» torek, fetrt.k inial.oto irkaja in felja * Muri-uru bret p. -i lj in j» na Jam ii ».e I«10 » faiWM j« na atolnem trtfU(I>om-I-1 >t ■) Me. it. 17». Oznanila: Za neradno dreetopnj rrstn ar) plačuje ■ kr.de se natisne lkrat I kr. N >• tiska Škrat 4 kr. fe aa tiska Škrat, »e^e pismenke se plačujejo po prostor«. Za raak tieek ja plaćat-kolek (»tempelj) tl 30 k. Rokopisi se ne rraiajo, dopisi naj he MagoToliao frankujejo. Št. 111. V Mariboru 81. septembra 1869. Tečaj II. S lovenski narod ima zapisati britko, nenadomestljivo izgubo, ki ga je zadela. Umrl je mož, ki je z gorečo ljubeznijo do svoje slovenske" domovine, s pridnostjo delavne čebele neutrudno delal leta in leta za izobraženje in duševen napredek tu >, nega naroda, čigar pravi in zvesti sin je bil do svojega zadnjega zdihljaja! Umrl je Anton Janežič, profesor na 0. k. realki v Celovcu, tajnik družbe sv. Mohorja itd, po dolgem trpljenji 18. septembra 1869 v Celovcu, v 41. letu svoje starosti. Janežič ima za razvoj našega narodnega jezika in nase literature in za narodno omiko zasluge, ktere ga bodo hvaležnim Slovencem vselej v najcastnejein spominu ohranile. Slava njegovemu imenu! Spet ena beseda, kam pes taco moli Ta gospod Kaiserfeld, ta mož Blagotinšek, ki se jo svojega pravega imena in svojega slovanskega roda sramoval, ter so materi Germaniji ponudil v službo zoper lastno kri, ta človek, znan zarad svinčenih podplatov , ki ga teže, da ne vlečo Avstrijo Prusiji pod nogo, znan zarad lanskega kravjega govora: je letos zopet v Radgono šel govorit. Kakor da bi avstrijiski Nemci, njim na čelu adoptirani sin nemški, Blagotinšek, imeli žo vse Slovano pod peto, napovedal nam je boj na življenje in smrt, boj — pred ktoritn bo Kaiserfeld prvi svojo kožo umcknil, ako so unaine. „Kaj zamore ustavoljubna stranka s svojo edinostjo to je pokazala, ko je nesrečno grešeča politika predrznih so roko na ustavo položiti". Tako podrobi velikan Kaiserfeld Belkredija in si gotovo domišlja, da je on bil tisti Golijat. V istini pa je slabega Belkredija vendar le premagala nemška kame-rila, Prusi 1. 1866., Magjari in Belkredi s svojo neodločnostjo in slabostjo bani. Kaj zmore ustavoljubna stranka to bi so hitro pokazalo in se še bo, ako jej vzame kdo policajstvo in in birokratizoin od strani. „ Ustavo iz rok dati, bi se reklo vse iz rok dati, kar smo dobiti v 20 letnem duševnem boji, ustavo iz rok dati, bi se reklo Nemcem tisto vzeti, kar jih edini, . . . kar jim pomaga nalogo izvršiti, ktera jim je v toj državi dana". Ktera je ta naloga? Nemci jej dajo lepše ime, stvar pa je ena in ista in se imenuje: gospodarstvo Nemcev nad druzimi narodi, To daljo Kaiserteld sam potrjuje rekoč: „0 ustavi govoriti , in vendar sanjariti o pogodbi z nasprotniki ustave in z njihovim stališčem, je sama slabotna brezmiselnost, če hujšo ni. Za nasprotnike imamo lo eno besedo in ta se glasi: „ustava," in le eno metodo, edinost, vstrajnost in ne-preraekljivo izpeljavanje ... Ker i m a mo o h 1 a s t, nas nič ne moti in nič ne zadržuje , da delamo." To je jasno govorjeno. Ti gospodje imajo voljo, vse v svojo nemško Prokrustovo posteljo stlačiti. Ako z lepo no gre, pa polomimo kosti, saj imamo oblast v rocil Res, da imajo oblast v roci Ali vprašaj je. ali je pač ta oblast močna dovolj, da bo vse slovanstvo, ki želi popravljeno ustavo, stlačilo v znano in mnogoimenovane „okvire" ustave. Pač imajo vso vladno mašinerijo v roci , mašinerijo, ki jo iz šolo absolutizma in je res še zdatna sila. Res, da lehko slovanski opoziciji jozovo grade. Ali za temi jezovi so bode po naravnih zakonih voda nezadovoljnosti le tem više in tem močneje nabrala in naposled z lastno močjo neustavljivo prodrla in mogoče jeda takaumetno in nalašč ustvarjena in provocirana povodenj pobere seboj no samo jezove, tomuč tudi njih graditelje v pogubo. Ako Slovanje zahtevamo ravnopravnost, ako mi zahtevamo administrativno zedinjenje, mogočost za razvoj iu ohranitev naše narodnosti itd. — odgovarjali nam bodo vladni možje nemški s novo čarobno besedo: „ustava" Kdo se ne spominja scene iz Gbtke-jevcga Gota, Berlihing-skega, ki s svojim detetom govori in mu ta na vse vprašanja blabra naučeno: „.laxthausen ist etc." Fraze in besedo niso še nikoli nobene opozicijo zatrle in uničilo, tudi če so „oblast" imelo na svoji strani, ako je mela ta opozicija zdravo in iasu primerno idejo na zastavi zapisano. Nemci, posebno taki kakor Kaiserfeld, lehko igrajo do zadnjega, ker lehko odro „svinčene podplate" in po pruski policiji kličejo. Mi želimo Avstrijo ohraniti. Podalo se pa slovanstvo ne bo. In ko bi mogočo bilo, da bi Kaiserfeldova stranka s poniočki, kterih še no poznamo, opozicijo zoper zdanjo stanjo zlomila, potem še zmirom Slovanje nismo izgubljeni. Potlej bi v obupanji morali pod svoje noge pogledati, če so ni tudi pri njih kaj svinčenih podplatov naredilo. Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (Tretja seja 17. s ep t.) Prebere in potrdi se zapisnik poslednjo seje. Prvosednik naznani več predlogov med tomi tudi vabilo, s kterim vabi dramatično društvo slavni deželni zbor k besedi, ktero napravi njemu na čast v nedeljo 19. t. m. v čitalnici. Potem naznani prvosednik, da so se posamezni odseki ustanovili , ter si volili prvosednike, namestnike in zapisnikarje. Na dnevnem redu stoječa dva vladina predloga in deželnega odbora sporočila iz-roče se dotičnim odsekom v pretres in nasvetovanje. Občini Studenec v Krškem se dovoli 70 pero. in 65 pere. priklada na vso direktne davke za zidanje šole in druge občinsko potrebo za leta 1869 in 1870. Pri predlogu deželnega odbora o gozdnarjih za vojvodino kranjsko, ki nasvotuje: 1. Obravnava o nadzornih gozdarjih se za zdaj opusti; '2. c. kr. deželna vlada so naprosi, da presiluo dolgo zavlečena ser-vitutna razveza naj se brž ko brž dožene in 3. gozdna postava, oklicana po cesarskem patentu od 8, decembra 1852. in vpeljana 1. januarja 1853. naj so po potrebah vojvodine kmalu predrugači in v tej postavi skrbi za tako nadzorstvo gozdov, 0 da se ne žali pravica lastninska ; poprime Dr. To man za besedo in nasvotuje, naj so ta predlog zarad velike važnosti izroči gospodarskemu odseku v pretres. On jo nekoliko druzega mnenja, kakor deželni odbor in ni zoper vpeljavo nadzornih gozdnarjev, ker lastninska pravica posameznega so mora dostikrat vklanjati splošni koristi, zatorej jo posebno zoper konec .'t. odstavka. Vladno nadzorstvo čoz gozde bi no bilo smelo nehati popolnoma. Kaj je pomagala gozdna postava, ko pa ni bilo organov, ki bi bili pazili na to, da so tudi izvršuje. Lastniki so gospodarili z gozdom, kakor jim je bilo ljubo. Sam minister poljedelstva grof Potočki je za državno nadzorstvo, lo hoče zaslišati o tej zadevi šc glas do-želuih zborov. Stvar šo ni dokončno dognana, tedaj naj se izroči gospodarskemu odseku. Dr. Bleiwcis, kot sporočevalec deželnega odbora misli, da smo v imenu odbora pritrditi nasvetu g. Dr. Tomana, ker stvar jo važna in žele' je, da so reši po najbolji moči. O žalenji lastninskih pravic pa si jo etavn odbor tisti čas pred oči, ko bo že popolnoma nehala servitutua zaveza in tedaj bodo razmero vse druge. Pri glasovanji sprejme so predlog Dr. Tomana. Predlog deželnega odbora, da se vdinja šo en služabnik na ljublanski realki t letno plačo 302 gold. so potrdi brez ugovora in potem seja konča. Deželni /bor itn) o rak I V 5. ceji 18. sept. jo poslance Schlotlor svoj nasvet M*»r«n direktnili volitev v državni zbor zagovarjal. On meni, da so so rasi od lani, ko je bil v de/, zboru ta predlog zavržen, zelo spremenili, ker je zabtevanje, da se naravnost voli, ne iz de/, zbora , postalo 9pb>Mieje. „Vse našo politično živ ljenje je tako, da se nekako slabo počutimo; pri nas vlada nezaupanje, dvom in nezadovoljnost1-. Govornik kaže, kak razloček jo v ('islajtaniji in na Oger-skem. Tudi ako bi direktna volitve skazale tfl nevarno (komuV nemškemu gospostvu V), kakor jih mnogo trdi da bodo, dobički prevagujeju to nevarnost. Nevarnosti se pa dajo brez direktnih volitev odriniti v daljavo, pa ne odpraviti. — Schlofferjev nasvet je bil izročen ustavnomu odseku. — Več predlogov so je izročilo dotičnim odsekom, Vso te predloge bomo omenjali, kader razpravljenjo o njih pride. !) o p i s i. Iz Ljubljane 18. sept. [Izv. dop.| Deželno (nemiko) gledišče se jo odprlo ]C. t. m. ; ako jo bilo žo prvi in drugi pot tako slabo obiskano, kaj še lo poznejo! Direktor temu zavodu je lotos apotekar AJever. Čo bi so bratila apoteka s slovenskim glediščem, kaj vsega bi ne vedel pisati _Tgbl." 0 naših kontrastih. Rekrutbe so ne na Kranjskem do malega dognale. I'o deželi so se pisali vabilni listi v nekterih krajih sloveuski, večidel pa šo vedno nemški. Ljubljanski magistrat je pisal izključljivo in samo nemške, in ravno za to je letos toliko ubožnikov, da jih ni bilo le nobeno leto toliko ; prvi dan rekrutbe je morala komisija skloniti žo ob 12 uri, ker so ni hotel iti nihče predstavljat. Trdili so fantje, da ne vedo , kaj stoji prav za prav zapisano na listeku. Tako, torej tudi pri tacih priložnostih je našemu magistratu trošenje nemške kulture prva skrb? Torej Slovencu so še tačas ne uraduje v njegovem jeziku, kader ima krvavi davek dajati! Kje je ravnoprnnost, kje so tiste vseobčne pravice, ki nam jihdaje ta vaša decemberska ustava? Iz Ljubljane 19, sept. [Izv.dop.] Dr. Klun ima jako neprijetno stanje. On lehko vidi, da pravihspoštovateljev nima niti na eni niti na drugi strani. Ko je bil 9Q naroden in so jo javno spoznal kot federalista in narodnjaka (jaz abstrabiram od klerikalstva), ko je bil kandidat narodne stranko, izdali so bili nnmškutarji pamflet, v kterera je bil Klun strašno za-sramovnn, tako, da sem si jaz že tačas mislil, ako ne toži izdateljev pamileta, no bi ga naša stranka smela voliti. Vendar tožil nomškutarjev ni, prosil je narodne može in volili so gn, ker so menda mislili, njegovo znanje in njegov talent fktero oboje mu ne odrekamo) bode deželi koristilo. Zdaj ja pa prijatelj narodnih nasprotnikov. nasprotnik narodnega programa in slovenstva. Dež. zbor ga ignorira z vso pravico, ker so mu volilci nezaupnico dali. To je zbolo njega in še bolj njegovega nekdanjega hudega nasprotnika De/mana. Torej ga v „Tagbl." zagovarja in se jezi, ka ni v odbore voljen. Z neslišano nesramotnostjo se tu zopet govori o „rokovičarji Koraku", ne o večini trgovinske zbornice. „T." ugiblje, ali to znnomarjonje velja ho fra t u Klunu, ali liberalnemu Klunu, ali ima dež. zbor tako obilico moči. Jaz bi djal da ne eno no drugo ne tretje : temuč to pravično zanemarjenje velja od narod ne stvari odpalemu, zaupanje slovenskih volilcev ne voč iniajočemu Klunu. . Ni dovolj, da ima mož talent in znanje. Kar ga spoštovanja vred nega stori je karakter. Ravno hrezznačajni politikarji so narodom in ljudstvom neizmerno škode storili, ako so imeli zraven nedoslednosti in neznačajnosti talent in glavo. Ravno taki