Leto LX. številko 34. 0 LJubljani, v soboto IZ. februarja 1927. Ceno Din Y Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petH a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji taserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420-— Din. preklici beseda 2.— Din. Upravništvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica Ste v. S, L nadstropje. — Telefon Ste v. 34. Nesoglasja v vladni koaliciji Razočarani klerikalci. — Spori med radikali samimi. — Sporazum z jovanovićevci še ni perfekten. — Tesna strnitev opo- zicijonalnih strank. Beograd, 11. februarja. Dasi se obe vladni stranki previdno izogibata vseh vprašanj, ki bi lahko dovedla do odkritega nastopanja med njima, je v političnih krogih vendarle jasno, da je položaj današnje vlade zelo uesiguren, ne le z ozirom na njene odnošaje napram opoziciji, marveč tudi na odnošaje med radikali in klerikalci samimi. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da vlada v vrstah SLS velika nezadovoljnost radi obljub, ki so jih dali radikali klerikalcem za njihovo podporo v anketnem odboru, a jih sedaj nočejo izpolniti. Klerikalci se pritožujejo, da so jih radikali prevarili. Pa tudi notranji spori v radikalni stranki izpodjedajo stabilnost vlade. Največji spor je nastal zadnje dni radi zopetnega sprejema Jovanovićevega kluba v radikalno stranko. Radikali so pripravljeui, da sprejmejo zaenkrat samo šest poslancev Jovanovićevega kluba, dočim vztrajajo Jovanovićevci na tem, da se sprejme vseh 11 članov. Prosvetni minister Velja Vukičević, ki je obenem šef Jovanovićevega kluba, je včeraj stavil ministrskemu predsedniku Uzunoviću ultimativno zahtevo, da tekom 24 ur reši to vprašanje, v nasprotnem slučaju bi Jovanovićevci izvajali konsekvence ter odrekli vladi nadaljno podporo. Z ozirom na to, da je vlada odvisna od podpore JovanovLćevcev, je skušal ministrski predsednik zadevo zavleči, da bi pridobil na času. Izgleda pa. da Jovanovićevci na to niso pristali, ter da vztrajajo pri svoji zahtevi. V zvezi s tem so se vršila včeraj dolgotrajna posvetovanja med ministr- I skim predsednikom Uzunovicem, pred-sednikom radikalnega kluba Ilijo Mihaj-lovićeni in radikalnim očakom Aco Sta-no je vičem. Vodilni radikalni politiki so zelo rezervirani ter nočejo o teh zadevah dajati nikakih informacij. V političnih krogih se zelo živahno komentira zagata, v kateri se nahaja klero-radikalna vlada. Že ob priliki včerajšnje seje Narodne skupščine se je opazilo, da razpolaga vlada z povsem nesigurno veČino ter lahko vsak čas ostane pri glasovanju v manjšini, kakor be je to zgodilo že včeraj o priliki glasovanja o predlogu SDS glede tolmačenja zakona o volilnih imenikih. Dočim vlada v vladnih skupinah popolna desorijentiranost in nesigurnost, se pripravlja opozicija na kompakten nastop. V zadnjih dneh se je splošno opazilo veliko zbližanje med vsemi opo-zicijonalnimi strankami. Predmet živahnih komentarjev je prizadevanje ra-dičevcev, da obnove stike z demokratsko zajednico ter se približajo tudi samostalnim demokratom. Radičevci priznavajo, da so samostalni demokrati najaktivnejši in najuspešnejši v borbi proti sedanjemu nevzdržnemu režimu ter da je zato potrebno, da jih v tej borbi podprejo vse opozicijonalne stranke. Mnogo se razpravlja o ustanovitvi enotne preČanske fronte, ki bi v glavnem obstojala iz radičevcev in samostojnih demokratov. Dasi gre pri vsem tem v največji meri le za teoretična razpravljanja, vendar pa je to dokaz, da se pripravlja celokupna opozl-cjia na složen in solidaren nastop. Vsi se strinjajo v tem, da so klerikalci prodali svoja načela in da fe njihov predlog za radikale še ugodnejši kakor je bil sam radikalni. _ Beograd. 