54. itevnko.
v LjuDUimi, v sredo J. moral 1923.
Leto ML
lakaja mk dan popoldne lsvsaaUi ntdslje la praznika.
Inserati t do 9 petit vrst a l D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In bera tal davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UatavnLttTO „81 ot. Naroda1' In »Marata* tiskarna* Knallova alica št 5, prlttltao. — Tala! on *u 304,
nadstropja
„Sloa. Varađa" Knallova aUca *L
Talafon stav. 34. aprafanta la pod sisana la sad ostao trankovana. v-SIT  Rokopisov aa na vrata« "M
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji vsa dni po Oln V— v Inozemstvu navadna dni Oln 1, nedelje Oln 1*25
Poštnina plačana v gotovini«
„Slovenski Narod** velja:	V Jacoclatljl ,    t Ljubljani    1      po posu		V inozemstva
12 mesecev......	1 Din 120-—	Din 144 —	Din 216 —
o m	i   . 60-—	. 72-	. io8-—
3 9	»   . 30-—	- 36-	. 54-
1 #	i . lo--	- 1	
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   HB   po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
PRED VOLITVAMI.
Se nekaj dni nas loči od važnega dogodka v razvoju  naše mlade države — od volitev v narodno skupščino.  Volilna borba je na vrhuncu, številnih političnih skupin in večinoma tudi širše javnosti se je polastila nekaka mrzlična napetost, ki je splošen značilen pojav   današnje dobe. Vsi s pritajenim strahom in z upravičenim upanjem pričakujejo, da se bo zgodilo nekaj,   kar bo temeljito predrugačilo vladajoče razmere. Od dninarja do državnega uradnika, od kmeta do trgovca in obrtnika, vsakogar teže posebne   življenjske nezgode, vsi godrnjajo in se jeze, češ, država ne daje,   država preveč zahteva, država to, država ono. Ali država ali pa osebnost drž. krmilarjev je kriva, da povojno življenje še ni prišlo v normalni tir, da vlada nezadovoljnost večkrat celo tam, kjer nf na mestu.   Ta nezadovoljnost, Id je prepojila kakor   nalezljiva bolezen vse sloje in vse narode, izvzemši one pri nas presneto maloštevilne srečneže, ki ne poznajo skrbi za vsakdanji kruh, je seveda hvaležen kapital za vsakovrstne  operacije političnih strank. Na tem nevarnem in omahljivem temelju se grade čudovite stavbe, obljublja se na desno in levo, v obliki  političnih agitatorjev na shodih nastopajo pravi srednjeveški vitezi, ki trdijo, da bodo z enim udarcem svojega junaškega meča odsekali povojnemu zmaju   vseh sedem glav. In dasl se te obljube vsakemu trezno mislečemu človeku zde že na prvi pogled   smešne,   se jih vendar ljudstvo žalibog oprijema kakor utopljenik slame in drvi slepo v vrtinec političnih strasti.   Pri tem pa ljudje kaj radi pozabljajo, da tiste stranke, ki največ obetajo, po navadi najmanj store in da ti vitezi polagajo na oltar osebnih   ambicij,   častihlepnosti in egoizma   blagostanje narodnih mas. Takih primerov imamo baš pri onih strankah,   ki danes najbolj kriče in nastopajo kot odrešenik siromašnih slojev, kolikor hočemo.
Gospodarski položaj naSe države, ki ga ne bo mogoče zboljšati z novimi krilatimi frazami in neizvršlji-vimi obljubami, marveč z delom in pametno finančno politiko, je kriv, da smo zabredli tudi v politiki na dokaj nevarno polje. Pojem države dobiva po zaslugi nekaterih naših strank med ljudstvom čuden ožji pomen. Kadarkoli se govori o draginji in pomanjkanju, o tej ali oni vrzeli v državni upravi ali celo o stvareh, s katerimi država nima ničesar opraviti, se čujejo glasovi — Srbi so kri-
vi, Beograd nosi odgovornost za vse, kar ni v redu. Podobna očitanja, s katerimi brezvestni demagogi izpodrivajo ugled naše države in kršijo njeno edinstvo, bi bila razumljiva, če tudi neupravičena, če bi bil Beograd izven naših državnih mej in srbsko pleme ne oni najmočnejši politični in državotvorni faktor, ki je za našo neodvisnost največ žrtvoval in kateremu se imajo zahvaliti tudi oni, ki ga hočejo danes izkoristiti v svoje strankarske namene, da ne vihti nad njimi biča tujčeva roka. Krivo, da je nastal na vseh poljih družabnega življenja začasni zastoj, ni niti srbsko pleme niti ooedini naši državniki, temveč evropska katastrofa in njeni odmevi. In v tem splošnem kaosu smo mi le majhen drobec, ki bi moral skrbeti, da se ga čimpreje znebi, da uredi svoje domače razmere, kakor delajo to nekatere druge po vojni nastale države, ne pa da ga z nespametno politiko in pogubonos-nim prerekanjem še povečujejo. Da pa ne ftmkcijonira naš državni mehanizem tako, kakor bi bilo želeti, je krivo dejstvo, da smo mlada država in krivi smo končno tudi sami, kajti mesto da se brigamo v prvi vrsti za konsolidacijo države v notranjosti in njeno moč na zunaj, da se oklenemo narodnega edinstva kot edine re šitve iz sedanjega položaja, se pre-niramo kakor one pravljične živali, kdo jim bo županil.
V političnem življenju zgodovina človeštva ne pozna dobe kakor je naša. Stranke rastejo kakor gobe po dežju, vlade se menjajo kakor ženska moda, ugled ljudi, ki so res sposobni za pozitivno delo. r»adr». vrše se atentati in ljudstvo je od dne dne bolj zbegano m nezadovoljno. V tem kalnem ribniku splošne zmede in dezorijentacije pa ribarijo z uspe- i hom elementi, ki se ne boje nobenih sredstev, samo da dosežejo svoj čili. S stališča državnega edinstva — in to mora biti naš temelj, kadar govorimo o volitvah v narodno skupščino — je treba obsojati vse one stranke, ki smatrajo, da je mogoča v državi cela vrsta držav in da so njihovi interesi več kakor pa obstoi in nanre-dek države. Prav tako je treba obsojati vse one ljudi, ki si domišljujejo, da bodo z demagogijo premagali gospodarsko krizo in da bomo srečni in zadovoljni takrat, ko bo prepir na domačih tleh na vrhuncu in bomo samo še čakali, kdaj nas znova podjarmijo tuji narodi. Kritika vsega, kar je količkaj zgrešeno, presega pri nas že vse meje dostojnosti. Prav je,
da skušamo vplivati na državno upravo, toda pot večnega kritiziranja in megalomanije, na katero skušajo gotovi ljudje zapeljati naš narod, nas ne bo pripeljala k zaželjenemu cilju. Vsi, ki stopajo na volišče, bi morali temeljito preudariti, ali je sploh mogoče z eno potezo zboljšati gmotni položaj našega naroda v toliki meri. kakor obetajo ffste stranke, ki hočejo danes brezpogojno vladati in diktirati svoj politični kredo in kaj je boljše — trezno, pametno presojanje in razumevanje dejanskega položaja ali pa separatizem., medsebojno hujskanje in plemenski antagonizem. ki lahko uniči še to, kar imamo in kar smo s? priborili s težkimi mukami.
Četudi v kulturnem ozira nadkri-1 ju jemo Srbe, so vendar gotovi zgodovinski faktorji krivi, da smo kot državotvorni element daleč za njimi. Zato bi bilo bolj umestno, da se čim prej in kar najtesneje zbližamo, da priskočimo s svojim kulturnim kapitalom na pomoč bratom onstran Drine, da pridno sodelujemo za odstra-
nitev dosedanjih protislovij, kakor pa da bežimo od njih in misleč, da bomo s tem storili bogve kako politično delo, kopljemo jamo pod lastnimi nogami. Brez sloge vseh treh plemen našega naroda ne more biti napredka ,pa če smo še tako iznajdljivi v raznih blagozvonečih programih. V bodočo narodno skupščino morajo priti ne separatisti, ne protidržavni elementi, temveč možje, ki so sposobni in bodo v resnici tudi gradili in ne samo podirali. Če pa borno sejali dosedanji veter razkrajanja državnega edinstva, se lahko zgodi, da bomo želi burjo in nedogledne posledice pretiranih političnih strasti. Kdor pozna razliko med mogočnim in ne-moeočnim. kdor priznava principe, na katerih so se razvijale najmočnejše sodobne države in mu je kaj ležeče na tem, da postanemo kot država močni tu^f mi. bo pač vede' kaj je njegova dolžnost na dan volitev: volil bo v Ljubljani »Napredni blok«, na deželi pa narodne in napredne stranke!
PISMO IZ PRAGE.
Nov finančni minister. — Trdnost če na njegov rojstni dan.
Telo dr. Rašina je upepeljeno, toda njegov duh je ostal med nami in vstraja v parlamentu, v politiki, v finančnem svetu in v širokih vrstah češkega ljudstva. O tem priča ne samo udeležba pri pogrebu dr. Rašina. kakršne Praga še ni videla in ki je bila velika manifestacija za ideje in program pokojnika, marveč tudi izjave premnogih korporacij in številni darovi za zlati zaklad po intencijah Rašinovega valutnega sistema. Vidno znamenje, da se bo nadaljeval sistem, katerega je on zgradil. Je imenovanje poslanca ing. Bečke, njegovega najintimnejšega prijatelja, za naslednika.
Novi minister je preizkušen mož kot politik in kot gospodar. Bil je na čelu izvrševalnega odbora bivše mla-dočeške stranice, ko še ni bil poslanec, v vojnem času je bil eden izmed veljavnih članov mafije, v revolucijski narodni skupščini je bil generalni referent o prvem našem proračunu, deset let je sedel v upravnem svetu Živno-stenske banke, kateri je sedaj dve leti že predsednik. Vedno je bil znan kot agilen in zanesljiv snovatelj številnih in obsežnih stavb ter kot poznavatelj vseh državnih podjetij in delavnic. On je miren in prevdaren mož, stalen in varčen gospodar, nezrušljivo trden. Minister Bečka je mož. na katerega smemo polagati polno zaupanje, da bo Rašinovo delo gradil razumno dalje in
ške koalicije. — l tt slava J. Holečka — Dve T.ovrićcvi i pri.
2. marca.
da bo imel zlasti pred očmi tri stvari: 1. Ohranitev vrednosti naše valute v tujini, 2. ohranitev ravnotežja v državnem proračunu in 3. znosno zmanjševanje državnih izdatkov in s tem doseganje prihrankov v vseh panogah državne uprave.
Ministrski predsednik Švehla se J mudi na Siciliji, kjer ostane do konca aprila. Za njega predseduje ministrskemu svetu kot namestnik Malvpctr, notranji minister, razmišljajoč, previden in oprezen mož, katerega glavna naloga je, skrbeti za. to, da se ne poruši koalicija, kateri sta dala temelj dr. Rašin in Švehla. Njena solidnost doslej ni še nič trpela, tudi ne po dveh težkih ranah, ki sta bili za njo smrt Rašina in bolezen Švehle. To je dokaz, da počiva ta koncentracija na notranji potrebi in nujnosti, ki je ne samo priznana, marveč tudi najživahnejše povsodi naglašena. Skupnost čeških strank se po-svedoči v najbližjih dneh z uzakonje-njem načrta za obrambo republike in zakona za državno sodnijo. To niso kake izjemne ali persekueijske predloge, marveč to so odredbe varnostnega značaja, svareče in preventivne. Opravičena je nada, da se vzdrži jednotni duh v čeških strankah do konca tega zasedanja, katero se prične še v tekočem mesecu.
Na dan roistnega dne mojstra Josipa Holečka 27. februarja je priredilo
deželno društvo »Prachen« in pra>k:i »Meščanska Beseda^ ob udeležbi aka-demienega društ. ^Jugoslavija« v poj -ščenje njegove 701etniee v veliki dvorani »Meščanske Besede: prijatelj^'-.i večer« ki je bil zelo dobro obiskan iz krogov njegovih rojakov iz Južne Ce< ške, prijateljev in znancev ter jugoslo-venske praške kolonije. Pri vstopu je Holečka pozdravil za ^Meščansko Besedo^ podpredsednik dr. Fuhrich, ki je zlasti povdaril Holečkov pomen za vse-slovansko stvar. Nato je spregovoril predsednik »Jugoslavije« ing. c. Pere Bradic, ki je izvajal:
Dični   naš  star'no.   mistre  Moleč V u! Osobito sani sretan što je i meni ko omladinca data reč, da Vas kao predsednik akad. društva »Jugoslavija« srdačno i bratski razdru vi m u ime ecie naše učeče omladine praške a uveren sam i one u domovini. Pozdravljam Vas ne samo Holečka kao Ceha nego Holečka Jngoslovena. Nemam reći ta • uma da kažem,   koliko   su i neproceniv < blago V.'.sesa j naše:; naroda ona jedinstvena dela, koja su se m<>c:la stvoriti satna a jednoj onako velikoj i plemenito; slavensk duši, ptrr.oi oscčaia. punoj pt>n sa. ideala f umne bistrine ko što je duša našega Holeč« ka. Vi ostavivši rodnu gruda svoju, odo toplom jugu u domala prave braće svoje u one krševite gore gde kroz vekove sto« jajo je naš narod maeem i pučkom u ruci na obranu zlatne slobode, potocima i rekama krvi stečene, u borbi protivu Otoman-skog   carstva i njemačkog tinperiializma.\ Ta na pravom izvoru zadioste duboko mc-dju na'šire slojeve našega naroda. Putujući od čeli e seljačke do palate gazdinske. kot starac guslar raznosite   i sakupljaste naše narodne pesme, to najveće naše narodno blago i ponos naš, da tu bistrinom svoga uma i narodnog oseeaja proniknete duboko u dušu našega naroda, I prenesete najlepši dar domovini svo'oj što ste i uspeli. Nabravši dugim i tež'kim trudom najlepšu i miomirisnu kitu norodnojr cveea, odoste ushićen svojoj rednoj grudi, da svom ljubljenom narodu dadete ono velebno, što mu daste Vašim neprocenliivim delima. Vašim plonodonsnim rodom kroz čitavi svoj život, odužiste se na veke svomu i n:iscm narodu pa i ćelom slavenstvu.   Kroz čitava Vašn dela provlači se ko zlatna nit jedna glavna misao s namerom, da u češkom narodu uzdržite i ojačate njegov slovenski nacionalni ponos, bez kojega nemo/.e postići [ nije dosto'an s'^hode. Vi ste 'edan od onih koji ;e najviše doprineo na upoznavanja i /bliženju naših dvoju bratsk'h naroda. Tim položite stanac kamen velebnoj zgradi sve-slovenske zajednice.    Prateći budnim očima sve pa i najmanje dogođja;e na Balkana, ostadoste optimista u   onim na'tcžim trenutciie.a. Tvrdo verujući u pobedu na ču rekoste da osud češkog naroda odlučii će se na Balkanu. Vi verujete da buduenosf pripada Slovenimn. jer su oni nosjoci istinske demokracije, koju i sami zastupate. Buduća pokolema našega i vašega naroda se-čati će se ioš više velikim poštovanjem mi-stra lio!ečka. Ml danas prigodom Vaše se-damdesei-godišnjice želimo Vam bratski od svega srca »Mrtogaja leta« u sreči i zdravlju  sa  Vaš^m  visoko  poštovanom obitelji, na radost oboja naših bratskih naroda, i da
A, E. W. Mason:
KLIC ?,'A PGKOO,
Roman"
»Bodalo!« je zaklical Hanaud. »Kako naj bi nam to pomagalo? Nož, da — morda. A bodalo nikoli!«
»V prodajalnah — in gotovo ni dosti prodajaln v AixJ, kjer se dobe bodala — bomo morda zvedeli, kdo je kupil bodalo zadnja dva dni.«
»Kako veste, da je bilo kupljeno zadnja dva dni?« je razburjeno nasprotoval Hanaud. -Nimamo opraviti s človekom, ki gre v prodajalno in kupi bodalo, da z njim izvrši umor in se tako sam sebe preda policiji. Kako pogosto moram to nonavliati!«
Ostrost   tega   nasprotovanja   je Ricarda
ujezila.
»Torej, če ga morilec ni kupil, kako ga je pa dobil?« je reke! trmasto.
»C\ drag? prijatelj, ali ga ni mogel ukrasti? V enem ali drugem hotelu v Aixu? Ali mislite, da je kdo opazil, da mu manjka bodalo? Koliko ljudi ima danes v Aixu bodala te vrste, da si dajo peči na njem na ražnju pečenko za kosilo. Raz ven tega me pa ne vzne-miria sama smrt te fibeffi fensfa. Zgubili ma
vse podatke, ki nam jih je prinašala. Imela je nc-m nekaj povedati o Celiji Harland, česar ne bomo nikoli več slišali. Vse moramo znova od kraja početi in povem vam, da tega ne utegnemo. Izgubili bi čas, a ga ne smemo izgubiti.« Zakril je obraz z rokami in glasno vzdihnil. Njegov vzdih je bil tako globoko in iskren, da ga je skušal Ricardo tolažiti, čeprav je bil sam radi umora Marte Oobin ves pretresen.
»Saj niste mogli vedeti naprej, da bo ob treh popoldan v Aixu--«
Hanaud je odklonil to oproščen je.
»To se ne da oprostiti. Moral bi vedeti. Toda s samim seboj ne bom imel usmiljenja,« je zaklical; ko pa je spregovoril, se je njegov obraz nenndoma spremenil. Njegove obupane cči so se naenkrat zaiskrile.
Stegnil je roko proti stranski mizi. kjer so ležala Picnrdova pisma.
»Ali jih še niste odprli danes zjutraj?« je vprašal.
»Ne, prišli ste. ko sem bil še v postelji. Do sedaj msem mislil nanje.«
Hanaud je šel k mizi in ko je pogledal na pisma, se mu je izvil iz prsi krik.
»Tole pismo z velikim ovitkom,« je dejal in glas se mu je tresel kot roka, »ima švicar-skg znamkrv«
Ricardo je poskočil po sobi in odprl ovitek. Bilo je dolgo pismo, a pisava mu je bila neznana. Čital je glasno prve vrstice pisma:
»Pišem, kar sem videla, in oddala bom pismo danes zvečer, da me nihče ne prehiti s kako drugo novico. Prišla bom pa jutri k vam po denar.«
Hanaudov glasen glasen vzklik je prekinil Ricarda.
»Podpis! Hitro!« Ricardo je obrni! pismo. »Marta Gobin.«
»Torej ona govori! Slednjič verdar govori!« Hanaud ie to ves prevzet šepetal. Skočil je k vratom, jih naglo odprl, nato zaprl in zaklenil. »Hitro! Te uboge ženske ne bomo obudili k življenju, toda...« Stavka ni končal. Kratkomalo je vzel pismo iz Picardove roke in se sam vsedel k mizi. čez njegovo ramo je tudi Ricardo mogel čitati pismo Marte Gobin.
Bilo je pisano v malem ženevskem predmestju, na zapadni strani jezera in se je glasilo:
»Predmestje je ulica, ki je zaprta proti jezeru, in tramvaj vozi v mesto. Sicer je pa uvaževanja vredno, razumete me, monsieur, na koncu je hotel in par prav velikih hiš. Vendar vas nočem varati o socijalnem položaju mene same in mojega moža. Naša hiša jq na
levi strani ceste — natančno — da. To je mala hiša in jezera ne moremo videti z naših oken, ker so boljše hiše napoti. Moj mož Gobin, ki je bil uradnik v eni največjih bank v Ženevi, je zbolel na pomlad in zadnje tri mesece je prisiljen ležati v postelji. Res je, da nismo imeli mnogo denarja in da nisem mogla imeti po-strežnice. Torej sem biln sama prisiljena mu streČi. Monsieur, če bi bili ženska, bi vedeli, kakšni so moški, če so bolni, kako sitni, kako neprijazni. Ženska, ki jim streže, nima prav nobenega razvedrila. Ker sem torej ves dan v hiši, je edino moje razvedrilo gledati, knj delajo sosedje. Ne smete mi tega šteti v zlo.
