228. številka. U Limuni v sredo. I, titan IN). xl leto. laoaja vsaKdan avecer, izimSi ncoeljc in piaanftc, ter reija po posti prejeman za aiatio ipgm aeželc a« y*c »eto I* K, a* pol teta 13 K, saf tetrtgieta 6 k 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubico s pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta lip, mm četrt leta 5 k 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznafca tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovaH. t- Rokopisi se ne vračajo. — Ure dala tve In apravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr^ upravniš|ro pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari £rednl*tva telefon kL S4. Gimnazija - razdeljena. L državna gimnazija v Ljubljani se torej vendar razdeli. Tekom zadnjih tednov smo opetovano pojasnjevali, kaka v nebo vpijoča krivica bi bila taka razdelitev za Slovence. Pojasnili smo stvar vsestranski, tudi pri dunajski vladi so bili storjeni vsi koraki. A vse zaman. Kadar imajo Nemci kako željo, se jim brezpogojno izpolni, pa bodi ta želja še tako neutemeljena in krivična. Ne bumo danes pojasnjevali šolskih razmer na Slovenskem v detajlu, saj ve vsakdo, da Slovenci na Koroškem uiti ljudskih šol nimajo, vsakdo ve, kako sramotne m neznosne so srednješolske razmere na Sp. Štajerskem, da primorski Slovenci nimajo niti ene same srednje šole, do-čim bo peščica kranjskih Nemcev in nemčurjev imela zdaj kar dve gimnaziji in povrh še edino državno realko na Kranjskem. Ljubljanska I. državna gimnazija, ustanovljena za Slovence, vedno slovenska posest, kjer tvori nemško dijaštvo — največ sinovi od vseh strani pritepenih tujcev — brezpomembno manjšino, naj se premeni v nemški zavod in zato se morajo od-pahniti slovenski razredi. Razdelitve ni provzročila nobena potreba. Za nemško dijaštvo je več kot preveč že sedaj preskrbljeno, a če ti nemški dijaki nečejo študirati na enem zavodu s slovenskimi dijaki, naj gredo v Kočevje ali kam drugam. I. državna gimnazija se razdeli zgol in edino iz narodnopolitičnih nagibov, zgol in edino iz namena, da se v slovenski Ljubljani ustanovi pan-germanska trdnjava, nov steber nemškega mostu do Adrije, novo središče, odkoder se bo pospeševalo narodno ubijanje Slovencev. To in nič drugega ni vzrok razdelitvi in kdor bo ta atentat hotel opravičevati s potrebo, se mu bo po vsi pravici lahko vrglo v obraz, da je nesramen slepar. Ob sebi je umevno, da se je ta peklenski načrt skuhal pri deželni vladi v Ljubljani. Tu komand i rajo Sclrvvarz, Kaltenegger in Haas, vsi trije strupeni nemški nacijonalci, ki le preže, kje bi oškodovali in prikrajšali slovenski narod. Kot urad je deželna vlada taka, da bi še v Maroku kaj takega ne trpeli. Razen par tla-čanov, ki morajo delati na vse krip-Ije, se nihče ne zmeni za uradne dolž- ptesečna priloga: „SU»ttitkl Štitnik". PoaaamozM številk* M 16. k. nosti. Nemška gospoda pase lenobo. Po cele mesece leže akti in stranke čakaj*) in čakajo na rešitve, pa je ne dobe. In kadar se končno od samega dolgočasja kdo loti kakega akta, ga reši površno in vihravo in mu je vse eno, če ga reši prav ali ne. Samo na eno mislijo: Kako bi umetno ojačili rieinštvo in pritisnili ob zid Slovence. Deželna vlada je zopet postala, kakor v Vesteneckovih, Auerspergovih in VVidmannovih časih izvršilni organ ljubljanske kazine. V kazini so sprožili imenovanje Proftovo, in vlada je takoj šla v boj za to kazinsko zahtevo; v kazini so sprožili razdelitev gimnazije in vlada se je zopet zavzela za to zahtevo. Vlada in Nemci so zmagali vsled klerikalnega izdajstva. Razdelitev gimnazije je sad nemškoklerikalne zveze. Zoper voljo obeh slovenskih strank bi se vlada nikdar ne upala razdeliti gimnazije. Nikdar! A ker so klerikalci privolili v ta atentat, misleč da bodo z oškodovanjem slovenstva koristili škofovim zavodom, zato je vlada dobila pogum dekreti-rati razdelitev. Razdelitev gimnazije je konsekvenca dogovora in pakta brezdomovinskih klerikalcev z vlado in z Nemci. Seveda bo vlada to izdajstvo klerikalcem dobro plačala, bodisi s strankarskimi koncesijami ali z denarjem. Ne bomo vpraševali: Kaj store zdaj zavedni narodni Slovenci, a omeniti hočemo, kaj so storili Nemci v takem slučaju. Pol milijona kompaktno živečih štajerskih Slovencev še danes nima ne ene slovenske srednje šole. Po Taaffeovem odstopu je prišla na krmilo koalicijska vlada, ki je pri svoji ustanovitvi prevzela dolžnost, da ustanovi za slovenske dijake na celjski gimnaziji paralelke. Pomisliti je pri tem, da leži Celje sredi popolnoma slovenskega ozemlja in zahteve štajerskih Slovencev absolutno ni primerjati z zahtevo ljubljanskih Nemcev. A ko je koalicijska vlada ustanovila ponižne slovenske paralelke, so Nemci vzdignili nepopisen vihar. Boj proti vladi se je začel na vsi črti in ministrstvo je moralo odstopiti, nemški vodja Plener je moral izginiti iz političnega življenja in v nemških vrstah je zavladal tisti besni radi kalizem, ki je potem za Badenijevih časov provzročil pravo pravcato revolucijo. In zahteva štajerskih Slovencev je bila skromna in opravičena, zahteva ljubljanskih Nemcev pa je nesramnost, ker imajo Nemci že ------------------------M M vse, cesar jim je treba, ker imajo že nemške razrede na I. državni gimnaziji in jim ne gre za to, da morejo nemški dijaki študirati v nemškem jeziku, nego da dobe poseben zavod, svojo nemško trdnjavo sredi slovenske Ljubljane, sredi slovenske dežele kranjske. _ Deže ni zbori. G r a d e c , 1. oktobra. Poslanec B r a n d 1 je utemeljeval svoj predlog, naj se deželni zakon o naturalnih preskrbovališčih temeljito spremeni. Ugovarjal je posl. R e s e 1 , vendar se je predlog izročil odseku, da predela zakon do prihodnjega zasedanja. — Posl. R o š k a r je utemeljeval predlog za nadaljno regulacijo Pesnice. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. — Posl. Daniel je utemeljeval predlog, naj se v Kggenbergu pri Gradcu ustanovi meščanska šola za dečke in deklice. Predlog se je izročil naučnemu odseku. Posl. D e h n e je poročal v imenu deželnega kulturnega odseka o predlogu poslancev Roškarja, dr. Jankoviča in tovarišev glede varstva in pospeševanja domače živinoreje. Imenovani poslanci zahtevajo, naj ostanejo zaprte meje proti Srbiji, Rumunski in Rusiji, a dovoljen naj ostane izvoz živine na Nemško. Posl. R e s e 1 je izjavil, da se smejo zapirati meje le tedaj, ako je res nevarnost, da se zanese v državo živinska bolezen. Toda zdi se mu, da z živinskimi kugami v inozemstvu vendar ni tako hudo, sicer bi morala inozemska živina že davno vsa izginiti. Vnela se je ostra polemika med agrarci in soc. demokrati, a končno se je predlog izročil pristojnemu odseku. — Potem se je rešilo več peticij. Prošnja Savinske podružnice slovenskega planinskega društva za podporo, da gradi pota v Savinskih planinah se je vrnila deželnemu odboru v nadaj no poizvedovanje s pooblastilom, da se sme dovoliti enkrat za vselej podpora največ 1000 K. — Načelniki deželnozborskih klubov in vsi poslanci razun obeh soc. demokratov so podpisali predlog, naj se povodom OOIetnega cesarjevega jubileja dovoli primeren znesek za dobrodelne namene; nadalje se naj izvoli iz cele zbornice v ta namen odsek 15 članov, ki naj sporazumno z deželnim odborom še v tem zasedanju poroča deželnemu zboru, kako se naj ta znesek porabi. Koper, 1. oktobra. Posl. dr. S t a n g e r je interniiral, zakaj še vedno ni sankcioniran stavbni red u Opatijo, dasi ga je deželni zbor sklenil že leta 11*04. Posl. dr. Trinajst i č je predlagal, naj se nujno izvrše razna dela v Opatiji, ki so v interesu zdravilišča, kakor razširjenje ceste, dela v pristanišču, zgradba poštnega in sodnega j>oslopja. Posl. dr. B o 1 1 i je predlagal, naj se pri na-mestništvu v Trstu ustanovi i>oseben oddelek, kateremu se odkažejo vse zadeve, ki se tičejo Istre. Predstojnik tega oddelka naj bo obenem tudi vladni zastopnik v deželnem zboru. O predlogu se bo razpravljalo in sklepalo v prihodnji seji. Celovec, 1. oktobra. Poslanec dr. A n g e r e r je utemeljeval predlog za reformo srednjih šol, češ, da sedanje razmerje ne odgovarja več zahtevam duševnega in gospodarskega življenja. Zato se naroča deželnemu odboru, naj nujno priporoča naučnemu ministrstvu, naj izdela načrte, s katerimi se bodo odpravile neznosne razmere. K dotičnim posvetovanjem pa se naj pokličejo razun zastopnikov šolstva tudi možje raznih praktičnih poklicev, kakor zastopniki industrije, trgovine, rokodelstva, kmetijstva, zdravniki itd. Deželnemu odboru se naroča, naj poroča v prihodnjem zasedanju o načinu in uspehih svojega tozadevnega dela. Predlog se je izročil združenim odsekom (gospodarski in juridično politični.) Dunaj, 1. oktobra. Poslanec Spittaler je predlagal, pozvati vlado, naj prepove izvoz otrobov, sena in slame. Dva poslanca sta vložila peticije proti davku na avtomobile. Praga, 1. oktobra. Pred današnjo plenarno sejo je imela sejo komisija za zavarovalne zadeve. Nemci so zahtevali delitev deželne zavarovalnice v nemški in češki oddelek. Ker predsed. princ Schwarzen-b e r g predloga ni dal na glasovanje, so. Nemci izstopili ter takoj odšli. Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 1. oktobra. Minister K o s s u t h je prišel včeraj v klub neodvisne stranke ter je izjavil glede nagodbenih konferenc, ki se prično danes, da je položaj zelo težaven. Posl. H o 11 o je izjavil, da ni resnična vest, da bi nabiral podpise poslancev za samostojno ogrsko narodno banko. Ustanovitev narodne banke je glavna zahteva neodvisne stranke, zato pa se ta zahteva tudi ne bo nikoli žrtvovala kakim postranskim ozirom. Dpravnistva telefon £L 85. Preden so prišli danes avstrijski ministri v Budapešto, vrši h* so se v finančnem in trgovinskem ministrstvu !Wlterence o predstoječih nagodbenih pogajanjih. V političnih krogih so nazori glede nagodbe optimistični, a v vladnih krogih so drugačnega mnenja. Neki minister je izjavil, da nikakor ni mogoče govoriti o tem, da bi bila nagodba že perfektna. Ovire, ki so se pojavile pri nagodbenih pogajanjih na Dunaju, obstoje še vedno. Glede kvote je Ogrska za malo povišanje, ako se ji dajo vsa nadomestila, ki jih zahteva. Praga, 1. oktobra. »Narodni listv« poročajo: V včerajšnjem ministrskem svetu se ni doseglo soglasje glede novih nagodbenih pogajanj. Finančni minister dr. K o r v t o w -s k i se je odločno izjavil proti kom-pezacijam, ki jih zahteva ogrsko ministrstvo. Budimpešta, L oktobra. Danes popoldne so se zopet začela nagodbena pogajanja v ministrskem predsedstvu. Posvetovanje je trajalo od polu 4. do 8. ure zvečer. Jutri dopoldne se konference nadaljujejo. Pri današnjih pred konferencah se ni posrečilo najmanjše zbližanje v prepor-nih točkah. Neki avstrijski državnik, ki ima pri nagodbenih pogajanjih vodilno vlogo,se je izrekel o usi>ehu današnjega dne. Razpravljalo se je o vseh pre-pornih točkah. Ne more se reči, da bi se bil položaj kaj zboljšal, ako hočemo biti pravični, moramo celo priznati, da je nastala še večja napetost. Zadnja beseda pa se še ni govorila. Caka nas še zelo mnogo dela.« Dunaj, 1. oktobra. Ofieijozni »Fremdenblatt« poroča iz Budapešte: »Za sedaj je določeno tridnevno na-godbeuo pogajanje. Formalne konference bodo šele jutri in pojutršnjem. Ako se pokaže nujna potreba, ostanejo avstrijski delegatje še dalje v Budapešti, dokler ne pridejo do pozitivnega ali negativnega izida. Hrvaška politika. Budimpešta, 1. oktobra. Hrvaški ban dr. R a k o d e z a y pride prihodnji teden v Budapešto, da sestavi definitivno svoj vladni program sporazumno z ogrsko vlado in vodilnimi osebami ogrske koalicije. Zagreb, 1. oktobra. Ko ogrska vlada odobri njegov program, razvijal ga bo Bakodczay v konferenci tistih poslancev, o katerih pričakuje, da ga bodo podpirali pri izvrševanju programa. Vse je radovedno, kdo bo LISTEK. Mestna višja dekliška šola. V petek se s primerno slovesnostjo otvori poslopje, namenjeno izobrazbi slovenskega ženstva, novi hram mestne višje dekliške šole na Blei\veisovi cesti. To poslopje je spomenik požrtvovalnosti slovenskega mecena Josipa Goru pa viteza Sla vinskega, ki je ku-pivši svet nekdanje bolnice na Dunajski cesti podaril en del za mestno višjo dekliško šolo. Iz skupička za ta svet je mestna občina zgradila novo poslopje za mestno višjo dekliško šolo. To poslopje je zidano v renesančnem slogu in je situvirano na vogalu Bleiweisove ceste in Šubicevih ulic, a je odmaknjeno od teh eest deset metrov ter ločeno od njih s pred-vrtom, ki se razteza tudi na nasprotni strani do zdaj Schmidtove, prej Be-nediktove vile. Načrte je napravil profesor arhitekture dr. Makso Fabiani na Dunaju, stavbno nadzorstvo pa je imel mestni inžener Matko Prelov-š e k. Že takoj v začetku stavbe se je pri kopanju fundamentov pojavila velika ovira, namreč talna voda, ki v deževnem vremenu tako visoko na rase, da znaša njena globina 1 m 10 cm od vrha terena. Vsled tega zadržka je bilo treba višino kletnih prostorov znatno zmanjšati ter vse fundamente napraviti iz betona. Tudi je bilo treba postaviti keson centralne kurjave znatno višje, nego je bilo projektirano in namesto kovanih kotlov postaviti takozvane členkove kotle. Tla kletnih prostorov so betonirana in skrivajo pod seboj celo mrežo drenaže, ki naj bi zmanjševala posebno spomladi se pojavljajoči mogočni pritisk talne vode ter jo odvedla umetnim potom v glavni kanal Bleiweisove ceste. Stavba se deli na dva glavna trakta, poglavitni leži na Bleiweisovi cesti, stranski pa v Šubičevih ulicah. V prvem so malone vse šolske sobe, razni kabineti za zbirke učil, pisarne šolskega vodstva ter konferenčna soba, ki pa leži deloma že v dvoriščnem prizidku tega trakta. V drugem traktu, v Šubičevib ulicah, so same večje dvorane, tako risalna dvorana, dve večji učni sobi, dvorana za ročna dela ter telovadnica, katere tla so 1 m nižja od ostalega pritličja. Na zunaj ločita dva trakta v pritličju mal vhod, iz katerega je vstop v vesti bul, ki ga na zunaj označuje močen stolp, zidan v fasadni opeki. Stik na dvoriščni strani pa tvori stopnišče ter na zadnjem koncu istega situvirani lokali, ki se jih navadno označuje z 00. Tla pritličnih prostorov so vzdignjena 1 m 70 cm nad cestni nivo, to pa zaradi tega, da bi se kletni prostori in fundamentni zidovi kolikor mogoče odtegnili škodljivemu vpliva talne vode. Iz tega tehtnega vzroka se je tudi opustilo prvotno v suterenu projektovano, v glavnem traktu proti sosednji Schmidtovi vili ležeče hišni -kovo stanovanje in se je istotam v pritličju projektovani dvoriščni del ravnateljevega stanovanja v to adaptiral. Seveda je ravnateljevo stanovanje vsled tega precej tesno. Da se nadalje onemogočijo ob vsakem dežju okolu novega poslopja nastopajoče mlake, se je za nasut je, ki sega kakih 50 cm nad cestni nivo, porabil nalašč za to shranjeni pri fundamentih izkopani materijal. Fasada celega poslopja je kolikor mogoče enostavna. Pritličje je v celem obsegu zidano s fasadno opeko, istotako tudi stolp in lizene, a ostale ploskve so s sirovim ometom oglaje-ne, kar daje celi stavbi nekako resen značaj, ki ga še povečuje mogočna cestna ograja. Edini zunanji okras tvorita vhod in stolp, ki tudi edina dajeta smer renesančnemu slogu. V vhodu pride vdelana spominska plošča, stolp pa dobi uro z 2 m 5 cm v premeru širokim dekorativnim kazal iščem. Vestibul je v spodnjem delu obzidan z belimi ploščami, v zgornjem pa lahko stukaduran in z zlatimi črtami okrašen. Pritlične hodnike loči lesena stena in vrata veternice, v koje oboje so vdelani brušeni in fasetirani stekleni četverokoti. Hodniki in šolski prostori ter kamenito stopu j išče se odlikujejo z izredno svetlobo. Razen obokanih kletnih prostorov imajo vsi ostali prostori železno-betonske stropove (sistem R. Schnell). V celoti napravi ta nova šolska palača svojemu namenu zelo primeren, resen, a harmoničen in estetsko jako ugoden vtisk. Stroški cele stavbe bodo znašali okroglo 270.000 kron. Zidarska dela je izvršila tvrdka G. Tonnies, železno-betonska dela je izvršila dunajska specialna firma Janesch & Schnell, centralno kurjavo pa je napravila firma Briickner iz Gradca. Notranja oprava odgovarja kolikor je bilo le mogoče najmodernejšim zahtevam. Tla vseh prostorov razen telovadnice in hišnikovega stanovanja tvori linolej, ki ga je dobavila in položila prva avstrijska akcijska linolejska družba na Dunaju. Po hodnikih je položen teraco (tvrdka Seravallo & Pintello), telovadnico je opremila češka tvrdka I. Windyš v Pragi. V šolskih sobah bo imelo vsako drugo okno ventilacijsko okovje, tako da bo kar najbolje preskrbljeno za dober zrak. Ventilacijsko okovje (patent Reckenzaun) omogoča odpiranje gorenjega okenskega krila okolu horizontalne osi. Solnčne plahte v oknih je dobavila tvrdka Emil Goldschmied v Pragi. Notranjo opravo so oskrbele tvrdke Naglas, Primožič, Roj ina, Škafar in Zorman, tesarska dela je izvršil Fr. Pust, železnino sta dobavila Sehneider & Verovšek, kamnoseška dela je izvršil konsoreij Vodnik, Čamernik in Toman, steklarska dela Kollmann, pleskarska dela Eberl, kleparska dela Alojzij Lenček, ključarska dela Fran Perko, krovska dela Korn, slikarska dela Terdan, vodovodno instalacijo in stranišča Eeker, mizarska dela Petrin in Binder, pečarska dela Vidic & Comp., fizikalno dvorano pa je instalirala dunajska tvrdka Lenoir & Forster. Gorupovi munificenciji se ima Ljubljana zahvaliti, da je dobila novo šolsko palačo in naša želja je, naj bi bila ta palača hram, kjer se bo slovensko ženstvo vzgajalo v narodnem in naprednem duhu, in da se bo iz tega poslopja širila med ženstvom po vsem Slovenskem ona prava omika, ki dela ženstvo dušno zdravo, krepko v volji, energično in vztrajno v delu in narodno zavedno. Š. povabljen k tem konferencam in kdo bo Rakodczavu obljubil svojo pomoč. Sprememba poslovnika v ogrskem drž zboru. B u ti i m p c š t a , 1. oktobra. »Esti Ujsag« je prinesel iz krogov odločilnih politikov načrt o reviziji poslovnika v ogrskem parlamentu. Hišni red se spremeni le začasno, do uvedenja nove volilne pravice. Novi državni zbor naj potem sam odloči, ali naj ostane hišni red v veljavi ali ne. Pred vsem dobi predsednik pravico, renitentne poslance izključiti in tudi s silo odstraniti iz zbornice. 