ljudje so si zaslužili sovraštvo narodov in ljudstev. Da, Klun ni »liberalen" temuč nemi-roden Le po pravem imenu naj se kliče. — Cujom — pa avtentično še ne vem — da tudi g. poslanec Lipold no bode v vseh rečeh ene misli z večino. A vsel so je na levico k narodni stranki. In čo bodo glasoval lo v unrodniu vprašanjih za slovenstvo , zaslužil si bodo hvaležnost našo vseskozi Liberalnih Slovencev— pa Slovenci morajo biti — nas ni nikakor strah, ako imajo tak značaj kakor so jo meni g. Lipold popisaval. Da, Slovenci, premislimo zakaj imamo toliko odpadoncev od naše narodne stvari? Zakaj toliko sinov slovensko matere, slovanske krvi, noče biti z nami, temuč divja a tujci zoper lastno Uri in lastno domovino? V zgodovino pogledimo. Kakošni so bili Grki, kako i/obražoni, kako veliki! P« so propali. Zakaj? Zato, ker so imeli Temistokle. Vsak Grk, kteromu ni le nekaj dopadlo v domovini, je tekel k sovražniku. Tam je delal zoper domovino. Temistokles, Dežraan, Klun! — Pa da jo to mogočo, krivi so nekoliko nekteri nestrpljivci v naši stranki. Za Roga! Dokler ne bode pri nas ena misel prodrla, namreč ta, da nam je obstanek naše slovensko domovino pod vsako ceno prva stvar, dokler so ne bomo Cehom enako naučili, da so mora narodna reč od vseh druzih ločiti, da jo narodnost naša nasproti ger-manstvu in italijnnstvu v neizmerno veči nevarnosti ko vsi drugi interesi, tako dolgo ne bomo narodno tako utrdili se, kakor nam je treba. In v tej zadevi se greši na dveh straneh. Nekteri naših ljudi govore : svoboda je prva, druga jo narodnost, obe sti nam sveti. Istina, da je svoboda prva. Ali v svobodi mora že dogotovljeno, samo ob sebi razumno biti, da ostanemo kar smo rojeni Slovenci, in Slovani, in se le kot taki razvijamo, ker se Narodopisne slike iz življenja našega naroda. Božja stvar, V. Ž e n i te V. žlahten dar .le zakoii9k par. Narod. Svot se jo žo mnogo ubijal z vprašanjem: kaj je človek? Razni ljudjo so na to vprašanje razno odgovarjali. Poet, dozvoljo imajoči vso dru gače videti, vso drugače misliti in govoriti kakor navaden svet, pravi da je človek krona, s ktero je sam večni Rog našo zemljo okoronil. — Praktičen ekonom pravi: človek je lastnik, jo gospodar in vladalec zemlje in vsega kar po njej grede in leze. Sveta biblija pripoveduje, da jo Rog človeka sicer iz ilovača, pa po svoji sliki in priliki ustvaril. — Darvin pa dokazuje, da naša očaka nista bila Adam in Kva v paradiži, nego Urangutani in Šiinpanze v prašumah afrikanskih, in da jo lo po umetni odreji trajajoči tisoč in tisočletja iz opico denašnji človek to postal kar je. Vsa druga stvorenja so le šibre, ki so pri izklesanji dennšnjo človeško podobe odpadale. Poglejte v kak zoo-logičen kabinet, poleg opičnega ohrodja stoji človeški kostenjak. Na nagli pogled so ne razločujeta mnogo drug od drugega. Mene, prvikrat to videv-šega, je po celem životu groza .spreletela. Tukaj nadpis: simia, in tik poleg nadpis: homo sapiens! Zakaj so raje nu napiše: hote histoire, kontrast ne bi bil tak grd, kakor jo sicer. -— Asceti auahoreti pravijo, da je človuk živo truplo namenjeno v slasten zagrizek črvom in drugemu gnjusu, in ker tej golazni ne privoščijo mastne pečenke, zato se žive ubijajo, trpinčijo in postijo, da nas Bog varuj tega. — Moderna filozofija pravi, da jo človek kombinacija, v kteri sta dva sveta, telesen namreč in nadtelesen v eno bitje zvezana. To je prav za prav ono isto , kar so že pred več kot četiri tisoč leti staro indijski modrijani iztuhtali, to namreč, daje človek torišče, na kte-rem se dva načela, dobro in hudobno, bojujeta in med seboj skušata, kdo bo koga prevladal in pod sebe djal. Ta boj se baje še danes ni odločil. Iz teh in šc več drugih definicij, ki jih ne morem vseh tukaj našteti, se vidi, da človek še denes ne ve pravega odgovora na vprašanje: kaj je? — Pa naj si že bo človek, kar si hoče, za mene pod naslovom „ženitov" pišočega, jo rae-rodajen Sokratos, rekši: človek ni nič drugega nego oskubljen kokot. In zares, v ženitvanjskih okolnostib človek ni nobeni stvari na svetu tako podoben, nego kokotu ali petelinu. Drugo vprašanje je: zakaj je človek na svotu? — Co je na prvo vprašanje: kaj je človek? — težko odgovoriti, jo na to drugo vprašanje še veliko težje. Pravega namena, ki ga stvarnik s človekom doseči hoče, tega mu stvarnik ni razodel, sam ga pa tudi šo ni iztuhtal. Morebiti jo bolje, ka človek za svoj namen ne ve, morebiti ga nevedoč preje doseže, nego ga bi dosegel, če bi vedol zanj. Clovok samo toliko ve, da mora prvič samega suhe vzdržati kakor najdalje more, in drugič, da mora po plemenu iti in svoj rod naprej ploditi. To obojno nalogo jo človek do denes voljno vrševal, še nikoli ni v teh dveh dolžnostih stvarniku pokorščine odpovedal. Da , celo spuntnl bi se. kakor se je že večkrat zgodilo, čo bi mu kdo vršavanje teh dveh dolžnosti braniti hotel. Pustimo prvo dolžnost vzdrževanjo samega sebe v stran. V spisu „socialno vprašanje", sem govoril o njej. Za izvrševanje druge dolžnosti storil sije človek poseben zakon, ki najde v ženitbi svoj izraz. Vsakterega človoka sveta dolžnost je, da se oženi. Kaj je zenitov? — Stvarnik je vso prirodo na dvojo razklal: na možko in na žensko. Ta razkol v prirodi gre skoz in skoz. Vsakemu teb dveh polutkov ali spolov jo pa vsadil željo v srce, gonečo ga na to, da bi se rad spet v eno celoto zedinil s svojo od njega oddeljeno polovico. Ali je to razkolništvo v prirodi že od vsega začetka