Pred enim mesecem je neka Madamc Ro-signol najela za poletje hišo, ki sloji naši ravno nasproti. Vdova je, toda zadnjih štirinajst dni je mlad gospod prihajal večkrat popoldan k njej na obisk, in v ulici so je govorilo, da jo bo poročil. Toda tega si ne morem misliti. Gospod je mlad mož kakih tridesetih let in črnih las. Ima brke, male. črne brke in je sicer prav prijeten. Madame Rossigno! ima pet ali šest let več, močna, rdečelasa ženska, ki meni ne ugaja. Zdi se mi, da ni z istega sveta kot lepi, mladi gospod, ki jo bo poročiL Ne, meni Adela Rossignol ni ugajala.«
Ko so prišli do te točke, je Hanaud prene-
faaL
Stran 2.
*SL0VEiM5K!    NAROD«   dne 7. marca 1923,
štev. 54
ft« Vali ideal; o stvorenja velike slovanske aajednice 5to pre ostvare. Živio!
Imenom Prachenskea* kraja in vse Južne Češke je pozdravil sla vijenca predsednik »Prachne« dr. Lauda. Holeekove misli so dale »PrachnU program in njegovo geslo, da izide iz Juž-ae Češke narodu preporod, je danes vodilna miseJ jugočeške mlade genera-ciie.
Jusosloven 12 Cmegore Lazar Djurović je spregovoril v češkem jezi* ku tole:
Poštovani skupe! Prilikom ove svečane proslave našeg i vašeg pjesnika i književni* ia mistra J. Holečka netnogu ostati držan svojoj dužnosti koja mi pripada da Pozdra-jvint našeg velikog mistra HoleČka. Da ga pozdravim n ime ovog dijela srbskog naroda koji je zbijen n vrletne krši Crne zore. Nećinlm to oficijelno jer ni Jesam opunomoćen, ali sam uvjeren da to Činim iz srca svija Crnogoraca. T. J. Holecek Je prvi od Čeških književnika koji ie posjeti v drago stenje Crne zore, zdje je pjeva v i isisao svoja najlepša djela kao »Crnogorske prinove tke €< »Crna zora n miru«, »Junačke pjesme crnogorske«, stoga naš draži i uzvišeni želim ti još puno snage i života, da na sreću svfh nas uživaš plodove svoje dubav-ae velike tvorevine i kličem ti Živio!
Imenom ruskih Cehov mu je Čestital ing. Paviovskv.    za ministrstvo narodne obrambe podpolkovnik Zabava, omenjajoč, da je Holeček v svojih spisih   naši   armadi   naslikal krasne vzorce junakov. Ga. Ortova je živahno prednašala Holečkovo legendo »O križu«, jugoslovenski vijolinist Fotić je igral polko VVieniavskeza. gdč. Va-vrinkova je recitirala nekoliko pesmi. Član mestnega   gledališča na Kraljevih Vinohradih g. Hart je deklamira! pesem »Pozdrav mojstru Holečku« od R. Schwarzove in iz 19. speva Sokolovića, kakor tudi iz prve knjiže »Naši«. Za češke novinarje je govoril šef-redaktor J. Pichl   Naš narod mu je bvaležen, da je doseglo njegovo delo razumevanje ne samo doma, marveč y vsem slovanstvu, zlasti pa v Jugoslaviji, kjer vživa tako veliko ljubezen. Čutili smo to pri lanski udeležbi na jugosl o venskem novinarskem zborovanju, kjer fioleček ni bilo navzoč. Koliko je bilo povpraševanja po njem in koliko obžalovanja, da ga ni med nami.   Zagotavlja ga ljubezni čeških novinarjev in mu želi, da bi se še dolgo veselil svojega življenjskega dela. Za   pisatelje ga je pozdravil pisatelj min. svetnik Boh. Zahradnik-Brodskv, ki vidi v njem vzor narodnega pisatelja. Mlada pisateljska generacija naj se nasloni nanj in gleda v njem svojega učitelja. Za podeželno inteligenco Iga je pozdravil posestnik ing. Hovor-ka. Ko sta odpela gdč. Vavfinkova in jugoslovenski   tenorist g. Štefanovič, je zaplesala mala Novakova narodne plese.   Za Jugoslovene !n za čsl. Jug. Ligo je spregovoril dr. Paul. Izreke! je mojstru Holečku zahvalo za njegovo za obe ti dve korporaciji izvršeno delo, zlasti pa še za njegove zasluge Slede dohoda jugoslovenskih novinarjev v Prago spomlad! leta 1920. Izreka željo: »Neka ga sačuva Bog!« Vsa ta pojave in arnetniSke izvedbe je spremljajo gromko ploskanje in soglašanje. Odkrite prisrčnosti navdahnjeni večer so zaključili jugoslovanski dijaki s petjem zdravice mojstru Holečku >Mno-gaja ljeta!«
Na Švandlovem dlvadtu na Smi-chovem se je vprizorila 24. februarja prvič drama B. Lovrtča »Sin««, v prevodu J. rludca, katero je inscenira! kipar Franjo Cota, in njegova groteska »Ulica«, v prevodu J. Peliška, katero le inscenira! slikar Milan Konjovec. Režijo obeh iger !e imel Emil Nadvornik. Premijera je imela krasen uspeh, zlasti ceni kritika praških dnevnikov »Sipa^. Tako piše v »Narodnih Listih« dr. Rnfte, da tvori glavno Črto njegove drame duh srbske narodne pesmi želi pa, da bi se ta posebna jugoslovenska poezija tehnično uveljavila, da bi bila prikladna problemom sočasne dobe, da bi prirastla na evropski niv6, pri tem pa ostala tipično jugoslovenska. V tem prizadevanju ni sam med jugoslovenski-rri pisatelji. Pred njim je stopal Že Ivo Vonović. od katerega »Smrti majke Jugo viče v t vodi direktna pot k Lovri-ćeverrm »Sinu«. Duh jugoslovenske tradicije se ne kaže samo v obliki in izrazu, marveč sega globoko tudi do samega fUozoilČnega svetovnega nazora, do organične zgradbe cele drame. Lovričev »S?n« — in v njem tiči njegovo umetniško težišče — ni ska-žen po onem individualističnem cepljenju jednot na katerem toliko trne sodobne drame. O »Ulici« pravi dr. Rutte. da ima mnogo zanimivih prizorov in grotesknih podrobnosti, pa je preveč gostobesedna. Obe igri sta bili vprizorjeni pri reprizi kot slavnostni predstavi v počaščenje 701etnice moj-stra Josipa Holečka- J- K. S.
BOJ ZA DELTO IN BAROŠ,
Tite m Ko., UiaiianiL
ITALIJANI APELIRAJO IN ZAGOVARJAJO SVOJE SVETE
PRAVICE.
PRVI SPORI V PARITETNI KOMISIJI*
Gentm odpotoval v
— O pat Qa, 5. marca. (Izv.) Včeraj te je vršila četrta seja paritetne komisije. Debata je trajala nad eno nro. Po seji je bil razglašen komunike, ki pravi, da se je nadaljevala razprava glede mej, na kar sc je sklenilo preložiti nadaljevanje do srede. Med tem pripravljajo eksperti za razgovore potreben materija!. Iz tega komunikeja le razvidno, da le zadel problem o določitvi reških zapadnih mej na očitno nesoglasje v komisiji, vsled česar je nastala potreba odmora. 2e izjava jugoslovenske delegacije povodom izpraznitve Sušaka, da izpraznitev ai popolna, se je dotaknila glavnega spornega vprašanja* to je Del« te in Baroša,
Na dan izpraznitve Sošaka je kordon italijanskih karabin] ero v In afphrov prav demonstrativno odrezal Bar oŠ in Delto od jugoslovenske cone. Italijani govore že o »Inrranslgerrtnosti« jugoslovenske delegacije in že vprašujejo, kako skonča jo nastala nesoglasja. Tolažijo se s tem, da se pojavijo taki spori vedno početkom reševanja vsakega težkega problema, da se pa s časom poležejo in da mora prevladati ona teza, ki je najpravičnejša,
V opatSskem slučaja Je seveda 00 mnenju Italijanov pravična edino njihova teza, po kateri bi Baroš ta Delta ne pripadla Jugoslaviji.
Italijanski poročevalci naglasa jo, da se bližajo težki pa odločilni trenutki. Ni izključeno, da se v Opatiji ne določijo Reki zapadne meje. Ako se to zgodi, ne bo trpela zaradi tega Italija, pač pa Reka, italijanski delegat Gentili je včeraj odpotoval v Rim, da sporoči vlad: dosedanji potek razprav in obrazloži včeraj nastalo situacijo. Italijanska delegacija pričakuje novih navodil ministrskega predsednika Mussolinija. Vidi se jasno, da vstraja italijanska delegacija na tem stališču, da mora sporni Baroš na vsak način pripasti reški državi. V tem slučaju bi Mussolini pozabil na svoje opetovano svečano izrečene besede, da treba varovati in izvrševati mednarodne dogovore.
—Beograd, 5. marca. (IzvJ Iz Opatije je dospelo poročilo, da se v paritetni komisiji nadaljnje debata o razmejitvi reške države. Na nedeljski četrti plenarni seji komisije je prišlo na dnevni red vprašanje razmejitve. Seja je bila odgođena do prihodnje srede. Strokovnjaki v razmejitvenem vprašanju so dobili nalogo, da do tega dne zbero to vprašanje zadevajoči materijal. Generalna razprava se bo nato v komisiji nadaljevala. Po vesteh iz Opatije so na« stale med obema delegacijama načelne diference glede razmejitve na sektorju Delta—Baroš.
— Beograd, & marca, (Izv.) Italijanski poslanik Negrotti je včeraj dopoldne dlje časa konferiral z zunanjim ministrom dr. Ninčičerrt Ta je imel tudi daljšo konferenco z admiralom Pričo in dr. Matko Laginio. ki odpotuje danes v Opatijo, da predloži naši delegaciji nadali na vladina navodila,
— Opatija, 5. marca. Ozv.) Italijanski delegat Mattei Gentili je takoj po končani četrti plenarni seji paritetne komisije odpotoval v Rim. da poroča ministrskemu predsedniku Mussolinija o dosedanjem poteku pogajanj z jugoslo-slovensko delegacijo.
Istega dne je odpotoval v Beograd posebni kurir nase delegacije, da predloži zunanjemu ministru zadevna poročila o paritetni komisiji. Tekom današnjega dneva ni bilo nikake oficijelne seje, bili so le neobvezni, privatni razgovori posamnih v Opatiji se nahajajo-čih članov obeh delegacij. Predsednik naše delegacije dr. Otokar Rvbaf se je dlje časa razgovarjal s šefom italijanske, senatorjem Oiiartierijem. V glavnem se je razgovor tikal vprašanja razmejitve reške države. Med drugim so se delegacije tudi sporazumele, da strokovnjaki prouče razmejitev na licu mesta.
— Sušak« 5. marca. (Izv.) Na večerni sobotni seji, trajajoči od 17. do 19„ so bile izrečene Čestitke generalnemu tajniku grofu Casattiju, ki je bil imenovan za rimskega senatorja, O seji je bil izdan kratek, a zelo značilen komunike, katerega vsebino dobesedno priobču-jemo:
Komisija je konstatirala, da se le izpraznitev Sušaka danes izvršila popolnoma redno Gosp. dr. Rvtoa* fe farja vil, da v imena higoslo venske delegacije Izreka hvalo vojaškem« 00verstvu ta italijanskim četam za njih vQsdno ta viteško postopanje za časa okupacije, kar le splošno priznano od jogoslovensklh oblasti in od samega prebivalstva.
Jugoslovenska delegacija se pa mora omejiti na rezervo zaradi Izpraznit, ve, ker je ne smatra za popolno.
Nato je bila seja zaključena.
— Opatija, 5. marca, (Izv.) Cim je bi! objavljen komunike o sobotni seji. so vsi interesi rani italijanski in Jugoslovenski krpaj začeli odstavek izjave ja*
NAŠ GOSPODARSKI iN FINANČNI RAZVOJ.
goslo venskega delegata dr. Rybara. »da izpraznitve ne smatra za popolno«, zelo
živahno komentirali. Vsi komentarfl se pa jasno in določno koncentrirajo v mnenju da ta rezervacija zadeva vprašanje izpraznitve Delte in Baroša. Italijani nagiašajo, da je to prvi pritisk od ! v tem slučaju strani jugoslovenske delegacije,  da se j srečno rešitev
O gospodarskem   In finančnem razvoju Jugoslavije ima ^Neue freie ^resse« izpod peresa g. Aleksandra, predsednika Zveze hrvatskih indu-j strijcev, zanimiv in poučen članek, j Pisec si želi, da bi volitve podale kompaktno vladno večino, ker samo smerno pričakovali vseh gospodarskih
začne vprašanje resno razpravljati v \ vprašanj. V pogajanjih z Avstrijo srnisia; rapaliske pogodbe. Sprva so Ita- j morajo gospodarski interesi prevla-lijani razširili vest, da so v paritetni ko- dati narodnostne predsodke. V na-misiji nastale take težkoče. da bodo seje icm trgovinskem ministrstvu so izza dlje časa odgođene in da je prišlo do borni strokovnjaki, ki bodo našli po-takih diferenc ki so skoro nepremostljl- te za trgovinske odnošaje z našimi ve.   Za to kombinacijo je dala povod j sosedL   Važno prometno vprašanje
tudi včerajšnja vest, da so seje do srede odgođene. Te vesti pa so zelo pesimistične «n deloma neosnovane. V resnici obstojajo gotove diference med našo in jugoslovenska delegacijo glede in. terpretacijc gotovih določil v rapailski pogodbi in glede določil santmargherit-skih konvencij. Izjavo naše delegacije glede Delte in Baroša tolmačijo v glavnem tako. da so težkoce glede razmejitve napram Delti in Barošu. Reška »Ve-detta d" Itaiia« naglasa še vedno radi-kalnošovinisučno stališče, da sta Delta in Baroš dva objekta reškega »corpusa separatuma«. Sedaj je usoden moment za definitivno njiju rešitev. List dalje veli: »To vprašanje n! rešeno v rapailski pogodbi in če bi bilo rešeno, bi sedanja paritetna komisija ne imela nobene druge naloge, nego na licu mesta konstatirati odrejeno razmejitev.«
Italijani pa tudi ugovarjajo, da se praktično popolnoma napačno izvajajo santmargheritske konvencije. Kakor oni mislijo, hi se morala najprej izvršiti izpraznitev Sušaka in nato takoj neposredno otvorit! Železniški promet Reke z zaledjem, šele po upostavitvi prometa bi se imelo začeti z razmejitvijo med našo državo in svobodno resko državo. Na drugi strani pa naša delegacija odločno vstraja na dogovorjenem progra-
bo rešeno z dogovorom z družbo I Jnžne železnice. Naša država gre raz stališče, da mora na vsak nuCin j dobiti v roke omrežje južne železnice, bodisi z odkupom ali z zakupom, j Odvisno je od financijelne možnosti« za kateri način se odloči. Naši gospodarski krogi so bili s prometnimi razmerami na južni železnici zadovoljni. Umevno je, da na eni strani država nima rada v sebi tujega telesa, na drugi strani so pa pomisleki, se li bode promet tudi v bodoče na teh progah razvijal brez pritožbe. V ostalem z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je promet v poslednjem času vsled strogih naredb novega ministra saobraćaja v obče izboljšal, kar blagodejno vpliva na naša Izvozna stremljenja.
Novi finančni minister dr. Stoja-dinovič zasleduje svoj   program   z j
energijo in vztrajnostjo. Vezani, našemu gospodarskemu življenju zelo škodljivi, clearinški promet na borzi se je umaknil svobodni trgovini z devizami. Obstoje še gotove omejitve formalnega značaja, ki pa ničesar ne izpreminjajo na dejstvu, da si je mogoče pribaviti   potrebni devizni
materijal, po drugi strani se dviga mu, ki bazira na edino meroaajnih delo- dinar njegove mednarodne vred-čilih rapaliske pogodbe glede Reke: 1. j nosti m se pričenja stabilizovali. ka-izprazmtev Sušaka. 2. razmejitev nase j kar kaiejo tečaji v tem času. Mimo-države m Reke m 3. usostavitev želez- *
niškega prometa z Reko.
RAZGOVORI ZA OTVORITEV PROMETA Z REKO.
— Sušak« 5. marca. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne se je sestala italijansko-jugoslovenska delegacija, ki ima urediti in otvoriti železniški promet med Reko in jugoslavenskim zaledjem. Od naše strani sta v delegaciji inšpektor ministrstva saobraćaja Jefta P o p o v i č in Derocco, načelni]-; v ministrstvu saobraćaja. Od italijanske strani pa šef Italijanskih železnic v Trstu Testa-deri in cavafiere Siccorenza, ravnatelj železnic na Reki. Na tej konferenci se je v prvi vrsti vprašanje prometne službe na staji ter železniški promet z našo> drža
j iaoce po^rešKe bi se bilo dalo pre- I 3 prečili, da smo imeli bančni urad ali
I ako bi Narodna banka razpolagala z \
j dobro organtzovanim deviznim   od- ;
delkom. ki bi prav tako dobro funk- j cijoniraL
Pospeševanja izvoza In produk* j
cije, zlasti industrijske* so gesla no- [ vega finančnega ministra.   Za izvoz
se je mno^o storilo, zlasti z uposta- I
vitvijo   mlevnega   prometa z zniža- j
njem izvozne carine za koruzo, živi- \
no. prage ter s popolnim ukinjen jem I
carine za olivne tropine   in   drugo, $
Ker imamo v vseh teh   predmetih ;
tedaj je ra- j
em   tr- j ezpogoj-
znatna vsota- Ceško-Slovaška ima ob enakem šievilj prebivalstva hi ob pretežno industrijskem značaju ma-lodane dvojni obtok novcanic, pri čemur je še vp ošteva ti, da je tam nakazoval ni čekovni promet dokaj razvitejši, d očim pri nas producent, kmet pozna le promet v gotovini.
Te razmere so povzročale, da je v poslednjem času nastalo pomanjkanje gotovine. Pod pokroviteljstvom Narodne banke se sedaj ustanovi clearinški institut, ki bo pa le tedaj pokazal svoje koristi, ako se v prvi vrsti drŽava za plačilo carine, davkov, taks, pristojbin itd. posluži prometa z nakazovanjem. Več novcanic pa s tem ne pridobimo tn ker vsako gospodarsko življenje potrebuje za nemoteni razvoj gotov kontingent novčanic, ostane vprašanje odprto, ne bode li od merodajnih činitelje v že sedaj započeta deflacijska politika imela za posledico reakcijo v naši gospodarski produkciji in v industrijskem razvoju. Če se bodo potem besede finančnega ministra »producirati« in »izvažati*; vresničile, je dvomiti, kajti znano je. da v gospodarskem življenja počivanje pomenja — zastoj.
VOLILNA BORBA.
SHOD JAVNIH NAMEŠČENCEV IN UPOKOJENCEV.
Za volitev narodnega poslancs dne IS. t. m. v Ljubljani se je ustanovi? Napredni hlok, ki je določit kot kandidata gospoda Jožefa Relsnerja^ kot njegovega namestnika pa gospoda dr. Vrladimirja Ravnikarja.
Z imenovanjem kandidata je Na predni blok dokazal, da smatra kot najnujnejšo in najvažnejšo nalogo bodoče Narodne skupščine vzakonje-nje enotne tn času primerne službene pragmatike za dr-iavne uslužbence in u p o k&> j ene e.