100 poslancev lahko predlaga vsak čas konec debate, ako bi se preveč zavlačevala. Dosedaj je imel to pravico predsednik. Seje se lahko podaljšajo ter se smejo odrediti paralelne seje. Vse to je naperjeno v prvi vrsti proti hrvaški obstrukciji, ki jo hočejo na ta način streti. Justična ref rma za Ma-cedonijo Sofija, 1. oktobra. Turška vlada namerava v Stari Srbiji provz-ročiti albansko agitacijo proti justič-ni reformi. Baje so že prišli odposlanci turške vlade v Staro Srbijo ter začeli s svojim delom. Potemtakem je pričakovati, da prirede Albanci prav kmalu hrupne demonstracije proti reformi. V okolici Skopija je že opažati vse znake za to. Carigrad, 1. oktobra. Vrhovni nadzornik v Macedoniji H i 1 m i P a š a hoče demisionirati iz zdravstvenih ozirov in zaradi napornih poslov. Toda demisija se nikakor ne sprejme, ker je Hilmi paša na svojem mestu nenadomestljiv. Tega mnenja so tudi velesile, ki čislajo Hilmi pašo kot izredno delavnega in spretnega. Punt v Maroku. Pariz. 1. oktobra. V Šeliatu se je pojavila zelo močna četa puntar-jev. Bati se je. da udarijo puntarji proti Casablanci. Sultan Mu le j Haf i d posreduje pri vseh nemirnih plemenih, naj se podvržejo francoskim mirovnim pogojem. Pa tudi prvi sultan A b dni A z i s se dobri-ka Francozom. V Rabatu je sprejel francoskega konzula ter mu izjavil, da je pripravljen izpolniti francoske za lite ve. Amerika in Japonska. London, 1. oktobra. Ameriški vojni minister Taft je izjavil na nekem banketu, da je le majhen oblaček visel nad 501etnim prijateljstvom med Japonsko in Zedinjenimi državami. Zadeva v San Frančišku se je rešila častno diplomatičnim potom. Vojna med Japonsko in Ameriko bi bilo hudodelstvo proti civilizaciji, česar nočejo ne Amerikanci ne Evropejci. Obe vladi bodete napeli zadnji živec, da preprečite vojno. Dnevne vesti, V Ljubljani, 2 oktobra. — Bodimo previdni! Našim klerikalcem ni nič prav, kar počenja na-ša stranka. Nekaj let so kričali, da nismo organizirani, in da se zategadelj potapljamo. Sedaj zopet kriče, da se organiziramo in da se zategadelj potapljamo. Ni jim všeč, da se je v naši stranki zasnovala »Zadružna zveza«, meneč, da imajo samo oni monopol na tem polju. Pogrevajo pri tem staro laž, da je bila naša stranka nasprotna zadružništvu. To je vse iz trte izvito, nasprotovali smo samo konsuninim društvom na deželi, katera pa so docela poginila, dasi so imela na svoji strani vse žegne klerikalne stranke. Ta stranka bi danes Bogu hvalo dajala, če bi niti enega konsumnega društva ne bila ustanovila. Sploh je pri svoji »gospodarski« organizaciji imela prav malo božjega blagoslova, in če bi se danes napravil pravičen račun, bi se izkazalo, da je ljudstvo pri klerikalni organizaciji več izgubilo, nego pridobilo. Iz tega pa se ima napredna stranka učiti. Previdnost je prva modrost, katera mora našo stranko voditi pri ti organizaciji. V tem pogledu bi bil vsak šovinizem gotova izguba: po tisočakih, katerih ni, se naša .gospodarska organizacija ne sme valjati. Tudi ne sme biti v nji prostora za kakšne sinekure, kakor jih uživajo nekateri pri »Ljudski posojilnici« in drugih klerikalnih zavodih. Le takih sinekur ne v gospodarsko organizacijo narodno-napredne stranke, cene bo »režija« to organizacijo zadušila, še prej kot bo mogla na nogo stopiti! V tem oziru glejmo, da ne zagazimo na steze klerikalne stranke, katera pač veliko lažje izgubi kaj denarja, nego bi ga mogla današnja narodno-napredna stranka izgubiti! Prva modrost bodi torej previdnost! — Klerikalci in zadružništvo. Ustanovitev »Zveze slovenskih zadrug« je med klerikalci vzbudila veliko jezo in še večji strah. Poštene gospodarske naprave jeze klerikalce vedno, ker se jih po vsi pravici boje. V svoji onemogli jezi bruhajo klerikalci ogenj in žveplo na to »Zvezo slovenskih zadrug«, kakor bi se bali, da jim že prihodnji teden razdene vso njihovo organizacijo. Pri tem ši-rokoustno zabavljajo, da so bili naprednjak i vedno nasprotniki zadružništva. Naprednjaki — nasprotniki zadružništva! To je že preneumno. Skoraj vse večje lepo uspevajoče zadruge so ustanovili naprednjaki. 2e v časih, ko se klerikalcem še sanjalo ni o zadružništvu, so naprednjaki že delali in ustanovili celo vrsto zadrug, ki vse lepo cveto iu se razvijajo. Prve posojilnice so ustanovili naprednjaki in danes so to mogočni zavodi, med tem ko imajo klerikalci, iz-vzemši dr. Šusteršičevo molzno kravo, imenovano »Ljudska posojilnica«, same neznatne na pol bankerotne posojilnice. Prve produktivne zadruge so ustanovili naprednjaki in če je postalo mlekarstvo velevažen gospodarski faktor, je to zopet delo na-prednjakov. Pač pa so bili naprednjaki vedno nasprotniki zadružnega sleparstva, kakršno so uganjali in kakršno še uganjajo klerikalci. Zgolj iz umazanih strankarskih in osebnih namenov so klerikalci ustanovili celo vrsto zadrug tudi tam, kjer ni bilo tal zanje, in ustanovili so konsume, kjer niso mogli uspevati. Nebroj teh klerikalnih zadrug je poginilo, in kmetje so morali plačevati škodo, ki so jim jo provzroeili klerikalci. Samo s poštenim poslovanjem se morejo zadruge ohraniti in morejo napredovati. Klerikalci pa so sleparili, falsificirali račune, varali prodajalce in kupovalce in zato je prišel polom. Bankerot je sledil bankerotu, likvidacija je sledila likvidaciji, za premem bo pa so šli kmetje v zapor, do-čim je zapeljivec-duhovnik odnesel pete in tudi dobiček. Če pogledamo danes po Slovenskem, vidimo, da so največje in najlepše zadruge ustanovili naprednjaki in jih vodijo vestno in srečno in zato je samo bedasto, da piše »Slovenec«: naprednjaki so nasprotniki za d ružništ va. — Preselitev dr. Šusteršiča. Razni nemški listi pišejo, da vlada sicer ne misli poklicati v kabinet jugoslovanskega ministra-rojaka, pač pa namerava kakšnega jugoslovanskega parlamentarca imenovati za sekcij-skega načelnika v ministrstvu notranjih del. Koliko je resnice na tej stvari, ne vemo. Ljudje so pa hitro zapazili, da se je baš v času, ko se je kolportirala ta vest po listih, stalno preselil dr. Šusteršič na Dunaj in sklepajo iz tega, da je selitev dr. Su-steršiča na Dunaj v kakšni zvezi z baje nameravanim imenovanjem jugoslovanskega sekcijskega načelnika. No, prav verjetno se nam to pač ne vidi, ali mogoče je že, da bi se dr. Šusteršič rad vsedel na kak mehki stolček, zlasti ker tako silovito nasprotuje želji, da bi dobili južni Slovani svojega ministra. No, če bi kdaj stvar postala aktualna, bo še prilike dovolj, o njej govoriti, in zato registriramo to govorico zgol in edino le po dolžnosti dnevnih kronistov. Preselitev dr. Šusteršiča na Dunaj si namreč lahko tolmačimo tudi tako, da hoče dr. Šusteršič svoja sina rešiti slovenskega miljeja in jih vzgojiti seveda po nemško za kako boljšo karijero in pa da se je gospa dr. Su-steršičeva naveličala res mučne osa-melosti, v kateri je živela v Ljubljani, kjer v liberalne kroge ni mogla priti, s pristaši svojega moža pa kot izobražena dama ni hotela občevati. — O sporazumu med narodi v Istri. Istrski deželni zbor je sklenil, kakor je znano, izročiti predloženi mu načrt volilne reforme posebnemu odseku, ki ima obenem nalogo, študirati narodnostne razmere v deželi in in se posvetovati o načinu, kako bi se dalo doseči sporazumi jen je med Italijani, Hrvati in Slovenci v Istri v narodnem vprašanju. Ta odsek je imel 27. septembra svojo prvo sejo. Dasi so bile razprave na tej seji proglašene za tajne, vendar so prišle v javnost značilne podrobnosti, ki so v političnem oziru zelo interesantne. Laška večina v deželnem zboru istrskem je vztrajala do zadnjega časa na skrajno šovinistiškem stališču napram vsem narodnim zahtevam hrvaškega in slovenskega naroda in njegovih zastopnikov. V svojem šovinizmu je šla celo tako daleč, da je za-branjevala v zbornici neitalijanske govore in interpelacije. V tekočem zasedanju pa je proti pričakovanju to svoje nestrpno stališče spremenila ter celo sama predlagala, naj se iz srede deželnega zbora izvoli odsek, ki bi naj skušal na pravičnem temelju urediti zamotano narodno in jezikovno vprašanje v Istri. Tudi v tem odseku člani večine ne zastopajo več svojega intransingentnega stališča, kakor preje, in se kažejo, vsaj kolikor je bilo mogoče opaziti na prvi seji, dokaj dostopne pametnemu in poštenemu izmirjenju med laško večino in slovansko manjšino. Kaj je povzročilo ta nenadni preokret v mišljenju med laškimi poslanci 1 Ali je vlada vplivala na nje, ali so bili zanje merodajni drugi ozirif Za sedaj je temu težko priti do dna! Vsekakor pa bo treba slovanskim poslancem biti opreznim, ker nimajo dosedaj še nobenega jamstva, ako je razpoloženje laških poslancev za pošten sporazum odkritosrčno in ako ni samo nastavljena past. Sicer pa se hrvaško-slovenski poslanci, kakor se%sdi, dobro zavedajo, da Lahom ni zaupati, zato tudi nastopajo pri razpravah kolikor mogoče oprezno in previdno. V prvi seji imenovanega odseka je poslanec S p i n č i č tudi naglašal, da Slovani ne verujejo v resno voljo laške večine, da se na pravični podlagi sporazumeta