene satove, ktere sem vzel panju, ki mi je prepozno hotel rojiti? Prijatelj! če imaš panje s premičnim satovjem, imel boš med njimi tudi gotovo nektere bolj pičle drujce, tretjince itd. Daj vsakemu teh revežev po en sat, ki je polen zalege, ali pa tudi po dva, če ju more obsesti, da se mu zalega ne prehladi, in tako imaš dvojen dobiček; sitnemu panju si ubranil, da ti ni prepozno rojil, svoje bolj slabe panje si pa popravil, da so dobri. Če čebelar ravna na ta način ter svojim premočnim panjem nektere z zalego napolnjene satove vzame, pa jih da svojim bolj slabim panjem, lahko vse svoje panje tako uravna, da so skoraj vsi enake moči, kadar jih pošlje v ajdovo pašo. Ktero stopnjo zrelosti mora imeti sadje za mošt. Kemijsko preiskovanje sadnih sokov, ki dajejo dober jabolčnik, je pokazalo, da se v 1000 gr soka nahaja 120 do 173 g sladkorja, bg čreslovine, 12 g beljakovin, 1*07 g prostih kislin in 8"93 g drugih snovij, sluzi, gume itd, Sladkor se pri vrenju izpremeni v alkohol in ogljikovo kislino; alkohol da vinu trpežnost, ogljikova kislina okrepčevalne lastnosti. Kolikor več sladkorja, tem krepkejši in tečnejši, tem trajnejši je jabolčnik. Sadni sok, v kterem je malo sladkorja, daje slabo vino, ki se skazi v najboljši posodi, v najboljši stiskalnici. Čreslovina v soku uniči vse snovi, ki povzročajo gnilobo, in služi kot čistilo. Prosti kislini, jabolčna in citronova kislina, dajeta jabolčniku ogljikovo kislino in žejo gasečo moč ; beijak provzroča vrenje in zabranjuje, da se alkohol ne izpremeni v kis. V poletnih jabolkih, t. j. v onih, ki zorijo še velikega srpana, se te snovi ne nahajajo v pravem razmerju; zato tudi niso za jabolčnik. Kdor jih pa le hoče porabiti za mošt, naj jih ne pusti dozoreti, sok naj hitro spravi v sodček in naj gleda, da kmalu zavre, ter naj vino v kratkem porabi. Jesensko sadje mora popolnoma dozoreti, kar ima tako največ sladkorja; obrano se hitro zdrozga. Ako se pusti, da dalj časa leži, potem izgubi vino mnogo in ni več tako dobro, kajti množina sladkorja se zmanjša, kisline in čreslovina ginejo, sadje in vino ima slab okus in vino se lahko skali in zgosti. Zimsko sadje stvori ves sladkor šele na ležišču in zahteva zaradi tega posebno ravnanje. Kadar se sme zimsko sadje brez premisleka otresti, naj se gleda, da se ne obtolče. To se ubrani, ako se po tleh razgrne slama, seno, oblanje itd. Obtolčeno sadje gnije na ležišču, in to daje vinu zopern, grenek okus; če se pa gnili deli izrežejo, se pa zopet mnogo izgubi. Ker zimsko sadje na ležišču popolnoma dozori navadno šele meseca grudna ali prosinca, pospeši se zorenje s tem, da se sadje nasuje na prostem ali pa v zračnem prostoru v meter visoke, dolge, zgoraj zaostrene kupe, ki se pogrnejo z rjuhami ali pa s slamo kadar nastopi mraz. Sadje se poti, segreje in dozori v 4 do 6 tednih potem, ko je bilo obrano, kar se takoj spozna po močnem aromatičnem duhu. Predno se podela, se odstrani vsa nesnaga, vse črnopegasto, gnilo sadje. Kosmato grozdjiče mora biti zrelo, pa ne pre-zrelo, kajti s tem izgubi sladkor in lep duh. Ribez naj popolnoma dozori. Pri njem se množina sladkorja pomnoži, ako ostane tako dolgo na grmu, dokler je mogoče. Ker pa prezrel ribez rad odpade, se ne sme predolgo odlašati s trgatvijo. Poraba umetnih gnojil na travnikih pred zimo. Letošnje leto so gospodarji, ki imajo travnike, dobili povsodi dovolj dobrega sena. Travnik ima torej pravico od gospodarja zahtevati, da mu vrne gnojilnih snovij, da bode zopet mogel roditi mnogo dobre krme, kajti po vsaki bogati košnji oslabi na svojih rodilnib močeh. Celo vodnjak se izprazni, če se vedno iz njega zajema, pa tudi najboljši travnik se izpremeni v pašnik, če ga lastnik noče gnojiti. Pri gnojenju travnikov se pred vsem takoj misli na navadni gnoj in na mešanec. Ta gnoj pa ni vsikdar najpotrebnejši; nemara potrebuje travnik dokaj več rudninskega gnoja. Pomanjkanje tega je nemara vzrok, da travnik rodi slabo seno in v pičli meri. Nekoliko meterskih centov Tčmasove žlindre, kajnita ali kostne moke, ktero jeseni raztrosimo po travniku, utegne nemara pridelek zelo pospešiti. Sena nima gospodar nikdar preveč, in če si ga s stroški 20 K pridobi 10 meterskih centov več, pa se mu glavnica in obresti povrnejo dvojno. Z gnojenjem travnikov z rudninskim gnojem pa se travniku ne postreže samo za eno leto, marveč to gnojenje lahko zadošča za dalj časa. Tako se gno- jenja potrebnega travnika pognoji z rudninskim gnojem peti ali šesti del. tako da pride v šestih letih ta kos zopet na vrsto. Treba se je tudi privaditi travnike istotako gnojiti, kakor to dela umen gospodar pri plemeni setve na svojih njivah. Zato moramo tudi travniku s počasno, toda dalj časa vplivajočo fosforovo kislino, s Tomasovo žlindro, priti na pomoč. Mnogi travniki imajo močvirna, močno sprsteninska tla. Iz tega tudi razvidimo, zakaj apno v Tomasovi žlindri ugodno vpliva na nje. Apno sploh kot gnojilno sredstvo, pa tudi vsled svojega vpliva na fizikalne in kemijske izpremembe v zemlji zopet začenja pridobivati si več veljave. Tudi društvo za kmetijske poskušnje v Avstriji navaja uspehe svojih dolgoletnih poskušenj o gnojenju z apnom tako-le: „Apno zasluži posebno pozornost; ono ne zboljšuje samo zemlje, marveč tudi pomaga, da se rastline bolj okoristijo z umetnimi gnojili". Kjer se Tčmasova žlindra in kajnit rabita prvič, se jih ne sme vzeti premalo, kajti pri pravi porabi se pač ni bati, da bi bili stroški večji kakor je vrednost v obilnejši meri pridobljene krme. Na slabi zemlji se priporoča porabiti vsaj 800 kg Tomasove žlindre in 250 kg kalijeve soli, ali 1000 kg Tomasove žlindre in 150 kg kalijeve soli za en hektar ; nemara je celo dobro tako množino porabiti dve leti zaporedoma, da se tako travnik dobro pognoji z rudninskim gnojem. Najprimernejši čas za gnojenje je pozna jesen ali zima, kadar dež in sneg rastlinske redilne snovi spirata v zemljo ter tako pripomoreta, da se prej raztope. Spomladi dobi potem prebujeno rastlinstvo fosforovo kislino in kali že raztopljena. Že v prvem letu je vpliv takega gnojenja očividen in rast trave je bistveno boljša. Ob vodi ležeči ali z vodo namakani travniki ne potrebujejo toliko rudninskega gnoja kolikor oni, kterih ne namakamo. Pa še neko prednost ima gnojenje travnikov z rudninskim gnojem, namreč to, da trava po nji dobi večjo množino prebavnih proteinskih snovij. Schulz-Lupitz je namreč našel, da je na pognojenih travnikih množina proteina (beljakovin) znašala 9 »/„, na nepo-gnojenih travnikih pa le 3 %• Tčmasova žlindra in kajnit se lahko pomešata, predno se raztrosita; paziti je samo treba, da se to zgodi dan pred porabo, ker se sicer mešanica sprime skupaj kakor cement. Pri razpravi, ki se je vnela pri nekem zboru v Nirskem na Češkem, je prišla govorica tudi na gnojenje travnikov. Vodja dr. Šaht (Schacht) je omenil, da je dokaj travnikov tako revnih na kaliju in fosforovi kislini, da bi jim enkratna gnojitev niti ue zadoščala, da bi torej gnojenje stalo dokaj denarja. Težišče pa ne tiči v gnojenju, marveč v zboljšanju, in sicer se mora travniku oskrbeti voda, ali v preveliki množini nahajajoča se voda odstraniti. Veleposestnik grof Kolovrat je omenil, da se ne sme jemati v poštev kalijevofos-fatno, marveč vedno le kalijevo-apneno-fosfatno gnojenje, kajti glavni vzrok, da tako gnojenje ne uspeva, ali donaša le malo dobička, je iskati v premajhni množini apna, zaradi česar je treba na gnojenje z apnom, posredno ali neposredno, obračati glavno pozornost. Prevelika mokrota seveda spridi vpliv gnojenja; zlasti zginejo pri tem razne detelje in druge stročnice. Posestnik dr. Milner je rekel, da gnojenje s kalijevimi gnojili in s fosfati ostane brez koristi, kjer se ne skrbi za obdelanje travnikov z razrezovalcem; samo s tem sredstvom se je njemu posrečilo z gnojenjem popolnoma I zboljšati svoje travnike. Prevlečenje travnikov z razrezovalcem se