tako bilo, kakoršno je dones, ali sta pa morebiti obojna spola kdaj zedinjona bila, kakor sta še baje denes v polžih, tO nam naj gospoda Darvinjanci povedo. Želja in nagon po zedi-njenji v ono celoto je v obeh dveh polutkih enaka, in sicer tako silna, dn drug k drugemu kar hropeta in koprneta. Akt zedinjenja teh dveh polutkov se imenuje ženitev. Zenitov je tedaj velevažon čin prirode, ž njo on;i opet to prijazno zveze, kar je poprej razklala bila. V sv. evnngelji se bere: „mož zapusti očeta in mater, se pridruži ženi in ta dva postaneta eno telo." Zelja po zedinjenji nngihlje možkega k ženski, in žensko k možkemu; in tn želja, to nagibanje, to nagnenje po zedinjenji so imenuje spolna ljubezen. Kdor se spolni ljubezni odrekuje, ta dela „striko" naproti osnovnim zakonom prirode. Vsa priroda se ženi. Poglejmo v živalstvo. Vsako pleme ima v loti neki čas, ki je za-njo to, kar je za nas predpust. Konji orlijo, jeleni se rukajo, ribe drstijo, bren-teljni in obadi rajajo in okoli svinjakov svoje pirno plese plešejo. S kakšno slovesnostjo se vzdigne deviška matica iz ulnjaka v zrak, kedar svoj pir pi-ruje. Obdana in spremljana je od tisočev medenoustnih snubakov, ki se jej vsi klanjajo, dobrikajo, prilizujejo, sladkajo, muzajo, milijo in na vsakojakc načine prikupujejo. Visoko se vzdignejo ti svntje z nevesto v Bredi v zrak. Škrjančki žvrgolijo okoli njih. Kaj se pa tam gori v zraku godi, kdo je to že videl I ? Poglejmo v rastlinstvo. Ktera naših nevestic so more primeriti in prispodobiti cvetoči liliji na polji, kar se krasote lic, sladkosti ust, nedolžnosti srca in lepoto žeuitvanjske obleke tiče. V sredi cvetne krone bleskajore se biserov jutranjo roso leži nevestica na visoki postljici, okrog nje pa stojo mnogobrojni snuboki vsak z gizdavo perjanico za klobukom. Zdaj začno svatje prihajati en za drugim. Prvi prifrči banderjaš metulj s pisanim ban* derom v roki, za njim pridete ta čebelica 8 starešino čmrlcem, obadva koštata od medu in mane, kterih so vse čašice polne,pa si tudi vsaki nekaj na dom seboj vzemetn, kakor je že stara navada. Za njima pripleza boter mravljinec, ali je pozvan ali pa ne. Komarji godejo vsak na svojem dolgem klarinetu, spodej v mahu sedi kraj svojo luknjico trbušen čurimuri, ter čniorno na bajs dela; okrog in okrog so se pa skokonogo kobilico v kolobar »prijele pa plešejo s svojimi dolgimi cepeligami kakor plosačico na baletu. Poglejmo šo v rudninstvo. Tu je vendar vso mrtvo! bo morebiti kdo djal. Co žo živali in rastline svatbo imajo; rude, zemlja, kamenje, kovnine, voda, zrak to so vendar mrtve nečutljivo tvarinel Pa nak, tudi med njimi ,'8 sovražtvo in ljubezen, tudi med njimi so snubi in svatuje, tudi med njimi se zakonske zvezo delajo. Časih se to zvezo tako na skrivnem snujejo, časih je pa treba za nje toliko časa. da vso to očesu navadnega človeka skrivnost ostane. Lo kemikar ima na svojem ognjišču tiste priproge, s pomočjo kterib tisto zagrinjalo odgrne, skteiim 90 to zakonske zveze zazodete. Kemikar edini knf, narod drugače ne moremo. Po tem tacem se pravilneje lehko reče: svoboda je sredstvo, obstanek namen. — Drugi pa no trpe. nko se poka/nje stranka, tudi (in še bolj) narodna, ki pa ima v nekterih nenarodni!) zadevah drugo misel. Tam bi bilo treba priporočati: bodite najprvo Slovenci, najprvo narodnjaki, kajti prej ste na svet prišli kot Slovenci, nego kakor udje tega ali onega stami, tega ali onega prepričanja in mišljenja. — In, tega sem vsaj jaz. preverjen, da kader pridemo tako daleč'-, potem no bomo toliko odpadnikov imeli. To so ve, da na Klana in enako no mislim. Ali po mestih, posebno po Ljubljani, jih je mnogo, ki od naše narodne stranke odpadajo, ker je — žalibog! — ne ločijo od absolutistične, temnjačne, natražnjačno, fevdalne — in kar jih je izobražena Evropa več zavrgla. Vse za domovino! Iz Dunaja 19. sept. |Izv. dop.] Da bi svoji stranki odvrnilo oči od vihte opozicije, ki se grozeče zbira nad glavami oislajtanstva, vrglo jo niinisterstvo Giskrovo svojim zvestim deželnim zborom nov predmet, kterega bodo obdelovali, da še za nekaj časa spregledajo nevarnosti, ktere prote ( dennšnji sistemi in jo prej ali slej morajo prenarediti, ta predmet so direktne volitve. Vsi tukajšnji časopisi so so vrgli na kost, ki jim jo je dr. Giskra vrgel in jo premečejo, ogledujejo in obirajo. Nekteri so koj ugriznili , dragi bi radi, pa vidijo da ni dosti na nji, da se no da prebaviti. Naštevajo deželne zbore, kteri bodo prevzeli ta vladen nasvet, pa — žalibog zanje! -morajo našteti tudi deželnih zborov, kjer se ideja, državni /.bor na kvar deželnim zborom okrepčati, no bo prijela, temuč hude nasprotnike imela, ali pa kjer so poslanci kot samo cn del deželnih zastopstev (Češko Moravsko) ne bodo upali take prevažno ustavne preniembe na vrat na nos priporočiti. Oreh je trd, radi bi ga štrli, ali no gre. Zares, ubogi državni zbor! Čehi ga ne marajo, Poljaki pridejo lo s pogojem vanj , nam Slovencem ni na srcu zrastol, in naposled bi šo Nemci nuli imeli drugačno osnovanoga, ta jim že preseda. Kaj bo iz tega. Toliko važnih v avstrijsko življenje sc/.n-jočih vprašanj imamo nerešenih, pa se tu stavi še drugo, novo na dnevni red. — „N. fr. Pr." obide vse deželne zbore priporočevaje sklop direktnih volitev. Do Slovencev prišedši pravi: „Kakšen dobiček imajo Slovenci, neposrednim volitvam ustavljati se, ni razvideti, ker na vsak način tudi potem pošljejo s»'oje narodno zastopuike v državni /bor. Saj zgodovinsko-politično iudivi-dnalnosti Kranjske nočejo zastopati, ker se njih prizadevanje, no kakor pri Čehih na zgodovinsko pravico, ali kakor pri Poljakih na ohranjanje staro zgodovinsko dežele v neki samostalnosti, temuč na osnovo Slovenije obrača'," Verujmo jim , da ne sprovidijo, zakaj je kranjski zbor neposredne volitve odbil , in zakaj so na štajerskem naši poslanci glasovali proti. Sprevideli bi lehko, če pomislijo, da se mi kljub temu, da bi v državnem zboru po direktnih volihv.it utegnili nekoliko ver poslancev imeti (posebno če se naravnost, i:: ljudstva voli, ne po intcresahi, nočemo dati za orodje namenom one stranke, ki to nasvetuje. Kakšne namene pa ima j Jasno izgovarja to sami. Ona hoče deželno zbore, kterib se tolikanj boji, ob vso veljavo in važnost spraviti. Deželni zbori (budistične centraliste preveč spomiujajo na sovraženi federalizem. V deželnih /borih so <«• do/da) še glasno javile pritožbe slovanski ga prebivalstva . ne/, ktere jo m mški rajhsrat za ničiji vo na dnevni red prestopal (vide Rasnerjev odgovor Sveten). In ker je tako, ne bodo nikoli vsi deželni zbori svoje H ustavi zagotovljene pravico sami od sebe dali. Vzeti jim jo pa uiti državni /bor sam niti večina druzih zborov no more. Da to ustavno pravico imajo, to priznajo vsi interpretatorji ustave. Kdina „N. Fr. Pr.", ktori je ta piaviea najbolj neprijetna, je pred nekoliko časom neke besede grizla in s šepavo sofistiko odrekla to pravico, tor iz pravico hotela narediti le dolžnost deželnih zborov pošiljati v deržavni /bor. Ker pravico imajo, ker so je vsi no bodo odrekli, mogla bi so jim le po oktroi-rati)i vzeti, po nepostavni poti. To pa bi bil udarec po ustavi (staatsstrcich), kterega so ravno Nemci tako grozno boje. Ake- ga tu odobravajo, dobro, potem morajo dosledni biti in ne kričati nad Čehe. ktori koto da se ustava podere in na podlagi oktoberskega diploma druga . vsem Herodom pravična zida; po tem ne smejo kričati na nas Slovence, kteri tudi staatsstrcich želimo, da nam da našo prirojeno pravo, da nam naše »megleno prihodnje kraljestvo" iz moglo, in V pravo istinito sedanjost postavi. Politični razgled. Na Č os k e m se nagibljojo oudotni neinškularji in Nemci tem bolj, čom bliže je čas volitev. Izdali so tudi svoj volilni manifest, ki se gibljo v navadnih frazah o svobodi in ustavi in hoče manifest čeških voditeljev ometati. — Ravno tako so izdali brošuro v češkem jeziku, ki narodu dobičke našteva koliko jih je prinesla ustava vsem narodom. \ g al is k eni deželnem zboru jo Smolka svoj predlog ponovil, ne pošiljati poslancev v državni zbor. — Razgovor o toni važnem vprašanji bodo prišol kmalu na vrsto, in bodo za nas tolikanj važneji, ker jo jasno, da je ravnanje slov. državnih poslancev zelo od tega odvisno , ali Poljakov ni v državnem zboru. Vodja c. k. nanitnije je dobil od ministerstva povelje naj izreče v imenu vlada, da se ustava sme lo ustavno promeniti, da (ako bodo Poljaki o svoji resoluciji zopet govorili) vlada no more vprek državnega /bora z deželnim zborom o tacih državnopravnih vprašanjih v dogovor vidi v srca in ledvico rudnin. Neka rudninska telesa nimajo drugo k drugemu celo nobenega nagnenja. Vtikaj taka dva telesa vkup. nikdar sc ne bodeta prijazno sprijela, nikdar v ono telo se zedinila, časih sta drug drugemu celo tako /operna, da so kar odbijata in brcata; nasprotno pa dva taka telesa, ki imata neko notranjo nagnenje in poželenje drugo k drugemu, če nju le blizo vkup deneš, hlastno drugo k drugemu /.letita, se sprimeta, objameta, in časih ko bi trenil, v eno telo zedinita. Glejto kako se n. pr. apno ogreje, kedar s svojo nevesto vodo v dotiko pride! Ravno tako željno jo v sebe srče, kakor mladenič željno na sladkih ustnicah svojo drage, ljubezen pije. Glejto kako silno magnet svojo ljubico objame, kako tesno so ona nauj oklene! — Da, naj impozantnejo so zakonske zveze ravno v rudninstvu in ob/račji. Kedar oblak ženin, in burja nevesta k poroki gresta, imasta čudne svatove s seboj. Burovš jo za devera, nevihta jo vodilja, mrak v črnem plašči je starešina, vetrovi so banderjaši, oni pred svatovi veselo plešejo, ter svatom listje in cvetje v izobilju na pot steljejo. Grom in piš godeta, hudourniki bobnajo, bliski na potu svetijo, ognjeno strele v cerkvi svečo nažignjo, naj vikši bogov Perun pa poroča! — Kemikarii sicer za take prirodne prikazni ne vpotrebljavAJo vsakdanji prosti izraz „ženitcv", ampak imajo svoj znanstveno-terniinologični i/raz ter de, da te prikazni prouzročujeneka ,,prirodna sorodnost" Cvvahlveivvandsehali) Naj jim ho, jaz pa le svojo trdim, da je zenitov, pa si ne dam tega vzeti Celo planete so alkomisti srednjega veka v možke in žensko razločevali, in kedar se je pripetilo, da sta se en možki in en ženski v isti čas v konjunkoiji srečala, se je dejalo, da sta se vzela, da sta v zakon stopila. Naš narod tudi tedenske dano v možkn in ženske loči, ter vsaki vrsti posebne lastnosti in vplive pripisuje. Dožd v Renetkah se je z Adrijo prstenoval vrgši jej z veliko slovesnostjo dragocen prstan v nedrij o. Zadnja nevesta vsakega nas je pa bela smrt. Že pri našem porodu smo ž njo zaroko storili, Kedar nas enkrat ta nevesta objame, potoni je Amen. Naj prvi pridejo v podobi raznih bolezni snuboki, čuk jo za pozovčina, "a mesto s štolo se roki zvežete s črnojagodnim molekoin, mesto v modri plašč so ženin obleče v lesen kamižolec. Črna zemlja je za teto. Nevesta ženina