s slovansko manjšino, kazoč na dejstvo, da sta deželni glavar in deželni odbor sestavila načrt o volilni reformi brez vednosti hrvaškega deželnega odbornika dr. Dinka Trinajstiea. Takisto so tudi slovanski poslanci, predno se je prešlo na meritorno razpravljanje, izjavili, da so za uvedbo splošne in e n a -k e v o 1 i 1 n e pravice ter so zahtevali od namestnika princa Hohenlohe, naj se izjavi, da-li bi vlada predložila volilno reformo, slonečo na splošni volilni pravici, cesarjevi sankciji. Kaj je princ Hohenlohe na to odgovoril, ni natančno znano, ker čuvajo to poslanci kot veliko tajnost. Govori se, da se je Hohenlohe izrazil, da bi bil za svojo osebo za uvedbo splošne in enake volilne pravice, do-čim je centralna vlada vsaj za sedaj še na stališču, da splošne in enake volilne pravice ni smeti uvajati v deželne zbore. — Neizmerna nervoznost se je polastila zadnje tedne nekih klerikalcev ter njih zaveznikov radi osnovanja »Zveze slovenskih zadrug« in * Zveze mlekarskih zadrug«. Tolažijo se s plitvimi članki v »Slovencu« ter si v svoji naivnosti povsem resno do-mišljujejo, da jim bo s to papirnato \ oj no kaj pomagano. Par tednov širijo vest, da se »Zveza mlekarskih zadrug« ne snuje, češ, da so propo-nenti umaknili pravila. Pripetila se jim je neprijetna nezgoda, da so zvečer v »Slovencu« to laž še širili, dopoldne pa je »Ljubljančanka« prinesla registracijo »Zveze mlekarskih zadrug«. Dotični lažnik menda ne sedi v uredništvu »Slovenca«. »Zveza slovenskih zadrug«, ki se je osnovala \ sporazumu s celjsko »Zadružno zvezo«, bo nadaljno solidno zadružno delo organ izo val a in pospešila. Sloven-čevo« reklamno kričanje je pri tem ne bo oviralo. — Lep uspeh Narodne delavske organizacije na gospodarskem polju. Pred petimi dnevi je poslala N. D. O. spomenieo na ravnateljstvo južnih železnic, s katero je zahtevala znatne poboljške za tuk. provizorične uslužbence pri južni železnici. Že v nedeljo je bil poklican neki odbornik N. D. O. k tukajšnjemu prometnemu nadzorstvu, kjer se mu je izjavilo, da je centralno ravnateljstvo ugodilo postulatom, naznačenih v spomenici. S tem je dosegla N. D. O. tekom petih dni več, nego socialna demokracija v dolgi vrsti let. Svojim klevetnikom pa je dala s tem najlepšo klofuto. — Socialisti za slovensko šolo v Trstu. Uspehi N. D. O. so konsterni-rali naše socialne deit-okrate. Vsemogočni njeri vodje v Trstu, ki so «e pred leti zasmehovali naš hi j za šol'v reš, da mi solo le izrabljamo v agita-cijsKe svrhe, so uvideli sad svoje po litike. Da sedaj še re.|ijo, kar c;e še resiti da, podali so se k namestnika protestirat proti nesnosnim razme ram v privatni slovenski šoli pri Sv. Jakobu radi prenapelnjenja iste. Nam je ta korak socialistov -- vemo da jim je bil trn jeva pot — všeč; » agitacijske svrne pa .Jim ne služi, ker so prišli malce preveč pozno. — Klerikalno hujskanje v Sa-vinski dolini. Iz Savinske doline se nam piše: Uslužbenci lavantinskega gospoda knezoškofa so sklenili skrbeti za to, da se bode" tudi zanaprej dosledno rušil lepi mir, ki je vladal od nekdaj v lepi Savinski dolini. Izbrali so si nemirneži sedaj tudi že lepe Petrovce na svoje novo bojno polje in strupeno seme razpora in prepira, katerega so poskusili sejati v času državnozborske volitve, hočejo sedaj, ko si želi vsak verni kristjan zopet miru in sprave, s čim večjim veseljem razstrositi med našim poštenim ljudstvom. Znani celjski vikar in laški konzumar Gorišek ustanovi v Petrovčah duhovniško posojilnico. Vodil jo bode cerkveni ključar Anton Koren, njegova desna roka bode najbrže iz različnih afer znani žalski kaplan Jančič, tajništvo pa namerava prevzeti gotoveljski organ ist Tone Goršek. Dalje bode treba ujeti še nekaj kalinov, ki se morajo vsesti na pripravljene limanice in duhovniška bojna posojilnica bo gotova. Petrovški skrajno nepriljubljeni cerkveni ključar in občinski predstojnik v Petrovčah Anton Koren sili zopet v ospredje in želi najbrže, da se naj javnost zopet ž njegovo osebo bavi. Antona Korena je pred letom dni večina občinskega zastopa, ki pripada narodni stranki, iz usmiljenja še enkrat za župana volila v nadi, da bode mož, ki ga je v teku zadnjih let nemila usoda preganjala, v bodočnosti vsem občanom pravičen in nepristranski župan. Pa varal se je vsakdo, ki je bil tega mnenja. Anton Koren je ostal kar je bil od nekdaj, namreč zagrizen klerikalec in slepo orodje hujskajoeih duhovnihov. Pa takrat bi bilo bolje za njega, če bi ostal lepo miren in se skrival v ozadju, kajti v živem spominu imajo še vsi petrovški občani, da je pred nekaj leti tat odnesel iz neke mizniee občinske pisarne, v kateri je skrbni župan hranil občinski denar, čez osemsto kron občinskega denarja in Koren kot odgovoren župan se še dandanes brani, vrniti ta denar občinski blagajni. V živem spominu je še vsem, da je bila pred nekaj let cerkvena pušica pe-trovške romarske cerkve večkrat oropana; denar, katerega so dorovali domači in tuji pobožni obiskovalci petrov-k e cerkve je — šel po vodi, Anton Koren je pa še dandanes petrovški cerkveni ključar! Oče Koren, ki se je pri vsaki priliki potegoval za izvolitev istih poslancev, ki so krivi, da so južnoštajerski hmeljarji z znano hmeljarsko provenienčno postavo sedaj tako hudo tepeni, čuti letos po-sebe občutljivo nasledke navedene postave, kajti dočim so drugi hmeljarji letos prodali hmelj od 30 gld. višje, je Koren dobil za svoj hmelj komaj 20 gld. od meterskega stota. Mož ima torej po celi črti nesrečo z denarjem, in kdor ima z denarjem smolo, naj se ž njim raje ne peča. A oče Koren je drugega mnenja. Sedaj hoče še poskusiti s posojilnico, misleč, da bode z njo imel več sreče. S svojo duhovniško posojilnico pa hočejo klerikalci spraviti kmete v odvisnost in v svoje kremplje, da bi jih potem pri bodočih volitvah ložje izkoristili za svoje sebične namene. Tako skrbijo ti ljudje za »nadaljno slavo« nekdaj slavnih Petrove! — Od obrtnega nadzoi ništva. Obitni nadzorniški komisar Josip K a r a s c L i a v Ljubljani je imenovan za obrtnega nadzornika II. razreda. — Šolske vesti. Absolvirani učiteljski kandidat g. Pavel L o č n k je imenovan za provizoričnega učitelja v Dobrem polju. Absolvirana uč;-teljska kandidat inja gdČ. A n g e 1 -i Z ure je imenovana za provizorič.io učiteljico v Prečni. Slovensko gledališče. Z napetostjo in bojaznijo obenem pričakujemo vsako leto dneva, ko se znova odpro vrata v svetišče slovenske Ta lije. Ali se uresničijo nade, ki jih stavimo leto za letom v ta naš kulturni zavod, ali se izpolnijo obljube, s katerimi je vsako leto tako radodarno gledališko vodstvo? Z dramo hrvaškega pesnika in pisatelja Milana B e g o v i č a se je suoči otvorila vrsta slovenski li predstav. Milan Begovič je eden najuglednejših modernih hrvaških pisateljev in njegova dela spadajo med najboljše v sodobni hrvaški literaturi. Slovencem, ki se zanimajo za hrvaško književnost, je znan predvsem kot pesnik in beletrist, kot dramatik pa se je predstavil Begovič slovenskemu občinstvu že pred leti, ko se je na slovenskem odru uprizorila njegova klasična enodejanka »Venus victrix«. Ta njegov dramski prvenec, odlikujoč se po svoji naravnost klasični izvedbi, mu je zagotovil odlično mesto med prvimi hrvaškimi dramskimi pisci. Prvo njegovo večje dramsko delo je »Gospa \Valewska«, ki so jo lani prvič uprizorili z velikim vspehom na hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. V to svojo dramo je pisatelj položil vse vrline svojega peresa in izrednega talenta. Delu se pozna, da je njega ustvaritelj temeljito študiral klasično dramsko literaturo in hodil marljivo v šolo k velikim mojstrom moderne dramske umetnosti. Zato je njegova drama kakor izklesana in v artistiškem oziru dovršena, kakor malo enakih del v sodobni brv. književ. V »Gospe Wa-lewski« je podal Begovič roman žene, pretresujočo dramo ženskega srca, ženske duše. Nositeljica vsega dejanja je \Valewska in njej je posvetil pesnik vso ljubezen. Podoba njena je kakor izdolbena iz marmorja in njen značaj, njeno duševno razpoloženje, njeni srčni boji, vse to je očrtano toli jasno, s toliko umetniško fineso, da mora izzvati občudovanje. »Med dvomi, zmotami viseti«, to bol, to duševno razpoloženje, ki je označuje Gregorčiči kot največje gorje, je pesnik očrtal na Wale\vski uprav mojstrski. Junakinji posveča pisatelj največjo pozornost, vso svojo ljubav, semtertja ne v korist celoti, ker so mestoma vsled tega druge delujoče osebe potisnene preveč v .ozadje. Begovič ne išče nikjer močnih teatralnih efektov, rafiniranih učinkov, ki so preračun jeni v to, da umetno upliva jo na živce, a vkljub temu učinkuje na gledalce z neodoljivo silo. Tretje in četrdo dejanje sta dokaz tega, ko doseže pesnik sijajen efekt, ne da bi se posluževal probatnih teatralnih sredstev in fines. »Gospa Walewska« spominja, kar se tiče sujeta, nekoli- ko na Maeterlinckovo »Mono Vano« in se odlikuje tudi z vsemi onimi vrlinami, ki dičijo to znamenito delo. Kdor je čital to Maeterlinckovo dramo, ve, kako silno vpliva na čitalčevo dušo; kdor pa jo je kasneje videl na