mora izvršiti jeseni, pred raztrosenjem gnoja. Brana in razrezovalec imata za travo isti pomen, kakor intenzivno obdelanje njive za okopavine itd. Jeseni se travniki lahko veliko bolje obdelajo kakor spomladi, kadar se sme rabiti le brana. Vsikdar pa naj se rudninski gnoj rabi le na prevlečenem travniku. Razen priporočanega gnojenja s Tčmasovo žlindro in s kajnitom imamo še drugih rudninskih gnojil, ki se lahko z uspehom rabijo. Tako imamo še pepel in mavec; poslednji zlasti za travnike, na kterih raste detelja. Tudi tu je pozna jesen in zima najpripravnejši čas za gnojenje. Korist tega gnojenja pa se ne bo pripoznavala splošno, dokler ne bodo vsi gospodarji napravili takih poskusov na svojih travnikih, po kterih bi se o uspehu gnojenja sami lahko prepričali. Kdor na svojem travniku prevleče nekaj širokih leh z brano ali z razrezovalcem, ter jih potem nekaj pognoji, nekaj pusti nepognojenih, ostale pa pusti v prvotnem stanu, prepričal se bo, koliko je tako gnojenje in oskrbovanje travniku v korist in kako donaša gotov dobiček; in marsikteri Savel bi se po teh praktičnih poskušnjah izpremenil v Pavla. Pred zimo orano, napol gnojeno. Pred zimo preobrnjena zemlja na njivi se iz zraka navzame snovij, ki so rastlinska hrana, plevel se ugonobi, mrčes se laže uniči in zemlja se vsled mraza zmehča in zrahlja. Tako obdelanje polja pa donaša še druge koristi: 1.) Na pomlad pridobimo časa, kar je velike vrednosti, kajti ravno tedaj imamo največ dela. 2.) Uprežna živina, ki bi po jesenski setvi pogosto brez dela stala v hlevu, dobi primerno delo. 3.) Pomladna setev se lahko opravi prej, kar donaša navadno večje pridelke. 4.) Zimska vlaga ostane dalj čaf-a v zemlji, kar blagodejno vpliva na razvoj poletne setve. 5.) Oranje pred zimo zmehča in zrahlja zemljo kakor nobeno drugo obdelovanje. 6.) Z oranjem pred zimo pospešimo prihodnje leto vsa dela. Vse pride pravi čas v zemljo ter se stori o pravem času. Ako je zemlja prazna, naj se orje za setev nekoliko prej pred setvijo, da se zorana zemlja zopet usede. Spravljanje, prebiranje, vlaganje in shranjevanje namiznega sadja. Znano je, da nam dajo sadovnjaki (kakor tudi druge kmetijske panoge) najvišje doneske navadno le tedaj, če moremo sadje izkoristiti sirovo; potem nam ga ni treba pretvarjati v trpežno blago, in do svojega denarja pridemo brez nadaljne nevarnosti. Prodaja sirovega sadja je torej ponavadi najboljše in najiz-datnejše izkoriščevanje. Da pa svoje spečavanje razširimo in veliko kupcev pridobimo, moramo zvrševati vse pogoje dobro urejene sadne kupčije. Ti pogoji obstoje razen v sajenju pravih vrst in v pridelovanju popolnega sadja zlasti v pravilnem spravljanju, prebiranju, shranjevanju in vlaganju sadj a, kakor tudi v prodaji sadja samo na težo. Naslednja kratka pravila naj bi v letošnjem, precej dobrem sadnem letu služila v dobičkonosno navodilo: 1. Spravljanje namiznih jabolk in hrušek. Pri spravljanju sadja se, žal, dandanašji ne ravna s potrebno skrbljivostjo; ni čuda torej, da najdemo mnogo pokvarjenega in nagnilega sadja, kadar odpremo zaboje in sode in pregledamo skladovne kleti. Vsak otis na sadu nam pove, da je staničje mesnatega oplodja umorjeno in zato podvrženo gnilobi. Otreseno in tako sadje, ki se v velikih jerbasih in vozovih brez mehkih vložkov razpošilja v oddaljene kraje, torej nima dolge trpežnosti. To pa velja tudi o prerano, kakor tudi o prepozno obranem sadju. V prvem slučaju se sadovi zgrbančijo iu imajo le napol razvit okus, v drugem slučaju pa postanejo mokasti. Iz tega sledi, da je veliko na tem ležeče, da sadje oberemo v pravem času. Razločujemo zlasti dvojno zrelost: drevesno ali trgatveno zrelost in skladovno ali použitno zrelost. Drevesna zrelost se spozna na tem, da sadje začne odpadati brez zunanjega vpliva, samo od sebe, da se mu koža barva ali da peške pri jabolkih porjave, pri hruškah počrne, ali da se sadovi, če jih primemo in dvignemo, obenem pa na polovico zasučemo sami odkrhnejo od lesa. V tem stanu se mora sadje potrgati, zakaj če bi je dalje na drevju pustili, bi mu bilo na škodo. Skladovno ali použitno zrelo pa je sadje takrat, če je dobro, da se uživa sveže in je doseglo najvišjo stopnjo okusnosti. Vsakoletna opisovanja olajšajo spoznanje prave trgatvene zrelosti. Da se mora sadje v letih z ranim cvetom in toplim, suhim poletjem nekoliko poprej, nasprotno pa v letih s hladnim, mokrotnim poletnim vremenom dosti poznej potrgati, se razume samoobsebi in se mora na to ozir jemati, kakor tudi na to, da je sadje na gorenjem Štajerskem z ostrim podnebjem iu v mrzlih legah v obče poznej zrelo kakor na toplejšem srednjem in spodnjem Štajerskem in v zavarovanih legah. To velja tudi o dobro rastočih, mladih čvrstih in starih slabih drevesih. Vobče pa naj se vender pri spravljanju ozira na ta-le pravila: <•) Pri pole t njih jabolkih. Tu sem prištevamo one vrste, ki so od avgusta do konca septembra zrela za uživanje in se drže kakih 14 dnij; pri teh sta skoraj istodobni drevesna in použitna zrelost. Pa tudi tukaj je zavoljo boljše okusnosti in daljše trpežnosti neizogibno potrebno, sadje potrgati 6—8 dnij pred použitno zrelostjo, torej takrat, ko so se prikazala gori omenjena znamenja drevesne zrelosti. Razen tega se priporoča, po malem dozorevajoče sadje potrgavati polagoma, in sicer najprej na solčni strani, da se doseže daljše spravljanje. h) Pri jesenskih jabolkih. Semkaj spadajo one vrste, ki postajajo použitno godne od začetka oktobra do sredine novembra in se drže kake 3 tedne. Tudi ta jabolka naj se oberejo, ko drevje dozori, da si zagotovimo že omenjene koristi. c) Pri zimskih jabolkih. Ta najvažnejša skupina združuje skoraj vse naše dobre kupčijske in namizne vrste, kterih použitna zrelost se začenja po krajšem ali daljšem ležanju od sredine novembra do maja in traja potem 3—4 tedne. Drevesno ali trgatveno godna so ta jabolka meseca oktobra. Pozno zoreče in dolgo trpežne vrste je treba še dolgo v oktobru pustiti na drevesu, ker ravno v tem zadnjem času veliko pridobe na debelosti in okusnosti; slab mraz ne škoduje! Zlasti sive rejnete (kosmači) in močno rjasta jabolka, kakor kanadska rejneta, kraljevi kratkopecelj i. dr., je treba potrgati pozno, da shranjena preveč ne venejo. (Dalje prihodnji«.) Hud sovražnik pri hiši. Kteri človek neki nima sovražnikov, ki so se tako-rekoč zakleli greniti mu življenje? Dokler se bodo v človeškem srcu porajale nevošljivost, častiželjnost, hinav-ščina, želja po maščevanju in druge take slabosti, dotlej se bodo tudi ljudje medsebojno sovražili ter si grenili življenje. Toda sovražniki niso še najhujše zlo; mi se jih manj bojimo kakor hinavskih prijateljev, kterih naj bi nas obvaroval Bog. Celo pregovor pravi: „Veliko sovražnikov, velika čast!" Kmet ima veliko krdelo sovražnikov, ki mu napravijo marsiktero bridkost. Ne glede na osebne nasprotnike, na pr. na slabega soseda v vasi, na goljufivega mejaša in na druge take prijatelje, ima opraviti s hudimi sovražniki, ki mu povzročajo občutno škodo. Tu imamo v mislih vso golazen in mrčes, ki ugonoblja uspeh njegovega, v potu obraza zvršenega truda. Nezgoda in nesreča, ktere si nismo sami krivi, vzbuja pri vsakem človeku sočutje, dočim nas ljudje radi naše krivde sodijo neizprosno in brezobzirno. Po svoji krivdi pa je pustil kmet v svojo hišo kaj zvijačnega sovražnika, ki mu huje škoduje kakor vsi mogoči drugi sovražniki. Ta sladki in vender tako grenki sovražnik je — žganje! — Komaj se začne svitati, mora kmet že zapustiti svoje toplo ležišče ter se podati na delo. Drgetajoč obleče mrzlo obleko ter se ne more tako kmaln ogreti. Peč je še mrzla, pa tudi sicer ve, da ne bo kmalu dobil kaj gorkega v želodec. Toda mož ni dolgo v zadregi; saj se je bil pre-skrbel za tak slučaj. Človek vender ne sme zmrzniti. Pozorno odpre omaro ter vzame iz nje steklenico, iz ktere se sveti in blišči, kakor bi bilo v njej samo tekoče