Da čujemo podrobno poročilo kan-didefa o tem vprn'anju, sklicuje Napredni blok
javen volilni shod javnih nameščencev in upokojencev
ter Vas vabi, da se tega shoda zane^-Ijivo udeležile.
Shod se bo vršil v dvonmi Kazine v četrtek dne 8. t. m. ob 20.
V Ljubljani, dne 5. marca 192X
Predsedstvo Naprednega bloka.
vo, Konfeienca ni imela Še pozitivnega j «? «W*ino navalo na stanje našega
dinarja. V nadaljni posledici krijemo s tem koristnejše našo potrebščino na poifah rika tih in industrijskih pred- j metih. j Kar tiče industrijsko produk- 1 I cljo, omenjam pred vsem, da je naš \ statistični urad izvedel svojo organi- j zaci jo ter si tako dal možnost, da si 1
uspeha. Sklenjeno je, da prouče to strokovnjaki na licu mesta, tako »a Reki kakor na Sušaku. Težkoče so znatne. Treba pa je naglašati. da je pri rešitvi tega vprašanja največ interesirana naša država, nikakor pa ne tako Italija, ki ne bo imela od reških železniških zvez absolutno nikakega dobička. Pomisliti je treba, da bo Reka navezala na sebe 90 odstotkov prometa, dočan bo za Reko In ostale k"aje ostalo 10 odstotkov. REZERV IRANOST ITALIJANSKEGA TISKA.
— Rim, 5. marca. (Izv.) Italijanski . tisk v celoti dosti mirno in skoro rezervirano piše o položaju na Reki in o uspehih posvetovanj paritetne komisije. Naglasa pa tudi. da je pričakovati, da se posvetovanja v komisiji zelo zavle-čejOv ker so nastala načelna nas
IZPRAZNITEV DALMACIJE.
— Beograd, 6. marca. (Izv.) Pres-biro je včeraj objavil o izpraznitvi Dalmacije kratko poročilo: Dne 3. marca ob 9.30 dopoldne so bili izpraznjeni Pakoštani, ob 11.30 pa Biograd na moru. Dne 4. marca ob 8. dopoldne Pasma in Sale na Dolgem otoku. Izročitev in prevzem se vrši in nadaljuje v največjem redu in po določenem programu.
ČESTITKE BEOGRADA OSVOBOJENIM KRAJEM.
— Beograd, 6. marca. (Izv.) Po* vodom osvobojenja in pripojitve hrvatskega Primorja in mesta Sušaka kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je občina mesta Beograda poslala Sušaku brzojavno čestitko, v kateri jugoslovenska prestolnica najtopleje pozdravlja osvobojene brate, pozdravlja jih kot stražo na sinjem Jad ranu, hrabro in neustrašeno stražo, ki bo varovala naš rod in nadaljevala delo osvobojenja pod vodstvom našega kralja.
Mestece Biograd v Dalmaciji Je takoj ob osvobojenju in pripojitvi h kraljevim SMS poslalo beogradski občini brzojavko kot starodavna prestolica hrvatskega plemena ob morju, želeč, da prospeva pod žezlom velikih Karagjor-gjevičev skupno z beogradsko prestoli-co. Beogradska občina je na ta brzojav odgovorila z najtoplejšim in najprisrč-neJSim pozdravom.
ustvari podobo našega gospodarskega utic-jsivovanja. Po poslednjem izkaza so v letih J 920, 1921 in 1922 nastala nova podjetja v bančni, indu-
troki v znesku ijonov dinarjev, od teh odpade prilično četrti de! na industrijska podjetja. To je uva-ževanja vredna vsota, ki kaže, da nismo samo postali svobodna država,
j strijski m trgovinski str [ ene milijarde 250 milij<
.....!
za, -e" i ^a se hočemo marveč tudi gospodar-protja. j sfa osamosvojitvi Nastale industrije so ponajveč agrarnega značaja, čr- J pajo svoje surovine iz naše bogate zemlje in imajo torej soliden temelj. Da pri tako naglem gospodarskem dviga zbiranje nacijonalnega premo-ženja ne more istočasno korakati z vsakokratno potrebo na kapitalu, je več ko naravno, zlasti ako uvaž u jemo, da smo že pred prevratom imeli j dobro razvito industrijo, kakor mli- ! ne, tovarne za usnje, za sladkor, pi- j vovarne, tovarne za špirit ki enako I kakor novo nastale potrebujejo primerno prometno glavnico. V teh razmerah je tujemu kapitalu dana možnost, da se udeleži na našem zdravem gospodarsko-industrijskem razvoju. Omogočeno bo to tudi naši sosedi tembolj, ker je pričakovati, da se bodo pri pogajanjih  rešila tudi vprašanja sekvestrov  in posestnih razmer bosansko-hercegovskih podjetij.
O kaki inflaciji novčanfc pri nas ne more biti govora. Obtok novčanic znaša 5*/n» milijarde dinarjev pri pretežno agramokmetskem prebivalstvu, ki ob vsaki žetvi veže del obtoka novčanic in ga na ta način odtegne prometu. Engagement naše Narodne banke v eskomptu in lombar-du znaša prilično 1 in po! milijarde
Ldinarja, kar je v primeri s potrebo v . gotovini in industriji razmeroma ne* i
VOLILNI SESTANKI NAROD-NO-NAPREDNE STRANKE*
Volilni sestanek za Dvorski okraj se vrši danes, v torek, dne 6. t. m. u gostilni pri »Rusu«. Pred igriščem. Po* roča g. Franjo Škulj. Vabimo vse naše somišljenike, da se sestanka V velikem številu udeleže*
•   • •
Volilni sestanek za Magiatr&tni okraj se vrši Jutri, v sredo, dne 7. t. m. ob 20. v gostilni pri Zabuko\>cu (Zlata Ribah Cankarjevo nabrežje. Poroča g. Danilo Šapi j a. — Somišljenike vabimo, da se tega sestanka zaneslji* vo udeleže.
Krvav Rakcev volilni shod.
HUJSKANJE PROTI KRALJU IN DR2AVL
— Zagreb, 6. marca (Izv.) Iz Otočca prihajajo obširna poročila o nedeljskem krvavem volilnem shodu, ki £a ia tja sklical vodja hrvatskih kmetskih republikancev Rndić 2a nedeijo na mestni trg pred okrajnim glavarstvom. Na isti dan je sklicala volilni shod tudi demokratska str.inka. Prepovedan je h?I shod demokratom, a dovoljen shod Padičevcem. RadiČevci so Izjavili, da bod'3 na shodu mirno razpravljali o političnih in Rosoodcskih vprašan ih, V svrfco vzdrževanja javnega reda in mira je bilo crožništvo pomnoženo. Zanimivo pa je btlo, da so Rađlčtrv! asentie in frankovci po bH?njfh selih okrosr kmetov agitirali xa ta shod s tem, da se na nJem svečano in sveto proglasi samosio.ua kmečka republika. Radi tega se ie v nedeljo dopoldne zbrala v Otočca velikanska masa kmetov in kmetic. Na hišah so vihrale samo hrvatske zastave In tudi na cerkvenem zvoniku je bila razobeSena vef»ka hrvatska zastava. V gostih vrstah in trumah so moški, ženske, otrr^i, dekleta in fantje korakal? na zboro-vafišče potoma zasmehuioč v raznih po-menkfh in vzklikih Jngoslaviio, kralja in vzklik:Ljoč obenem »Živela hrvatska republika!« Javni volilni shod se je vršil pred poslrp em mestne občine. Pred otvoritvijo shoda Je bilo z javnega poslopja dano znamenje za manifestacijo v prilog hrvatski republiki. Zavihrala je hrvatska republikanska zastava m nahujskana množica je zače« la klfcati živela hrvatska republika! Doli Jugoslavija, doli kral^!« Začel je govoriti Rad;čev kandidat Marko DoSen. Njegov govor je bil zelo huiskajoč. Na shod te prf-Sto tudi več demokratov, ki so začeli proti izziva očim vzklikom osorčen© demonstrirati Naenkrat sc je z neke hi5© začni re~ votversk! strel Orožniki, k! so z velikim naporom vzdrževali mir, so bH| pHsiTenl, da so t orožjem v roki razgnaif Radieev shod. Pri spopad h med demokrati in RadiČevci je bilo več oseb ranjenih. Kakor je sedai ugotovljeno, so bili trije kmete ranjeni, od katerih je eden pozneje podlegel težki poškodbi, Uvedena Ja preWt*aa.
Politične vesti.
ss Finančni minister dr. Stojadlno-va5 v Murski Soboti. V nedeljo popoldne je imel finančni minister dr. Sto-jadinović volilni shod v Murski Soboti. Shod je bil dokaj štcviino posečen. Škodu je predsedoval odvetnik dr. C e r -se. Prvi je govoril minister dr. Sto-j a d i n o v i ć. V svojem govoru je na kratko orisal program radikalne stranke, povdarjal njene zasluge za osvobo-jenje in ujedinjenje ter nato govori! o raznih gospodarskih vprašanjih. Obljubil je, da se bo vlada z vso vnemo zavzela za to, da se zboljsajo prometne razmere v Prekmurju, predvsem pa, da se čim preje dogradi železnica Murska Sobota - Ormož in Murska Sobota-Doljnja Lendava. Za ministrom je govoril   pokrajinski   namestnik Ivan Hribar, ki je takisto v svojem govoru razpravljal ponajveč o gospodarskih vprašanjih.   Končno   sta  še govorila okrajni kandidat Benko in njegov namestnik Vogler. Fo shodu je finančni minister spre;:l deputacijo domačinov in uradrištva.   Uradnikom je cbl-util, da se bo radikalna stranka zavzela za to, da se v narodni skupščini kot ena prvih točk reši uradniška službena pragmatika.   Zvečer so priredili v hotelu pn »Kroni« na čast ministru dr. Stoia-dinoviću m namestniku Hribarju banket. Z banketa so poslali udanostne br-rjoavkf kralju Aleksandru in brzojavni pozdrav    ministrskemu predsedniku Pašiću.
= Klerikalni m §nsterš!čevl agitatorji. Dolenjski jutranji vlak je v nedeljo iz Ljubljane vozil kaj pestro in tfvopisano družbo klerikalnih in 5u-steršičevih volilnih agitatorjev. V nekaterih kupejih so sedeli »eselesarjic, v drugih »nelesarji«. Gledali so se sre-po in mrko. Kakor hitro je kje kak agitator izstopil, je njemu umih krač sledil agitator nasprotne struje. Veliko-Š te vil ni volilni ag šatorski in govorniški aparat se je od Grosupljega dalje razdelil rta ribniško-kočevsko in novomeško - belokranjsko fronto. Pravijo, da je bilo po nekaterih krajih opažati prav komične volilnoagitatorske prizore. Generalni Štab SLS je vrgel med voGlce baje čudeže povzročujočo parolo: »Avtonomija!« To je glavni šlager! Kmetje pa imajo o tej »avtonomiji« prav čudne pojme, posebno na Dolenjskem. Po končanih klerikalnih shodih so kmetje stiskali glave In govorili: »Koga bomo volili? Tega, ki nam bo dal ceste, vodnjake in   male davke!«
— »In kdo je ta?« — »Kdo?« — »Ata Nomlja!« — »Kako pa, tega bomo volili!«
= Bolezen Ljube NešTča. Predsednik paritetne komisije v Nišu, ki ima nrediti vprašanje skupnega nastopa proti makedonskim četnikom, pooblaščeni minister Ljuba Nešič je obolel ter se je včeraj povrnil iz Niša v Beograd.
=s Za prijateljstvo. Tržaška »Edinost c piše: »Piccolo« poroča o razgovoru svojega opatijskega poročevalca s profesorjem Silovičem, jugosloven-skim članom paritetne komisije za uredbo reškega vprašanja. Beležimo izjavo orofesorja Silovica, da je stalen čitatelj »Piccola« in potem takem gotovo tudi irugih italijanskih Hstov. Ta ugotovitev lam je ljuba, ker kaže. kako se razlikujejo jugoslovenski politiki v tem pogle-1u od italijanskih. Kje so politiki v Italiji, ki bi Čitali jugoslovenske liste? Ko >i jih čitali, bi imeli širše obzorje in šir-*e vidike in bi mogli pravilneje presojati razna sporna vprašanja. Pravilneje bi razumevali razpoloženje na drugi itrani, a medsebojno spoznavanje in razumevanje je pot do zbližanja in medsebojnega spoštovanja. Ko bi na itali-ianski strani tako poznali Jugoslovene
— njihov jezik, njihovo kulturo, njihovo zgodovino in njihova stremljenja
— kakor poznajo na jugoslovanski strani italijanske stvari, bi objek-Uvneje sodili in bi bilo medseboj-ao razmerje vse drugačno. Potem bi jugoslovenski strani italijanske stvari, bi objektivneje sodili in bi bilo medse-jpjho razmerje vse drugačno. Potem bi na italijanski strani isto tako Iskreno govorili o potrebi jugoslovensko-itali-
fjanskega sporazuma, kakor jc govoril profesor Silovič poročevalcu tržaškega lista, in ne bi morali čitati toliko neskladnosti, kakor jih italijanski listi dan na dan predlagajo svoji javnosti o razmerah v Jugoslaviji in bi vedno ne strašili z — »balkanskimi razmerami«.
= Nezaposlenost na Dunaju. Po zadnjem izkazu o nezaposlenosti se je Število nezaposlenih na Dunaju tekom zadnjih 14 dni zopet povišalo. Vseh nezaposlenih je 100,677, med njimi 32.440 žensk. Podporo dobiva 86.000. Največ nezaposlenih jc kovinarjev (25.000), navadnih delavcev je 19.000 in nameščencev 9200.
== Kitajska zahteva Port - Artur. Iz Pekinga poročajo, da je kitajski parlament soglasno sprejel resolucijo, v kateri zahteva od Japonske, naj izprazni Liaodunski polotok s Port - Arturjem, ki ga je dobila 1905. leta od Rusije in ki ga je imela Rusija samo v najemu za 96 let Sovjetska »Izvestija« pa pi-5ejo, da Japonska nima pravice obdr-iatf     to cnemile, člgr.r   .~:. tilcv
Gospodarstvo«
a>ftflnftHrm?i protizakonita«
—g Zagrebški trg. Zagreb, 5. marca. Cene v dinar;ih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (76—77 kg) 445—460, nova rumena koruza 242.50—275, sušena 295—305, rž (71—76 kg) 362.50—4LX>, ječmen za pivovarne 325—350, za krmo 300—315, oves 287.50 —300, pisani fižol 415—430, beli 400—430, Pšenična moka »0« 675—700, »2« 650—675, »4* 6.?5—~650? za krmo 225—250, drobni otrobi 170—190, debeli 225—250. Mirna tendenca.
—g Novosadska   blagovna   borza S.
marca. Cene v dinarjih notirajo: baška Pšenica 450. banatska 447.50, bački ječmen 307.50, bela baška koruza 276, promptno 235—240, sremska koruza 270, za april 250, beli baški fižol 430, moka št. »0« ponudba 650, »2*025. »6« 525. »7« 455, otrob>" ponudba 167.50. Mirna tendenca.
— g Beogradska blagovna borza 5. marca. Beograd, 5. marca. Pšenica 78 kg, 2—3% franko obala Beograd prompt 445, 460 70 kg, 5—6% franko vagon Beograd ponudba 450, nova začasno suha koruza, franko Beograd prompt 260—275, ječmen
. franko obala ali vapon Beograd prompt 325 ponudba, rešetan? oves franko vagon Beograd ponudba 3G5. Tendenca neizpre-menena. Ponudbe In kupčije ni bilo, obisk slab. Na borzi se je mnogo razpravljalo o dvigu dinarja.
—g Državna borza dela. Dela iščefo: kovači, stroj, in stavb, klučavničarjl, elek-tromonterji, mizarji, slaščičarji, čevljarji, zidarji, tesarji, natakarji, natakarice, Šoferji, šivilje, vajenci vajenke itd. V delo se sprejmejo-* gozdni delavci, rudarji, vrtnarji, viničarji, orod. ključavničarji, stolarji, šivilje za moška perilo, usnjarji, sodavičar, livarji, služkinje, kuharice, vajenci itd.
—g Obrtno zadružno nadzorništvo v Celju Je minulo nedeljo sklicalo v Celje zborovanje koroških mojstrov, ki je bilo precej dobro obiskano. Zborovalci so sklenili ustanoviti zadrugo koroških mojstrov za oolitične okraje Celje, Brežice in Konjice ter za sodne okraje Rogatec, Šoštanj in SI o ven j gradeč.
— Cehoslovaško - jugoslovensko narodnogospodarsko udruženje v Pragi,
ki je bilo osnovano v jessni lanskega leta in katerega naloga je, vzbujati živahnejše stike med čehoslovaškimi in jugoslovenskimi trgovci in industrijalci na gospodarskem polju, namerava prirediti meseca septembra t. 1. o priliki Ljubljanskega velesejma korporativen izlet v našo kraljevino.
—g Trgovcem. Generalni inšpektorat ministrstva financ je odredil sledeče: Da ne bo nastalo nagomiljenje poštnih paketov, ki so podvrženi carini, odrejam, da se vsi paketi takoj zacarmiJo. če jim tudi ni priložena faktura. Vsled tega odpadejo vsa obvestila naslovnikom, ozir. pozivi, da prfcd-lože fakture. Uvoznikom, ki prejemajo take pakete, ne bo več treba kupovati deviz za plačilo blaga, ker ne bo treba predlagati od carinarnice odobrenih faktur. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja na to odredbo vse svoje člane, kakor tudi ostale trgovce v Sloveniji, da odločno zahtevajo od svojih liferantov, da predlože poštnim paketom tudi fakture. — Načelnik: Fran Stupica 1. r.
—g Kni'žiVca za vrtnarsko šolo. Da se
mo omogoči osnovati za našo »Vrtnarsko šoloc primerno knjižnico, prosim ljubitelje vrtnarstva, da v to prispevajo z darili. Knjige, spise in časopise blagovolite poslati na upravno središče našega podjet:a ali pa z dopisom dovolite osebni obisk. Za vse po-šiljatve in dopise zadostuje naslov: Goik, Kranj.
—g Dobava aparata za zatvarfanje branikov. Pri ravnatelstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 20. marca t. L pismena ofertalna licitacija glede dobave aparata za zatvarjanje branikov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava olla In mast! za artomobFle.
V pisarni Upravnika državnih monopolov v Beogradu se vrši dne 20. marca t, 1. ob II. uri dopoldne ofertalna Hcitacia glede glede dobave 6000 kg redkega zimskega avto-olja, 2500 kg gostega poletnega avto-Ija in 3000 kg rumene konsistentne masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Prodaja   stare   vojaške opreme.
Pri Upravi zavoda za izradu vojne odeče II. v Sarajevu se bo vršila dne 20. marca t 1. dražba stare vojaške opreme (obleke, čepic, obutve itd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesetom na vpogled.
—g Ogromna udeležba Francije na praškem vzorčnem sejmu. Francosko trgovsko ministrstvo dela velike priprave za udeležbo francoske industrije na sejmu v Pragi.
V kakšnem obsegu se ga misli udeležiti, kaže že to, da si je pripravljalni komite v Parizu naročil 3000 redov za vzorčni semenj in 5000 priglasiln-h formularjev.
—g Kredit ameriškemu kmetijstvu. Senat Zedinjenih držav je sprejel zakon o gospodarskih kreditih jn potrdila jih je tudi reprezentančna zbornica. Predlaga se ustanovitev 12 bank, ki bodo pooblaščene, da izdajo 600 milijonov dolarjev v zadoižnicah in pooblaščajo se tud» privatne kreditne korporacije, da zadeste finančnim potrebam gospodarstva.