odru, se je prepričal, da je uprizorjena navidezno dokaj izgubila na svoji efektnosti. Tudi pri Begovičevi drami bo nemara tako. Povdarjamo, da se nam samo zdi, da je izgubila na efektnosti, ker sodimo ponajveč tako samo zbog tega, ker smo se uživeli v hrupne teatralne efekte, ki jih takoj pogrešamo, ako jih slučajno ne najdemo v kaki drami. Begovič se odlikuje — on je Dalmatinee — po kra snem, izredno lapidarnem samoniklem jeziku. Skoda, da se je v prevodu lepota jezika in tista čudovita bla-goglasnost, ki diči hrvaško govorico, docela izgubila. Dramo na našem odru uprizoriti ni bilo lahko; mnl oder, maloštevilno igralsko osobje in druge potežkoče, to so zavore, ki bo krive, da često marsikatero znamenito delo ne doseže tistega vspeha na našem odru, kakor bi ga sicer pod drugimi pogoji. Tudi včerajšnja predstava je mnogo trpela na tem, dasi je treba vobče reči, da je sicer vspela povsem častno. Igra je bila dobro naštudirana in glavni igralci so se potrudili, da se vglobijo v svoje vloge. Naslovno vlogo je igrala gospa Borštnikova s čuvstvom in fino diskretnostjo prave umetnice. Z gospo Borštnikovo si je slovensko gledališče pridobilo izborno moč, ki si jo naj skuša vsekakor ohraniti, (i. H a a s e n , ki je nastopil v težki vlogi Napoleona, je, kolikor se da pri prvem nastopu 2>resoditi, izvrsten igr; lec in rutiniran interpret karakternih vlog. Igral je fino, brez vsakega pretiravanja. Največjo zaslugo za snoč-no vspelo predstavo si je pridobi] g. Dragu t i novic — da je bil kot igralec na mestu, se razume samo oi> sebi — s skrbno uprizoritvijo in re- ' žijo. In to ni bila mahi stvar, insceniranje te igre! Ostale sodelujoče osebe so imele zgolj značaj epizodistov ne izvzemši vlog, ki so jih imele gospe K r e i s o v a , Danilova, D r a -g u t i n o v i č e v a ter gg. Danilo, T o ]> 1 a k in P o v h e , zato se v oceno njih igre ne spuščamo. — Predstavi je v intendantski loži prisostvoval tudi pisatelj Milan Begovi 6, ki mu je občinstvo priredilo koncem tretjega in četrtega dejanja navdušeno ovacijo. A n o n v m u S. Gledališko - politična vojna v Trstu. Že nekaj časa traja v Trstu interesantna gledal iško-politiČna vojna med Italijani. Socijalni demokrat-je so najeli gledališče »Rossetti« in poklicali v Trst najboljšo italijansko gledališko družbo. Kar se tiče osobja in repertoarja se mora priznati, da je ta družba izvrstna. Predstave so naravnost vzorne. A pri vsaki predstavi je opaziti isto scenerijo: galerija je polna, lože in dražji sedeži so prazni. Socijalni demokratje hodijo tru-moma k predstavam, meščanstva ili nikdar. Posledica tega bo kolosalen deficit, ki morda za desetletja ubije socijalnodemokratično prosvetno organizacijo. To pa hoče italijansko meščanstvo doseči. Meščani so se postavili na stališče, da morajo socijalni demokratje sami skrbeti za svoje predstave. Socijalni demokratje store tudi kar morejo. Njih požrtvovalnost je velika, ali dejstvo je, da brez meščanstva ne morejo naprej. Pri tem je uvaževati, da tudi meščanstvo priznava umetniške vrline gledališke družbe. Glavnemu igralcu so poslali meščani venec z napisom: »Odsotni občudovalci«. Socijalni demo kratje so hitro poslali drug venec z napisom : »N a v z o č e ljudstvo«. Dolgo to seveda ne bo trajalo, zakaj socijalni demokratje imajo le premalo ljudi, da bi mogli polniti gledališče, meščanstvo pa neče in neče priti blizu in neče ničesar žrtvovati za so-cijalnodemokratične četudi umetniške visokostoječe predstave. Iz gledališke pisarne. V petek, dne 4. t. m., se uprizori kot slavnostna predstava v prosavo godu Njegovega veličanstva cesarja Masse-netova velika opera „Manonu. Nastopi vse operno osobje. Snočnji gledališki predstavi sta v družbi pisatelja Bogovića prisostvovala tudi hrvaški poslanec dr. Pero Magdić in skladatelj Viktor Parma. „Slovenska Matica11, Hrvaški državni poslanec dr. Pero Magdić, odvetnik v Varaždinu, je pristopil k „Slovenski Matici" kot ustanovnik. ,,Zveza mlekarskih zadrug" v Ljubljani je ustanovljena in tudi že vpisana v zadružni register. Zveza ima sledeče namene: 1) S svetom in z dejanjem potezati se za skupne interese zveznih Članic (t. j. mlekarskih zadrug) s tem, da a) kolikor mo -goČe ugodno v denar spravlja vse mlekarske izdelke članic, oziroma pridobiva zanesljivih odjemalcev za nje; b) skrbi, da izdelujejo v „Zvezi* združene mlekarne blago enake, in (Dalje v priloici). Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 228., dne 2. oktobra 1907. sicer najboljše kvalitete; o) preskrbi zveznim zadrugam sposobno mlekarsko osobje; d) preskrbuje mlekarskim zadrugam vse v mlekarsko stroko spadajoče potrebščine; e) prireja sestanke, razstave in kurze v svrho neposrednega strokovnega pouka funk-cijonarjev in podrejenih organov zveznih zadrug 2.) Podpirati zvezne mlekarske zadruge glede osnove in poslovanja s svetom in z dejanjem v svrho spopolnitve v sebi združene mlekarske organizaoije 3.) Posredovati na zahtevanje javnih oblasti pri podpiranju članic iz javnih sredstev. 4) Se posluževati sploh vseh zakonitih sredstev, ki bi bila potrebna in koristna uspevanju in razvitku mlekarstva. „Zvezau ima sledeče načel-stvo: G. Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, načelnik; g. Josip M a j -diČ, c. kr. višji okrajni živinozdrav-nik v Logatcu, načelnika namestnik; g. Karel Pcčivaunik, posestnik in hotelir v Ljub'jani; g. Karel Lenče, veleposestnik na Laverci; g. Vinko Ogorelec, posestnik in gostilničar na Škofeljci; g. Jože Bricelj, posestnik in strojar na Vrhniki; g. Ivan Sicherl, posestnik in špediter v Logatou. Slovensko obrtniško društvo V LJubljani opozarja vse svoje Člane in prijatelje društva na važni sestanek, ki bo jutri, v četrtek dne 3. okt. ob 8. zvečer v hotelu „Ilirija" (kavarniška dvorana na desno na dvorišču; Na rszgovoru so teme nO pomenu trgovske in obrtoe zadruge", o obrtni in osebni dohodarini, kakor tudi več drugih za obrtnike važnih zadev. Člani društva naj se enakih sestankov, ki jih bode društvo letos večkrat .prirejalo, v mnogobrojnem številu udeležujejo, da se med seboj spoznajo in pogovore v zadevah, ki jih bode predsedstvo društva uvaže-valo, ter ob priliki na pristojnih mestih zasledovalo. Učni tečaji. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" otvori v letošnji zimski sezoni učna tečaja in sicer za laščino in knj-govodstvo. Pouk v la-šcini se prične v četrtek, dne 3. t. m. in se bo vršil vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure zvečer v društvenih prostorih. S poukom knjigovodstva se prične v sredo, dne 9. t. m. Gospode Člane vabimo k obili udeležbi. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" nam naznanja, da se oddajo v Gorici prav pripravni prostori za trgovca galanterijske stroke. Ker v Gorici še ni trgovine te stroke, opozarjamo interesente na to. Pojasnila daje „Merkur". Naznanilo. Vpisovanje vseh vajencev, tako obrtne nadaljevalne šole. kakor obrtnega pripravljalnega tečaja, se vrši v nedeljo, dne 6. oktobra od 9. do 11. predpoldne, ev. v ponedeljek, dne 7., in v torek, dne 8. okt od b\ do 8. zvečer v poslopju tukajš nje višje realke. Vodstvo obrtne nadaljevalne šole. Komisijonalni ogled in preiskava inpne cerkve sv. Jakoba v Ljubljani bo jutri dopoldne ob 9. Otvoritev knjižnice in čitalnice v Trnovem. V nedeljo popoldne se je slovesno otvorila knjižnica in čitalnica za Krakovo in Trnovo. Otvoritev se je vršila v krasni Steiner-jevi dvorani ob mnogobrojni udeležbi. Videl si tu zastopane naše vrle Kra kovčane in Trnovčane in kar je jako važno, mnogo domačih brhkih deklet in lepo četo mladih Sokolov. Pred sednik ^Političnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo", g. A. Trstenjak, je otvoril slavnostno sejo in prisrčno pozdravil vse navzoče može, zlasti mladino, a to v prvi vrsti mlado sokolsko gardo. Trnovski „Sokol" ima vse življenske pogoje: impozanten sokolski naraščaj, lepo telovadnico, izvrstne vaditelje-učitelje in, kar je najglavneje, pravo navdušenje za sokolsko idejo. Predsednik je omenil, da hoče storiti vse, da se trnovski Sokol postavi na zdravo, trdno podlago. — Razložil je nato namen društva. Noben ljubljanski okraj ni tako zapuščen, kakor kra kovski in trnovski. Tu je takorekoč konec sveta. Zamudili so naši očetje važno prometno Črto, ki bi nas spajala z dolenjsko stranjo. Ljubljana gravituje k železniČnim progam in vse življenje sili tja. Niti z bližnjimi Prulami ni nobene zveze, ker ni mosta čez Ljubljanico. Edina Ljubljanica je naravna prometna žila, po kateri prihaja vsaj nekaj življenja k nam. Upanje imamo v bodočnost. Kadar se osuši barje, nastane v naši bližini nova naselbina, nov svet, s katerim se moramo zvezati. In takrat bo treba potegniti prometno Črto skozi Trnovo na barski svet. Skrbeti nam je, da se nam sinovi strokovno izobrazijo v šolah. Naše društvo bode skrbelo za splošno omiko. Osnovalo je knjižnico in čitalnico, pozimi se bodo prirejala poučna predavanja, veselice in slav-nosti. Trnovski okraj je sicer zapuščen, ali je lep. Skrbeli bomo, da bodo Ljubljančani radi k nam prihajali, da bo pri nas