11. februarja. Fosl. Gligori- je Božov i ć (SDS), ki je član anketnega odbora, je podal novinarjem z ozirom na sta-Ijlce, ki so ga zavzeli pri odločilnem glasovanju klerikalci, sledečo izjavo: ^Poročilo, ki ga je predlagal posl. llod-iar, je za radikale in za vse one korupcijo-niste, ki spadajo na zatožno klop, skrajno ugodno in celo ninoco ugodnejše kakor pa poročilo, ki ga je sestavil prvotno poročevalec radikalne večine Ranko Trifunovič. Čudim se, kaj je dovedlo klerikalce do tega, da so na tako čuden način pogazili svoje prejšnje stališče. Imam vtis, da nameravajo » tem izvajati na radikale pritisk za čim večje koncesije. Ne morem si na noben drugi način tolmačiti postopanja dr. Hodžarja, ki je zavzemal ves čas dolgotrajnega dela anketnega odbora jasno in točno opredeljeno stahsce. Prepričan pa sem, da je storil to samo pod pritiskom svojega kluba in ne na svojo lastno pest, kakor se sedaj zatrjuje.« Dr. Svetislav Popović, drugi zastopnik SDS v anketnem od bo mi, je izjavil: >Pred vsem je treba poudariti tri stvari: 1. Predlog posl. Hodžarja pomenja ustavitev vsakega postopanja proti krivcem. 2. Predlog dr. Hodžarja ne vsebuje nikakih in-dicij, v kakem obsegu se lahko zahteva odgovornost in niti z eno besedico ne omenja odgovornosti ministrov. 3. Predlog je bil predložen Narodni skupščini brez vsake mo- Fuzija med radičevci in črnogorskimi federalisti _ Beograd, 11. februarja. Včeraj se je Tšila dveurna seja poslanskega kluba HSS, na kateri so bila sprejeta poročila o poteku dosedanjih pogajanj za ustanovitev enotnega seljaškega kluba. Po sprejetju poročil je bila soglasno sprejeta resolucija^ kateri se naglasa potreba enotnega nastopa vseh zastopnikov kmetskega stanu. Izhajajoč iz teh vidikov ste se HSK in poslanski klub črnogroskih federalistov sporazumela, da osnujeta enotni klub, v katerega vstopita oba dosedaj ločena kluba. Novi klub, ki šteje 53 poslancev, sc je takoj nato konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Stanko Šibenik, za 1. podpredsednika Savo Vuletič, za II. podpredsednika Karlo Kovačič, za III. podpredsednika pa Nikola Preka. Za tajnike kluba sta izvoljena poslanca dr. Brankovič in Zagorac Formiranje novega kluba je bilo danes dopoldne sporočeno predsedstvu Narodne iktrpščine. Klub bo v Narodni skupščini nastopaj vedno enotno, na zunaj na ostaneta tivaerje in je se danes povsem nejasno, kakšno stališče bo zavzela vladna večina. Prevladuje mnenje, da smatra vlada s tem vso afero za končano ter da se bo o njej razpravljalo morda šele takrat, ko bo vložena kaka nova intepelacija. Javnost pa se ne more otresti prepričanja, da stremi vladna večina za tem, da se vsa zadeva zabašurLc Posl. d. Banković (HSS) je naglasiL, da omogoča dr. Hodžarjevo poročilo radikalom popolno izigranje poslovanja anketnega odbora. Po Hodžarjevem poročilu bi morala Narodna skupščina voliti še poseben nov odbor, ki naj bi ugotovil, kake obtožbe se lahko sestavijo na podlagi poročila anketnega odbora. Vsega tega po mnenju dr. Hodžarja anketni odbor tekom 8 mesecev ni mogel napraviti. Predlog dr. Hodžarja je popolnoma brezpomemben in iluzoran. Oči vi dno pa je njegov predlog dobro preračunan ter naj nudi klerikalcem možnost, da izsilijo od radikalov nove koncesije. V bistvu pa ščiti ko-rupcijoniste. Zemljoradnički poslanec Dimitrije Vujić je izjavil, da so klerikalci samo zato stavili lasten predlog v anketnem odboru, da prikrijejo blamažo, da glasujejo za radikalne predloge, ki so jih poprej tako erdito pobijali. V resnici pa je njihov predlog za koru pcijoniste še ugodnejši kakor je bil radialni. še vnaprej oba kluba kot eksekurrva svojih strank samostojna. Ministra Pucelj in Kulovec se prepirata za zasluge — Beograd, 11. februarja. Z ozirom na poročilo «Slovenca*, da je minister dr. Kulovec stavil v državni proračun za prirejanje poljedelskih in gospodarskih razstav znesek 7 milijonov dinarjev, je podal bivši poljedelski minister g. Pucelj novinarjem izjavo, v kateri to vest najodlo&iejSe demantira in naglasa, da je ta