zlato. Privošči si krepek požirek! Poželjivi pivec res pri tem nekoliko skremži obraz, toda kmalu se mu zjasni, obrne se in stegne, kakor da bi bil posrkal vso moč celega sveta. „To je zdravo," mrmra zadovoljno. „Še en požirek! Kako to vender blagodejno greje, prav tja do srca!" Potem zopet steklenico z življensko pijačo postavi na prejšnje mesto ter otide na polje. Tu se živo poprime dela. Poznej sicer dobi na polje še topel zajutrek, toda kar ne diši mu ; prvi jutranji požirek je bil vender vse kaj drugega! Vrnivši se po težavnem delu domu, čuti se vsega klavernega in pobitega. Zopet je treba poiskati moči, ktere je, kakor misli, dovolj v steklenici v omari. Obed zopet ne tekne na žganje navajenemu želodcu. Po obedu pa je požirek žganja kar čudovito koristen, posebno tedaj, če je kaj mastnega, povojenega prišlo na mizo. Po moževem vzgledu tudi gospodinja seže po tem zdravilu, da ji mastna jed ne bo pokvarila želodca. Otroci pa že cel6 ne smejo zboleti, zato morajo tudi piti. Po prestalem dnevnem naporu in trudu pride pa šele pravo in prekoristno na vrsto, t. j. uspavalni požirek ! Po njem se spi tako nebeško sladko, po njem si človek tako pošteno odpočije. In tako si zares kmetovalec domišlja, da pri svoji družini nikakor ne more pogrešati žganja. Ste-kleničica postane premajhna; na njeno mesto pride steklenica in naposled sodček. Toda žganje, s kterim se je začelo, ne zadošča več, preslabo je; nadomestiti je morajo močnejše vrste. Rum, to je šele pravo krepilo! Pri hiši je sedaj vse omamljeno, zato gre pa tudi vse navzkriž. Gospodarja in gospodinjo včasih preobilna „moč" tako prevzame, da jih noge kar ne morejo več nositi. V pijanosti se prespi marsiktera ura, ki je določena delu. Posebno dobro se takrat počutijo posli. Delajo, kar je njim všeč, in ta in oni stisne, kar ravno dobi v pest: jajca, maslo, smetana nekako hitro zgi-njajo in med „mojim in tvojim" se pri takih okolno-stili ne dela vedno tenkovesten razloček. Tako gospodarjenje kmalu pokaže žalostne svoje posledice. Neprestano uživanje žganja ima pogubne nasledke. Veselje do dela zaspi, človek postane ves bedast in len, top proti vsemu; naposled se ne loči mnogo od živali. In tako gre potem vse kmetovalčevo gospodarstvo vedno bolj rakovo pot. Kmetovanje mu kar ne ugaja več, in vse enako mu je, ali se mu raz-cvita, ali propada. Dolgovi naraščajo, ker dohodki že dlje časa ne zadoščajo; naposled mu ni mogoče zmagovati niti obrestij, tem se pridružijo še tožni in sodni stroški ter spravijo pijanca v propast. Ves obupan čaka sedaj nesrečnež zadnjega udarca, kterega je z zanikernim življenjem nakopal sebi in svojcem. Vidi, da mu bodo otroci zapadli revščini in potrebi, otroci, kterim se vidi, da so sinovi in hčere starišev pijancev ter skoraj niso sposobni za življenje. Konec vsemu žalostnemu dejanju pa napravi javna dražba in razkosanje zemljišča. Svet je zopet bogatejši za nekaj beračev, ki brez strehe in lačni zro v negotovo bodočnost. Kaj pa je povzročilo to brezmejno bedo? Zlodjeva peklenska pijača, žganje! Resnica je, da je to najhujši sovražnik v kmetski hiši! Zapomni si to, kmetovalec, in če imaš spravljeno še kako steklenico te pijače, vrzi jo daleč proč ter pij raje krepilno mleko, sadni mošt ali vsaj pivo ! Nočem biti nikak spokorni propovednik, pač pa hočem biti zaupen svetovalec tistim, kterih se to tiče ! Kurji gnoj. Pogosto se čuje o kokošji vročinski bolezni. Ti bolezni je največkrat kriva nesnaga po kurnjakili in kokošjih dvorih. Zgodi se namreč, da se kurji gnoj pušča po več let v kurnjakili in po kokošjih dvorih, ne da bi ga koristno porabili ter skrbeli kokošim za čista in zdrava bivališča. Najbolj se kurnjaki in kurji dvori onesnažujejo, ako se kokošim poklada mnogo ze-lenjadi, posebno pa ohrovt, ter se kokošji ostanki puste, da se tam poteptani nakopičijo. Kokoši po takih nesnažnih dvorih navadno postopajo klaverno in ne nesejo posebno rade jajec. Najslabši kurji dvori so pa tlakani. Ne samo, da se taki dvori ravno tako lahko okužijo, kakor netla-kani, marveč imajo še ta veliki nedostatek, da se po njih kokoši ne morejo kopati v suhi zemlji, kar jim je za njih zdravje neobhodno potrebno. Pa tudi po netlakanih kurjih dvorih bi se morala zemlja vsaki dve leti črevelj globoko izkopati ter nadomestiti z drugo, suho in čisto zemljo. Zemlja pa, ki se izkoplje na kurjih dvorih, nam daje izvrsten gnoj za zelenjadne in sadne vrste, pa tudi trtam kurji gnoj prav zelo ugaja. Posebno dobro gnojilo se dobi, ako se na kurjih dvorih izkopana zemlja preseje na mreži, na kteri se navadno preseja pesek. Izkopana zemlja se najbolje nadomesti z ono, ki se izkoplje iz drevesnih jam. Ako bi se pa iz kurjih dvorov izkopana zemlja porabila kot vrtni gnoj, nadomesti naj se z vrtno zemljo. Ali tudi to je treba presejali na mreži, da se odstrani kamenje, ki je pomešano med zemljo. Na taki zemlji se kokoši izvrstno počutijo, kopljejo se v nji in brskajo po nji, kar jim je jako potrebno. Čez eno ali dve leti nam pa taka zemlja zopet da izvrsten gnoj. Napake sira. c) Sir z votlim robom. Siri z votlim robom so pravzaprav v robu napeti ali vzdignjeni siri, ki nastanejo vsled napačnega mleka ali nepravilnega izdelovanja. Ako se siri napačno mleko in se vrhu tega še rabi prekislo sirišče, dalje, ako se narede različno debele drobtine, ki se dovolj ne posuše, potem se more razviti, zlasti ob robu, koder so najdebelejše drobtine, prezgodnje kipenje, vsled kterega se naredi mnogo in prevelikih lukenj, ki sir narede ob robu votel. Pa tudi iz čisto zdravega mleka se narede taki napačni siri, zlasti če se delajo predebele drobtine, ki se skozi in skozi ne presuše zadostno in se ob koncu širjenja puste prehitro na dno, tako da debelejše drobtine pridejo večinoma ob rob, vsled česar je sir na robu pravlažen ter se razvije tam močnejše kipenje. Tudi z nepravilnim stiskanjem se naredi sir z votlim robom, zlasti če se splošno premalo stiska; ali na eni polovici bolj kakor na drugi in slednjič, ako pustimo sir, da se shladi, predno je suh, kajti potem se siratka ne da zadosti izžeti, temveč zastane največ ob robu in povzroči poznej tam močnejše kipenje. Posebno pozimi, kadar je zelo mraz, je treba sir hitro stiskati, da se zadosti izsuši, predno se shladi, drugače ostane v siru preveč siratke; ob takem času je treba močneje stiskati in naj se sir zavije v dvojen prt. d) Napet sir. Vzrok napetemu siru je navadno napačno mleko; i zlasti je tako mleko škodljivo, ki pride iz bolnih vimen! ali od krav, ki so dobivale zdravila ali pokvarjena krmila. Tudi mlezva zelo škoduje. Sicer pa more biti vzrok tudi napačno izdelovanje. Napete sire moremo v obče deliti v dve vrsti, in sicer v take, ki se napenjajo že na plohu, in v take, ki se napenjajo poznej v shrambi. Sirom, ki se napenjajo že na plohu, je vzrok pokvarjeno in kislo mleko ali pa slabo sirišče, ki se je rabilo brez vode. V tem slučaju se mlečni sladkor raztopi že med i/delavanjem sira, in vsled tega se vname mlečnokislo .kipenje, ki se s segrevanjem mleka ne da več ustaviti, vsled česar se sir že na plohu napenja. Iz takega sira se siratka ne da dovolj iztisniti in zato se naredi neštevilno mnogo majhnih luknjic. Siri, ki se šele poznej v shrambah napenjajo, imajo največ ravnokar popisane vzroke, to so napačno, pokvarjeno, kiselkasto mleko, slabo kislo sirišče, a z razliko, da se je ob pričetku stvorilo manj kisline in se kipenje ni takoj vnelo ter je bilo mogoče siratko še iztisniti. Nekaj dni poznej se pa vender vname močno mlečnokislo kipenje, vsled kterega se tudi tol-ščoba razkroji in se prične maslenokislo ali tolščobno- kislo kipenje, vsled kterega se sir napenja. Taki siri imajo zaradi razkrojitve tolščobe bolj žilavo testo, svetlejše luknje in nekoliko sladek okus, ki prihaja od nastalega glicerina. Če se že med izdelavanjem sira spozna slabo mleko ter nevarnost, da se bo sir napenjal, se ta more