več prometa. Predsednik je nato izrekel zahvalo g. Vrhovniku, „Slovenski Matici" in g. inženirju Pavlu Endlioherju, ki so darovali knjige, potem je izrazil željo, naj bi se Krakovo in Trnovo razvijalo, duševno in gmotno napredovalo, in proglasil, da je s tem knjižnica in čitalnica otvorjena. Društveni knjižničar g. A. Pogačnik je potem naznanil, da ima društvo 308 knjig na razpolago in kdaj da so uradne ure za izposojevanje knjig. — Gosp. Ivan Trček, vodja trnovske sokolske garde, je v navdušenih besedah zatrjeval, da hočejo trnovski Sokoli biti vedno zvesti veliki sokolski ideji, zahvalil se je za dosedanjo podporo in je prosil, naj prijatelji vse store, da se Čimpreje ustanovi „Sokol", ozir. da se skliče občni zbor. Sokolska organizacija za Trnovo in bližnje okraje, koder je največ sokolskega naraščaja, bode največjega sooijalnega pomena za omenjene okraje, in to radi tega, ker se bode pridobilo mnogo mlade-niČev, ki bi sioer bili izven organizacije. Ta veselioa je silno navdušila vse navzoče občinstvo in je imela moralen uspeh, kajti vsakdo se je prepričal, da je društvo potrebno, da izpolnuje svojo nalogo in da bode mnogo koristilo vsemu okraju. Umrl je v deželni bolnici po dolgotrajni bolezni g. Jos. Pavšek, uradnik banke „Slavije" in nekdaj sloveč pevec. Pokojnik je bil dolgo let Član znamenitega kvarteta „Ilirija" poleg gg. DeČmana, Lillega in Stam-carja in mnogo let čislan in priljubljen tenorist slovenske opere. — Pel je pri operetnih predstavah že v stari Čitalnici, v novem gledališču pa je takorekoč omogočil ustanovitev slovenske opere. Gr bičeva, Daneševa, Nolli in Pavšek — to so bile pod vodstvom ravnatelja Grbica prve moči prve redne slovenske opere in častna dolžnost je, da se jih hvaležno spominjamo. Kot operni peveo je Pavšek z velikim uspehom pel tudi tako težke in velike partije, kakor je Turriddu v operi „Cavalleria rusticana", in še danes ni v Ljubljani nihče dosegel njegovega Vaška v ^Prodani nevesti". V življenju je bil Pavšek skromen in ljubezniv človek, ki se je razvnel le — ob volitvah. Pavšek je bil eden najboljših in najagilnejših agitatorjev, kar jih je imela narodna stranka pri velikanskih bojih z Nemci in klerikalci za ljubljanski obč. svet. Rajnki notar Gogala je bil šef generalnega štaba, Pavšek pa njegova prva pomoč. Vsled težke bolezni se Pavšek že mnogo let ni več prikazal v javnosti. Zdaj ga je dohitela smrt in ga rešila trpljenja. Blag mu bodi spomin! Ruski veliki knez Vladimir s soprogo se je peljal danes zjutraj ob 3-18 z brzovlakom z Dunaja skozi Ljubljano v Benetke. Mleko. Po mestu se raznašajo listki sledeče vsebine: Obvestilo. Blagovolite na znanje vzeti, da se bo v takozvani mestni mlekarni na ro-tovžu tudi zanaprej prodajalo mleko. Prijave sprejema raznašalec listkov ali pa se oddajo v mestni mlekarni. Cene, ki se določajo po tolsčobi mleka — in vse drugo razglasila bo nZveza mlekarskih zadrug" v Ljubljani. Ekshumiranje. Pred dobrim mesecem je umrl v Spodnji Diski nad-sprevodnik c. kr. državne železnice g. Josip Kopitar. Pokopali so ga pri Sv. Križu. Ker pa je blagi rajnki gojil iskreno željo, da bi počival v rojstnem kraju v Kamniku, se bodo posmrtni ostanki rajnega v petek 4 oktobra t. L ob 8. zjutraj pri Sv. Križu ekshumirali in prepeljali na farno pokopališče v Kamnik. Nesreče v kemični tovarni v Mostah- V ponedeljek je padla v kemični tovarni v Mostah strojniku Šarbortu kislina v oči, da je moral takoj v bolnišnico in se še ne ve, če bo še kdaj videl. Snoči okrog 6. je pa zopet padla kislina v oko ključavničarju Birku, ki je moral takoj v bolnico. Nekoliko pozneje okoli 8. je zapiral poslovodja Gr a b 1 et paro, ki je grela v reservarju kislino, ne koliko mešano z vodo. Ker je bila kislina prav v hipu, ko jo je zapiral, razgreta, je vzkipela, da je ni mogel zapreti in ji mladi prijatelji iz »Save« sn m«' torej v soboto večer na slovesen naein ob«rlavljali. T;i krvoločna cere Dionija završila se je vendar nekrvavo: nekaj te/k i b glav v nedeljo zjutraj, to je bilo vse. Meni je seveda ostala živa glava: dokaz, da mladi moji prijatelji ne znajo |>osebno dobro sabelj v i b t f t i. Ko bi me bili videli pri čitanju poročila o slovesnem mojem obglavljenji, bili bi pa mhuli prijatelji opa/.iti zaino^li na mojib ustnah lahen aasmev: aasioev pomilovanja, res — mladi. Značaje ustvarja le požrtvovalno delo za narod; za osobni pogrom pa j<- neobhoden predpogoj trdna volja in duševna energija, in to oboje se najsi«rurneje pridobi pri tem delu. Kar se osobnega poguma posebej tiče, najdejo se ljudje, ki niso nikdar vihteli sablje, pa vendar daleč prekašajo vsacega sablja-ša in ta osobni pogrom vedo pokazati v raznih položajih življenja. K;tr s«' daljt- nicnziir tiče, pripominjam, rla meni še niso nikdar impo-novali razsekani obrazi; nasprotno je mojim očem dopadljivejša naravna njih oblika. Menzure pa obsojam tudi zato, ker so nekaka odgoja za dvoboje, ki so naj mi to moji mladi prijatelji iz »Save« zamerijo ali ne — skrajni od srednjeveškega viteštva, katero se nam dandanes vendar tako smešno zdi, podedovani nesmisel. Ce se dva kmečka fanta stepeta zaradi ljubice ali celo iz kacih manje umevnih razlo jrov, obsoja se to splošno za surovost, pa naj imata tudi priče, ki izrekajo sodbo »kdo je katerega«. Ju ali je dvoboj med izobraženci kaj druzega l Le oblika je uglajenejša. Nič nam zavrglji v os t dvoboja ne more bolje dokazati, ko slučaj Puškina in Lermontova. Oba sta v razmer-no mladih letih postala njega žrtvi, in kdo je triumfovnl ob mrtvih njunih truplih 1 Dva subjekta, ki za človeštvo nista pomenila prav nič in o katerili bi danes nikdo nič ne vedel, da nista na ta žalostni način prišla v zvezo s svetlima imenoma vidikih pesnikov. — Evo, mladi moji prijatelji iz »Save«! Tu je moja izpoved in prav hvaležen sem Vam, da ste mi dali priliko zanjo. Sedaj se vsaj poznamo in prav nič se m; čudim, da ste mi odpovedali — takemu kakoršen sem — prijateljstvo. »Čast za čast!« Klical Vam je tovariš. Vi ga sicer niste hoteli ubogati; a jaz mu nečem kratiti \ f><-lja. Odlagam torej častno članstvo, katero ste mi podelili — nekako čudno se to glasi — ko me poznali niste; odlagam ga tem laglje, ker sem mislil, da ste mi ga podelili v priznanje mojega javnega delovanja, sedaj pa vidim, da le v zmoti, ker ste me smatrali za sabljaša. — A ne razumevajte me napačno! Pod sabljaštvom ne razumevam borenja v sokolskem smislu, katero priznavam za važno panoge telovadbe. K slovesu še nekaj pripomb. Očitate ini, da simpatizujem z narodno-radikalnim dijaštvom. Zares, in ni mi' m'jiiii te^ra. To dijastvo vidim pri narodnem delu. Poleg- teg-a simpatizu-jem tudi z narodno-naprednim dijaštvom, ki se - kar se narodnega dela tiče — postavlja popolnoma na stališče narodno-radikalnega dija Štva, poleg tega pa že sedaj svoje pristaše pripravljati namerava za politično delovanje v smislu narodno-uftl»rednega programa. Vem dobro, da ni daleč ona doba, ko se morate združiti ti dve struji slovenskega di-jaštva, kar ste si presorodni, da bi ostali ločeni. Ali bode res posnemanje nemškega barševstva zadrževalo tudi Vas - bivše moje prijatelje iz -Save« da se .jima pridružite? V L j u b 1 j a n i , :JU sept. 1907. Ivan Hribar. Telefonsko m brzojavna ooročllo Dunaj, 3. oktobra. Začasni voditelj slovenske gimnazije ima postati ilr. Svetina, nemške pa Puczko. Dunaj, oktobra. Državni zbor ne bo sklican, kakor se je prvotno mislilo, 10. t. m., marveč šele zadnji teden tega meseca. Budimpešta, ',). oktobra. Suoči se je semkaj pripeljal avstrijski trgovinski minister dr. Fort. Danes so se začela oagodbena pogajanja. V madžarskih političnih krogih dvomijo, . oktobra. Generalni gubernator H e ršel m a n je imenovan za vojnega ministra mesto generala Bndigerja. Ker je telefonska zveza pretrgana, so izostale najnovejše vesti. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1907 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 998 strank 499.442 K 78 v, 864 strank pa dvignilo 596.821 K 65 v. V in. Četrtletju 1907 se je dovolilo 79 prosilcem hipotečnik in občinskih posojil na zemljišča v skuj »nem znesku 635.250 K, dočim so se 3 prošnje skupaj za 16.500 K odklonile zaradi nezadostnega pokritja. Obrtno pomožno društvo r. z. z. o. z. v Ljubljani je imelo meseoa septembra 1. 