Pisma mladega nrednikovica. Mladi urednikovi6 se Vam klanja in Vas pozdravlja! Kako se veseli, da more zopet z Vami kramljati! Dolgo 6asa mu je bilo to zabranjeno. Kadarkoli sem prosil našega strogega gospoda in urednika, da Vam smem pisati kratko pisemce, odgovoril mi je z ve!evažnim izrazom v obrazu: Mladi ljudje se javnosti ne smejo vsiljevati! In mladi urednikovi6 se je raoral zopet molče vsesti za uredniško mizo, vse tiskarsko in uredniško osobje pa je ob takih prilikah zakihalo od smeha zavoljo njegove ponesre6ene proSnje . . . Mladega urednikovi6a je bolelo srce in žalost si je vzela kvartir v njegovi duši. Vi pa ste gotovo opazili, da je bil naS list ve6krat prav žalostno pisan. Sedaj veste, zakaj. Toda naS gospod in urednik je pred kratkira izginil v letoviS6e — Bog ga dolgo tamkaj ohrani — in Vaš mladi urednikovi6 je sedaj za nekoliko časa prost, prost kakor lahkokrila ptica pod sinjim nebora. Iz te prostosti Vam danes pošilja kratko pisemce. Srce mi poskakuje veselja, pa ne samo da Vam smem danes pisati, ampak da Vam morera danes tudi nekoga predstaviti. Kaj me gledite tako čudno? Pesnik poje: Gorje mrj, kdor v nesreči biva sam, A erečen ni, kdor srečo vživa sam, toda mladi urednikovič že dalje časa ne okuSa več takega gorja. Mladi urednikovič namre6 ni ve6 sam, dobil je tovariša. Ta tovariš je mladi urednikovi6 »Našega Doma«. Dovolite, da Vam ga predstavim. Predstavljam Vam ga! Hej, to Vam je fant, mladi urednikovi6 »Našega Doma«! Kadar greva k bližnji tobakarni po loterijske številke, da jih potem natisnemo v »Slov. Gospodarju«, vse gleda po ulici za nama. In ko se postaviva pred ono tablico, na kateri so zapisane številke, vse loterijske sestre in vsi loterijski bratje se s ponosom ozirajo na naju, 6eš, tudi ta dva se, kakor mi, pe6ata s skrivnostno loterijsko vedo. In jaz, mladi urednikovi6 >Slov. Gosp.«, se samozavestno razkoračim pred loterijsko tablico, razpnem svoja ple6a na Siroko, mladi urednikovič «Našega Doma» pa položi papir na nje m piše številke, katere mu na glas 6itam z loterijske tablice. Potem se obrneva ter korakava nazaj v uredniške prostore. In zopet se na ulici vse ozira za nama, 6eš, to sta Vam Janta! In Se takrat bi naju morali videti, kadar hodiva po agitacijskih potih, da širiva najine iiste in najine zdrave nazore! Takrat se s prevdarkom in premislekom imenitno postavljava. Nekdo, ne vem kdo, pa gotovo naju je že občudoval na najinih agitaeijskih potih in naju ima rad, nama je poslal razglednico. Na njej sta dva mucka, ki ravno tako zvito gledita, kakor midva mlada ured- nikoviča. Pod muckoma pa stojijo besede: «Kam pa tako podjetno? Širit? Takemu par6ku pa6 ni mogo6e ni6esar odreči!...* Ah, da bi res tako bilo! Toda midva znava o agitacijskih vspehih peti tudi žalostne pesmi! Prepričan sem da je v obče velika sre6a za Vašega mladega urednikoviča, ker iina ob sebi tako Ijubega tovariša. Premislite samo eden slučaj! Uredniki in urednikoviči so v vedni nevarnosti, da jih zaprejo v luknjo, 6e zapiSejo kedaj kako preostro besedo. Vaš mladi urednikovič je sicer dobrodušen in krotek 6lovek, toda kadar mora s svojim peresom v boj, takrat zavre v njem tista junaška kri, ki se je nekdaj pretakala tudi po žilah njegovih pradedov, ko so se bojevali proti krutim Turkom, in ob takih prilikah zna tudi mladi urednikovič ostro pisati. Kaj bi bilo, ko bi bil Vaš mladi urednikovič v temni jetniški celici, VaS mladi urednikovič, ki je tako rad vesel in tako rad v prijetni družbi? Gotovo, Vaš mladi urednikovifi bi v ječi od žalosti in sramote umrl. Zdaj pa vem, da bo me priSel, ako bi se kedaj kaj takega zgodilo, moj dragi tovariš od »Našega Doma« obiskat pogosto, 6e ne vsak dan. Celo to se lahko zgodi, da bova sedela skupaj. Moje srce je veselo ob tem tolažljivem pogledu v bodo6nost. Sedaj pa se moram posloviti od Vas. Do svidenja! Vaš mladi urednikovič.