deloma preprečiti, ako se med mleko vlije več sveže vode ali pa v sveži vodi raztopljene soli. Našim vinščakom ob času trgatve. Spisal A Žmavc. (Dalje, i Zanimivo je vedeti, zakaj se kipenje mošta ponavlja. To opazuješ spomladi ali poleti, ko postane topleje; zlasti ako mlado vino pretakaš, pa pride z zrakom v dotiko, postane kalno, zopet nemirno. Na vsak način mora biti v mladem vinu še sladkorja, ki nam daje, kakor smo že rekli, alkohol in ogljikovo kislino. Dokler pa imamo sladkorja v vinu, vino ni stanovitno, niti zrelo. Po prvem kipenju ostane nam včasih 4 % ali tudi več sladkorja v vinu; skoraj vselej ga pa še ostane vsaj 0-2 %. Vzrok temu sta zlasti toplina in alkohol. Najbolje se ta presnova vrši med 20 in 25° C; to je namreč najugodnejša toplina za življenje drožnih glivic, ki povzročajo kipenje mošta. Ako bi mošt segreli na višjo toplino, bi se kipenje vršilo vedno slabše, a pri 60° C umorimo drože, in to presnavljanje se popolnoma ustavi. Na ta način dandanes prirejamo sladka vina (pravzaprav je to ohranjen mošt), ki nimajo prav nič alkohola, ki nastane iz sladkorja pod vplivom živih drož. Ohranjen mošt je sicer zdrava pijača, toda po našem okusu ni; tudi naravne ogljikove kisline nima v sebi in se zato našim razvajenim pivcem zdi „premoker", kakor voda. Znano pa je, da se mošt med vrenjem prav znatno segreje, torej ni treba, da bi morala tudi dotična klet imeti 20° C. topline. Prigodi se pa, da se toplina v kleti mahoma zniža, recimo od 16° na 10°, kar je jeseni prav lahko mogoče v kleteh, kakeršne nahajamo po naših krajih; to je lahko vzrok, da se kipenje ustavi. Čim prej seje to zgodilo, tem več sladkorja ostane v vinu neizpremenjenega. Alkohol sam je v večji množini strnp za drože. Ima namreč svojstvo, da izvleče vodo iz celic, ktere tvorijo drože; one se takorekoč posuše ter umrjejo. To se pa zgodi, ako ima mlado vino okoli 18 prostorninskih °/0 alkohola (18 litrov v 100 litrih vina), kar je mogoče po južnih krajih, kjer grozdje tako dolgo puščajo na trtah, da se deloma posuši; voda izhlapeva in tako nastanejo rozine, cibebe, ki imajo seveda veliko več sladkorja kakor sveže grozdje, kajti sladkor ne more izhlapevati z vodo vred. O tem se lahko prepričaš, če raztopiš sladkor v vodi ter to vodo pustiš v kaki ploščnati posodi na zraku, kje na toplem, da se brž posuši (izhlapi); na dnu posode ti ostane ravno toliko sladkorja, kolikor si ga bil raztopil. Voda v posodi je pa tem slajša, čim več je izhlapi, kar je čisto naravno. Misli si namesto posode ter cukrovke jagode s sladkim sokom, pa me moraš razumeti. Iz tega sledi, da ne trgaj grozdja prehitro, če hočeš pridelati bolj močno vino, ako le grozdje na trti ne gnije in je torej zdravo. Toliko vina sicer ne dobiš, pa bode bolj močno in trpežno. Pa me morda zavrneš, češ, moj sosed tega ne dela, pa svoje vino ravno tako drago prodaja. Jaz pa pravim: Cene se morajo ravnati po kakovosti (dobroti), ne pa samo po kraju, kjer je vino zrastlo. Ravno taka se godi pri prodaji sadja (še večja krivica !), kajti prekupci kupujejo sadje na Pškafe", »mernike", kakor je pač že v navadi, a za vse vrste sadja je cena ista. Torej posestnik, ki si je priskrbel najboljših vrst za svoj sadonosnik in se je največ trudil, ne dobi več za svoj žlahtni in lepi sad kakor njegov sosed za slabo sadje. To je krivica! Tu se gleda potem samo na to, koliko pridelam, kar je velika ovira vsakemu napredku v sadjarstvu in v vinarstvu. Plačuje naj se torej kakovost, rabi naj se pa splošno tudi nova mera, da bo torej za vse enako merilo za trud v vsakem oziru, kar je edino pravično in pošteno! — Zdaj pa zopet k stvari! Sploh je vino s 16 °/0 alkohola že sumljivo, če se mu ni umetno dodal vinski cvet, ker veliko več alkohola v vinu navadno ne nastane nikoli naravnim potom. Izkušnja uči, da pri prvem vrenju več sladkorja preide v alkohol in ogljikovo kislino, ako je toplina enakomerna, a ne previsoka, da se ta proces vrši bolj polagoma; to ima do gotove mere ugoden vpliv cel6 na okus vina. Mislim, da je vzrok ta: Ker alkohol ne nastane tako mahoma, temveč polagoma, tudi ni tako škodljiv drožam, ki se laže branijo njegovemu škodljivemu vplivu. Kaj se pa učimo iz tega? Ako vino nima dovolj alkohola, kakor na pr. vino iz sadja, se ne more braniti vsem mnogim drugim glivicam, ki povzročajo razne bolezni vina, kajti alkohol, če ga ni premalo, vino prav dobro hrani. Kakor drože, tako mori alkohol tudi druge škodljive, bolezni vina povzročujoče glivice. Če se dela na vinu „kan" (mycoderma vini), je to gotovo znamenje, da vino nima več kakor 11 °/0 alkohola, ker bi sicer ne bilo kana. Kan pa vinu jemlje moč in vrednost, ker razkraja alkohol v vodo in ogljikovo kislino. Sode moramo imeti vedno do vrha polne, potem jih dobro zabijemo. Tako se najbolje branimo tudi bakterijam (glivicam), ki nam vino kisajo (mycoderma aceti). Za življenje glive potrebujejo zraka, ki ga jim ne smemo privoščiti. Kako se pa kisanje vrši? Kemiki si to presnovo tako-le predstavljajo in pišejo z znaki: alkohol kisik kislina voda C2 Ho O + Oa = C2 H4 02 + H3 O, ali CH3 CH2 OH + 02 = CH3. COOH + H2 0. Torej zraka (njegovega kisika) je treba, med njim in alkoholom pa posredujejo bakterije. Če je nekaj nad 30° C topline, se ta presnova vrši najhitreje, bakterije so najbolj delavne. No zdaj pa pomisli, kako delajo kis v velikem in kako ga delaš doma v malem, pa ti bo vsa stvar bolj jasna. Če delaš kis iz jabolčnika, mora biti v njem že alkohol, mora torej prej poki peti, sicer se ti ne bi mogel okisati. Iz grozdnega mošta pa hočemo imeti vino, a ne kisa! Človek bi torej z ozirom na to, kar smo dozdaj omenjali, da je zrak piava nesreča za kletarja; vender temu ni tako. Ravno zrak, in sicer kisik (O), povzroča po drugi strani zorenje, čiščenje vina. Zato vino v steklenih posodah ali v sodih iz cementa ne zori, ker ne more zrak skozi steno do vina. Les ima pa fine luknjice, skozi ktere se zrak prerine v sod, nasprotno pa izhlapeva tekočina. Saj vemo, da se nam vino v soda usuši. V to svrho vino tudi pretakamo. Pretakanje je najvažnejše delo, ktero izvršujemo v kleti. Namen mu je, da odstranimo drože, ki so se nabrale na dnu soda — zakaj od njih dobi vino neprijeten okus in duh — ter zračni kisik pride do večjega vpliva, v tesnejšo dotiko z vinom. On povzroča, da vino postaja kalno, ker se kemijsko spaja z raznimi snovmi, ktere se zaradi tega kot neraztopne spojine izločijo iz vina, kakor n. pr. rastlinska beljakovina. To je pa potrebno, ker bi sicer vino na zraku vsikdar postalo kalno. Dokler pa to opažamo, tako dolgo ni vino zrelo, ni da bi ga hranili v steklenicah. Kajti vino v steklenicah mora imeti posebna svojstva, na ktera hočem tu opozoriti. Nam pogostoma po gostilnah ponujajo „vino v steklenicah", toda če zasluži to vino v resnici vselej svoje lepo, vabljivo, zapeljivo ime, to je drugo vprašanje. — Kako vino mora vender to biti, da mu smemo dati sloviti priimek „v steklenicah" ? (Konec prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 167. Kteri je najboljši način ohraniti grozdje dolgo časa sveže? (A. B. v D. v Dahn.) Odgovor: Najboljši način grozdje ohraniti sveže, in sicer več mesecev, je francoski, ki ga je izumil Roze de Šarne. Grozdje se hrani tako, da se vsak grozd odreže s koščekom trte vred, ki se potem vtakne v steklene, lončene ali kovinske posodice, napol-nene z vodo in z lesnim ogljem; posodice z grozdjem se hranijo v temnem, ne premrzlem prostoru. Zadnji čas so začeli nalašč v ta namen delati steklenke, ki se vtaknejo v žičaato zanjko in se lahko obesijo , kamor je. Kdor hoče na ta način hraniti mnogo grozdja, postavi naj v primernem prostoru stalo iz letvic, na ktere obesi steklenke. Podoba 65. kaže dve taki steklenki. Paziti je treba, da jagode ostanejo sveže in ohranijo svoj duh, kajti že način, kako, in čas, kdaj vzamemo grozdje trti, vpliva na vse to. Le popolnoma