znesek določil oa že takrat, ko se g. Kulovcu še ni niti sanjalo, da bo postal minister. Klerikalci bi svojo nedelavnost in svojo breznačelno politiko očividno radi zakrili s pavjim perjem. ZAGREB V MEDNARODNEM ZRAČNEM PROMETU — Pariz, 11. februarja. S 15. februarjem >se otvori nova zračna linija Pariz—Strass-burg - Praga - Dunai - Zagreb - Beograd -Bukarešta - Carigrad. Proga bo otvor j ena za potniški in poštni promet. Seja Narodne skupščine Običajni vihar ob otvoritvi« — Odbor za reformo zakona o volilnih spiskih. — Ekspoze finančnega ministra. — Seje odgođene do ponedeljka« Beograd, 11. februarja. Ob skoraj polno-številni udeležbi poslancev je danes ob pol 11. dopoldne otvoril predsednik sejo Narodne skupščine, ki je pričela z razpravo o državnem poračunu za leto 1927-28. Po preci tanju zapisnika se je vnela med skupščinskim presednikom in poslancem Staničem ostra debata radi nekaterih nepravilnosti v zapisniku. Pred prehodom na dnevni red je Pavle Radić sprožil vprašanje dalmatinskega agrara ter zahteval od predsednika pojasnila, zakaj skupščinski odbor, ki mu je poverjen pretres tega zakonskega osnutka, ne posluje. Predsednik je izjavil, da je stavil odboru rok, ter da mora odbor tekom 10 dni predložiti Narodni skupščini svoje poročilo. Po daljši in živahni debati, v katero so posegli razni poslanci opozicije, ki so ostro napadali vladno večino radi nedelavnosti in zavlačevanja perečih vprašanj, je skupščina prešla na izvolitev odbora za pretres nujnega predloga, ki ga je stavil na včerajSnji sej: poslanec SDS Juraj Demetrović glede tolmačenja zakona o volilnih imenikih. Pred- sednik je odredil odmor, da se zamorejo posamezne parlamentarne skupine sporazumeti glede sestave tega odbora. Po zopetni otvoritvi seje je bil odbor izvoljen po proporcu. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Velja Popović. od SDS pa sta delegirana v ra odbor poslanca Budisavljević in Juraj Demetrović. Nato je prešla skupščina na dnevni red. Finančni minister Pera Markovič je podal obširen ekspoze o finančni in gospodarski politiki vlade. Utemeljeval je posamezne proračunske postavke ter ugotavljal Teal-nost državnega proračuna. Po ekspozeju finančnega ministra, ki je trajal nad eno uro, ie predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja je sklicana za ponedeljek dopoldne ob 10. uri. Jutri se seja Narodne skupščine ne bo vršila, ker praznujejo radikali svoj praznik, ki bo letos posvečen spominu Nikole Pašiča. Opozicija je proti odgoditvi sej Narodne skupščine protestira, vendar pa je vladna veČina sprejela predlgo skupščinskega predsedstva. Italijanska javnost zasleduje z veliko skrbjo zboljšanje odno- šajev med Rusijo in Jugoslavijo. Rim 11 fe-hrituria ItaTrian^H rlinln- 1 Plmska cTrihiina* nhtavlia v* 7vi>: Rim, 11. februarja. Italijanski diplomatski krogi zasledujejo z veliko pozornostjo razvoj političnih dogodkov v Jugoslaviji. Šele sedaj se doznava, kako veliko pozornost so vzbudile v vseh italijanskih političnih krogih izjave, ki jih je podal Čičerin v Berlinu in katere je priobčil cSlovenski Narod*. Intervjuv je vzbudil tudi v inozemstvu veliko pozornost. Italijanske politične kroge navdaja skrb, da bi res prišlo do zbli-žanja med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo, kar bi onemogočilo italijansko ekspanzivno politiko na Balkanu. ItaMjan-ski vodilni krogi so sicer prepru'ani, da zaenkrat ta nevarnost ne obstoja, vendar pa posvečajo temu vso pažnjo In pozorno zasledujejo orijentacijo ju-goslovenske zunanje politike. Rimska 543, Ljubljanska kreditna 149—150, Hrv. eskomptna banka 104.5 do 105, Kreditna banka, Zgb. 106—110, Hipotekama banka 64-5—65, Jugobanka 101 do 103.75, Praštediona 925—930. Drava, Osijek 430—460, Šećerana 495—497.5. Isis 50, Gutman 380—385, Slaveks 120, Slavonija 33—35, Trboveljska 425—430, Union, paromlin 302—310, Vevče 130—140, Agrarij 54 54.5. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.135, Pariz 20.4275, Milan 22.45, London 25.2231, Newyork 520, Praga 1539, Dunaj 73.30. Tržaške borze danes nismo sprejeli. 5 81^6 2670 Likvidacija korupcijtke afere Popolen neuspeh anketnega odbora. — Zmaga partizansko-po-litičnih interesov, — Žalostna vloga SLS* — Demagoga s proti- korapcijsUm zakonom« Anketni odbor, ki je imel namen In nalogo preiskati oni kompleks ko« rupcijskih afer, ki so bile osredotoče* De okrog imena Rade Pašiča, je končal svoje delo in presenetil vso našo jav« nost s sklepom, naj se zbrani materi« jal odstopi narodni skupščini in njej prepusti tudi sodba o vsej korupcijski zadevi. Poleg tega je g. Hodžar, za* stopnik SLS, prida! predlog, ki zahte* va sprejem posebnega korupcijskega zakona, ki naj, kakor se glasijo zgo* vorni komentarji v klerikalnem časo* pisju, enkrat za vselej onemogočijo vsakršno nadaljno korupcijo. S tem je korupcijska afera toliko kot likvidirana; to je danes popolno* ma gotovo in kdor bi mogel še dvo* miti o tem, se ne more obraniti očitka naivnosti. S tem se je znova utrdil pe* shnizem glede nadaljne borbe s ko* ropcijo. Zakaj potek razprav v anketnem odboru, osobito pa njihov zaključek je pokazal, da se korupcijske afere presojajo pri nas samo strankarsko politično. Izid usodnega glasovanja v anketnem odboru je pokazal jasno in točno sliko naše situacije, kar se tiče pobijanja korupcije. Ker je šlo za afe« ro, v kateri so bili prizadeti visoki fankcijonarji vladajoče stranke, so vsi zastopniki iste stranke, glasoval! zoper obsodbo kompromitiranih oseb in pri« družil se jim je predstavite)j klerikalne stranke, ki je udeležena na vladi. Stranke so sedaj glasovanje v korup* cijski aferi premotrivale s partizanske* ga, ne pa stvarnega vidika: vlada je glasovanje smatrala kot vprašanje za« upnice in temu primeren je moral biti ▼zid. Ostane še vprašanje, aH se more od Narodne skupščine pričakovati dru« fačen rezultat, nego ga je dosegel an« etni odbor. Zdi se pač, da o tem, kakšen bo izid glasovanja v parlamentu, ne more biti mnogo dvoma. Sicer bo težje najti pred Narodno skupščino primernih motivov za zaželjeno u god* no sodbo, nego je bilo v anketnem od* boru, kjer se je stvar dala odložiti baš s tem, da se je naprtila plenumu skup« ščine; pred kritiko Narodne skupščine se bodo težje zagovarjale stvari, ki jih je anketa spravila na dan, toda vsi ti pomisleki ipak niso dovolj močan argument, da bi smeli pričakovati bi* stveno drugačne sodbe, nego jo je iz* rekel anketni odbor. Zakaj na koncu koncev se bodo poslanci spomnili po* glavitnega, to je da je tudi korupcijska afera — politična zadeva in da jo kaže premotrivati s strankarsko*političnega stališča. Izid glasovanja v anketnem odboru je ustvaril tako situacijo, da se ni mogoče po vzpeti do tolike stop* nje optimizma, da bi bilo pričakovati drugačnega rezultata. Stranke, ki so zakrivile tak izid. ki so pripomogle k taki škodljivi likvidaciji zadeve, so s tem sprejele hkrati veliko odgovornost, ki se je ne morejo otresti. Izgovor na projektirani protikorup* cijski zakon more zadovoljiti samo naivneže. Zakaj treba je pred vsem volje, pobijati korupcijo, pa je vse dobljeno. Pred nedavnim* je razsodba, ki jo je izrekel državni svet v koru p* cijski aferi na zagrebški železniški di* rekciji, pokazala, da se da zoper ko* rupcijo prav dobro vršiti borba na osnovi že obstoječih zakonov, ki so dovolj močni, da poiščejo in kaznujejo krivce. Treba je zato samo volje. Ako ni primerne volje, se ne vpor.ibljajo obstoječi zakoni in se prav tako ne bodo novj protikorupcijski zakoni, s katerimi že precej časa demagogija to* laži nestrpno publiko. Treba nam je mnogo več nego samo protikorupcij« skih zakonov, treba nam je notranjega odpora zoper korupcijo, prave resnične borbenosti, ki bi brezobzirno, brez oz