—g Carina na mast Finančni minister je dobil od uradniške zadruge predlog, da naj bi se na mesto sedanje carine na mast v denarju uvedla carina v naravi in sicer za 3 kg masti 1 kg v naravi kot carina. Na ta način dobljena mast bi se oddajala uradniškim zadrugam za prehrano uradnikov in njihovih rodbin. Minister še ni podal svoje Iz'ave o tem predlogu.
—g Bolgarijo ponula koruzo. Bolgarija Ima velike zaloge koruze, ptfcravljeae zr ZVGZ.   Bolgarski trgovci Puhajo koruzo
I gibat UariiaaoK za ioao.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANL
OPERA.
Torek, 6. marca »Rigoletto« Red A
Sreda, 7. marca: »Nižava« Red D.
Četrtek, 8. marca: »Tosca* Re(j E.
Petek, 9. marca: »Vrag fn Katra« Red C. Sobota, 10. marca: »Jenufa« Red B.
Nedelja. 11. marca: »Vrag in Katra« Izv. Ponedeljek,  12. marca: Zaprto.
DRAMA.
Torek 6. marca: Zaprto
Sreda 7. marca: Othello Izven.
Četrtek 8. marca: Othello Izven.
Petek 9. marca: Zaprto
Sobota 10. marca: Othello Izven,
Nedelja 11. marca: ob 3. popoldne Madame Sans Gene. Izven.
Nedelja 11. marca: ob 8. zvečer: Ugrabljene Sabinke. Izven.
Ponedeljek, 12. marca: Za prvdo in srce. Red E.
•   • •
— Mladinska predstava. Kakor čujemo, pripravlja društvo »Atena* za ponedeljek 12. t m. ob 6. uri zvečer v opernem gleda* lišču veliko diletantsko igro »V kraljestvu palčkov*. Pri predstavi sodeluj** nad 50 dni* stvenih gojenk in gojencev. Igro režira pri* znani režiser g. Sest, kar obeta nad vse skrbno pripravo. Z veseljem pozdravljamo to vest. ker redke so prilike, da podamo našim otrokom res nekaj otroškega. Pred« stava se bo vršila v prid * Jugoslovenske Mziice in v korist društvu.
— »Jugoslavenska Niivs Izišao je 5. broj »Jug. Njive« s odličnim prilozima. Dr. VI. Dvornikovic nastavlja studiju »Shakespearov Hamlet i Hamletizam u Kranjčevl-ča«. Obavivši psihološku analizu Hamleta, pisac prelazi na Kranjčevića, kao našeg živog Hamleta, 1 analizira hamletske crte \egoga značaja. Josip Kosor javlja .«** snažnom aktovkom »Pod laternom«, a dr. F. Siši nastavlja svoju studiju »Seljačka buna od 1573.«, iznoseči u ovome broju, na osnovu izvora, lik feudalnog silnika Franje Taha. Osobitu pozornost pcbudiuje aktuelni esej dr. A Barca »Naša književnost i njezini historici«, gdje se vrlo tačno prikazuje preživjelost rada većeg dijela naših t. zv. literarnih historika 1 odnošai toga rada prema književnosti i modernom shvatanju nauke. Vukašin J. Petrovič n članku »Pogled na istoriu političkih stranaka u Srbiji« crta uoči izbora razvitak političkih stranaka u Srbiji do našega vremena. — U »Pregledu« ima Članaka iz područja književnosti, nauke i politike. — »Jugoslavenska Njiva« izlazi dva puta mjesečno, a stoji 120 Din na godinu, na pola ili četvrt godine sorazmjerno. Uprava *Jug. N:lve« u Zagrebu, Marovska ul. 30.
— Dr. Ivan 2mavc Naš rojak dr. Ivan Zmavc v Pragi je napisal knjigo. »O pflro-dovč đeckvch zaklsđecft socijlnlh naprav«. Knjiga je izšla v založbi »Masarykovy Aka-demie Prace« in v komisiji dr. Rlvnača v Pragi L, Prikopy 24. Stane 9.60 čsl. kron. — Knjiga je nam obljubljena, a je dosedai se nismo dobili. Ko jo dobimo, spregovorimo o tem delu našega učenega rojaka podrobneje.
— »Zbornik za umetnostno zgodovi* na«, leto IL št. 34 je ravnokar izšel z nastopno vsebino: Dr. France Mesesnel: Janez Subic Vojtehu Hvnaisu. (Pisma). — Dr. Evgen Muller Ditenhof: Freske gradu Bokalce (Strobihof) na Kranskem in njihovi mojstri, posebno Almanach. — I. Vrhovnik; Arhivski paberki o nekaterih slikarjih in kiparjih od 15. do 18. stoletja. — Izidor Cankar: Zgodovinska razstava slovenskega Siikarstva. — Simon Ogrin: Spo-m:ni slovenskega slikarja, — Varstvo spomenikov. Književnost. — Bibliografija. — Narodna Galerija. — Umetnostno-zgodo-vinsko društvo. — Razno. — V prilogi nadaljevani »Umetnostnih spomenikov Slovenije, dekanija Kamnik« izpod peresa dr. Fr. Steleta. V prihodnji številki se topografija kamniške dekanije konča in se začne umetnostni popis spomenikov radovljiške dekanije. Uredništvo Zbornika na-znana naročnikom, da znaša naročnina za prihodnje leto 50 Din.
— Otvoritev ruskega Instituta ▼ Berlinu. Pred kratkim se je vršila slavnostna otvoritev ruskega znanstvenega instituta v Berlinu. Nemška vlada je dala organizacijskem odboru na razpolago prostore starega poslopja »Bau-Schule« na Schinkel-platz-u, kjer se bo Institut začasno nahajal. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki nemške znanosti, bivši poslanik v sovjetski Rusiji VVidenield pruski bivši minister narodne prosvete, mnogo uglednih ruskih znanstvenikov in politikov ter številno dijaštvo. Sovjetska misija ni poslala svojega zastopnika. Novoustanovljeni institut bo središče ruskega znanstvenega delovan:a v Nemčiji, predavalo bo v njem okrog 30 ruskih profesorjev, ki jih je sovjetska vlada izgnala iz Rusije za protibolj-ševiško naziranje. Bodočo avditorijo instituta tvori okrog 12 tisoč ruskih Študentov ki so našli zavetišče v Nemčiji.
— »Kres« štev. 12. je izšla s sledečo vsebino: T. Seliškar: Pomlad, Paradni marš proletarcev: Ernest Tiran: Matjaževa vojska: Rabindranath Tagore E. T.: Trije spevi; Joško Krošelj: Večerna molitev na sprehodu; Vida Tauferjeva: Trmoglava popotnica; Zvonimir Kosem: Kata; J. Suchy: - Ubogljivi slon; Lazar La-zarevič — ČulkovskI: Narod stotero povrne. Vestnik: Telovadba; Socralni vest-nik; Književnost; Ob sklepu Uredništvo In uprava »Kresa« se nahajata v 2 Ido v sk I nI. 1./I. nadstr. Celoletna naročnina drugega letnika znaša Din. 50.— za dijake Din. 40. Priporočamo.
— Verižn'štvo ▼ nemškem knfigorrf-fvu. Zveza nemških kn igarnarjev le znova zvišala ključno število za Izračunavanje kn'fžnlh cen in sicer od 1400 na 2000. Iz Švice, iz Avstrije In drugih dežel so prišlf na to številni in tudi kazenski predlog rndt verfzništva. Zato so se sešli predstonikl borznega društva nemških ko igarnariev in morali so izjaviti, da so pritožbe deloma o&ravićeaa,
Glasbeni vestnik.
— Anton Lajovlc je napisal k svetopisemskemu tekstu psalmista Davida (Psalm 41. in 42.) glasbeni komentar, ki ga tudi zanamci ne bodo mogli prezreti. Napisan je za veliki orkester, tenorsolo in mešan zbor aparat, ki je slovenski ponižnosti precej tuj. Ta Lajovčeva pesem hrepenenja bo mejnik v naši glasbeni literaturi, energičen odvrat od pedantske malenkostarije, v katero smo Slovenci žal zalezli. Glasbena Matica, budna čuvarica glasbenih dogod-Ijajev, bo proizvajala Lajovčev psalm na svojem koncertu začetkom aprila. Sodelovali bodo Orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester Zveze godbenikov za Slovenijo, operni tenorist Šimenc in pevski zbor Glasbene Matice. Dirigiral bo Niko Stritof.
— Klavirski   večer gdč. švajgarjeve.
Pijanistov. hvala bosu, imamo Slovenci vendar le največ v Jugoslaviji. In vseh smo lahko brez pridržka veseli. Tudi gdč. Švajgarjeve. Tembolj pa me veseli, da ona kot član učiteljskega osobja našega glasbenega zavoda prireja koncerte (poleg g. Kob-larjeve itd.) in s tem dviga njegov ugled. Večer je bil prav zanimiv, v prvi vrsti pa poučen za ves naš klavirski naraščaj, ki je tvoril danes veliko večine poslušalcev. Saj teh ni bilo mnogo, a zabavljati zaradi tega se več ne izplača. Tudi izgovor na mnogoštevilne prireditve je puhel. V »oštarijah* so vsak dan predstave in obiskovalcev se ne manika navzlic temu, da je v Filharmoniji vstopnina neprimerno nižja: najdražji sedež niti ni liter vina, najcenejši pa komaj pol klobase. Spored je dal priliko gdč. Švajger-jevi pokazau" vse svoje vrline :lepo razvito tehniko, razumevanja polno prednašanje, silo in mehkobo udara, sijajen spomin itd. Najlepši točki večera sta bili Chopir.ova sonata in Novakov Manfred. Maloštevilno, a zato tembolj razumno občinstvo ni štedilo z iskrenim odobravanjem. Naj omenim še podarjeno košarico cvetja kot dokaz priznanja. Gdčna Švajgarjeva je morala ob koncu svojega koncerta dodati še dve Številki. Veseli bi bili. ako bi sledili v zgledu gdč. Švajgarjeve še drugi učitelji Glasbene Matice in konservatorija, saj jih imamo, in dobrih, dovolj.
— Velik koncert v operi. »Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani« priredi v ponedeljek dne 12. t, m. v prid Borštnik* Verovškemu spomeniku v opernem gledali* Šču velik koncert vseh prvih solistov. Opo* zarjamo slavno občinstvo na ta koncert, ki bo eden najzanimivejših v tej koncertni sezoni in kjer nastopijo vsi naši najboljši pevci z najlepšimi skladbami domačih in tujih komponistov.
— ///. sinfonični koncert Muzike drav# ske divizijske oblasti v letošnji koncertni sezoni se vrši v ponedeljek dne 12. marca. Na tem svojem, v celoti XII. sinfoničnem koncertu, izvaja orkester Dravske divizij* ske oblasti pod vodstvom dr. Josipa Cerina kot L točko Parmovo predigro k operi »Stara pesem«, Z znano in priljubljeno overturo hoee se tako kapelnik, kakor orkester oddolžiti znanemu slovenskemu komponistu, ter z izvajanjem tega dela po» častiti 65Ietnico rojstva in 40Ietnico umet« niškega delovanja, priljubljenega komponis sta Viktorja Parme. Temu delu sledi slo* veča Beethovnovo sinfonija št. 5, o kateri spregovorimo v prihodnji številki in ki je eno najlepših del. kar se jih je kedat izva* ialo pri nas na smfoničnih koncertih. Sin* foniji sledita Lisztov klavirski koncert, pri katerem sodeluje slovenski pianist Anton Trost. Koncert pa zaključi Goldmarkova »Sakuntala«. Vstopnice za ta koncert so od danes naprej v predprodaji v Matični knji* garnl
— Grasbena Matica ▼ Lhib!"an3. Začetkom aprila priredi Glasbena Matica koncert, ki ne bo pomenjal samo 30 let Matičnega obstoja, marveč vspon glasbene kulture Glasb jna Matica proizvede na tem koncertu Lajovičev psalm (41. in 42.) delo, ki bo brezdvornno emocionalno vplivalo na razvitek svetovne glasbene kulture. S psalmom konkurira na istem koncertu Beethovnova osma sinfoniia,
— Sel va Blanka — svetovna znanka. Prepovršno čitam naše dnevnike, da bi b;i zasledil v njih kak sestavek o Blanki Selvo-vi, ki Je prva pianistinja sodobne Francije. Ker pa ni mogoče prehvaliti se/ernice na glasbenem nebu, naj sledi samo nekoliko vrstic o umetnici. Ze priimek kaže, da je Blanche Selva nekoliko Španka, to se pravi, njen oče je bil iz Katalonije, vendar Francoz, mati pa je bila iz francoske Lore-ne. Čudovito dete se je rodilo v srednji Franciji v Brivi, arrondissement Correze, dne 29. januarja 18S4. Jedva ji je bilo pet let, ko je začela svojo godbeno naobrazbo. Se v svoji šolski dobi je nastopila kot kon-certistka v Švici. Malo kasneje Je po srečnem naključju prisostvovala prireditvi kjer se je izvajalo »Svmphonie sur theme mon-tagnard francais« Vincenta d' Indy (* 1S51). Očarana po krasoti te skladbe in prožeta od vere v mojstra, ki je zložil to simfonijo, je želela delati z njim. Sledila so leta resnih in globokih študij, med tem ko je hkrati poučevala druge klavir in prirejala glasbene večere, najprvo s Charlescm Bordcsom, potem na poziv neštevilnih muzikalnih društev ali pa je nastopala na lastnih »recitalih«. Po trudapolnem naporu si je darovita umetnica osvojila vse tajnosti pianistične tehnike. Svoje ogromno znanje skuša vcepiti svojim številnim učencem po vsej Franciji, v Parizu in provinci, na konservatoriju v Stras-burgu in v Pragi, kjer poučuje po svetovni vojni, ali pa pri svojih letnih tečajih v Brivi, kamor se shaja cvet strokovnjakov, ki se hočejo izpopolniti pri nji ali pa ustanoviti pravo klavirsko, godbeno, umetniško šolo, ki je danes prepotrebna. Obenem pa priobčuje, kolikor II dopušča prosti čas, razprave in vaje, ki na| tvorijo podlago klavirske Izobrazbe, v svojem delu: L* EnsHgnement Musical de 1a Technlque du Piano. Razen tega se pozimi udeležile nebrojnih koncertov tako v tujini kakor po francoskih mestih, kamor hodi nadzirat skupine gojencev. Pozimi opravlja Javne fnterpretacijske tečaje na glasbeni visoki šoli v Pragi in Stras-
I b ur jul Kaft acprUatciiica bučne reklama Ja_
slehernega hlastanja po efektu se zanima zgolj In edino za pravo lepoto in pravo dobroto; postala je zaupnica umetnosti in tol-mačica skoro vseh modernih skladateljev. Pri D* Indvju, kateri ji je posvetil svojo veličastno »Sonate en mi«, se le seznanila in sprijateljila z umetniki kakor: Deodat de Severac Albert Roussel, Guy Ropartz. VVl-towski, Magnard, P. de Breville. Albcnlz. Bordes l dr. V zvezi z vsem umetniškim svetom Francije in Cehoslovaške razvija svoje    axustično življenje, ki bolj In bolj
raste.
A. Franccvlč,
Sokolstvo.
— Iz Jugoflovenskega Sokolstva. Dne
25. trn. se je vršila    v   Zagrebu glavna skupščina  zagrebške  sokolske   župe. Kot zastopnik  starešinstva  je  bil  navzoč starosta JSS   br. dr. Ravnihar. Zagrebška župa ima sedaj 23 društev. Skupščine so se udeležili delegati vseh društev. Iz poročil posameznih tunkcijonarjev je razvidno, da je bilo delo v župi v preteklem letu zelo živahno in da Je uspeh tega dela velik 2upa je imela v preteklem letu župni zlet v Zagrebu, ki je v vsakem 07lru ugodno izpadel. Udeležila se je v velikem številu vsesokolskega zleta v Ljubljani.   Po zastopnikih se je uJelc. ila  ženitvenih slav-nosti kralja v Beogradu. Kumanovske proslave, Kromarjeve^a pogreba v Črnomlju ter slavnosti v Ogulinu In na Krku. Posebno pozornost je posečala Župa razvoja sei;ačkih sokolskih čet. katerih Je ustanovi a tekom enega leta 13 ter se   je vršil okrožni zlet v Vlaoviču. Vsled hrvatskega separatizma so izstopila Iz župe tri društva, Jaška, Samobor in Velika Gorica, ustanovljenih pa je bilo več   novih društev. Mnogo je delal tudi prosvetni odsek župe, ki je priredil   več   predavnni   ter Izdaja župni Vestnik v 2500 izvodih.   V finančnem oziru je Imela župa   skupnega prometa 5.200.000 K. V novi odbor so bili voljeni starosta dr. Gavrančlč, podstarosta dr. Kandarc (Brežice) In dr. Mettkoš (Glina),  načelnik  Liuštlna,  tajnik  dr. Mrvoš. V Imenu   Saveza je pozdravil skupščino starosta dr. Ravnihar, ki je bil burno pozdravljen.   Župni zlet se vrši letos v Zagrebu.  — Sokolsko društvo    v Karlovcu priredi v tekočem letu Ideno šolo.   ki je obvezna za vse članstvo. Dosedan;e predavanja so bila zelo dobro obfskana. — Sokolska župa v Bjelovaru fe imela 25. ff>-bruarja glavno skupščino,   katere   se le udeležil kot zastopnik Saveza br. dr. Car. 2upa živi v težkih razmerah, ker se mora boriti s tamošnjimi razmerami, k:er prevladuje Radićev duh med tamošn im prebivalstvom.   Vzlic temu  je  bilo delovanje župe zelo plodonosno ter je dosegla lepe uspehe. 2upa priredi 4. marca ti. 14 dnevni vaditeliski tečai. katerega se udeležijo vaditelji vseh 11. društev. — Bačka sokolska župa v Novem Sadu ic Imela 25. februara glavno skupščino,   katere   so se udeležili  zastopniki  vseh   društev, knterfb je seda} 23.    Iz poročil funkcionarjev Je razvidno, da je župa v preteklem letu ze-« !o živahno delovala, kar dokazuje že dejstvo, da je bilo v preteklem letu 50 javnih telovadb, 10 sokolskih akademij In 43 Iz« I letov. Zupui zlet se ie vršil na Vidov dan i v Subotici ter ie imel zelo lep uspeh, kupnega zleta so se udeležila   vsa društva. Ob priliki zleta se je vršila tudi tekma, katere se ie udeležilo veliko število tekmovalcev iz vseh društev. 2upa se je udeležila z 600 udeležniki vsesokolskega zleta v Ljubljani. Po navodilih župe so se vršil: v vseh društvih vadite! ski tečaji, san ma je priredila pa župni tečaj. Župni vaditeliski izpit je naredilo    14 članov in 4 članice.   V letošnjem   letu   priredi župa istotal:o prednački tečaj,   vso pozornost pa posveča vzgoji naraščaja ter priredi % letošnjem letu naraščajski zlet   v Novem Sadu, za katerega je prijavilo 19 društev 746 moškega naraščaja in 325 ženskega naraščaja. Župa ima skupno 2982 telovadcev, 25 prednjakov, 4 vaditeljice in 60 vaditeljev. Tamošnje Sokolstvo se mora boriti v nacijonalnem oziru s tamošnilmi teSkl-mi razmerami, razen tega pa obstoja zlasti v Subotici velika klerikalna propaganda proti Sokolstvu,   v okolici Petrovaradfna pa propaganda Radića. 2npa posveča največ pozornosti vzgoji vaditeljev.
— Odlikovan sokolski delavec. V petek dne 2. marca Je sokolsko društvo w, Celju po deputaciji izročilo bratu Jožetu Smrtniku, ravnatelju pivovarne v Laškem, častno diplomo v priznanje njegovih! velikih zaslug za sokolstvo v Celju In okolici. Celjsko sokolsko društvo Je na svojem zadnjem občnem zboru brata Smrtnika Imenovalo za svojega d^brotvornega člana.