pričaka v globoki črni postljici. Na gostije jc povabljenih na tisoče drobnih belili črvičov. Pa kaj jo zakon V Etimologija pravi, da beseda zakon pomeni toliko kakor pravica, zakletev (jus, juramentnm). Pustimo pa etimologijo rajo na strani, nnzndnje, čo no bi pravo zadeli, bi nas šo kdo po glavi tolkel, pa dejal: butec, kaj se boš ti z etimologijo vkvarjal, ti diletant ti 1 Nekdo sem enkrat bral, al sem lo čul, no spominjam so več prav, da je zakon kobaca al kurnik; kdor je v njem, ta von *) gleda, kdor jo pa m-nej njega, ta pa notri gleda, al z drugimi besedami: kdor je oženjen, ta milo iz zakonskega stana von gleda, ter si želi opet svoboden biti, kajti okusil jo grenko resnico pregovora: kdor jo oženjen, ta jo priklenjen. Kdor i° l>a še samec, ta pa v zakon notri gleda, domišljajo si, da zakonsko skrivno sladkosti nadomestujejo vse drugo zakonsko nepogode. Nekdo v stari Hcladi, ki jo dolgo sam pri sebi misel se fer premetaval, al bi so oženil, nI so ne bi . se je nazadnje, ko so ni mogel na nobeno stran odvažno odločiti, podal k Sokratu, o ktorem jo bil slišal, da jo eden najpametnejših mož, kolikor jih je Helrada odila, pa ga je za sovet prašal. Veste kaj mu je Sokrates odgovoril? Dejal jo: prijatelj! stori kaj god hočeš, žal (i bo. če se oženiš, se l>oš kosal, če pa ostaneš samec — so boš tudi kosal. Ta Sokratov sov. t našim slovenskim deklicam gotovo no bo po godu, pa nič ne de, Sokrates je vendar prokleto pametno odgovoril. Kako pa zna ženska glava naj modrejšega modrijana oplehtati , ter ga v svojo mrežo vloviti, o tem imamo najlepši primer v Sokratu samem. K ljubu vsej svojej modrosti, nagrajsnl je vendar strašno pri izbiranji svojo zakonske polovice, kajti jegova /ona Ksantipn jo bila, kakor nam zgodovina pripoveduje, živa ženska obist. Njeno ime je in bo na veko ostalo psovka za vse hudobne in obistne žene. Pa lahka bi bila, če bi bil vsakter, kogar žena je Ksantipiuo sorte, Sokrates, ali — Ksantip je mnogo, Sokrates jo pa samo eden edini bil. Njegova filozofična koža je bila ncčutljiva, kakor iz volovske, kože podplat, za vso pikanje in grizenje ženino jezituosli. Posnemajto ga, ki imate Ksantipe /a žene1 Za naslov to narodopisne slik" sem vzel izraz ženitcv, dasiravno bi bil mogel / isto pravico tudi napisati možitev: pa ker jo pri tem predmetu ženski spol /a 99 procentov bolj zanimali, mimo inožkega, vzel sem prvi i/raz. Če so je ktera bralk „Slov. Nar." čitajoča IV. narodopisno sliko ..babo" togotila na me pisatelja, hočem jo s tode sliko potolažiti in od škodovati. Bogme to hočem! Zenitov je velevažon čin človeškega /ivljenja; gotovo jo važneji nego porod, ker pri tem je narodi ti BO imajoči človek colo trpivon, pa tudi važneji nego smrt, kajti zenitov odklopa, smrt pa zaklepa življenju vrata. Vsak količkaj važneji čin je človek zaodel v posebne vidljivo oblike, ki jih sploh običaje imenujemo, Ti običaji niso slučajni, ampak so skozi in skozi simbolični, imajoči neki pomen v sebi. Izmed vseli činov človeškega življenja jo ženitovanje tisto, kterega so vsi narodi z naj več običaji zaodeli. Možki si lahko na prav enostalni način vzorne ženo, pa tako enostaliio vzotjo no bi imelo tisto svetost na sebi, ki se sploh zakonski zvezi prišteva. Namen te narodopisno sliko je, ženitvanjsko običaje našega naroda v eni sliki predstaviti. Sestavil bom to sliko iz raznih opisovanj ženitvanjskih običajev, nutisnenih v Novicah, v Glasniku in drugod, vmes bom pa tudi svoje zapiske vpotreboval. Donos se brž ko ne ženitcv nikjer na Slovenskem v svojej celoti več tako no obhaja, kakor jo bodom jaz v sledečem naslikal, pa vendar smem reči, da moja slika ne bo nikakšna fiktivna slika, nego trdim, da so je v starejih časih zenitov pri nas Slovencih gotovo tako obhajala, kakor jo bom jaz opisal, kajti poedine navade, ki so sc v enem kraji opustile in pozabilo, so se v drugem kraji ohranile in šo denes žive. Gradiva, ki bi denes mrtvo bilo, ni v tej sliki, in zato ni fiktivna. Sploh so se pa stari pošteni običaji zelo zanemarjati začeli; mlajši naš svet ne mara več mnogo za nje, celo sramuje se jih. in zasmehuje jih. Stari ljudje, vidovši kako se donos svet ženi, zinajevnjo z glavo, pa de: časih jc to vso lepšo bilo I in prav imajo. (Daljo prib.) *) Mi pišemo sploh ven, nai narod pa govori »ploh vrni. Znknj so ne bi narodne govorice držili? Kuemić piše v« m vOne, Runi pa ikos von. to ravno zdaj odkrito pove, Smolkov nasvet glasovali, ne stopiti. To jasno kaže tudi zmernim Poljakom, da je zdanja vlada za njih tirjatve gluha. Jako dobro pa je , da vlada kajti čo to Polj iko\ ne prisili, da bodo za bodo jih nič Heustovo potovanje po Nemškem vleče oči pruskih novinarjev na-so, ki Bcusta prav sumljivo sledajo. Posebni rad'vedni so zvedeti, kaj je Beust imel opraviti z virtenbcrškirn ministrom Vanihuler-jeni. To se ve, da slutijo kako delovanje proti Pruskemu. Iz Pančove v vojaški granici so poroča, da je občinski zbor enoglasno sklenil, slovesno zoper to zavarovati so, da bi so kos za kosom vojaške granice priklenil k Ogeiskemu. Tako dolgo, dokler se ne snide in ne sklene deželni zbor graničarjev, naj stvari ostanejo, kakor so. Vsa zastopništva v granici se poživljajo naj pristopijo k temu sklepu. Potem se pošljejo v tem zmislu poslanci do cesarja. Romanski knjez no potuje po zapadu samo, da hi si ženo našel, temuč da bi si kraljevsko krono pripravil in Romano osvobodil od Turkov. To pa, in velike bojne priprave