zrelo grozdje naj se pobere ob suhem vremenu, in sicer naj se vsak grozd odreže tako, da je spodnji del trte kakih 15 cm dolg, zgornji pa 5 cm Zgornji del se potem zamaže s cepilno smolo, ali pa se zapečati, in spodnji se vtakne v steklenko, napoljeno z vodo in lesnim ogljem. Lesno oglje varuje vodo gnilobe, in res zadošča, če vodo obnovimo čez več mesecev, kajti v temnem, malo toplim prostoru, v kterem ni prepiha, voda počasi izhlapeva. Na 8 ali 14 dnij je treba grozde pregledati in varno obrati gnile jagode, ako jih je kaj. Na tak priprost način se grozdje ohrani sveže vso zimo, prav do pomladi. Vprašanje 168. Kolikokrat se sme bik na dan spuščati in kaj naj se biku poklada kadar ima veliko krav ? (A. Š. v V. L.) Odgovor: Bik se naj pripušča le enkrat na dan. Toda enkratno dnevno plemenenje — in sem ter tja tudi kak prost dan — je le tedaj dopustno, kedar je veliko pojavih krav, kedar se samice v obče gonijo. Kadar so pojatve redkejše, takrat se nudi biku odpočiti, da si nabere novih močij. Le tako je umeti enkratno dnevno pripuščanje, ne pa da bi smel bik skoz vse leto dan za dnevom plemeniti. D/akrat na dan sme plemeniti le popolnoma dorastli in neprestar bik in to le s pogojem, da prejšnji dan ni plemenil. Med obema skokoma naj bo vsaj 4 ure počitka. Na enega bika naj pride na leto k večjem 100 krav. Biku je dajati tečne a ne težko prebavljive krme, dovelj pregiba na planem, da se ne odebeli in ob času močnega plemenja tudi nekaj ovsa. Vprašanje 169. Ali je res, kakor pri nas nekteri trdijo, da se ječmen, sejan ob vetru ali ob neugodnih razmerah, deloma prevrže v oves? (H. F. v Št. M) Odgovor: Kaj takega ni mogoče in so vse enake trditve tudi pri rži nespametne. Ta trditev prihaja od tod, ker ljudje sejejo nečisto seme, t. j. ječmen pomešan z raznim plevelnim semenom, pa tudi z ovsom. Oves uspeva tudi pri neugodnih vremenskih razmerah, dočim je ječmen bolj občutljiv. Ječmen zato deloma izgine, oves se pa lepo obraste, zato domnevajo, da se je ječmen spremenil v oves. Kmetovalci, ki imajo take vraže, običajno tudi starokopitno gospodarijo ter sejejo neočiščeno seme. Vprašanje 170. Kako naj odpravim bradavice kravi, ki jih ima vse polno po vsem vimenu? (J. K. v Z) Odgovor: Bradavice ločimo v dve vrsti, in sicer v take, ki vise na peclju, in v take, ki sede na koži s široko pod-stavo. Prve je najložje pregnati s tem, da se z močno nitko dobro podvežejo in zadrgnejo, vsled česar potem same kmalu odpadejo. Najbolje je v to svrho vzeti posmoljeno nit, kakeršno rabijo črevljarji. — Druge vrste bradavice je že teže pregnati, a najpriprostejše sredstvo je, žgati jih z močno solitrovo kislino, in sicer pazljivo, da ne pride kaka kaplja na kožo poleg, ker je kislina zelo jedka in vse sežge. Mazalec naj seveda pazi tudi na se in na svojo obleko. Ko se je mazanje ponovilo par dnij, skusite potem vsak dan, predno vnovič ma-žete, z nožem ali z nohtom odluščiti vse tisto, kar gre rado proč. Najhitreje seveda more braiavice odpraviti živinozdravnik, ki s sredstvi, ktera so mu na razpolaganje, more to zvršiti najbolje in v najkrajšem času Vprašanje 171. Pri nas trdijo, da je škodljivo, konjem dajati sol, češ da potem dobe krhka kopita, kterih se podkve slabo drže. Ali je to res? (A. L. v S V.) Odgovoi: Sol ni nobeni živali škodljiva, temveč celo potrebna, a v veliki meri povžita je pa škodljiva in deluje kakor strup. Konj je izmed naših domačih živflij najmanj potreben soli, a vender mu prav dobro dč, na dan 40 — 50 gr, in to tembolj, čim več rezanice se mu poklada. Sol, povžita v primerni meri, oživi celo prebavljanje in pretvarjanje v životu, naredi ga zdravejšega in tudi kopita mu hitrejše rastejo. Hitro rastoča kopita pa postanejo prav lahko krhka, če se ne da konjem pravih staj v hlevu in če se kopita pravilno ne oskrbujejo. Šol torej konjem ni škodljiva, ona mora pospešiti rast kopit, krhka kopita pa naredi le slabo oskrbovanje, nikdar pa ne sol. Vprašanje 172. Ali imajo naši ljudje prav, ki trdijo, da je žaganje za steljo slabo in da po takem gnoju ne raste drugega kakor plevel Prosim pojasnila o tem, ker mislim letos nastiljati večinoma z žaganjem (A. L v S N.) Odgovor: Žaganje gotovo ni najboljša stelja, zlasti če je zelo sveže in močno smolnato, pa le zato, ker primeroma malo gnojnice popije in se na gnojišču, oziroma na njivi, počasi razkraja. Na vsak način je"pa žaganje boljša stelja kakor veje iglastega drevja Da bi zaradi žaganja plevel rastel, je bajka; pač pa tak gnoj težki zemlji ni prikladen, ker jo premalo rahlja; zato kmetijske rastline slabše uspevajo, dočim se plevelne rastline, ktere ljubijo težko zemljo, bolj širijo. Ne Podoba 65. bojite se torej žaganja, saj je rabijo za steljo cele pokrajine in so vesele, da je imajo. Vprašanje 173. Kako mi je ravnati z izpraznjenimi vinskimi sodi, da ostanejo zdravi in neusmrajeni ? (Gr H. v L.) Odgovor: Vinski sod naj se po porabi toliko časa pere z vodo, da gre iz njega čista voda. Potem naj se v senci posuši, zažvepla in dobro zabije ter shrani v klet. Pred porabo se mora zopet dobro izprati, da gre iz njega vsa žveplena sokislina. Vprašanje 174. Imam krompir izkopan meseca julija, ki je spravljen v zaprtem hramu, ki pa neprenehoma poganja kali. Kaj naj storim? (L. S. v Tr) Odgovor: Proti tej neprilibi ni nobenega sredstva, dokler je vreme toplo; šele mraz ustavi krompirjevo kaljenje. Opozarjamo Vas, da nektere vrste krompirja, hranjene v kleti močneje kale, druge zopet manj. Slednjič pristavimo, da imamo sredstvo, kaljenje ustaviti, a s tem sredstvom zamorimo kaljenje sploh, in krompir ni več za seme. To sredstvo je voda, kteri se primeša 1 °/0 žveplene kisline in v kteri se krompir namaka. Gospodarske novice. * Č. naoelništva podružnic uljudno prosimo, da izvolijo po možnosti skrbeti, da udje skupno potom podružnic na-roče umetna gnojila, ker je to veliko cenejše, a družbi izdatno olajša delo. To velja tudi za vse druge gospodarske potrebščine, ktere družba preskrbuje svojim udom. * Premovanje konj na Kranjskem se bo vršilo prve dni meseca septembra, in sicer 1. v Bohinju, 3. v Lescah, 4. v Kranju, 5. v Kamniku, 6. na Vrhniki, 7. v Eibnici, 15. v Trebnjem in 17. v Št. Jerneju. Podrobni program smo objavili v 12. številki „Kmetovalca". * Tečna krmila in sicer zmlete ter presejane oljne tropine bo od sedaj naprej imela družba do prihodnjega poletja vedno v zalogi. Opozarjamo, da je cena tem krmilom silno poskočila, ker je pa družba kupila več vagonov uže meseca maja, mogoče ji bode, dokler bo kaj kupljene zaloge, oddajati tečna krmila skoraj po dosedanji ceni Ta krmila stoje in sicer 100% lanenih tropin 19 K 80 h (8 gld. 90 kr.) 100 „ belih sezamovih tropin 16 „ 40 „ (8 „ 20 „ ) 100 „ kokosovih tropin 16 „ — „ (8 „ — „ ) Tropine so v vrečah po 50 leg in se sprejemajo naročila le na cele vreče. Cene veljajo za blago postavljeno na ljubljanski kolodvor ali za blago v družbinem skladišču. — Priporočamo našim gospodarjem rabiti pred vsem sezamove tropine, ker so močnejše in cenejše nego lanene. Za mlado govedo so pa seveda boljše lanene tropine. Za kraje, koder se pečajo gospodarji z mlekarstvom, so pa priporočene za mlečne krave pred vsem kokosove tropine, ker je po njih mleko in surovo maslo posebno finega okusa, a surovo maslo tudi zelo trdo. * Aparate proti spočetju ponuja tvrdka C. Bret-sehneider „Hansa" v Hamburgu. Na željo c. kr. deželne vlade objavljamo, da so ti aparati prepovedani in da je njih nakupovanje kaznivo. * ,(NaJvažnejše gliviške bolezni kmetijskih rastlin" je naslov nemški knjigi, ktero je spisal inžener dr. E. Hotter, ravnatelj kmetijsko-kemijskega preskušališča v Gradcu in ki se dobi pri imenovanem preskušališču za 60 h. Izborno knjigo toplo priporočamo našim udom, ki so vešči nemškega jezika, kajti ravnatelj dr. Hotter vsled svojega poslovanja dobro ve, kaj gospodarje najbolj zanima in kaj jim je potrebno vedeti, zato je knjigo res dobro priredil za praktiške gospodarje. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Št. 12.843. Razglas. Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah z dne 6. decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnega ozemelja nemške države, po kterem je razširjena pljučna kuga, in sicer: iz vladnih okrajev Devin, Merseburg in Arnsberg v kraljevini Pruski. Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, ki je bila ukazana z razpisom ministerstva za notranje stvari z dne 9. junija t. 1., štev. 20 841., oziroma vsled tukajšnjega razglasa z dne 13. junija t. 1., št. 9073. To se razglaša vsled razglasa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 16. avgusta 1900, št. 30.267., razglaša s pristavkom, da se bodo prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in izvršitvenega ukaza k temu zakonu (drž. zak. št. 35. in 36. iz leta 1880.). C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1900. Vabilo na XV. redni letni občni zbor gospodarske zadruge za sodni okraj Podgrad, kteri bode v nedeljo, dne 9. septembra 1900 ob dveh popoldne v prostorih gospoda Zupančiča v Materiji. SPORED: 1.) Plačevanje letnih doneskov. 2.) Poročilo predsedništva. 3.) Poročilo blagajništva. 4.) Splošna naznanila in predlogi. 5.) Volitev novega odbornika. 6.) Srečkanje na dobitke različnega orodja in semena. Srečkanja se more udeležiti le oni, kdor je letne doneske plačal osebno ali po odposlancu. Tik pred zborovanjem se ne sprejemajo novi udje. V Materiji, dne 21. avgusta 1900. Predsednik: Rogač s. r. Llstnioa uredništva. J. P. v K. Tatvina sadja je kazniva kakor vsaka druga tatvina, zato morete tožiti pri okrajnem sodišču. — Sicer pa glede take tatvine potrebno najdete tudi v deželnem zakonu, zadeva-jočem varstvo poljščine. S. M. v C. Jajčno zrcalo Vam more po objavljenem popisu in podobi narediti vsak klepar. J. S. v B. Tudi iz češminovih jagod se da žganje kuhati, in sicer tako, kakor iz brinovih jagod. Jagode morajo biti zelo zrele, potem se zdrobe in puste v pokriti posodi, da kipe. Ko je ves sladkor pokipel, se drozga kuha kakor vsaka druga v žga-njarskem kotlu. J. P. na Št. V. Sedaj ne poznamo nikogar, ki bi se pečal s čisto rejo bergamaških ovac. Ako ima kdo čistokrvne berga-maške ovce, prosimo, da se zglasi. Izvirne bergamaške ovce dobite, ako se obrnete na »Comicio agrario a Bergamo« na Laškem, Št. 16. Y Ljubljani, 31. avgusta 1900. Leto XVII. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske kniižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani i>2 K. na 1/! strani 16 K, na >/* strani 10 K in na '/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Tržne cene. I za par. Deželni pridelki: V Ljubljani, 27. avgusta 1900. (Izvirno poročilo) Semena: Domača detelja novo blago K 110,— h do K 115.— h; nemška detelja (lucerna) K 100,— h do K 105 — h; gorenjska repa K 70—72 h; laneno seme, domače ozimno K 80.— h do K 30.£0 h; sonopno seme K 80 — h do K 3050 h; kuminovo seme K 64.- h do K 66.— h Fižol: Rudeči ribniški K 19.50 h; rudeči Hrvat K 17.— h; prepeličar (koks) K 20.— h. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K 30.— h do K 34.— h. „ „ brez dima sušene K 34.— h. do K 40.— h Orehi domači: K 36.— h do K 40.— h. Ježice nove: K 8,— h do K 9.25 h za 100 klgr. Med čist: po K 85 — h do K 86,— h. Kože. Goveje, težke nad 45% po K 84.— h do K 88.— h. „ težke od 30 do 45% „ „ 76.— „ „ „ 80,— „ „ lahke „ „ 80— „ „ „ 82,- „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.04 za kg. Kozličeve kožice po K 1 60 h do K 1.80 h. Svinjske kože: Čiste, brez napak 64 h za kg. Druge vrste 34 do 52 „ „ „ Kože lisic po K 11.— do 12.— | „ kun „ „ 30.- „ 36— „ dihurjev „ „ 6,— „ 7— , vidr „ „ 20— „ 22— | Kože zajcev po K 36— do 42— za 100 komadov. Pepelika (potošl) po K 32— 100%. Žito: V Ljubljani, 29. avgusta 1900. Pšenica K 8— h, rž K 7— h, ječmen K 6.80 h, oves K 6.40 h, ajda K 9 50 h, proso K 8 50 h, turšica K 6.80 h, seno K — — h, slama —.— K h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.) Na drobno. mvi m. I gj^j ^M? IMIlMg Sv( Na debelo. P. Majdič trgovina z železnino „Merkur" Celje, Graške ulice št. 12 priporoča različne poljedelske stroje priznano najboljšega izdelka, kakor illla- tilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje itd. Vedno velika zaloga cementa, najbolj ega gornještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverze, okovov, samokolnic, poljedelskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, peči in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga. Slavno občinstvo vabimo najuljudneje si pri priliki ogledati našo trgovino in zalogo. (64-2) Cene nizke. Postrežba točna. G. kr. kmetijska družba kranjska oddajalo bo seme, i. s. prvi pridelek iz (68—1) izvirne Bahlsenove rži ■m triurni ? katera se je v vsakem oziru izborno sponesla, po 10 gld. 100 kg. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO FR. ŠEVČIK, puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani Židovska ulica št. 7., priporoča vsem prijateljem lova svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk najnovejših sistemov, samokresov, patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem ribolova raznovrstne palice za ribnice, vsakovrstne vrvice (Schniire), trnike, umetne muhe (Knnstfliegen mit ein-facher und Doppelangel) itd. itd. (42-8) Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni. >00€>0€>000000€>0 OOOO Izvrstno vsakovrstno cementno opeko izdeluje in ima vedno v zalogi (59-5) Anton Resman v Radovljici. Vsakovrstna v to stroko spadajoča dela izvršuje po najnižjih cenah doma na lici mesta in zunaj na stavbiščih, bodisi strešna ali tlačna. Velika zaloga vsakovrstne cementne opeke. Št. 9960. Razpis. Na Kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih 7 (ieželnili ustanov za prihodnje šolsko leto 1900/1901, katero se prične 3. novembra 1900. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli; obleko pa si morajo sami preskrbovati. (65—1 * V šolo se sprejemajo tudi: 1.) plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. = 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. = 40 K šolnine na leto in 2.) eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. = 1 K se imajo do 16. septembra 1900 izročiti vodstvu „Kranjske kmetijske šole" na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 16. avgusta 1900. Vse stroje za poljedelstvo, Vnovič znižane cene! Vnovič znižane cene! Trijerji (čistilni stroji za žito) u natančni izuršitui Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori. Zboljšani sestav Vermorelov. Mehovi za žveplanje trt. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi H lOOOkratno preskušena ozimna semenska žita Ernesta Bahlsena v Pragi. Posebne prednosti, katera so združena v mojih originalnih semenih in ista odlikujejo, so potrjena od kmetovalcev vseh dežela, kakor od kmetijskih družb in zadrug s poročili in zahvalnimi pismi, katerih dojde vsako leto neštevilno. Ta semenska žita zagotavljajo kmetovalcu pri najbolj varčni, tedaj najceneji setvi naj-obilnejšega pridelka na zrnu in slami, ter se priporočajo za vsaka tla, bodisi v gorovju ali na ravnem. Moja semenskega žita so z ozirom na njihovo posebno prednost in sposobnost priporočena za setev vsakemu kmetovalcu v najznamenitejših gospodarskih in kmetijskih listih. Bahlsenove najnovejše vzgojene rži in pšenice. Bahlsenova rž „elite" je po došlih poročilih iz krajev, kteri leže na visokem in v doiinah priznana kot najvstrajnejša in najrodovitnejša ozimna rž. (Uradno priznano 50kratni zrnski pridelek.) Na 200 do 240 cm visokih bilkah vzraste 17 do 25 cm dolgo, debelo in polno klasje v finih lušinah z zelo močnatim zrnjem. — Ta vrsta rži vzbudila je med kmetovalci splošno presenečenje, ter je priporočana v vseh najbolj uglednih kmetijskih listih. Natančneji opis v mojem jesenskem ceniku. Ker je zaloga te rži jako majhna, oddajam jo le za poskuse. Izvirno seme v plombiranih vrečah z varstveno znamko: 500 kg K 160-—, bO kg K 17 —, vrečice s 5 kg za 3 K, ako se pa vpošlje znesek K 3'60 naprej, pa franko vsake poštne postaje. Bahlsenova rž „vasa-triurni" vzraste in obrodi na vsakem kraju; v gorovju, dolinah, močvirjih itd. — Natančneji popis v ceniku. — Izvirno seme te rži oddajam v plombiranih vrečah z varstveno znamko: 500 kg za K 16 >•—, 50 kg K 17.