— Sokol Ljubljana D. priredi letos tn sicer na belo nedeljo veliko javno tombolo. Številni dobitki pa bodo to pot prekašali vse dosedanje. Nuditi hočemo kar največ, da zadovol imo igralce. Vsak naj si zapomni, da ga išče sreča in ga to pot najbrž najde. Tablice, kojih število je omejeno, pridejo v kratkem v promet. Podrobnosti sledijo.
— »Sokol Vič« je zadnjo nedeljo zvečer na prav prisrčen način proslavil lOletnlco starostovania br. Janeza G a š p e r i n a. Na predvečer je priredil sred:ešoIskI oktet »Milan« slavljencu podoknico ter mu Izročil primeren dar. Na slavnostni večer se Je zbralo toliko Sokolstva in drugih prijateljev slavljenca, da se je napolnila prostorna dvorana. Večer je otvori! podstarosta br. Ničemer s kratkim pozdravom, nakar Je zaigral g. prof. D e k I e v a na klavirju narodno koračnico. Slavnostni govor je Imel najstarejši član viškega Sokola br. J u r-m a n. Nato so nastopali domači mlad! umetniki. Dovršeno sta Igrali na klavirju gdč. Mimlca Blschofova m Ada S t a-J c r j e v a ob spremstvu g. G r d i n a na gosli, dočim je gdč. Draga S t a j e r I e v a deloma sama, deloma cb spremstvu br. Kramaršiča odpela uprav umetniško več lepih arij. Častno diplomo, delo domačega umetnika Skodlarja je Izročil i primernim nagovorom slavJjcncu podstaro* sta Ničemer, M imena Sagesj* JajEtaUSal
flavljencu odposlanec in odbornik br. Kal-gelj, nakar se je slavljenec vidno ginjen zahvaljeval. Vrstili so še drugi nagovorL Vsi govorniki so naglašali izredno marljivost in vztrajnost, nesebičnost in skromnost slavljenčevo ter mu želeli vse najboljše. _
Turisfika in sport.
— Zahvala društvu »Skali«. Ob priliki
fmučarske tekme društva »Skala« dne 17. svečana 1923. v Planici pri Ratečah je tukajšnje »Obmejno prosvetno društvo« nabralo 225 Din. med člani društva »Skala.« Ob tej priliki se Skalarjem najtopleje za-avalujemo za njih dar in želimo, da bi imeli mnogo posncmalcev posebno ker je »Obmej-ao prosvetno društvo« Šele v razvoju. Dru-irvo je nepolitičnega značaja in prepotreb-to za našo vas ker stoji tik ob italijanski in avstrijski meji. Državljani v notranjosti Jugoslavije spominjajte se svojih mejaše v I Vsak najmanjši dar bode z veseljem spre-fet. Darovi naj se pošiljajo na »Obmejno prosvetno društvo v Ratečah.
— Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani vabi na VI. redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo dne 11. t. m. ob devetih dopoldne v restavraciji Narod* ne£a doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. po* ročilo predsedstva, 2. tajnika, 3. blagajnika, 4L preglednikov,   5. klubovega gospodarja,
6. volitev odbora, preglednikov, rediteljev,
7. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor v smislu § 22. klubovih pra* vil eno uro pozneje, kateri je ob vsakem številu članov sklepčen. Samostojni pred* logi se morajo osem dni pred občnim zbo* rom pismeno prijaviti podpredsedniku klu* ba, g. Rado Paternostu, Rimska cesta 2. Po* zneje prijavljeni predlogi se ne bodo u po* jftevali. — Odbor.
— Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani. Sestanek celokupnega članstva se vrši v soboto dne 10. marca t. L ob 20. zvečer v malem salonu restavracije pri »Slonu«. — Pod-vedscdnik.
— Motoklub »Slovenija« v Ljubljani. Za novo v stanov! jeni motoklub »Slovenija« je zavladalo veliko zanimanje med inter* esenti tega sporta. Ustanovni občni zbor se vrši v petek dne 9. t. m. ob osmih zvečer v klubovi sobi restavracije pri »Stonu«, ter se vsi ljubitelji motociklistike vabijo k polno* številni udeležbi.
Moj odgovor.
»Slovenec« me je dne 9. februarja ti. napadel in je med drugim trdil, da sem si kot predsednik kmetijske družbe za Slovenijo zase »rezerviral« deset vagonov od družbe kupljenih 50 vagonov modre galice |n da sem mogel Izvesti to špekulacfo, sem zlorabil družbeni kredit Tudi drugi _ listi »Slovenčevega« kova so njegove laži In klevete še podlejše Izrabljale In neki štajerski list se je celo povspel do trditve, da sem vsled, seveda izkrivljenih »Slovenčevih« trditev škodljivec slovenskega vinarstva.
Proti uredniku »Slovenca« sem že davao vložil tožbo radi prestopka varnosti časti ter je moja žel;a, da pride čimprere do sodne razprave, kjer mi bo dana prilika >Slovenčeve« trditve na laž postaviti. Ker Imenovani list ne čaka na izid sodne razprave, kar bi bilo dostojno, ampak celo svojo gonjo proti meni iz prozornih name-aov nadalju"e, odgovarjam mu tu javno in po možnosti kratko in sicer ne za »Sloven-čeve« bralce, ampak edinole za pošteno javnost, ki naj spozna resnični dejanski položaj. Vseh svojih kart pa iz lahko umljivih razlogov ne odkrijem predno ne pride do sodne razprave.
Naiprvo konstatiram nespodbitno dejstvo, da sem jaz edini tisti, ki je iz revne in skoraj že mrtve kmeti'ske družbe z naj-naporne'šim delom naredil eno najuglednejših in edino bogato med vsemi v bivši Avstriji, zato je danes še edina, ki je v stanu delovati. Družbeno premoženje je v papirnatih kronah do 25 milijonov kron vredno, kar je na:več moja zasluga! Hvaležnost tistih, ki sem jim poskrbel s svojim truda-polnim delom nezaslužena bogata korita, se sedai kaže v tem, da me oblegaio kot lačni volkovi m ker skušam preurediti slabo in nedisciplinirano delovanje družbenega povodnega delovanja in zopet narediti star red, se pa poslužu;ejo najpodlejših sredstev mi ukrasti dobro ime.
Toda k stvari!
Pričetkom meseca junfa lanskega leta sem kupil kot družbeni predsednik obvezalo za družbo 50 vagonov modre galice. Na seji glavnega odbora dne 14. junija 1. L se je pa na predlog gd. odbornika Brenčiča (iz Štajerskega) soglasno sklenilo kupiti le 40 vagonov. Jaz si vsled tega nisem zase v špekulacijske svrhe »reserviral« deset vagonov modre galice, ampak sem jih mo-. ral na svoj riziko prevzeti. Med reservi-ranjem in med prevzemo iz sile na svoj riziko ]z pač velika razlika. Nekaj enakega se mi je pripetilo I. 1919, ko sem tudi moral prevzeti na svoj riziko 75 vagonov galice, dasi je takrat podpredsednik družbe (predsednika dr. Lampeta so namreč že poprej na prostaški način spodili) s svojo besedo in podpisom kupčijo odobril. Celo takratno kupčijo, ki je v pričetku nekaj mesecev kazala na ogromno izgubo, sem izvršil s svojim kreditom gJasečega na Šest mil Jonov kron in ko se so meseca aprila L 1919. razmere spremenile, imel sem dobička blizu enega milijona kron, ki ga pa nisem zase piidržal, ampak sem bil tako neumen, ga dati družbi. Kdo Izmed Slovenčevih bi me posnemal?!
Za v meseca junfu lanskega leta za družbo kupljenih 40 vagonov modre galice aem za družbo pravočasno zagotovil kredit v znesku Šestnajst milijonov in Izrecno posebe) zame pet mTIonov kron. To bom Crno na belem In s pričami pred sodiščem dokazal. Vsled Plavšičeve devizne politike ki Je toliko gorja prizadela, je nekai časa kazalo, da Je ta od mene izvršen? kupčija neugodna, ki sem Jo tora] Jaz zakrivil, zato pa nfsem rok križem držal in je bilo vse aapelano kmetrsko družbo pred kako Izgubo obvarovati. Lopovščin med tem časom ne pozabim. Kupčija z modro gall-co Je ena nabolj riskantnih in v sedanjih jajaaierah tako rekoč gola valutna ipeka-
lacffa. Prt sklepu kupčije sem se držal paritete na cnriiki borzi la edino mer odaj nih cen za baker v Londonu. Končno je moje domnevanje obveljalo, kajti sedaj se tudi na Zagrebški borzi drže curiške paritete in ko sem jaz kupil napominjano modro galico je stala tona bakra v Londonu 60 angleških funtov In danes notira ie 74 funtov. Svojih deset vagonov sem se prezgodaj brez dobička znebil, ki sem jih z veliko izgubo na vse strani ponujal.
Danes Je faktum, da sem edino jaz, oziroma kmetijska družba, ▼ celi Jugoslaviji pravočasno kupila veliko množino modre galice in da bo družba zaslužila samo pri teh Štirideset vagonih modra galica čistih dva in pol milijona kron, dasi družba galico oddala svojim udom na drobno le po 44 kron kg, a hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu po 64 kroni Za kake nepravilnosti glede oddajne cene modre galice pri kmetijski družbi se ne smatram odgovornega, ker se Ima vsako moje vmešavanje v notranje družbene zadeve v prid udov in družbe za Ukano. Skupno delovati aH se zanašati na osebo, ki al kos svoji nalogi ali celo se boriti z bol ševiško mentaliteto pa družbenemu predsedniku v prid družbe jn njenih ndov absolutno ni mogoče!
Družba in n'ene podružnice smejo prodajati gospodarske potrebščine edlno-le svojim udom in družba ima, oziroma je imela ne 40. ampak 54 vagonov modre galice na razpolaganje, imela bi jo pa lahko več, če bi štajerski glavni odbornik ne plediral za nakup samo 40 vagonov! Ta množina (54 vagonov) Je pa za družbene ude veliko preobilna in če so sedaj kateri udje po svoji krivdi, ali krivdi nedejavnih pdružničnih odborov brez cene galice, se imajo zahvaliti podružnicam, ki delijo galico med neude in onim, ki z družbeno galico verlžijo. Ko sem jaz vodil oddajo modre galice, se je to vršilo pod strogo kontrolo tn le malokdo je imel priliko družbo prevariti. Kje je toraj iskati škodljivca slovenskih vinogradnikov, naj presodi glavni odbor, ki je sam zrecno sklenil kupiti samo le 40 vagonov, dočim jih je imela družba dejansko 54? Jaz gotovo nisem kriv. zato se ne ognem družbenemu predsedništvu dokler ni zadeva razčiščena, kajti drugače bi se na videz sam pred svetom obsodil. Celo pa tega ne storim na ljubo znanim intrlgantom, ki bi se radi na en ali drugi način okoristili ter družbeno premoženje razmetali, ki sem ga jaz po trudapolnem delu skupaj spravil. SIcer pa Še eno vprašanie. KmetFska družba ima skrbeti edinole za svoje ude v Sloveniji in kdor hoče biti deležen nienih koristi naj pristopi kot ud. Kje so pa letos vse tiste »Zveze« in kmetijske korporacije, katerim je edtn namen preskrbl*evati gospodarske potrebščine in tedaj tudi modro galico? Je pač grozdje prekislo in manjka poguma in razuma.
V sezoni 1. 1920/1921. ko nI bilo mene pri družbi, je ona skraino nesrečno, lahko rečem iz neprevidnosti kupila popolnoma po nepotrebnem preveč in veliko predrago 100 vagonov, večinoma malovredne, vrhu-tega stare in preperele galice. In kai je bil konec? Ne glede na de'stvo, da menda do danes še ni plačanih 200.000 kron nekre na Ogrskem, ki se jih smatra za družbeni ak-tivum, je družba s to galico izgubila čistih 250.000 kron, katera izguba pa utegne biti dejansko še večia. To izgubo sem kril pričetkom leta 1922 z dokuplieno galico na kredit pod svojim Imenom, ki je dala okroglo 300.000 kron dobička. Pa kaj to? Vsled te ponesrečene kupčre je morala družba na drugi strani po nepotrebnem žrtvovati dobra dva milijona kron, kar pa iz družbene bilance ni razvidno, kajti to izgubo znajo le tisti, ki družbene premoženjske razmere dobro poznajo.
Bodi izvestni gospodi enkrat za vselej povedano, da imam jaz kot zasebnik v Ljubl:a.ni pri denarnih zavodih več kot dovoli kredita, da mi ni treba izrabljati družbenega kredita, kar bi bilo ne le nedostopno, ampak naravnost kažnjivo. Kmetijska družba ima celo še večji kredit če nosim jaz soodgovornost kakor v nasprotnem primeru.
Politika se le v družbo zanesla L 1890. edino radi n'enega blagovnega prometa in so nasprotniki vse sile napenjali ga ji odvzeti, a družbi, ki je bila takrat manj zasebna nego danes, sem znal vendarle vse spletke preprečiti. Zadnja tozadevna akcija je bila pod vzeta ob prevratu leta 1918«, ko so nekateri mislili, da je takratna operetna vlada v Sloveniji res vsemogočna.
Pri tej priliki je zame izredno umestno citirati odstavek iz vloge z dne 21. aprila 1914 »Gospodarske zveze«, koji je bil takrat predsednik dr. Krek. Nekateri stavki do-tlčnega odstavka so naravnost preroški In se le prerokba že iela Izpolnjevati In se bo tudi izpolnila, če družbeni glavni odbor ne bo pravočasno ukrenil stroge remedure. Omenjeni odstavek iz vloge »Gospodarske zveze« na bivše c. kr. kmetijsko ministrstvo na Dunaju slove:
»»Od zagovornikov komercialnega delovanja c. kr. kmeti'ske družbe se zlasti hvali n'eno brezhibno poslovan'e. Ne da bi se hotelo to oceno zmanjšati aH celo ta'lti, dovolimo si vendar pripomniti, da vsled tega delovanja gotovo trpi pravi namen c kr. kmetijske družbe, ker najodličnejša in kmetijsko najizobražneša moč svojo silo. Čas in trud izrablja za komercijalno delovanje. Dalje ugotovimo, da Je vse komercijalno delovanje c. kr. kmetijske družbe edinole v rokah ravnatelja Gustava Pirca in da po njegovem eventualnem odhodu kake druge za to sposobne osebe ne bo naitt Samoobsebl umevno Je smatrati kot redko lz:emo. če Je v kmetijski teorlll visoko Izobražen mož, ki le kmetijski potovalni učitelj, obenem za tako komercilelno obratovanje sposoben. To de'stvo bi se, če se temu poprej ne odpomore, tako) po odhodu ravnatelja Gustava Pirca pokazalo in zato le ne le v naš prid, temveč v prid družbi-In nenlh udov, da se komercilelno delovanje, s katerhn se je c. !:r. kmetijska družba Izjemno mogla pečati, prepusti kaki komer-djeioi organizaciju«   _ .   Pusta« Pire
Dnevne vesti.
V Liubljani. dne
— Pozdrav osvobojenih bratov. Mestna občina ljubljanska je dobila iz Biograda na morju tele brzojavko: »Hrvatski grad Biograd na morju danas je oslobodjen te šalje prve pozdrave slovenskoj majčici bijeloj Ljubljani Želi joj svaki procvat i napredak. U ime naroda Hubert knez B o r e 11 L< Na ta pozdrav je mestna občina poslala tole brzojavko: »Sprejmite ljubav in objem sestre Ljubljane ob združenju pod mogočno roko nase majke Jugoslavije. Naj ponosno cvete naS Biograd ob sinjem našem morju! Za občino ljubljansko vladni komisar dr. Bogomil S e n e-ko v ič.c
— Iz tajništva Narodnomapredne stranke. Iz vseh krajev Slovenije in izven nje se oglašajo pristaši in z ve* sel jem pozdravljajo obnovitev narod* no*napredne stranke* Vse pismene in ustmene prijave sprejema tajništvo, ki se nahaja v Knafljevi ulici 5/7. Urad* ne ure so d 9. do 12. in od 15. do 18. Redne načetstvene seje se vrše vsako sredo ob 20. v posvetovalni sobi uredništva »Slovenskega Naroda«. Seja ju* tri odpade radi slavnostne akade* mije povodom rojstnega dne preziden* ta češkoslovaške republike, dr. Masa* ryka.
— Klerikalci bi radi pridobili komuniste. Kakor nam poročajo, se Go-sarjevci na vse načine trudijo, da bi pridobili komuniste za to, da bi v Ljubljani glasovali za dr. Gosarja. Pravijo jim, da je dr. Gosar itak njih Človek, posebno pa se sklicujejo na to, da je Gosarjevi stranki izdalo celo neko glasilo sovjetske vlade v Moskvi spričevalo, da je najbolj revolucijonama stranka v Jugoslaviji, ki se bori vseskozi z ilegalnimi sredstvi in da podpira z vso vnemo in prepričanjem komunistično gibanje. Klerikalno snubljenje dosedaj še ni imelo uspeha, toda Gosarjevci so prepričani, da se jim bo ob koncu koncev vendarle posrečilo spraviti na svojo stran pretežno večino komunistov. Zaupno namreč zatrjujejo, da se je dr. Gosar obrnil naravnost v Moskvo s prošno da bi naj iz Moskve dali direktivo ljubljanskim komunistom, da naj volijo dr. Gosarja. V koliko je ta vest resnična, ne moremo kontrolirati, verjetna pa je, ker so notorično znane intimne vezi, ki se pletejo med Gosarjevci m moskovskimi boliševiki.
— Ceski g!as o dr. Tavčarjevi smrti. »C. D.« je prinesel 2. t. m. na uvodnem mestu dr. Tavčarja životopis, v katerem navaja njegove velike zasitile v političnem življenju in slovstvu. Pisatelj Fr. H. Zundalek je članek zaklmčil ta-ko-le: »Ko je dr. Tavčar popustil politiko, se je kakor 721etnl starec vrnil k svojemu priljubljenemu pisateljskemu delu. Treba je bilo zapeti Še labudovo pesem. Njegovi zadnji dve deli: »Cvetje v jeseni« (»Kviti u podzimu«) in »Vi-soška kronika« {Vvsoška kronika«) predstavljata obrat v njegovih nazorih. Ta nenavadni mož se obrača v zadnjih dveh delih k ljubezni do svoje domovine, k njenim goram z belimi cerkvami, k deviški sramežljivosti slovenske deklice, k načelni poštenosti slovenskih mož, k verno trpeči in moško se boreči slovenski duši, k veri svojih očetov. V ta dva spisa je vložil svojo življen-sko filozofijo. Umrl je veliki Slovan, čast njegovemu spominu!«
— Govorite povsod slovenski. Take napise ima okrajno glavarstvo v Slovenj-gradcu na vratih vseh svojih uradnih prostorov. Zelo hvalevredno! Priporočljivo sploh vsem Javn?m uradom posebno v nek-danih nemčurskih gnezdih.
— Odlikovanja. Kralj Aleksander )% odlikoval z redom sv. Save 171. vrste: predsednika dež. sodišča v L«'ub!:ani dr. Otona Papeža, pesnika Josipa Stritar-j a v Rogaški Slatini m dr. Pavla T u r n e r-ja v Mariboru; z redom sv. Save TV. vrste: okr. glavarja Matija Kakla v Črnomlju, župana Orila Pirca v Kran*u, prlma-rlja dr. Janka Drnovška v Mariboru, notarja dr. Oton P1 o J a In trgovca Janka P u h k a, oba v Črnomru, primarima dr. S k r i I c a v Murski Soboti, župana Karla Rozmana v Novem mestu in župana Hermana To m ca na Bledu; z redom sv. Save V. VTSte: Petra R a u c h a v Podbrez-Jah, Otokarja Aleša v Novem mestu In Gabrijela Revna v Kočevju.