v Romaniji, no dopado turko- in judoljubini dunajskim Nemcem. Zatoraj svare kjnezn naj so boji — Rusije. — V Buka-reštu raste vpljiv narodno stranke in sovraštvo do Magjarov. Zdanje miroljubno rainisterstvo jako na slabih nogah stoji, ter se misli, da takoj po knje-ževi vrnitvi pride ZOpet Bratiano na vrb. Kar je Garibaldi za Italijo , Ris-mark za Prusijo, to jo Bratiano za Rontaniju. On jo imel misel, osvoboditi Romane od Turkov že tačas , ko jo knjezu Ivuzo preznnvši postavil pruskega kraljeviča na prestol. — Ako se osvobodi Ronianija, Srbi ne bodo hoteli biti raenj odvisni ter bodo tudi pretrgali tenko nit, ki jih šo na Turke veže Enako Črnogorci i. t. d. Iz Rima se pile v nemško listo , da se velike priprave delajo za prihodnji občni cerkveni zbor. Ograja okrog prostorišča, kjer bo zbor, je že s sodeži, premekljivimi in nepremekljivimi stolmi , mizami, govornišnicami tako napolnjena, da ni več mogoče radovidne gledavce pripuščati. Papež se jako skrbno zanima za vso delo. Zadnjo dni jo bil sam enkrat prišel gledat delavce, jim jo prijazno prigovarjal in jo nadzornikom priporočal naj gledajo da se delo no bo zakasnilo. V šestih tednih bodo že vse s preprogi okinčano. — Kazne stvari. * (G. Cegnar), kteri je zavratno napaden bil, piše v „Jadr. Zarji." Še nesreča ti ni sveta, dragi moj „Cittadinou! Tvoj „salvo e sano" kaže dovolj, da Ti jo žal, da me niso umorili. Obleci tedaj črno obleko i tarnaj, ker mi je mili Bog tako čudno obvaroval živenja veselo luč. Vzrok imaš temu, saj si prav Ti vedno dražil i hujskal razgrete glave zoper mene. Jaz pripi sujem Tebi svojo nesrečo, ali Bog ve sovražim Te ne. Vprašati pa Te moram, kdaj i kdo sem jaz slovensko ljudstvo podpibaval, kakor si trdil Ti uže stokrat, kakor trdiš šo zdaj, ko popisuješ mojo nezgodo? Povedi mi samo en „factuin", ali — in c t um mora biti, no pa izmišljija. Jaz spoštujem i ljubim vso narodo, priznavam njihovo pravice; naj me vzame Bog tisti dan, ko se sklone bratovskazveza mej nj im i! — Jaz sem rojen Slovan, kakor Tvoj — urednik! Iz staro zgodovine sem so učil, kako sveta je lju bozo n do s v o j oga n a r o d a, — to se jo učil tudi Tvoj — urednik. Ali so mi tedaj more očitati, če delam po božjih i človeških zakonih za svoj narod po slabili svojih močeh? Bog me! to je dolžnost vsakega človeka, toraj tudi moja in — Tvoja! Šo hi te rad vprašal, kaj misliš z „d' oltre monti" itd. Ker danes še ni Italijo do planin, Tedaj no morem Tvojih besed drugače razlagati nego da so avis au lecteur. Jako so varaš, če misliš, da nas pokolješ. Če imaš tak blag namen, spominjaj sc ozbiljnih besed: Exo-riaro aliquis nostris ex ossibus ultor. Zdrav, ,,Cittadino"! * (Telegram Co g nar ju) ki ga je iz Ljubljane poslalo 21 slovenskih poslancev iz povoda zavratnega napada se glasi: „Klub večine deželnega zbora kranjskega Vam boritelju slovenske in ob enem avstrijske koristi na obali jadranskega morja izrazuje srčno sočutje zarad tolovajskega napada, nadejajo se, da roka pravico zadene htidodelnike. Bleivveis, kluba predsednik. * (Razpravo pred porotniki) bode imel Jak. Alešovec kot vrednik Brenceljna 23. t. m. On je tirjal kot tožen zarad slovenskega sestavka slovensko obtožno pismo in povabilo. Ali birokrati ljubljanske sodnije so ugenili, da vrednik tudi nemški urno, torej mora na nemško vabilo priti, če ne, bo razprava vršila so brez njega. Torej kdor izmed Slovencev tudi nemško zna, ta se mora podati nemškim uradnikom ? Slovencu ni dovoljeno zahtevati na slovenski zemlji od slug državnih, da se rabi njegov materin jezik, ako je tako srečen, da tudi nemški zna? To je cislajtanska svoboda, to je de 06 n barske ustavo ravnopravnost! * (Darilo tujcem.) Ljubljanski nožar Hofinan, po Kranjskem znan rnož, po političnem značaji leta 1848 fanatičen narodnjak (sablje je delal z geslom : udri nemškutarja) zdaj pa ravno tako fanatičen nasprotnik, sicer pa jako priden naravoslovec jo nabral boje jako lepo zbirko živali iz kranjskih podzemeljskih jam. ter jo podaril muzeji v Line, Njegova jo bila, pravico je imel dati jo, kamor je hotel. Ali malo lepše bi pa morda bilo, ko bi jo bil kot ,.Kranjec" podaril kaceunu domačemu zavodu. * (Češki porotniki) so vrednika Pokrokovega tudi v tretji njegovi pravdi nekrivega spoznali. Vso češko novine govore zdaj tako naravnost o sedanji vladi in sistemi, da pač nam ni mogoče prinašati zrna njih člankov v zadnjem času. „Narodni Listy" pravijo , da ker je sedanja ustava bila od onega avstrijskega naroda oktroirana, moro nova (federativna) ustava le zopet oktroiranji priti in sicer s tem, da se seže na oktoberski diplom nazaj in se narod češki pogedi naravnost s svojim kraljem. *(Iz hrvaškega deželnega zb or o) poroča Zatočnik: Predsednik dež. odbora za inštalacijo javlja mnogobrojno čestitko hrvaškemu narodu k imenovanju abarona*Raucha kotjbana. Tc čestitke so iz mngvarorszaga razun dveh, koje so od glavnih konzulntov bavarske in virtembrske kraljovine. Va-kanovir voli potem, da vis. vlada predlaga proračun za tekoče leto Kraljevič ga prekine rekoč, da jemlje zbor na ugoduo znanje priobčene čestitke. Zivkovič predlaga, da se zapisnik da hitro natisnoti in da se ne izroči t"koj na odseke, kakor hi se po poslovniku moral, temuč da se preda odboru ad hoc, obstoječemu iz 20 članov, na pretresanje in ko ta dovrši svoje delo, se bo videlo, ali so ima odborov elaborat pretresati ali odsekom razdeliti. Sto-janovič še dodaje, naj bodo seje tega