-. — Poštne vrečice po 5 kg za K 3 —, če se pošlje znesek K 3 60 naprej, pa franko vsake poštne postaje. Po Bahlsenu zboljšana semenska rž „triumf". Ta rž se lahko seje kmalu ali pa pozno, (zadostuje 50 kg na oral = 1600 □ sežnjev) je toraj zelo po ceni. Ta rž vzraste na vsakih tleh in v vsaki legi, prenese hud mraz v krajih ker ne zapade sneg ali pa dolgo močo, kakor tudi trajajočo sušo, cvete pozneje kot druge rži; isto tako, ker ima 'ta rž zelo močna stebla, nikdar ne poleže, zatorej pomladne nevihte ali pa slane cvetočega klasja skoro nikdar ne pokvarijo. Vsak klas pa obrodi 80 do 100 zrn. — Močne in vztrajne bilke ne poležejo; vrednost slame je za 100 »/„ večji nego pri drugi rži. To rž, ktero vzgajam najpozorneje kot originalno seme, razpošiljam v plombiranih vrečah z mojo varstveno znamko: bOO kg K 155'-, bOkg K 16'—, vrečice z 5 kg za K 2-80 — če se pošlje znesek K 3-40 naprej, pa franuo vsake poštne postaje. (63—2) Po Bahlsenu zboljšana pšenica „zlata bisernica". (Gold-Perl-Weizen) novost iz leta 1897. se je pri vseh poskusih lansko kakor letošnje leto skazala kot najbolj zdrava, rje in snetja prosta in to v krajih, koder vsaka druga pšenica na rji in snetjavosti trpi. Ta pšenica se^eje prav redko, ker se zelo razraste; obrodi lepo slamo in bogati pridelek na debelem, zlatoiumenem in fino-močnatem zrnju. — Natančna pojasnila v jesenskem ceniku; izvirno seme • v plombiranih vrečah z varstveno znamko 500 kg K 190—, 50 kg K 20'—. Poštne vrečice po 5 kg K 3 20, če se pošlje znesek K 3 80, naprej franko vsake poštne postaje. Bahlsenova regenerirovana donska pšenica, ktere se poseje le 70 leg na oral (1600 □ sežnjev) jena lastnih poskusnih poljih in, kakor na podlagi poročil iz krajev, kjer se ne more nobena druga pšenica sejati, daleč nadkrilila vsako drugo žlahtno pšenico, bodisi glede pridelka na zrnju ali pa slami Cena: za 500 kg K 160"—, 50 kg K 17-—, poštne vrečice 5 kg K 2 60, če se pošlje znesek K 3 20 naprej pa franko vsake poštne postaje. Vse cene so v kronski veljavi, proti gotovemu plačilu, franko Praga. Vreče se zaračunajo po lastni ceni. Vse blago razpošiljam le če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju. CnopjlnJ Pri nakupovanji semen gori navedenih uHdiliU, vrst priporočam nujno največje pozornosti, ker nepoštene tvrdke ponujajo pod mojim Imenom čestokrat popolnoma ničvredna semena, katera sem sam na svojih poljih poskušal ter sem se sam prepričal, da iste nimajo prav ni-kake vrednosti. Zato pa opozarjam, da oddajam. oziroma razpošiljam moja originalna semena vedno in vsakomur le v popolnoma novih vrečah, ktere so plombirane z mojo mi postavno podeljeno varstveno znamko. Jesenske cenike z mnogimi zanimivi poročili razpošiljam JRIIJMPF Bahlsenova rž zastonj in poštnine prosto. Ernest Bahlsen v Pragi. w Bahlsenova rž „triumf". Mula naznanila« Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in jlcer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo-iarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to -število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi jiMnaniii" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Pristna vina, dolenjsko, istrsko in bizeljsko. namizno in mašno; izvrstno prosekarjevo drožno žganje; po Kneinovem navodu izdelan liker, priporoča po najnižji ceni staroznana tvrdka J. C. Roger v Ljubljani, Arobrožov trg, pri Sv. Petra mostu. (141) Krepkega dečka, kateri se želi učiti strojarske obrti, sprejme takoj Fran Tršar, strojar na Vrhniki (ltil) Mesnica s klavnico, novourejena, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Več pove J. Jeglič, Begunje (Gorenjsko) (ltjJ) Slamoreznico, že rabljeno, želi kupiti Jurij Rus, posestnik v Že-limljah, pošta Ig. (163) Ad. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev in lokomobil (Marienfelder Motoren & Locomobilen Fabrik) Dunaj V T11 C Josetstadterstrasso 64, nasproti pcstaje mestne železnice > Josefstadterstrasse«. Zaloga motorjev in lokomobil. ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. (62—3) Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vztrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene — Popolne mlatilne priprave. — Mlatilnice od Hofherrja in Schranza. Obsežna jamčenja. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki brezplačno in poštnine prosto, -v— VABILO k srečka nj u katero priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe y Lescah v gostilni pri „Triglavu" v nedeljo dnš 2. septembra 1900. K temu srečkaaju vabi najuljudneje (66-d odbor. Odlikovana kotlar>ska obi>t ^■■■MgtMMiMM^a^ii minili ii umnim ii■i'iii'nmi miiim imu f^* Zanesljivo dobri stroji! lako nizke cene! Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 18. priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev kakor: lahko tekoče gepeljne, mlalilnire najnovejše sestave in tudi take z ležišči na krogijice (Kugellager); nadalje: stre-salnike, s pomočjo kterih se pri vsaki mlatilnici 2 človeka prihranita ter se lahko vsaki mlatilnici pridenejo; trijerje za žito čistiti, stroje za kositi in žefi z 1 ali 2 konjema najnovejše ameriške sestave. (Vsi stroji dajo se tudi na poskušnjo). Potem sadni mlini z kamenitnimi valerji; stiskalnice, jeklene pluge katerih ni potreba držati, travniške brane, slamoreznice in sploh vse (stroje za poljedelstvo, kakor tudi fino kovane, bakrene kotle za žganje kuhati (57-5) Za strokovno točno izvršbo vsakega naročila jamčimo in bodemo za naprej lahko vsako naročilo še bolj natanko in Evesto izpolnili kakor do sedaj, ker nimamo nobenih zastopnikov, ter celo stvar sami vodimo iii nadzorujemo. IV* Vedno Čez 200 strojev v zalogi. Priporoča zganjarske kotle vseh sistemov k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterib svojih žganjarskih kotlov jamči. Ilustrovan cenik pošilja franko. ""^j Slavne mlekarnice in sirarnioe, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov širnih kotlov, katerega razpošiljam brezplačno in franko. Da se vsa dala trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. Mlekarn i cam in kmetijskim zadrugam dovoljujem plačila na obroke (49—7) Ant. Križnič-a v Kanalu na Primorskem grozdni roblači, popolne moštarne, stalne in vozeče, stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i t. d. Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje in ljupljenje sadja. Najnovejše samedelujoče, patentovane trtne škropilnice „ aifonija". Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi PH. MAYFARTH & dr. o. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par na Dunaji, 11/1. Taborstrasse št. 71. Odlikovana z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami* Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in preknpci se iščejo. (56—10) Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta. Giclitgeist) priporočljiv ' &ll"ni je ].ot (,0jj utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah m nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklen ca 1 K, šest steklenic i K 50 h. Tinktura za kurja očesa. preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic S K 511 h. Iver je vedna skib Varstvena znamka p n ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Xrnkoczyja (41-7) ivillml* 1 redilni prašek za no- 'J' 1 tranjo. rabo pri kravah, volih m konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšnje mleko. Zavojček z navodilom giede uporabe 1 K, pet zavojčekov samo 4 K. PrflSi^ii redilni in krmilni prašek Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkoczfja prašičji prašek, pristen samo z gorenjo varstveno znamko. Odlikovana kotlar>ska obrt Ant, Križnič-a v Kanalu na Primorskem Priporoča Izvrstno vsakovrstno cementno opeko izdeluje in ima vp.dno v zalogi (59-3) Anton Resman v Radovljici. Vsakovrstna v to stroko spadajoča dela izvršuje po najnižjih cenah doma na lici mesta in zunaj na stavbiščih, bodisi strešna ali tlačna. Velika zaloga vsakovrstne cementne opeke. Zakaj so ie ljudje, kateri KathreinerKneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno i'e tako dobrodišeča in zdrava :avina pijača? Ker še vsi ne vedo, ktere velike prednosti ima Kathreiner-jeva kava, katera skozi en ek-strakt bobove rastline duh in okus bobove kave zadobi. Taista toraj združi na neprecenljivi način dobre zdravju delujoče lastnosti domačega sladnega preparata z preljubljenim duhom bobove kave. Kathreiner Kneippova sladna kava služi posebno za primes k bobovi kavi, diši pa tudi ako se sama pou-žije. Dobi se povsodi, ne 6me se pa nikoli odprta prodajati in je samo pristna v znanih izvirnih zavojih z podobo žup nika Kneippa in z imenom »Kathreiner«. B M % $4 0» 3) ! Kmetijska podružnica v Selcah nad Škofjo Loko posreduje nakup ** sodov za razpošiljanje zelja, repe, rib; sodov za žreblje, cement, kakor tudi posode za različne tekočine. (55—4) t % Vnovič znižane cene! Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene! Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi Sušilnice za sadje In zelenjavo, škropiln_ce proti peronospori. Zboljšani-sestav Vermorelov. Mehovi za žveplanje trt. • Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta. "Si Stiskalnice in\rozdje s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „Herkules°. ki zajamčeno opravi 20% več dela kakor koli druga stiskalnica. Sadni in grozdni grozdni roblači, popolne moštarne, stalne in vozeče, stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i t d. Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje in ljupljenje sadja. Najnovejše samedelujoee, patentovane trtne škropilnice „fcsifOnija". Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sesfari PH. MAYFARTH & dr. c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par na Dunaji, II l. Taborstrasse št. 71. Odlikovana z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in preknpci se iščejo i 56—9) Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in »ieer brezplačno prijaviti med .Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo-iarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to itevilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za' objave med .Malimi aannanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. Bika, irurbodenske pasme (križan.1 19 mesecev star, 138 cm visok, proda Takob Valenčič, posestnik v Stružniku, pošta St. Peter na Krasu. Cens po dogovoru. (148) Prašičke, prave jorkširce in mešanega plemena, marjaščeke in svinjce, razne starosti, dalje krave, pincgavske pasme, od 2. do 4. teleta, in sicer 3 s teleti in 1 brejo, jako lepe, ima naprodaj Karol Počivavnik, posestnik v Mestnem Logu št. 17, Ljubljana. Tudi spušča bike in marjatce. _(149) Bika, čistokrvnega pincgavca. eno leto star, jako lep. je naprodaj pri Antonu Drašlerju, posestniku v Borovnici. Cena po dogovoru (.150) Vina. primeroma 40 vedrov, lastnega pridelka, iz Malkovca, rumene lepe barve ima naprodaj Peter Strel ml., posestnik in vinorejec v Mokronogu na Dolenjskem. Cena po dogovoru. Vzorci na razpolago (151) Volčjega psa, 6 mesecev starega, kraške (čiške) pasme, izvrsten čuvaj ter zelo hud. ima naprodaj Makso Dekleva posestnik v Britofu pri Vremah. Cena po dogovoru. (152) Superfosfat iz koščene moke, in sicer : 18 6 °/0 fosforove kisline 100% za K 10 95 m 14 »/0 fosforove kisline 100% za K 8 60 ima v zalogi Rihard Mihelčič, trgovec v Zagorju ob Savi. (153) Mlekarska zadruga v Planini pri Rakeku sprejme takoj v službo (61—2) mlekarja, kteri je vseh opravil v mlekarni vešč in ki je že enak posel opravljal. Plačilo in diugo po dogovoru. Pismene ponndbe s spričevali ali osobne prijave gori omenjeni zadrugi. ooooooooooooooooocoo Na vsestransko zahtevanje mojih p. n. odjemalcev naznanjam da sem otvoril s 15* julijem 1900 bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev ¥ hiši g. Iv. Kneza (pri Figovcu) na dvorišču, Dunajska cesta v Ljwl»ljaiii. (60—2) V zalogi bom imel najboljše, najnovejše in najcenejše poljedelske stroje vseh vrst, kakor: vitlje (gepelne) prav lahko tekoče z 1, 2 in 4 kvijskimi mičmi, najnovejše mlatilnice z tečaji iz medi (Messinglager), vsakovrstne slamoreznice »Austria« št. 4, 5, 6 in 7, ktere se gonijo z roko. nogo ali pa z vitli, ter vse k tem pripadajoče orodje; nadalje vsakovrstne sesalhe (Pumpen), čistilnike, trijerje reporeznice. sploh vse poljedelske in domače kmetijske stroje in k tem pripadajoče podrobnosti. Posebno ugodnost, oziroma olajšavo pa dosežejo moji odjemalci pri tem, da dam manj prt možnim stroje, ktere si izbero. tudi na plačilne obroke po dogovoru. Moj zastopnik, oziroma prodajalec je gospod Ivan Komatic, kteri je po vsem Slovenskem dobro znan kot strokovnjak in kteri se bo potrudil, da se bo vsakemu odjemalcu mojih strojev postreglo vsestransko solidno. Priporočujoča se za mnogobrojen obisk z zagotovilom, da se bo vsakemu postreglo po njegovi želji priporočava se K. & R. Ježek, Josip Lorber & Co. Žalec pri Celji. Štajersko. Najnovejše izdelovanje patentovaniti priprav za streljanje proti toči. Te priprave bašejo se s patroni in vžigajo s kapselni. Streljanje je zelo lahko, prikladno in popolnoma brez vsake nevarnosti, pri vsem tem pa se vendar garantujejo najboljši uspehi. Vkljub temu, da je priprava vse hvale vredna ter se ji priložijo še 4 kovinski patrom in druge potrebščine, je cena 113 K zelo nizka. 6) /ivinslfi re priporoča se za izvršitev vsakovstnih kiparskih, stavbenih in umetnih del nadalje za izvršitev in napeljavailje vsakovrstnih mrež za ograje pri vrtih, potem mreže za modroce itd., itd., po najnižjih cenah. (34—5) X X X X X X n X X X X X X X X X xxxxx*xxxxxxxxxxxxxx Josip Lorber & Co. Žalec pri Celji. Štajersko. Najnovejše izdelovanje patentovaniii priprav za streljanje proti toči. Te priprave bašejo se s patroni in vžigajo s kapselni. Streljanje je zelo lahko, prikladno in popolnoma brez vsake nevarnosti, pri vsem tem pa se vendar garantujejo najboljši uspehi. Vkljub temu, da je priprava vse hvale vredna ter se ji priložijo še 4 kovinski patroni in druge potrebščine, je cena 113 K zelo nizka. (44—6) iHaNiMl Doktorja pl. Trnkoczyja preskušena zdravlna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoc^jr v Ljubljani. Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni, fo se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravUa vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z. natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trukoczj-a |l .. t-.ii, ulniltli /in i priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in IVait)IU IM.IUIII l rt| najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt, kile vsebine) 10 h, j4 zavojčkov-sa m o o Iv. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczyja Žflftb Varstvena znamka p n_ ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave m krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkoczyja (41 5) Živinski ™dilni prašek za 110-/j * 1 " tranjo. rabo pri kravah, volih in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan. kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom giede uporabe l K, pet zavojčekov sil m o 4 K. Prnšl^ii redilni in krmilni prašek l I Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne IS. julija 189H smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Trnkoczyja prašičji prašek, pristen samo z gorenjo varBtveno znamko. Varstvena znamka.