— Odhod grškega princa Pavla. Po poročilu Iz Beograda Je grški princ Pavle včeraj toliko okreval, da ie mogel nadaljevati vožnJo v Atene. Princ Pavle ie snoči ob 7. odpotoval z orijentekspresom.
— Upokojenje učiteljev. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se naj takoj upokoje vsi oni učitelji, ki so že dovršili 35 službenih let Pri učiteljicah se lahko vpokoji-tej izreče že pred dovršeno predpisano službeno dobo 39 let vendar pa je treba o vsakem takšnem slučaju posebe sklepati.
— Smrtna kosa. Včeraj Je umrla v Ljubljani gdč. Ivanka Jenko, rostilmčarka. Pogreb se vrši v sredo ob pol 16. Is Bohoričeve ulice 9. — V LJnhTJanl Je včeraj ob 18. umrl Anton Dolinar. Pogreb Jutri ob 1«. (4). Iz mrtvašnice Javne bolnice, Zaloška cesta. Blag lima spomin!
— V pnčnščenje FpomTna Magrtpofcol-aega dr. Ivana TavčaHa Je daroval vele?n-dt!strV?!cc Vinko MajdiČ mesto venca na krsto Dijaški kuhin!| v Kran u 1000 dinar-Jav,
6. marca 1923.
_ Otvoritev telefonske centrale pri
Veliki Nedelji Pri pošti Velika Njdelja Je bila dne 19. svečana t L otvorjena telefonska centrala s javno govorilnico za krajevni in medkraevni promet.
— Frankovne znamke nove izdaje po 1, 5, 8, 20 in 30 dinarjev. Po odločbi poštnega ministra z dne 23. januarja t L so prišle v promet frankovne znamke nove izdaje po 1, 5, 8, 20 in 30 dinarjev. Znamke po 1 dinar so bakrene barve, po 5 dinarjev bledordeče, po 8 dinarjev vijoličaste, po 20 dinarjev zelene, po 30 D pa oranžaste. Znamke, ki so b'le doslej v prometu, so Še za naprej veljavne in ostanejo v prometu, dokler bo kai zaloge,
— Vsem zdravnikom. Odbor Slov. zdravniškega kot mandatar Jugoslovenske-ga Lekarskega društva opozarja, da imajo vsi stanovsko zavedni tovariši dolžnost izvajati napram zdravnikom, ki stopro Izven njihovih vrst in prevzemajo preiskave za zavarovalna društva brez odobrenja in soglasja zdravniških organizacij, vse društvene in družabno-stanovske konsekvence. Odbor si je v svesti, da se bori za pravično zahtevo in konstatira napram objavi zavarovalnic, da zahtevani honorar še zdavnaj ne odgovarja predvojnim 10 do 20 kronam, katere so plačevale zavarovalnice zdravnikom za preiskavo in da je pred vojno znašal ta honorar 4 do 6 kratno navadno ordinaciio. — Odbor.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta LJubljane v Času od 25. februarja do 3. marca izkazuje to-Ie statistiko: Umrlo je 22 oseb, 13 moškega in 9 ženskega spola (tujcev 11). Smrtni vzroki: življenjska slabost 1, Jetika 3, pljučnica 2, zastrupljene rane 1, druge nalezljive bolezni 1, možganska kap 2, srčna hiba 2, rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 8. Med tem časom se Je porodilo 27 otrek (3 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bolezni: davi-cal, trebušni legar 1, influenca 1, dušljivi kašelj 4.
— Pomoč meščhnsklm šolam. Pišejo nam: Češka ?e bila že od nekdaj domovina meščanskih šol. Tam ima že skorai vsak večji trg trg svojo meščansko šolo. Meščanske šole se pa razločujejo po svoem namenu v take s polelj., s trgovskim ali obrtnim značaiem. Na Češkem ki le industrijska dežela, je največ takih z obrtnim značajem. Pri nas se je pričelo zanimanje za meščanske šole prav za prav šele po prevratu. Sedai jih imamo že okoli 30 Preti n fm pa že sedaj nevarnost, da bo za nje zmanjkalo sposobnih učiteljev, ka:tf meščanski učitelji niso sedaj nič boljše plačani kakor ljudski In za to mlajši učitelji nimajo veselja, se pripravljati za posebni izp?t, da bi postali strokovni učitelj na meščanskih šolah. Na ta način bodo pa tudi padle meščanske šole na nivo nekdanjih osemrazrednic in potem je njih namen zgrešen. Učenec ne more potem več prestopati na sredn'e, trgovske in obrtne šole, ker ne dobe dovolj znanstvene podlage. Država se je do sedaj tudi za meščanske učitelje premalo brigala zlasti v gmotnem ozirtt, nekaj krivde tiči pač v tem, ker Srbija takih šol ni imela in za to tudi niih pomena ne more prav ceniti. Edina pomoč, meščanske šole pri nas ohraniti, bi bila, ako bi občine, katere imajo take šole, naklomle rudi primerno gmotno pod-poro strokovnim učiteljem. — S tem bi sc tudi mlajše učitelje spodbujalo k pripravljanju za meščanskošolski izpit —z—
— Pegavica? Zdravstveni svet nam piše: Blagovolite, c urednik, z ozirom na notico v Vašem ceni. listu z dne 4. marca o pegavici v Kranju priobčiti sledeče: Po strokovnjaku je bilo ugotovljeno, da kaplan Kajdiž v Kranju ni umrl za pegavico. Čistota železniških voz, ki pa ni v zvezi s tem slučajem, je res pomanjkljiva, kar pa ne pade toliko v breme železniški upravi kot potnikom samim. Zdravstveni odsek si prizadeva, da zanese med prebivalstvo smisel in čut za osebno higijeno v zavesti, da korenini ozdravljenje naroda v zdravju in čistosti posamnika. Čudimo se, da je mogla ona notica najti dostop v tako serijo-zen list. Take alarmantne in povrhu Še neresnične vesti prebivalstvu gotovo ne koristijo. — (K temu pripominjamo, da smo dotično notico dobili iz zdravniških krogov, od strani, v katero verodostojnost nismo imeli vzroka dvomiti. Uredništvo.)
— K notici »Umrl na pegavici« nam pošilja inšpektorat državnih železnic v Ljub* ljani to*le pojasnilo: V zadevi smrti kaphu na Kajdiža je preje! inšpektorat to-Ie otici* jclno obvestilo iz Kranja: »Kaplan Kajdiž se je vozil dne 16. februarja po železnici v Ljubljano: obolel je 21. februarja. Mnenje, voljno. Diagnoza .pegavica* ni brezuvetna.« Glede čistote se stori po možnosti vse v higijenskem oziru. Vpoštevati je pomanj* kanje osebnih voz, vedna vpreženest porab* nih vagonov ter pomanjkanje sredstev, ki bi bila včasih še potrebna za vzdrževanje brezhibne snage, n. pr. prašnega olja. Glede osebne snažnosti potujočega občin* Stva manjka železniški upravi možnost in* gerence. Vendar se tudi ▼ tem oziru stori kar je mogoče. Tako veljajo n. pr. glede
vojaštva posebni predpisi. Golaren v va« gonih bo mogoče iztrebiti zanesljivo, čim bo mogla postaviti železniška uprava zavr> de za desinfekcijo celih vagonov, In čim se dvigne zopet splošna sna?nost po hotelih, prenočiščih in — pri ljudeh.
— čast komur časti Društvu stanovanjskih najemnikov v LJubljani prihajajo v zadnjem času pogosto pritožbe o brezobziren in čezmernem povfšan'u najemnin, Itd. nekaterih hišnih posestnikov, nasprotno pa le prejelo društvo od več strani tudi že lepa poročila. Iz katerih se vidi, da je ohranila zlatega moloha obožujoča doba trpečemu človeštvu rudi še nekai dobrosrčnih in nesebičnih hjšn?h posestnikov. Za vzgled uvidevnosti la vpoštevania danasaiDa mizernih
t
i
j
Časov stavimo vsem brezobzirnim in brezsrčnim hišnim posestnikom in vsej javnosti danes tvrdko »Kmet če Ccmp.« v Ljubljani Gosposvetska cesta Št. 8. o kateri je dobilo društvo naemnlkov sledeče poročilo: »Da-sfravno stoji hiša na n:\:epšem Kra u mesta, je najemnina zelo n::«ka in plačuje o stranke več za razsvetljavo, nesro za čedna in udobna stanovan'a. V stanovaa ifa so parketni podi, angleški klo^jti. električna razsvetljava, prosti.rna podstrešja, lepe verande z velikimi Širokimi ckr.L. in drvarnice. Stranka, ki ima v I. nad i ; i stanovanje iz dveh velikih s b, kuhinje in verande plača letno 1800 Kron, druga stranka, ki Ima v I nadstropju štiri lepe sobe, predsobo, kuhinjo in verando letnih 2~.> kron, najemnine, v dru-rem nadstropu pa p'rčao straiv ke za enaka stanovanja se m ni. 1'oleg teh n"zklh najemnin pa da popravljati gv-sped Kmet v svoem velikem človekoljubju vsa popravila pri vse!: strankah. Tako je da! koncem leta 1922 preli rvati vsa zunanja in notranja okna, preslikati hišo in bodr.ike, nekaterim strankam pa vstaviti nove pode, vse na svoje stro?':e. Pri vsakokratnem po-viŠanjn je bil g. Kmet gotovo zadni s povišanem in ?e to strr'1 vedno Šlle nekaj mesecev po obicVroTi pov S n'u. Na zadnjo akci'o hišnih posestnikov glede enomerne* ga povišanji najemnin se je Izrazil z. K net, kar nai bi bilo posebno za vzgled vsem drugim sledeče: »Imam v hiši s ime urednike, ki s svojimi prejemki niti I veti ne more o, zato jim tudi ne povišim na;emnine.c
Celo onim strankam ki inn;3 podnajemnike1 ne poviša g. Kmet najemnre. ker uvidi, da je to življenska potreba s+ranke. Pri vsem tem pa je g. Kmet z vsemi strankami cn^ko (Jubeznjtv in dobrohoten in ni nikdnr nobe-netra nasprota, zato pa hrvalo stranke v tej hiši po desetleta. Ako bi bili vsi hišni posestniki enako človekoljubni In dobrohotni bi ne b'lo toli! o gor;i In h cr'cdc stanovanjskih razmer, kot jih le v teh težkih časih, ampsk bi vladala ljubezen jn harmonija in medsebolno spoštovane.«. Tako poročilo, kateremu pač ni treba komentarja, samo pove vse.
— Vprašanje vojnških smodnTš:i7c V neposredni bližini Ljubljane, za artilerijsko vojašnico, se nahajajo vojaške smodnišnice. V smislu starega avstr. dvornega dekreta iz leta 1848 je prepovedano graditi v okrožju 760 m hiše. Tik na meji, toda Še v omenjenem okrožju gradi južna železnica na Dunajski cesti veliko stanovanjsko hišo. Mestni magistrat je podelil stavbeno dovoljenje, ne oziraje se na gori navedeni dekret, smatrajoč za veljavne srbske predpise, po katerih te baje dovoljeno poslopja graditi v oddaljenosti kakih 220 m cd objektov. Ko je bila hiša že pod streho, je gradbena direkcija prepovedala nacialjna dela. Prav isto se je zgodilo >Pokojninskemu zavodu«, ki zida več hiš ob Dunajski cesti. Južna železnica in »Pokojninski zavod« sta vložila proti gradbeni prepovedi protest, s čemer je stopilo vprašanje smodnišnic na Ljubljanskem polju v akuten stadii. Gotovo je, da so današnje razstrelilne snovi mnogo močnejše, nego v letu 1848. Z ozirom na to je tudi varnostno okrožje 760 m premajhno, poleg tecra pa je v slučaju eksplozije vsa Ljubljana v največji nevarnosti da bo razrušena. Opozarjamo pri tem na eksplozijo 1. 1917, ki bi imela lahko strahovite posledice za mesto, na katastrofo v Mariboru, zlasti pa na ono v Sofiji, kjer je bila uničena cela ulica. Javni interesi torej kategorično zahtevajo, da se smodnišnice premeste iz neposredne bližine mesta. Mestna občina ljubljanska bo seveda moraJa prevzeti nase velike fmancijelne žrtve za zgradbo novih smodnišnic. a tudi vojaška uprava naj v eminentno javnem interesu omili svoje zahteve, oziroma naj sama prispeva k zgradbi dovih smodnišnic. saj mora v slučaju eksplozije vojaška oblast poravnati vso škodo, povzročeno izven okrožja 760 m. Da namerava vojaška oblast v bodoče dovoljevati zgradbe v razdalji 750 m do 1000 m le proti reverzu, kakor se je to pred kratkim zgodilo, je neupravičeno Jn protizakonito. Ako vojaška oblast sama priznava, da je sedaj določeno varnostno okrožje nezadostno, ne sledi iz tega. d:i bi se morale že stoječe hiše podreti, nasprotno, nujna posledica tega bi morala biti, da se vojaške shrambe raz-streliiv premeste iz neposredne bližine Ljubljane. Poslopja južne železnice in »Pokojninskega zavoda« so se gradila na podlagi pravno veljavnih gradbenih dovoljenj. Poslopja so že skorai dograjena, a sedaj je oblast naenkrat ustavila nadalina gradbena dela. Kdo bo poravna! povzročeno Škoc?o? Položaj je nevzdržen. Mestni magistrat je dal gradbeno dovoljenje na podlagi srbskih naredb, gradbena direkcija se drvi dvor-, nega avstrijskega dekreta, vojaška ob-' last pa je kratkomalo določila, da se do 750 m daljave sploh ne sme zidati in do 100 m le proti reverzu. Pazvoj mesta gre proti Ljubljanskemu polju in se ne sme ovirati. Zato Je treba smod-itfikriee odstraniti Iz neposredne mestne bližine. 2 e d o v o 1 j c n c v. g 1 a :! -be, v katerih je investiranj 1~ ne!q> liko milijonov, se ne smejo postaviti na škodo številnih uradniških družin, katere so brez stanovanj. Zaenkrat bi lahko vojaška oblast storilo to, da v smodnišnicah shrani samo tak materijal in take snovi, ki bi bile nevarne za zgradbe, za drugi materijal pa se naj takoj na drugem pripravnejšem prostoru naoravi novo skladišče.        Vit —
Ham
Baaai
— Naše kaznflnlce. Po statističnih no-igjBđb je v vseh naših kazenskih zavodih
Č.447 kanjencev. Od teh je 700 žensk in 5j 7 molkih. Izmed kaznjencev je 500 mladoleten. Največ kaznjencev je zaprtih zaradi latvine. uboja, umora in posilstva, fm ske so bile obsojene v prvi vrsti zaradi tat-vise, zaradi umora moža ali umora iz ljubosumnosti, nekatere pa so zaprte tudi za-T^vi. posilstva nad moškimi- V naši kraljevini je 12 kaznilnic, in dva zavoda za vzgojo mladoletnih, in sicer v Beogradu in Be-junjah.
— J itgoslo venska   Matica priporoča
vsčTJ? narodnim trgovcem v Sloveniji prvo-vrsten kvas, izdelek tvrdke Arko v Zagreba, katerega ima v veliki zalogi trgovina cM.
v Škof ji Loki. Kvas se prodaja v prid Vseslovenski Matici, ki je do danes prine-jcj Matici astega dobička 3044 D. — Blago ?c prvovrstne kakovosti, cene so konkurenčne in istočasno bo vsak trgovec, ki si naroči ta izdelek, podpiral tudi narodno rbr^mbno društvo Jugoslovensko Ma-— PreuredJev selske službe pri pošti Brerie. 5 1. marcem t L se preuredi pri nest? Brezje dostavi anje poštnih pošiljk po selškem pismonoši takole: V I. okraj se uvrsts kraji: Dobropolje, Črnivec in Koše, L II. okraj pa Piračica, Laše, Pelaviče, Vi-soče in Vadiše. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponederek. sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
— Radi daljšega deževja ie Savina in razni njeni pritoki zelo narasla, da je bila revarnost, da bo vodo poplavila zopet celjsko okolico.
— Orožništvo je aretiralo in v celjske rspore oddalo Antona Ovčarja, hlapca pri Francu Čaterju v šmarjeti, ker le svojemu gospodarju pokradel in poneveril večjo množino raznega blaga.
— Stanovanje išče ie osem mesecev 'predstojnik pošte Ljubljana 3, ki se mora sedaj 25 km daleč v službo voziti. Ako ie v Ljubljani še kak hišni gospodar, kateri bi privoščil mirni stranki brez otrok tri ali vsaj bve sob? s pritnelinami. se prosi, da sporoči svri naslov označenemu uradu. Tudi za tastove stanovanj, ki se bodo v dogled-tzem času izpraznila, se vljudno prosi.
_ Kdo kvari naš domač* vinski pridete*:? Pi5e:o nam: Vsakomur je znano, da se lani v naših kra'ib sploh nikjer ni pridelalo stedko vino. niti v najbolj' solčnih goricah Jeruzalema ne. Po gostilnah v Savmskl in šaleški dolini pa točio skoraj povsod naravnost sladko novo vino, celo domačo "zabelo, o kater^ ie znano, da tudi v nahjgod-ne&in letih ni sladka. Kdo in s čim kvavi terer naše domače vino? Sladkor je vse-fcakor predrag za to, sumiti moramo, da si nekateri brezvestneži pomagajo s škodljivim saharinom, ki ga vtihotaplajo iz inozemstva. Razne vinarske zadruge, katerih reklamne tablice so izobešene no ondotnih gostilnah, so vsekakor nedolžne. Merodane oblasti naj bi pa po svojih strokovnjakih dale vino preiskati. Ako je ljudem naravno vino prekislo, naj ga pa manj pijejo, namreč samo za že'o.
— Dete brez rok in nog. V Coneman* ghu v Ameriki se je rodilo družini Frana Pušnfks dete ženskega spola, ki nima ne rok h> nog. Zdravniki so preiskali dete in reVli. da bo najbrže Živelo. Pušnik. doma s Štajerskega, ima že par otrok, ki so vsi normalno razviti.
— V znamenja umora se imajo vrSiti porotne obravnave v Gradcu, ki se začnejo dsrtes. Poleg enega slučaja uboja in ene tatvine pride na raspravo glasom graških poročil nič manj nego štiri slučaji hudo del* Ftva umora. Značilno 5© zlasti tudi dejstvo, da so v teb porotnih slučajih zastopane vse vrste umora, namreč umor, poskus ropar« skega umora, zavratni umor itd. Znamenja časa in razmeri L'm ori, uboji, ropi so danes na dnevnem redu povsodi. tudi v Gradcu, t ne samo pri nas — kakor 1*0 svoječasno slobno pisali nemški listi.
—Stekel pet je ugriznil Rozo Škrbina * Ljubljani. Oddana je bila v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
_ Anacot-pastiOe razkužu'n usnu šupljinu, štite od katara vrata i grla.
— Koncert v kavarni »Emoni« se vrši tfaces zvečer ob & uri. Godba Drav. divizije.
— Krao Matica,   V dneb   od 5. do a
aarca se izvajajo v Kino Matica razni svetovni dogodki. Film je sestavljen iz 15 epizod, ki nam prikazuje najvažnejše dogodke celega sveta in ki so se odigrali v zadnjem času. Med posamnimi prizori so krasni naravni posnetki. Film bo prav gotovo zanimal vse naše občinstvo. Natančnejši spored se dobi brezplačno pri blagajni.
— U glavnoj ulici Novog Sada iznam-lluju se u preduzetoj novoj zgradi stastano-vi. bankovne, kancelarijske i dućanske prostorije. Pobliže kod Eduarda Krausza trgovina nameštaja Novi Sad.
— Zgubila se ie ▼ Ljubljani dne 4. L m. od 7. do 11. ure zvečer od opernega gledaoca do Hrenove ulice zlata zapestnica z obeskom (kron?). Kdor io najde se prosi, da k> odda proti nagradi Hrenova ulica 19.1.