odbora javne in pristopne za vsakega člana zbora, kteri predlogsena konci debate o tem tudi sprejme. Zlatarović primetne, naj se ne tiskajo imena penzionistov, koja so v proračunu napisana, da ne dojdojo publikumu na znanje. (Živila ustavna, parlamentarna vlada!) Pri glasovanji o Živkovičcvem predlogu jo dosti konfuzije, k slednjemu je bilo sklenjeno, izbrati odbor za proračun, obstoječ iz 20 udov. Po odobrenji dveh volitov in odpovedanji varaždinskoga zastopnika Perko-ta nastane še bolj zmešana debata o vprašanji posrednega ali neposrednega občevanja z vlado aliinmerito: Kdo bode na interpelacije odgovarjal ? Govorilo jih jo mnogo, naj več Zivkovič; ko ni bilo konca ne kraja, vstane ban Rauch sam in zagotavlja, da je on zboru odgovor dolžen. S tem je bil tudi Stojanovičcv predlog, naj se poslovnik spremeni o tej stvari, sprejet. čita se potem dopis vladin, kojim predlaga ueke skupne zakone, Med tem, ko se ti zakoni berejo , so stali vsi. Suhaj pa so kmalo vsede in nagovarja tudi druge, naj se vsedejo; malo po malo se vsedejo vsi, razun predsednika in bar. Rauha, ktereniu jo k zadnjemu že tudi bilo predolgo stati i še se on vsede. Mislili so, da so dolžni, stoje poslušati magvarske zakone. — * (V h r e ž k e m o k raj i) se je osnovalo sedaj tudi drugo slovensko gospodarsko društvo v Globokem, in upamo dn bode tudi to, kakor št. Le-narsko, krepko napredovalo. Želeti bi bilo da bi se po vseh slovenskih občinah snovala taka društva, ki bi bila v sodnnjih časih, ko se narodnemu delovanji od vseh strani stavijo oviro — edina pribežališča narodne omike. Čo nam vlada in nemškutarji podirajo naša politična društva, naše tabore in narodne veselice, misliti je saj, da no bodo tako nesramni, da bi svoje policijske nosova tudi vtikali v društva , kterib namen je izobraziti se v gospodarstvenih vednostih in širiti me svojimi udi /.nanesti, kterib si dozdaj v preslabih ljudskih šolah niso mogli pridobiti Toraj požurite se narodnjaci, da bodemo tudi iz druzih okrajev poročali o osnovi tako koristnih društev. * (G. E u g e n M e d a n i ć) nam piše iz Trsta, ka ni res, da bi bil on tako srumotno govoril od Ccgnarji: „Ja neznam ništa o svemu tomu; niti nepoznani g. C....., koga ja štujem in proti komu neimam razloga tako neuljudno so izraziti." * (Štipendija za oficirje) jo po nasvetu nadvojvoda Albrehta dovolil cesar. Hočo so onim oficirjem posojevati iz tega štipendija, kteri dolgove delajo in tako oderuhom v roko pridejo. Nadv. Albreht jo kot usta-novnino dal 110.000 gold. * (Nomška omika?) Eden nemškutarskih gospodov, ki sedi zdaj na častnem sedeži in „zastopa" — je pred pričami izgovoril ta-le klasičen izrek: „Ko bi jaz mogel vse Slovence (alle Windischen) v svojo glavo spraviti, precej si sam to glavo odrežem, da bi nobenega ne bilo". Prosimo naše bralce , ali more tak mož s tem narodnim sovraštvom, neenostransko »oditi kak slovonsk časopis, ako bi hudoben slučaj hotel narediti ga za — porotnika ? * (Iz Amerike) piše v „Dan.u misijonar Trobec: Pri nas se je žetev ravno dobro pričela, kmetje vsi na polji delajo, duhovni imamo v tem času malo opraviti, ter lahko zopet kako pisomeo pišem. Pridelki so letos tu kaj dobri, posebno pšenica, ki je skoraj edina podpora te državo, je kaj lepa in bogata. Grozno veliko jo imajo nekteri tu; čo jo le kolikaj kmet, je ima več ko tisoč mernikov. Vreme jo bilo spomladi in tudi po leti vedno merzlo, neprijetno in deževno, šo zdaj ni nič stanovitnega; vendar vso to pšenici celo nič ni škodovalo, taka je, da morebiti nikjer v zedin-jenih deržavah take ni. Največ je na vremenu ležeče zdaj o žetvi, dva dni je dež zlo nadlegoval, — zdaj je zopet lepo. Voda je tako narastla, da jo marsikteremu vso žo požeto pšenico vzela. Kmetu blizo tukaj je vso vzela, kar je je na 40 oralih sveta rastlo. Po gričih pa dež nič ni, škodoval. Dobra letiun, to je pač imenitna reč tudi za misijonarja, ki mora za cerkve koledovati. Kar se v jeseni dobi, to je vse, med letom je le težko kaj. Jaz moram to jesen kakih tisuč dolarjev nakoledovati za novo cerkev, ki je skoraj že dodelana, pelovico sem že plačal. Kader pričnemo tu cerkev delati, gremo okoli k vsakemu katoličanu, mu precej določno pokažemo potrebo in koristi nove cerkve, kako da je vsak dolžan k tomu po zmožnosti pomagati, — potem mu damo list, da zapiše ime in koliko in kdaj bo plačal. Naših kmetov imena imajo taki kredit, da lahko vsako reč dobimo v mestu, ako pokažemo, koliko je obljubljenega. V jeseni, kadar pšenico prodaja, mora misijonar, ki je navajen že „vandranja" po hribih in dolinah, travnikih in gojzdih, zopet palico vzeti in od hiše do hiše iti, ter koledovati, kar se jo obljubilo. Ali to je malo težje in kasnejše delo, kakor pa podpisane ob-obljube kolektirati. Kadar jo pšenica draga, še gre, kadar pa prav po ceni, kakor lansko jesen, jo pa joj za duhovna; čas pride, da mora denar plačati, obljuba več ne volja, — in kje ga če vzeti? Tako marsikteri prido v velike zadrego. Letos upam, bomo lahko vse obravnali. Dunajski« borxa od 2©. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih .19 (1. CO kr. 5'/0 rnetalike z obresti v maji in nov. —fl.— Enotni drž. dolg v srebru C8 fl. 75 kr. 1800 drž. posojilo 94 fl. 80 kr. Akcije narod, banko 721 11. — kr. Kreditne akcija 207 fl. - kr. London It: fl. 70 kr. Srebro 1120 fl. 75 kr. Cekini 6 fl. 90 kr. Izdatci) in vrednik Jožef Jarćlć. Lastniki: Dr. Jote Vosnjak In drugI. Tiskar Eduard Janilc.