1907 K 167.999 20 de-narnega prometa in sicer je bilo dohodkov K 87.84471, stroškov pa K 265 652 23 Končno stanje posojil znaša K 353 737 24, hranilnih vlog pa K 265.652 23. — Mestna hranilnica v Kamniku V mesecu septembru 1907 je 159 strank vložilo 51.458 K 33 v, 105 strank dvignilo 34.648 K 78 v, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 8240 K, stanje hranilnih vlog 1,592.197 K 59 v, stanje hipotečnih posojil 1,264.953 K 52 v, denarni promet 142.273 K 09 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1907 je 367 strank vložilo 143.380 K 71 v, 229 strank dvignilo 102.263 K 76 v, 11 strankam se je izplačalo posojil 28 300 K, stanje hranilnih vlog 4,480.208 K 30 v, stanje posojil 2,555.301 K 39 v, denarni promet 447.891 K 89 v. — Mostna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1907 je 301 stranka vložila 67.595 K 95 v, 276 strank vzdignilo 47.673 K 97 v, 18 strankam se je izplačalo posojil 10.085K — v, denarni promet310.073 K 89 v. — Mostna hranilnica v Idriji. V mesecu septembru je 48 strank vložilo 11.104 K 73 v, 11 strank pa dvignilo 15.931 K 81 v. Denarni promet 45 924 K 04 v. — Mostna hranilnica v Novom mestu. V mesecu septembru 1907 je 209 strank vložilo 98.669 K 01 v, 223 strank vzdignilo 145.251 K 43 v, 16 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 33.750 K — v, 268 menic se je eskomptovalo za 48.502 K, stanje vlog 3,024.027 K 23 v, denarni promet 566.071 K 83 v. Vseh strank je bilo 1101. C*n«no 4o m«6« zdravilo. Za urav aa¥o in ohranitev dobrega prebavlianja m priporoča raba mnogo desetletij dobro sna-aega, pristnega „MouWegaSeidlitx-praška'', ki se dobi sa nizko ceno, in kateri vpliva uajbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatlica fi K. Po postnem povzetju razpoftilja ta prašek vsak dan lekar u ar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOJLL-ov preparat, zaznamovan ■ varnostno anamko in podpisom. 1 16-14 Fomankanje slasti, motenja v probavljanju se najbolj lahko odpravi z rednim pitjem rogaškega „tempeiskega vrelca". Za starejše in kronično stanje te vrste naj se pa raje rabi ,,8tyria vrelec** (močnejši). Dobiva se pri firmah M. Kaatner in Peter ISSSnth v Ljubljani. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje ofajboljse primana Tanno cbinin Mtora katera okrepča]« laslace, odatran|*a|e luske in preprecuie izpadajte las. 1 * t <* It I etile* z iiHvodom f krona. Razpošilja se a obratno pošto ne manj kol dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinsl. vin, specijali let, najfinejših parfumov, kirurgiških obvoz, svežih mineralnih vod 1.1, d Dež. lekarna Milana Leustek* ? Ljubljani, Ruljsva cista it. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jnbil. mostu. 10 39 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp Z Hariog v Črnomlju, K 2 12 za tam-buraŠko podoknico, darovali ginjeni poslušalci. Ceoj. tvrdka Auerjevi dediči, K 10*— mesto venca na krsto g. [Marjane Oinkole. - • Vesela družba v Ljubljani za predstavo »Paganini z Metlo", 6 K. — Skupaj K 18*12. — Srčna hvala ! Meteorolosično poročno. .iiji* nad moriva 806. Srednji u.cnl tlak 785 C ma « a ■*-> ca. - Caa opazovanja Stanj« barometra v MM Temperatura t 0°. Vetrovi Neb« 1 9. *w. 933 6 14 6 brezvetrno oblačno ?. aJ. 733 4 11 8 si. svzh. megla 8 733 6 18 4 slabjzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 1.V1- nor sala 12 8 . — Padavina v mm 12 3 t Potrtega srca naznanjamo pre-tužno vest, da je Bog vsemogočni sklenil našega iskreno ljubljenega, edinega sina, brata, bratranca, nečaka, oziroma svaka, gospoda Friderika SRuSka ml. trgovskega sotrudnika danes ob poldevetih zvečer previ-denega s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajnil mučni bolezni, v mladostni dobi 23 let, poklicati k sebi. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo dne 2. oktobra ob štirih popoldne iz hiše žalosti prepeljali na p kopališče k Sv. Roku v Metliki k večnemu počitku. 3343 Metlika, 30. septembra 1907. Žalujoči ostali. Marija Pavšek daje v svojem imenu in v imenu svojega nedoraslega sinka Jožka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni, dobri in nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Josip Pavšek uradnik banke „Slavlje" po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 3. t m. ob 4. popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu 336 V Ljubljani, 2. septembra 1907. Već let obstoječa in dobro itfoca brivnica v slovenskem trgu s sedežem c. kr. uradov in brez konkurence se zaradi bolehnosti takoj proda. — Cena znaša 700 K. 3312 2 Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda*. ' vi sprejme takoj v stalno delo Josip Kertel o Ajdovščini. 33f>3—i kurjača ali strojevodje išče izprašan strojevodja z dobrimi izpričevali. 33*6-1 Franc Kokali v Bistri, p. Borovnico. Tik no?e gimnazije in Mabrove šole odda solnena soba s hrano 0. septembra 1907. Josip, sin. Marija Devetak, soproga. Ida, Zorka. hčeri. Več vrst sodov proda L Bu$$en!$, sodorskl mojster v Ljubljani, Cesta no Rudolfe*vo železa. 5. trpTsti sotraflnik vešč špecerijske io Selezninarake stroke, obeh deželnih jezikov zmožen, želi do 15. oktobra spremeniti službo. VeČ pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 3256-3 ITaprcdaj 3e ra lciil hrastov. Več se izve pri g. dr. Maksimi lj a nu pl. Wurzbachu na Bregu štev. 10 v L ubijani. S349—i Več spretnih in mizarjev sprejme v stalno delo tvrdka G. Jonnies ; stavbno podjetje v Ljubljani. Št 36083. n ! Pri mestnem magistratu je izpraznjeno eno moato grof Lamborgove ustanove za uboge v znesku 28 v. na dan. Pravico do te ustanove imajo ubogi, ki so v Ljubljano pristojni in so lepega vedenja. Prtšuje za podelitev te ustanove je vlagati do 15- oktobra letos pri tem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. septembra 1907. i higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovni ki, nogavice za krčne žile in pa -I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|- Lastoa delavnica za obvezna v hiši. M. Gal TRST, Cono 4. GORICA, Corso Verdi 11. 3X68—* A 1 492 7-8 3M45 S tus. sklepom z dne 23. kimavca 1907, oprav. štev. AI 492 7/8 dovoljena prodala o zapuščino Marile Kopač spadajoče premičnine, kakor pohištva, perila in obleke se bode vršila dne 4. vinotoka 1907 ob devetih dopoldne v hiši it 9 v Cerkvenih ulicah v LJubljani. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, oddel. I. dne 30. kimavca 1907. 6b i>5o!^em urementi. Hotel „ILIRIJA". Jutri, o četrtek 3. oktobra 1.1. KONCERT Društvene godbe za člane. Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob poluosmih zvečer. Za obilen obisk se priporoča, FRIC NOVAK 3345 hotelir 55 9^44 Gospodično se sprejme no hrano in stanovanje. Barvarska steza 5., pritličje. ssi* s Vinski sodi 12 do GO hektov iz hrastovega lesa, v prav dobrem stanju so po nizki ceni na prodal pri M. Rosner de drug v LJubljani. 32 8-6 obstoječih vsako iz 3 sob itd. in z delom vrta se odda s l. novembrom. Pojasnila na Resljevi cesti 30, V pritličju. 3352-1 Kupiti 1 i a a hiša z gostilno v Ljubljani ali se kaj enakega tndi v najem vzame kje v bližini Ljubljane. Ponudbe na g. Franc Brinovc, Stara gora p. Mirno, Dolenjsko ali Zaloga mengeškega piva v Ljubljani. 3222-4 Xzt>ra.ra.e morske ribe se dobivajo vsak petek in postni dan pri 3271—2 3v. Buzzolini tvornica zm salame in deli-- - - katesna trgovina - - - v Ljubljani Stritarjeve ulice. llaročila se radovoljno sprejemajo. O d. lile © Trat zx a, Prva kr. tvornica klaviriev Ljubljana Hilšerjeve ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek CD E CB m CD ■o o < CD O N< O Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planino • klavirje in harmonije tndi samo-igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 33 Največja tvornica na jngn Avstrije. Stechenpferd Boy-Rum Borgmauna & E o m p., Draidane in Dečio n. L. se obnaša neprimerno dobro proti tvoritvi hiskin in izpadanja las, pospešuje rast las in je za vdrg-nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave. Dobiva se v steklenicah po 2 K in po 4 E po vseh lekarnah, drogerijab, parfumerijah in briv-mcah. n 2103 8 Povodom prevzetja restavracije „Heinrichshof" v Gradcu kamor se preselim v četrtek. 3. oktobra t. I., se tem potom od vseh svojih cenjenih gostov, prijateljev in znancev iskreno poslovim ter jim izrekam za vse laskavo zaupanje, ki so mi je izkazovali v restauraciji »pri Lloydufef najiskrenejŠo zahvalo. Obenem se jim priporočam v slučaju muditve v Gradcu za prijazen obisk. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1907. Z odličnim spoštovanj*m 3(arel TattSeS, rostavrater „Heinrichsho!" v Gradcu. Vsem Častitim gostom, prijateljem in znancem ter slavnemu občinstvu splch vljudno naznanjam, da prevzamem restavracijo »pri Lloydu" zopet na lasten račnn, ter jo bodem vodil popolnoma z tisto vestnostjo, ki je v tej restavraciji običajna. Priporočam se torej in prosim, da se zaupanje v mojo restavracijo ohrani i nadalje. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907. 3342 Z odličnim spoštovanjem Karel počivavnik. Vinske sode (belega vina) skoro nove, dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni 2338-14 Fran Cascio W«^» m «-> ullo^ IO. Ob novi bohinjski Železnici se zaradi preselitve takoj odda v najem dobro idoča 0 najem se odda vKandiji pri Novem mestu radi družlDsKlli razmer z lepim senčnatim vrtom, kegljiščem, hlevom, mesnico, in ledenico pod jako ugodnimi pogoji. Natančueje se izve uri lastnici Alojziji Pintar v Kandiji 3287-2 Lepo posestvo z novo biio, v kateri se nabaja vptijaua trgovina mešanega blaga, pivo in viootoč, pokorijo itd. se zaradi rfruiin*k>b raz mer ta noj iz proste roke proda V dotičnem kraju se nabaja velife ^remogokop, ki bo 9 kratkem rabil čez 4000 ljudi ob enem se ravno sedaj gradi vel k a želez, postaja in več tovaren. — Pojasnila daje IVAN LEVIČER, Karmel p. Tnisče, Dolenjsko, smo 2 Anton Šare v Ljubljani Sv. Petra cesta 8. izdelovanje perila in oprem za neveste. Inventurno prodalo dokler I30 It« j naloge po silno znižanih cenah. Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti. Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob ceuem zaračunanju. Svetlolikalnica Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8. Svetli blesk ovratnikov in manSet daje perilu lepoto in trikratno trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju. Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam V8e Ja0billga obiska Pro.i 1 odličnim spoštovanjem 3068-12 /InScn Sare ZajreMRa ž$alnlca slloooke, tropinouca, ž$anja In oeletrso-= vina z vinom = sprejme za takojšni! nastop 1 Velika prostorna biša, velik hlev, ace-tilenska razsvetljava, krasen in velik vrt z Žlahtnim rodovitnim sadjem in trto. Več pove g. Martin Gerbic v Roćinju pri Kanalu, ali po g. L, Gerbic, postni uradnik v LJubljani, kolodvor. 32/7-2 Graščina Luknja (Luegg.) z zgodovinskimi graščinskimi razvalinami, pristavo, mlinom, žago, okoli 100 orali gozda, okoli 100 orali njiv in travnikov, v prekrasni leži, se iz proste roke proda eventualno tndi deljeno. Vprašanja na graščinsko upraviteljstvo Zalog (Breitenau) pri Novem mestu. .xsi-6 samo prvo moč za Kranjsko, Štajersko, Koroško, ki pozn* odjemalce in je zmožen obeh deželnih jezikov. Ponudbe z referencami in navedbo zmožnosti na npravnifttvo „Slovenskega Narodau pod Jf§t. 3319. 3319—2 z gostilno in mesarijo dalje z gospodarskim poslopjem in poljem se takoj proda ali pa odda v najem. VeČ pove lastnica Alojzija Batis. U Kranju no Glavnem trta se tako] ceno odda no« prostoren lokal z velikimi skladišči, šapo in dvoriščem, pripraven za vsako trgovin* ali kako drago = primarno podjetje. ===== Naslov pove upravništvo „Slovenskega Narodau. 2995 10 Štev. 204 pr. 3*51 3 Na kirurgiČnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je izpraznjena služba asistenta s katero je zvezana letna plača 1600 kron, 20% draginjska doklada od temeljne plače ter pravica do 4. petletnic po 200 kron. Asistent ne sme biti oženjen ter mora na vsak način stanovati v bolnici, kjer bo imel eno sobo s prosto kurjavo in svečavo. Prosilci za to službo, ki se za zdaj odda le provizorično, morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter imajo dokazati, da so v kirurgiji izvežbani. S kritnim listom, z diplomo o doktorata, z izpričevali o dozdanjem zdravniškem poslovanja in specijalni strokovni usposobljenosti ter z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanja opremljene prošnje je predložiti do 20. septembra t. I. podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski v tjubljani, dne 20. septembra 1907. 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12-113 Podrniniea v SPUSTU. Stritarjeve nlioo it S. Podrniniea v CELOVCU. priporoča promese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra I sprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter jih obrestuje po K 7-—. Glavni dobitek K 180*000. = ===== od dne vloge do dne dviga po 41 a° 0. ===== Bentni davek plota banko Hentnl davek plota banko Delniška družba Združenih piVOVdren Žalec in Laški trg - pi>lpopo«a\ — ===== Špoelalltetm =—— izborno pivo. črno pivo Julvator". 025" Zalog« v Spodnji Sliki. — Tolofon štev. 187. TSJ ""-« UW ntUjatra — mm spisu— ustsiiaHi i—p. K. Krtllalh -—r—Ti mm", Usll—a. (ttar. tslslaas sa.) ~lsl 7 999 42 7 6288 SVETOVNOSLAVNI j«8 61 FERNET-BRANCa tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU! Nautrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Kinematograf „Cdbon V «sr»ecio in soboto rk« _ "V^Jt pnzvldl im len« Dunajska cesta nasproti kavarne »Evropa4 9348 Korbolinej Auenonus . ► i? M za stavbe in kiparje kakor tndi za vsako drugo obrt, Hauec (Gyps) use olja in mazilo zo stroje ume kakor tndi priznano najboljše olje proti prahu priporočam po tvorniSkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana tovarna ol]natlh barv, firneza, laka In klela, sisi 29 3 51 *TCaTCZSXZ JKt^O^OK ■^■*W*0*0*k: J*0*n**C*n ■*0*2*0*0*n: J'O'O'O'O'O^Cli '•' 'Yan 'ax S'n Dunajska cesta št.|17 priporočata svoj bogatoTzalogo i voznih koles. Šivalni stroji ■eam rodbino In obrt Brezplačni kuril za vezenje v hliL Pisalni stroji ,ADLER\ i g) 2 ■8 k Poslano! Slav. obČinstvn, staršem, šolski mladini ter uradom dajem na znanje, da sem primoran zaradi pomanjkanja prostora in svetlobe svojo trgovino na Mestnem trgu Št. II moderno prezidati in ker moram svoje sedanje prostore v najkrajšem Času izprazniti, dovoljujem od danes naprej vsakemu kupcu, ki si hoče prav cen6 blago nabaviti in sicer na vse papirnate izdelke, pisalne in risalne potrebščine ter vsake vrste galanterijsko in norim-berško blago sploh vse, kar je sedaj v zalogi, 10 do 15°|o popusta od računa izvzemši šolske knjige in zvezke. P. n. trgovce na deželi opozarjam na ugodno priliko. Upam, ker je to redka prilika, da me bode si. občinstvo mnogo posečalo v svojo lastno korist in se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem sms—16 FR. IGLIC trgovina s papirjem in galanterijo« m S m* s T 2 m S r 2 gospodični se sprejmeta do brano in stanovanje t Oradliću it 7, L levo. 330*- s Zlata avattnfa Beroiln, Pariz, Rim itd. 3C04-8 s Izdeluje: O. Seydl Stritarjevi ulica 7. Samo pristna goriška in različna vina se točijo najceneje V 203—40 Goriškem vinotočti I_i3"u."bl3ara.a Stari trg 13. -2 o. a > rt E a. o o •a ■i le 2. •T S" T3 ?r itd*" i D O S" s a o solnžnifce ii dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR Prod ikoHfo 10, Stari trg 4, Prešernove ulice 4. 40 Pred nakupom si oglejte velikansko 40 sukneno zalogo <§> R. Miklauca v LJubljani, Špltalske a» ulloe itev. 5. Oatank I Podpisani se usojam javiti vele ceu j enemu občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem si nabavil nov voz za prevažanje pohištva. ter se priporočam za selitve ter vse droge volnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo premoga in drve Z velespoštovanjein JVtartin Campert 8460—11 LJubljana, Kolodvorske ulice it 3L Ce«. kr. avstrijske 1ffy državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. OdHod li Llabllane Ini, ieLi 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah In praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7'07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočcje. o-oo prodpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. MM popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. a.*© popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7"io z veder. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 73S"zve6er. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. iO-4-O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorioa drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, Trbiž. Dohod v LJubljano lui. ioL: a.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8* 40 zvedo r. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel Trbiža Straže- Trbiža, Trsta 1150 ponoći. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 8-a8 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8- 3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, [Rudolfovega. ii-io predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Toplic, Rudolfovega, Kočevja. «•36 popoldne. Osebni vlak iz Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel. drž. žel. 6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor: 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO'BO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod ▼ LJubljano dri. kolodvor: e-*6 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v£srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Ravnateljstvo srbskih državnih železnic potrebuje za službo obdržavaDJa proge: 1. ) pet višjih nadzornikov, ki imajo dolgoletno prakso pri obdržavanjn proge; 2. ) enega izkušenega nadzornika predora (tunela.) Prosilci naj se najdalje do L (14.) novembra t. I. obračajo s svojimi ponudbami na podpisano ravnateljstvo in naj navedejo: starost, Šolsko izobrazbo, dosedanjo prakso in pogoje pod katerimi bi sprejeli služoo. Ob nastopu službe morajo prosilci predložiti izvirna izpričevala o dovršenih šolah in dosedanjem poslovanju. Prednost imajo oni, ki govore srbsko hrvaški, slovaški ali katerikoli drugi slovanski jezik. V Belgradu, 25. septembra 1907 3290—2 Ravnateljstvo srbskih državnih železnic. FELIX TOMAN : stavbni in umetni kamnoseški mojster Cjubljana, Resljeva cesta štev. 30 nasproti skladišč južne železnice priporoča svojo 3165-3 največjo zalogo vsakovrstnih nagrobnih spomenikov piramid in obeliskov ii črnega švedskega granita, sijenlta in labradorfa. Nagrobni krili is belega kararskega, krastalskega In kraškega ooooo marmorja, o o o o o Naprava in prestavljanje kompletnih rakov in monumentov ne nevo pokopališče. Solidni proizvod z najcenejšimi pogoji. Nami In proračuni brezplačno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustošiemšek. Lastnina in tisk aNarodne tiskarno11.