— Dne 3. t. m. okrog 7. ure zvečer se »e pozabil pred odhodom gorenjskega vla* 5ra sevoj ček. ki je vseboval nad 1 m Črnega finega sukna za moške hlače ter svilnat na» Slavni *-obec svetlorjave barve. Pošteni naj* diteli se naproša, da blagovoli najdeni za* voj izročiti proti nagradi in povrnitvi ev. stroškov hišnici Tereziji Garbaja*ovi na Emonski cesti št. 10. _ „
NAJNOVEJŠA POROČIL/L
ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V LJUBLJANL
— Beograd, 6. marca. (Izv.) Kakor je izvedel vaš dopisnik, se dne /5. t. m. sestane specijalna mednarodna železniška konferenca v Ljubljani. Ta konferenca ima določiti letni vozni red na železnicah. Konfe-renče se udeleže železniški strokovnjaki iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Bavarske. Za Avstrijo prisne na konferenco zastopstvo državnih železnic iz Beljaka in iz Gradca.
DEMONSTRACIJE NEMŠKIH AKADEMIKOV NA DUNAJU.
NUJHEftUS CLAUSUS INOZEMCEV NA TEHNIKL
— Dunaj, 6. marca. (Izv.) Včeraj cb 11. dopoldne le tnala skupina nemškonacional-nega akademičnega dijaštva priredila aa univerzi in na tehniki demonstracije, naperjene v prvi vrsti proti židovskim slušateljem, dalje pa tudi proti inozemcem. De-monstrantje so zasedli vhode predavalnrh dvoran ter od vsakega zahtevali legitimacijo. Židovske slušatelje in inozemce so skušali odstraniti iz dvorane. Demonstracija ni popolnoma uspela in ie tekom ene nre ponehala. Proti demonstrantom je akademični senat nastopil.
— Dnnaf, 6. marca. (Izv.) Na črni deski tehnične visoke šole je nabit sklep rektorja, s katerim se uvaja numerus clausus za nekatere inozemske slušatelje. Vpis inozemskih slušateljev je odvisen od gotovih s?r>-sobnosrl in zrelosti, odvisen pa Je tudi od gospodarskih odnošajev, ki vladajo v dotič* ni državi. Olede vpisa inozemskih slušateljev semftskega plemena je uveden mtments clausus in ne sme presegati 10% vpisanih slušateljev.
NOV PO! 014! V RIIHRU.
FRANCIJA NADALJUJE OKUPACIJO.
— Pariz, 5. marca. (Izv.) Prancoska vlada !e sporočila nemškemu zastopniku v Parizu okupacijo Karlsmhe. Maimhelma ht Darmstadta. Pravi, da se je ta ckupaella izvršila vsled poškodbe, ki so Jih zakrivili Nemci v Kanalu Herne. kjer sta bila dva brodova potopil ena-
BOJ ZA RUrTPSKA VRATA.
— Pariz, S marca. (Izv.) General De-eoutte je naglasa! v razgovoru z novinarji, da Francija sedaj trdno drži rahrska vrata la da jih ne misli izpustiti iz svojih rok, dokler ne bodo urejena nemška plačila ca Francijo. Degoutte meni, da se veliki industrijalci v Ruhru vedno resnejše bavijo z mislijo po dobrem sporazumu. Razmere s prebivalstvom so boljše, odkar so bili izgnani razni hujskaču Delavstvo se ©prijemlje dela vedno bolj.
NEZADOVOLJSTVO V LONDONU.
— London, 5. marca. (Izv.) »Mancbe-ster Guardian a zahteva od ministrstva z vso odločnostjo, da izreče svoje mnenje o najnovejši francoski akciji, katero ie smatrati za korak k aneksiji. Ni treba verjeti Poin-careju. da hoče Francija izpraznili zasedeno ozemlje, ko plača Nemčija 6 milijard in pol šterlingov, pa tudi ni treba verjeti vojnemu ministru, da se odpokličejo čete. ko se zagotovi Franciji varnost To so le pretveze, da se opravičuje podaljševanje sedanje situacije. Angleška vlada k temu ae sme več molčati.
»Dairv Telesraph« izvaja, da so Ze-dinjene države izjavile Franciji, da ne morejo biti več indiferentne napram politiki, ki je naperjena oči vidno tudi proti Angliji. V VVashingtonu presojajo splošno evropsko situacijo za zelo resno in državni tajnik Hughes vsled takega perečega položaja ni nastopit svojega dopusta, določenega te dni.
NAPAD NA NEMŠKO POSLANIŠTVO.
RAZNE VERZIJE.
— R:m, 5. marca (Izv.) V noči od sobote na ponedeljo Je bil Izvršen vlom v nemško poslaništvo. Naročena družba vlomilcev le vlomila v poslaništvo, da bi odnesla gotove akte. Uvedena je preiskava, ki doslej Se nima pozitivnih uspehov. Neka verzija trdi, da je bil vlom naročen cd strani mteresiranih francoskih d?pIomat»> nih krogov, skušajoč dobiti v roke nekatere dokumente, ki se nanašaio na italijansko-nemške odnošaje. Ta verzija pa splošno ni veretna, na drugi strani pa ie zopet razširjena vest. da so Nemci sami vlom organizirali.
— Rim, 5. marca (WoIff.), V noči od 3. na 4* t. m. so trije neznani možje vdrli v pisarno nemškega poslaništva, so razbili blagajno in odvzeli več dokumentov. Osob-je poslaništva, ki je bilo že pred dnevi obveščeno o pojavi sumljivih oseb. je bilo pripravljeno, da prepreči tatvino dokumentov. Po končanem vlomu je osobje prijelo 2 vlomilca, ki nista mogla pobegniti, dočim je tretji srečno ušel. Prijeta vlomilca sta bila izročena policiji. Vlomilci so skušali odnesti dokumente in seznamek šifer. Legacijskl svetnik Altenburg je težko ranjen v stegno.
TRGOVINSKE ZVEZE ITALIJE Z AVSTRIJO.
— Dana], 5. marca (Izv.) Kakor poročajo listi, se pričao v Rimu 10. marca t L pogajanja med avstrijsko in italijansko delegacijo za sklenitev definitvne trgovinske pogodbe. Glavni namen Italije ie, da vzpostavi z Avstrijo tesne trgovinske vezi in da se odstranijo: 1.) visoki tarifni postavki in 2.) izvozne in uvozne prepovedi. V tem oziru želi predvsem Italija, da se Južno sadje in cvetlice ne deklarirajo več kot luksu-sno blajro, daije bo konferenca razpravljala tudi ureditev tranzltprometa, ureditev potniškega prometa in ureditev vprašanja pot ni -niških vizumov.
ORUENTSKA MIROVNA POGODBA
— London, 5. marca (Reuter). Po zadnjih poročilih iz Angore namerava narodna skupščina spreleti predlog vlade pod pogojem izpremembe gospodarskih m finančnih določb, kf Jih omenia lausanska mirovna pogodba, Smatrajo, da nova mirovna konferenca ne bo potrebna, ker bo mogoče nn-datjevatf poga:an*a dfplomattčnim potom.
AVSTRIJSKE ŽELEZNICE.
— Dunaj, 5. marca. »Netce Wicner Tag-blatt« poroča, da so naročile avstri ske zvezne železnice v svrho izpopolnitve prometnih sredstev za 1923 leto v graški in semerinskl tovarni vagonov 29 lokomotiv, 17 tenderjev m 249 osebnih m rnvrrnfh vagonov. Stroški bodo znašali 90 mfljard kron DaFe izdelujeta na ričun zvezne železniške uprave floridsdorfska tovarna vagonov in Brown-Bcvery-WeTkeu 47 električnih lokomotiv za progo Arlberg-Salz-karrrmergut S temi naročili je industrra lokomotiv in vagonov zaposlena za celo poletje.
AVSTRIJSKE FINANCE.
— Dunaj, 5. marca (K. B.) List I poročajo: Po načrtu provlzorične delegaci'e Društva narodov naj bi znašali Izdatki Avstrije od farmar?a do marca 1923 leta povprečno 719 mitjard kron mesečno, sredni deficit pa ?e bil opredeljen na 339 mlVard mesečno. Kakor je znano listom, so bili določeni Izdatki ki so znašali v Januarju 735 fn v februarju 75t mil?ard. Deficit, ki :e znašal v januar'« 404 in v februarju 372 m?t-iard. le določen za mare v zneska 308 m I-fard tako, da je ▼ marcu zagotovljeno Izenačen ;e za farmar in februar.
OBISK ŠVEDSKEGA KRALJA V BELGIJI.
— Bruselj. S. marca (Izv.) švedski kralj je danes prispel v Bruselj. Na kolodvoru ga je sprejel kralj Belgijcev .
MILIJARDNO PONEVTRJENJE   NA DUNAJU.
— Duna.'. 5. marca. (Izvir.) V zvezi z velikfmi poneverbami pri duna'ski podružnici Komercialne banke v Budimpešti Je dunajska policiia uvedla poizvedbe o manipulacijah pri podružnicah te banke na Duiktu, kakor tudi pri centralt Ugotovi:e-no Je, da ie ravnatelj ene teh podružnic Fridrih Pollak poneveril 2 milijardi avstf. kron.
Borzna poročila.
DINAR NOTIRA DANES V CURIHU
— Zagreb 6. marca. (Izvirno.) Zaklu-ček. Devize: Curih 16.93. 17.10. Pariz 5.425. 5.475, London 426, 427, BerTin 0.405, 0.415, Dunaj 0.01285, 0.129, Praga 268.50, 269.50, Trst 436, 440, Bukarešta 43, 45, Newyork 90, 91, Budimpešta 3.03. 3.10. Valute: dolar $6.50, 87.50. Trst 4.30, 4^3.
— Curih. 6. marca., (Izvir.) Današnja predborza: Zagreb 6.—, Berlin 0.0235, Amsterdam 211.40, Ne\vyork 5.3475, London 25.14, Pariz 33.67, Milan 25.67, Praga 15.80, Budimpešta 0.18. Bukarešta 2.50, Varšava 0.02, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0075, Sofija 3.ra
— Curih. 5. marca. Zagreb 5.750. Berlin 0.0236, Praga 15.785, Milan 25.65, Pariz 32.675, London 25.135, Newyork 5.345.
— Trst, 5. marca Beograd 24, Berlin 0.094, Praga 62.25. Pariz 126.90, London 98.23, Newyork 20.85. Curih 391.
Društvene vesti.
— Društvo »Atena«. V počaščenje spomina velezaslužnega btagopok. dr. Ivana Tavčarja je Imelo društvo > Atena« dne 1. marca L L v prostoru Športne zveze v Narodnem domu svojo žalno sejo ob mno-goštevfni udeležbi svojih članic Društvena predsednica gospa Maria dr. Kokaffe-va je imela ta-le govor: »Umrl je mož dr. Ivan Tavčar — njegov genij na živi! Sel je iz naše srede — dr. Ivan Tavčar — ki je bil največj, najbo!*SI in najmehke'šl med namL Vsa Slovenija je klonila glavo v tugi ob veliki ?n nenadomestljivi izgubi — la z no je žalovala vsa mlada Jngoslavia. Vsem je drhtel© fa solzilo oko. Čeprav so bile to samo vsakdanje solze — vend; r so govorile več kot sto in sto besed. — »Ljubimo Ter« — Padale so solze tudi onim, ki so še pred tednom dal vihteli težek kamen, da bi ga zalučftl na najblaže srce. Ne sodimo lih — veličanstvo smrti zbrise prošlost — m Jaz prosim: »Oj, le padajte aeatolažHve solze — bodite srebrna rosa pred vzhajajočim solncem. AH je res umrl? Ne — ne — za
genija ni smrti — On se je šel samo od-nočit tja v zeleno Pol ansko dolino. Živel )e dolgo življenje trnja in bledih rož — izpolnil je svojo človeško nalogo in plačal s smrt o tribut večnosti Saj še mi vsakdanji ljudje, hitimo tn nesemo svoje trpko življenje v naročx pravične in ljubeče matere zemle. In zemlja ie boljša kot l.ode. — Ce tudi teži na prsih vendar ne pripjšča več bolest; v dušo. V zemlji je pokoj! Dr. Ivan Tavčar — ime je svetlo napisano v našem leposlovju v naši politiki — v vrsti l ubljanskih županov — in v srcu neštetih bednih... Bogata ie dedšc'na tega velikega Vseslovana svojemu narodu. In vse kar mu :e dal — mu je dal iz srca. — Ali ne govori iz vsake negove besede genijalni duh — diha njegova mehka duša — in gori njegova sveta ljubezen do domovine? Toda težko se ie ločil od svolega naj-dražjejra zaklada — od «voe nadvseljub-Ifene Pran*e. — Ona. ki ga Je spremlieva-la v veselju, v žalosti. Sedaj stoji potrta ob sveži gomili in težko premišlue o jeklen!* udarih usode. — Drage sestre! O-kTenimo se je prisrčno, — kakor v onih dneh ko smo stopale Ž njo po tem? avstrijske strahovlade za našimi Ideali, k osvo-boien'u naše domovine. Neustrašeno smo spletale z njo — zlato zlbelj svobode. In ta vzorna žena — mati vseh slovenskih In človekoljubnih društev — ie šla popolnoma sama v teh belih zimskih dneh skozi črna vrata spoznanja — ob smrti nailiubše-ga. Stopimo k njet. Ne motimo n*ene vzvišene žalosti — ker taka Žalost posveču'e.
— Čuvajmo jo — bodrimo jo, kot nas je ona nekdaj bodrila. Ona nas potrebu'e ravno v tem trenotku žalosti — ne pozabimo, da njo rabi vsa naša domovina. — Sami ne bomo. Iz nebeških višav zre na nas n*en Ivan — najboljši sin Slovenije. — On nas bo čtrval, če mu bomo sled;li v idealnih stremlenih. — Pomaga! nam bo, — njegova not je trnjeva — ker je pot Vubezni in pravice. Ali ne čutite drage sestre, da misff tega prvaka trkajo kot pomladne slutnje na našo žensko dušo. ki ;e okame-nela o vojnih letih v obemu skrbi, pomikanju in boiazni pred bodočnostjo? Odprimo jo na široko in spremimo vanjo n:egove besede kot poseben bož i blagoslov. Kako bogat Je mali slovenski narod
— vse človeštvo nas lahko zavida, da le bil s'n majke Slovenije. In me žene! Naša dolžnost Je, da vzga!amo deco v duhu dr. Ivana Tavčarja — in tako ustvarimo ponosen, mehak in pravičen narod vreden svoTega velikega moža. V n?ših dušah pa nosimo geslo: »Za solncem, za solncem v prelesine višave — kamor re odšel naš blagopokojni ljubl;enec dr.  Ivan Tavčar!
— Mir njegovi duši in slava n'eRovemu nesmrtnemu spominu!...* Vse članice so zaklicale: Slava dr. Tavčarju, na kar je bila seja zaključena.
— Sefa »Splošnepa ženskega društva« |e dne 14. r_ m. ob petih poldne in n e dne 7. t. m.
— J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Redni ob?m zbor se vrši v soboto dne 10. t. m. ob pol 14. na univerzi (Št.°0\ s tem*le dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika: 2. poročilo predsednika: 3. poročilo fttnkcijonarjev; 4. sprememba pravil: 5. porodilo revizorjev; 6. poročilo razsodišča: 7. volitve: 8. slučaj* nostL Udeležba obvezna, posebno ker je za spremembo pravd potrebna kvalificirana večina. — Odbor.
— Društvo na'ernR'kov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodn?a javna od-borova seja v sredo dne 7. marca ob 20. v veliki dvoran! Mestnega doma. Društvena pisarna da:e članom dnevno od IS. do 20. ure inf-rmacfle Sv. Petra cesta št 12, pritlično dejmo.
— Krojaški mo?str| Uubranslr? Ima!« v četrtek, dne 8. marca ob po! 8. zvečer v salonu hotela LTovd važno posvetovan'e, katereca na! se v lastnem interesu udeleže vsi zadružniki. — Načelnik.
LJUBLJANSKA POROTA. VČerai 5. t. m. se je začelo pomtad.msko zasedanje lubljanske porote. Kot prvi je prišel na vrsto pripravnik Sle J k o, ki ie ustrelfi v Mislicah pri Sežani učitelja Maru-šiča in bil pred zadnjo poroto obsoen na smrt. Ker je zagovornik vložil ničnostno pritožbo na stol sedmorice v Zagreb, kateri Ie stol sedmorice ugodil, bi se morala včeraj vršiti nova razprava proti Sle ku. Radi odsotnost! važnih prič Iz Julijske Krajine le bila razprava preložena.
— Agent z lub'em Na zatožni klop! sedi danes prileten mož, tip prebrisanega že večkrat predkaznovanega gol uia Rudoli P i b r o v e c, trgovski potnik iz Celfa, doma Iz Krope. Rudolf Pibrovcc. 54 letni star sufcač Je bil uslužben v Celju pri Josipu Kirbischu, odkoder pa je bil po kratkem službovanju odslovlfen, ker :e poneveril več denarnih pošli k. nnslovl'enih na KlrbTscha v znesku 5651.04 K. Nikdar v zadregi se nahajajoči Rudolf je seveda kmalu nnš-1 nov vir in začel ;e kupčevatl z lubem, čre-slom in lesom kar na debelo. Stopil je lani v aprilu pri rvrdki Vošniak v Ptu'u v službo kot potnik z lubem in čreslom In je dobil od tvrdke 20.000 K zadatka (are) za vagon lub'a In obenem 200 kron provfzi;e. Veseli Plbrovec Je denar spre el, se odpe-Fal na Goren'sko, kjer Je neka' dni imenitno živel, nato pa je rvrdki pisal, da so vagoni z lubjem že aa potu in da potrebuje še de-
narja. Tvrdka mu je poslala Še 30.000 kron nato v kratkem 20.000 K skupaj okoli 70 tisoč kron, kar pa je Plbrovec po grlu pognal v družbi nikoli mu manjkajočih »dobrih^ prijateljev. Med tem časom pa }e že tudi sklepal nove kupci e s rvrdko Oskar Prolich v Zagrebu, kateri Je natvezil, da je na potu 12 vagonov smrekovega luba m da mu naj posle?© nekoliko predu ma. Tvrdka mu je ver ela ter mu poslala nnjprvo 20.000 K in na to pa še 5000 K. Pibrovec le tudi ta denar srečno pospravil. Tudi v Ljubi ani je ogoljufal tvrdko .lakrb Pogačnik za 7000 kron. Izvrševal bi še dolgo časa slične nedovol ene eksperimente, da mu niso oblasti stopile na prste in napravile konec njegovim trikom. Obtoženec vsa svoja dejanja s cinično hladnokrvnostjo In prirojenim humor em zanikava. Za vsako goljufijo pravi »Ne vem! Nisem bil zraven!« Sem zgubil Ustnico itd. Dalje pripoveduje zelo dovtipno zabeljeno s slanimi opazkami kakor »ta osel« itd. ter živahno gestikulir:? z rokami: Tekom dopoldneva so bile zaslišane priče in oškodovanci, ki izpoveduje "o neugodno za obtoženca. Razpravo vod' sodni nadsvetnik MJadjč.
— VeFKa poneverba prt juž. žefvzn'cL
V ponedeljek dne 5. marca, se je pred okr. kot  porotnim sod??^em pod predsedstvom dvornega svetnika in predsednika okrožnega sod;šča g dr. Toplaka pričelo pomladansko porotno  zasedanje. Senzacl'onelni slučaj računskega asistenta Drago Jenka, ki ji Juž. železnici poneveril blizu 2,000.000 K. je privede!   mnogo   občinstva v porotno dvorano. Obtoženec Drago Jenko, je mlad* mož, prikupljive vnaniosti In :e na svojem odgovornem mestu, kamor po svojih letih In lahkomiselnosti po mnenju stareših železničarjev nikakor ni spadal, postal r-rev razkošne svoje žene. Jenko je bil nameščen pri načelstvu progovne sekcije na glavrrem kolodvoru kot računski asistent, kateremu se le iz neprevidnosti poverila služba izplačevalca preemkov za delavce In sploh Izdatkov na račun progovne sekcije. Njegov prvi Šef inž. ffaner mu ie popolnoma zaupal, katero zaupanfe je Jenko pod vplivom svo'e žene izkoriščal. Priliko za to je zna! Izrabiti na enostaven način. Od svojega Šefa si ie dal izpostavljati prejemnice, namen ene dozdevno za izplačila in predujme delavstva. S tem? dokumenti je zahajaj k glavni blagajni, ker se mu Je z ozfrom na podpis načelnika brezpogojno Izplačevalo. Od tega denarja delavstvo seveda ni nič imelo, razen svoih plač v manjših zneskih. Jenko je namreč te dokumente   znal tudi ponarefat! bodisi na podpisu načelnika, aH Številkah,   katerim je ali predpostavil .iH zapostavil Še drugo   številko. Ponarejeni podpJsI so bili tako Izborni, da jih kasneje niti dotični naslovniki niso mogli poznatt To delo je pričel 1. 1921. In ga nadaljeval do leseni pr. I. tore? skorej dve leti, ne da bi mu prišli na sled. Sele ko je za prejšnjim načelnikom prišel novi načelnik inž. Kola-kov in je našel v neredu spreiemnlco za 4000 Din. so začeli sumiti, da z računi ne more biti v redu. izgovarjal se je radi teb 4000 Din tako nerodno, da ni bilo verjetno ne eno, ne drugo, kar je trdil, vendar so ga pustili Še nadalje v miru In šele letos Januarja so bili tudi pri kontroli Izdatkov na jasnem, da je Jenko hiž. železnico oslenarfl za na:manj Din 400.000. Naknadno so ugotovili še več e zneske deloma tudi pri njemu doma.   kjer so našli polno stanovanje obleke, dragocenosti finega   pohištva itd. On sam je Imel 7 oblek, ona pa 20 In se je ugotovilo, da Je plačala pr! najdražji Šivifji samo za delo K 30.000. Vsak večer je popival po gostilnah m kavarnah, največ v klub baru,   kjer le po en večer zapravil pa K 8000 in dalal napTtnine po 100 K.   2en* ie nakupaval najfineše prstane z dimanti, d"v volil I| ?e, da se le vozila celo na trg z iz-voščk«>m. ki ?u je vozi! rudi v gledališče in na znbavaffšča, pred katerimi jn  ie moral čakati včasih celo noč. Živela sta kratko-malo knež:e.   To vse so ljudje v Mariboru videli in ugibali, od kod denar, opozar ali so tudi merodaine pri Juž. železnici, a brez uspeha. Tako je mladi mož prišel na porotno klop,   kjer je ravnodušno priznal svojo lahkomiselnost. Ugotovilo se je. da je juž, železnico osleparil za K 1 °(SO.n00 na "brže bo pa še več,   ker   se domneva,   da je v_ Avsfri'1 kupil sebi aH sestri vilo itd. Obso len je bil na 4 leta teške ječe.
0?.rf!a.
— Darlo. LHibluanskerrra Sokolu da-ru*e neimenovani za svojo prcnnglienost ob priliki letošnje društvene maŠkaradV. D lOfet, Lepa hvala.
— Dr/.avn* uradnik s črno žametasto obleko, kateri je bil v sredo zvečer zaradi volčie pslce v Sp Šiški, se prosi, da se v sredo popoldne aH zvečer še enkrat oglasi. Sv. Jerneja cesta 38.
— ČevPo tarnu'te od domae'h tovaren tvrdko Peter Kozina & Ko. z zmmko t Peko«, ker so isti priznano na "boljši In na!-cene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Cflevtri urednik: HASTO PUSTOS!FWSrji Off*f*vonti nredftk:
VALENTIN KOPITAR.
Inserlrujte v
09. narodu!
ajhna hiša
'evom in skednom v lepi legi na de-■1 s8 orali njiv in travnikov ter z >?dom 2R posekati, je po pr met ni ceni prodaj. — Povprašati pri Jurij »dlar. Slovenska vas itev. 6 pri
3361
Ha prodaj
dobro ohranjena otroška vozička. Eden velik in drugi za igrača Naslov pove oprava Slov. Naroda. 2353
Zastopnika
za Ljubljano išče zavarovalnica. Stalna
piača in provizija.  Le agilni in dobro                 aorjrosrcn i upeljan. reflektant na, pos jejo pismene     d ^SeinoatSaSv ponudbe pod »Agisea 2358" na uora^olL, Slov. Naroda. 23»T~~__
prazna soba
se odda. Naslov Naroda,
Slovenec
GospotflCna
stara X* Ietf ki te dovršila 4 meW. razrede, želi radi različnih razmer s nžlie v trgovini ali kjerkoli, di le najde dom m zavetje pri dobrosrčh ljudeh. Ponudbe
na upravo Slov.
2354
M železnih sodov
za bančni In olje nična delavnica
šteo. 13.
proda. Meha-Spod. Stfk»
7347
SklafltMar
Že več let v podjetja thrnoke stroke, žen slutho premertiti. Vešč v s*rokl polj'deških rrldetfcov. inštalacijske** materijala i« foleaa, Zatožen popo notna nemškega la Mat jezika. Najra e spet v večjem podetjn, kjer je stanovanje in stalna služba. Poročen, vujaš ine • to t. Fonodbe na uciave litov. Naroda pod _Zantffi|jT 3360«.
Prodam
nov padel ca 4 m dole, štela Ko navad
m> ea 6 m dolgo, decimalno tehtn co ?a 10 kg. lstot*m se kup' dobro ohranjen divan ii dva fotelja. Naslov v upravn Slov. Nar. 2321
Uradnica
zrn* ?na slovenščine, nem Vine In ItaH ;anšč ne, stenografije, st o epteja In knjigovodstva, IŠce mesto.  Ima čedno rl
savo In je dobra ra^un^rca Ponudbe ood .Dveletna praksa 2315* na up-v aaaOiStov. Naroda. 13151
Išče se
r>'»*tena natakarica v prometnem kmlu na Sp Stajersk m, rosjo' po dogovoru. N.taMrlce, ki znaj« š. a , Imajo pr<d-n^-t. Vstop v slu'bo 15 L a Naslon v nr»r. Slov. Naroda. 2377
Samostc!?ia
gospodična
f ns ?lvHa za perilo in ob eko, Išče
mebfovano sobo. Prpor čtm se fedi v hišo šivat, če d birn tanovanje. I J- »ov nove nor. Slov. Naroda, 3374
stran 6.
»SLOVENSKI NAROD     dne     - arca 19?_
Ste v. 5».
K
Proda se
kompletio   kovaško  orodje  v večjem mestu SJovenije, odstopi se tudi lokal m stanovanje. Ponudbe na upravo Slov. I Naroda pod .Kovačnica 2381*
GUNENE PETE in GUMENE POTPLATE
111 tr**nSJ* »o kakor usneaa! Najbolja varstvo proti vlogi I m rasa I
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA p Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce,
čevljarske in krojaške potrebščine. Halnlife cene. Postrežba točna.
CUNARD LINE
Najhitrejši parobrodi  sveta. Direktni potniški tovorni in cxpres-ni promet
Iz Hamburga in tou^rga za Issiko is Kanado
4 dimniki 51, z dni. Lastne kabine, za potnike III. razreda. Potnike spremijo izkušeni uradniki do luke vkrcanja, in jim prožijo v v vsakem pogledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje : Cunard Lino
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Jugoslavenska baoka d- tU Zagreb
Glavno zastoostvo za Slovenijo:
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
Brzojavni naslov
t
Iščem
svetlo in zračno sobo, mebiovano ali nemeblovano. Pomtdbe na upravo Slov. Naroda pod .Carinik 236S*.
Sprejme se gospodična
v trgovino kot začetnica, ki govori slovensko  in nemški*. Predstaviti se od . 10.—12. dop. v trgovini Maks We:ss. Ljubljana, Sv. Petra cesta £3. 2C40
frodasta se
2 iebro ohranjena pletilna stroja St 10. Naslov pove uprava Slov. Nar. 2344
Gospod iffe šoto
v bližini mesta, če mo$o!e s hrano. Plača postranska stvar. Ponudbe pod .T. M. 2348• na opravo SI. Nar.   23IS
Gospodična
Učenka
za modistnvsko obrt se sprejme. — Ivanka Stegnar, Rimska cesta 10.
Sprejme se
dva dobra mizarja in dva polir-a (po-niklaria). .Tribuna". Kartovska cesta 4.
2355
išče sobo
Velika delavnica ia lokal
v Ljubljani VII.. se odda v najem. Povprašati : Kari Pečovnik, Šoštanj. 2375
Vsem sorodnikDm, prijateljem in znanecm uaznenjarfio žalostno vest, da je naš oče itd., gospod
Anton Dolina?
včeraj ob 6. popoldne mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši iz mrtvašnice deželne bolnice, Zalobks cesta, v sredo, dne 7. marca ob pol 4. popoldne.
Ljubljana, dne 6. marca 1923.
Žalujoča rodbina.
t
Potrti globoke žalosti javljamo, da nam je srčno-Ijubljena sestra in teta, gospodična
Ivanka Jenko
g c sitim čarka
v ponedeljek dne 5. t. m., po kratki mučni boleznis previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam pokojnice teo v sr-sdo. dne 7. marca 1923 ob pol 4. popoldne !z kise žalosti Bohoričeva nI. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Lftižt&ja&i, dne b. marca 1923.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse izkaze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, sina, brata, svaka, in strica, gospoda
na
KotiošK
orof. kapetana II. kl.
izrekamo prisrčno zahvalo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebej pa še g. polkovniku Dra-giću, gg. oficirjem in moštvu V. orožniške brigade, za zadnjo Čast, izkazano našemu dragemu pokojnika. Isto t ako najlepša hvala gospodu vladnemu svetniku Podboju kot zastopniku pokrajinske uprave, gg. ravnatelju in uradnikom trboveljskega premogokopa ter vsem darovalcem cvetja.
Zahvaljujemo se g. kapetanu Vošnjaku za poslovilne in tolažbe polne besede ob odprtem grobu.
Zagorje ob Savi« dne 5. marca 1923.
Štefka KotlnSek raj. Velabergcr, soproga In osi ostali sorodniki.
Grailina
z 200t» oral? polja in gozda, velikim parkom, gospodarskimi poslopji itd. se proda za 4,000.000 Din. aH da v zameno za manjše posestvo (do 100 oralov z gosposko hišo. Ponudbe pod .Graščina 2365" na upr. Slov. Nar. 2365
40.000 kron
nagrade
event. tudi več onemu, ki zamenja lepo stanovanje v mestu s 3—4 sobami s sir novanjem na periferiji, oddaljenim 35 minut od glavne poŠte. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2360
event. s hrano. Ponudbe pod .Aprii— 2342" na opravo Slov. Naroda. 2342
•oba
mebiuvana, z električno razsvetljavo in hrano se odda. Naslov pove apcava SL Naroda. 2357
Išče se sobo
za pisarno v mestu, onudbe Ppod .K. D. 2369* na upr. Slov. Nar.
PRODU SE
po nizki ceni dobro ohranjen klavir (StutzflugeD- Naslov pove sprava Slov. Naroda. 2371
Proti visofti najemnini
ki se plača event. za več let vnaprej, se išče stanovanje v me« t u s 3—4 sobami, clektr. razsvetljavo in vodovodom v stari ali novi hifi. Posredovalcem visoko nagrado. Naslov pove uprava SI. Naroda. 2361
Krasna stavbišša
za vile in nova industrijska poslopja na moda j. Pojasnila : Aloma Companv, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 2376
Proda se
več vozov, dir na peresa, zapravljena in drugi vozovi novi in že rabljeni, proda se tudi več ogrodij (geštelov) za zapravljence, svetlo pirjenih po jako nizki ceni. Poizve se pri Josipn Medenu, Lhibijana. Trnovska ulica 25. 2382
naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstva in svojim cenj. inserentom naznanjam, da gospod Leopold Majntin^er ni več pri meni v službi in kot tak nima nobene pravice delati za mojo tvrdko knUor tudi inkasiranje računov.
Z odličnim spoštovanjem: Protokolirani anončni in reklamni  zavod „Apolo" R. £aolebiowski9 Ljubljana, Stari trg 19—11.
v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Ponudbe pod .Prazna soba 2372" na upravo Slov. Naroda.
Staobišča
štlrioglat kompleks, ca. 10.000 fcvadr. metrov, za Bežigradom, se proda. Naslov nove uprava Slov. Naroda. 2309
Namočena pclenovka
se dobi vsako sredo in petek pri
FR, KHAM, Ljubljana nasproti hotela »Union«.
Jencinmotor
8 HP, naprodaj in stavben« parcele na Prulali ca 1800 kvadr. metr. Grubarjevo nabrežje 22. 2239
tHlItlllllMIlllllllllllinillNMfl
Izprašan strojnik,
izučen ključavničar in elektrik, IŠČE SLUŽBE kot vodja tovarne ali centrale. — Ponudbe pod »Sa? raostojen 7S/2097* na upravo lista.
oisamouodla
prvovstaa moč, i?če sluSbe v odvetniški pisarni ali kje drugje. Ponudbe pod ..Pisarnovodja 2319"' na upravo Sloven. Naroda. 2319
v Zagrebu
išče uradnika
s popolnim znanjem krvatskee in nemškega dopisovanja ter vseh drugih pisarniških poslov. Ponudbe pod .Točan 1980* na upravo Slov. Naroda. 1980
2274.
Petrolejske vrče
z zaboji ali brez zabojev in železne barele kupujemo v vsaki množini. rUo\ & Komp!, LJubljana, Vegova u;Ica t.
TrboveUshl premog in im
stalno v zalogi vsaka množina. Dru
Ilirija, Ljubljana, Kralja Petia trg
Tel. 220. 22«
Seno, slamo
IN DRUGE DEŽELNE PRIDE! KE (seno °00 K, slama 600 K/ franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE,     i* i
trgovina  z  dež.  pridelki, ŠOŠTANJ
I
a
Mul cement
dobavlja  »Gradivo*, trnovaČko
društvo, Zagreb, Bogovićeva ulica št. 3. Brzojavi: Gradivo. Telefon št. 555. 14q
Svita, čipke
modninakifl
A. Šia&ovie D3Sl. R. Soss
LJUELJAlfA, Mestni trg 19.
634
Pozor!
Cene nizke!
Oglejte si veliko zalogo otroških vozičkov, dvokoles, rnotorčko v, šivalnih strojev in pnevmatike. — „Tribuna" tovarn dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 2356
V predmestju, obstoječe iz 1 do 2 sob in kuhinje (ev. soupo raba kuhinje) se išče za zakonca brez otrok proti dobri najemnin za 1. aprila 19li3. Ponudbe na postni predal 129, Ljubljana.
Eno ali dve prazni sobi
IŠČE ZAKONSKI PAR BREZ OTROK, event. SE ZAMENJA manjša prazna SOBA v sredini mesta z*i VEČJO. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zakon« ski par(2131«.
iz Wm iii
sa 2500 do 10.000 lit. sadržine, okrugle ili četverooglate. tražimo. Ponud? upraviti na: .MOSTER-, t vojnica laka d. d. Zagreb, MesničLa ulica 13.
ss sprelme v trgovino
M. TtCSP felcnhiirgova al. 1.
priporočilo.
Priporočam se cenj. damam, ludi z dežele, za izdelovanje vseli vrst oblek in tudi moško perilo po najnovejšem kroju. — Posire-ioa točna in po znatno nizki ceni.
B. Stopfir,
Frankopanska cesta 166—II
za večjo delavnico v okolici Ljubljane se kupi.  Prednost imajo
objekti z vodno močjo. Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana. 2273
tla prodni so novi AEG- motor
motor za vrtil. tok 5 k. s. 220/380 volt za Din 7500 — motor za vrtil. tok 3 k. s. 220/380 volt za Din 5500'— motor za vrtil. tok 2 k. s. 220/380 volt za Din 4500*— motor za vrtil. tok 1 k. s. 220/380 volt za Din 3500'— z jermenico, tračnicami in zaganjačem. V zalogi vse druge vrst; moterjev. — Earol Flarift&žić, Celfe. Telefon št. 74.
m
ISO
IUAtf
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
Telefon 379
Telefon 379    mestni tesarski mojster
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga« Tovarna furnirja.
[51
lil
131
15?
Večerni tečatl
na Ledini
(KomensUcga uiica, v mestnoSolskem pc-siopjn> prično v četrtek 8. marca s srbo-hrv?včtno. V petek prične višji tedaj za laščino, v soboto za francofeino. Vpisovanje pri šolskem slugi alt ob 7. zvečer pred poukom. 2373
Javna zahvala.
Ravnateljstvo i Nadzorni odbor Posavske štedionice d. d. u Sisku, zahvahvaljuje se ovime svima odličnicama, predstavnicima državnih, vojnih, crkvenih i kulturnih korporacija, novčanih zavoda, svim domačim društvima, Rradjanstvu I seljačtva, koji su itn povodom smrti nezaboravnog utemeljitelja i za-čssnog predsjednika zavoda, gospodina
tifiviana
izraziti iinčrlrr, bod pismeno Ili usmeno, te samrtne ostatke neprežaljenog pokojnika sproveli do groba.
Sisak, dne 1. ožujka 1923.
Ref!ekt;ram na solnčno stanov?»n-e v mestu s 3 sobai4;ir prit^ULne, elektr. razsvetljava, kopalnica. Scdnnje stanovanje v bližini Elizabetne bolnice obstoji iz 1 ali 2 malih sob in vseh pritiklin. Ponudbe ood »Povrnitev selitvenih s*roS-kov 2343" na upravo Slov. Nac °?43
Soba
za pisarno
velika, lepa, z razgledom na cesto, » tredmi mesta, z električno razsve^javo in posebnim vhodom se odda proti dobri nagradi. Več se poizve - pisarni Anonč. zavoda Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2310
ružabnik
z na]manj 150.000 Din za dobro vpeljano eksportno trgovino i najboljšimi inozemskimi zvezami,  sijajna eksistenca zasigurana Cenjene ponudbe pod „Eksporter 2288" na upravo Slov. Naroda
do 15. marca.
fltelna llcitcci
Asttr
za turne ^sznjc, samska zanesljiva moč se išče za potovanje po MfS rrednot ma jezikov vešč Izute aotomebanik. Ponudbe pud U. TJl-P-5a>* oa lautckSum d <U Zagreb. 3icf 31. 2200
Sekcija za građenje prage Bihać — Krupa u Bihaću trebs 35.000 (tridesetpet hiljada) komada hrastovih pragova dužine 220 m širine 0*20 m, visine 015 m i 500 hrastovih telegraf, stubova dužine 7 m najmanjeg prečnika 12 cm.
Pismene zapečaćene ponude imaju se podneti ovoj sekci najkasnije do     aprila 1923 god.
Cene: Utovareno vagon na kojoj stanici državnih železnici
Ponude se primaju od 100 komada na više.
Rok isporuke do kraj? juna t. g.
Isplata po odbitku 2*50'V# za poreze i takse odmah po pri jem u robe.
ELIH, družilo za električno iođast. đ.z o.z.
ELIN gradi elcktriine centrala.
C LI M proizvaja Iti dobavila vse električne strofe In elektrotehnične aparate In Izdelke.
CL IH proktira brezplačno vse naprave In obrate, ki so v zvezi z elektrotehniko.
Tehniine pisarne in saloges
LJUBLJANA, Dunajska cesta, palača Ljubljansko ktecMne banke, MARIBOR, Vetrinjska ulica 11
BU
Bana
4708^8