i* ra na strankarsko pripadnost in poli* tične kombinacije sodila, kar je obsodbe vrednega in uničevala, kar je škod« Ijivega in zastrupljenega. Take iskrene borbenosti pa vlada« joče stranke niso pokazale, zato je po* trebna skrajna skepsa glede njihove protikorupcijske borbe in zlasti proti« korupcijskim tiradam SLS odslej ne bo mogel nihče več verjeti Dogodki križem Jugoslaoiie Pozabljena mati junaških sinov* — Morilec lastnega sina« — Obsodba Židinje Rike Papo. — Interkoniesijonalna svatba v Sarajevu. Na ZabljaRu pod ledenim Durmitorom je v visoki starosti 90 let umrla Mama Milačić, mati narodnega junaka Save Mi'aćića, ki so ga Avstrijci 1916 obesili v Plevlju. Bil je neustrašen vitez, ki je pred vešali vzkliknil: »Živel kralj Peter! Živela Srbija!« ... Drugi sin herojske in ponosne matere, Djoko, je bil dobrovoljec, ki je s toneče ladje na valovih Jadranskega morja priplaval v pristanišče Sv. Ivana Medovan-skega in je končno izdihnil v madžarskem taborišču. Mati je torej po prevratu ostala brez vsake pomoči. Mesto nagrad in priznanj al prejela niti invalidne podpore. Živela je v največji bedi, gladna in zapuščena, dokler ni njena smrt (kakor običajno) obudila spomina na njene težke žrtve za domovino. Strojnik Štefan Husak v Adi se je pred sedmimi leti ločil od svoje žene Adele Baličeve, pri sebi pa je obdržal dveletnega sinčka Mihaela. Kmalu nato se je v drugič poročil in mu je druga žena rodila dve hčerki, izmed katerih je bila mlajša v drugem letu svoje sta* rosti na zagoneten način ustreljena. Usoda malega Mihajla je bila v drugem zakonu strašna. Mačeha ga je vedno dol žila, da je med igranjem ustrelil malo polsestrico. Pretepala ga je dnevno in tudi moža hujskala proti njemu. Sosedje pripovedujejo, da je vsak dan bilo slišati javkanje malega Mihaela. In tudi dečko sam je pripo* vedo val sosedom, da ga oče in mačeha vezeta z vrvmi in neusmiljeno prete* pata. Dečko ni smel spati v sobi, mar* več v smradljivi luknji med staro šaro. Tudi je vedno stradal in pri sosedih beračil za kruh. Dne 28. maja 1919. je mali Mihael vnovič pobegnil z doma. Oče se je zve* čer z zanjko postavil na prežo, ker je vedel, da bo Mihael gotovo prišel do* mov spat. Okrog 2. popolnoči se je mali ubežnik res t'ho priplazil. Oče je tedaj vrgel zanjko, pritegnil sina k sebi in ga zadavil. Njegovo truplo je odnesel na vrt in ga zakopal v jamo, ki jo je že popoldne izkopal. Pokril pa ga je z žagovino, starim železjem in gnojem. Husak ova prva žena je kmalu opa* žila, da njenega sina Mihajla ni več na spregled. Stopila je torej k ločenemu možu, ki pa jo je zavrnil, da se Mihael nahaja pri njegovih sorodnikih na Madžarskem. Ženi se je cela stvar vendar le zdela sumljiva ter jo je pri« javila občinskemu predstojništvu. — Uvedla se je preiskava, ki je šele lani povzročila aretacijo Husaka. Zločin* ski oče je priznal svoje strašno delo ter je bil obsojen na dosmrtno ječo. Te dni je bila pred prizivnim sodi* ščem v Novem Sadu ponovna razprava, ki je izpremenila prvotno sodbo ter obsodila Štefana Husaka na smrt. Justifikacija se bo izvršila, ker je senat odklonil vsako posredovanje za pomi* lostitev. Splitski tridnevni monstre-proces proti lepi sarajevski Židovki Riki Pa- po in njenemu ljubimcu*Ristu Konstan-tinoviču je bil v sredo pozno zvečer zaključen. Riki je obsojena na 7 let težke ječe, dočim je bil Risto oproščen in takoj izpuščen na svobodo. Milostno sodbo lepe Židinje, ki je ubila svojo gospodinjo Cehovo, je povzročil obziren nastop državnega pravdnika in uspešni plaidoverji branilcev. Državni pravdnik je upošteval izjavo psihijatrov, da Riki boleha na hi-stenji in da je kot degenerirana zločinka izvršila čin v živčnem napadu. Branitelj dr. Matulič je opisal vso tragiko zavoženega življenja svoje klijentinje, a branitelj dr. Brkič Je dokazoval ne-krivdo Riste Konstantinoviča. Občinstvo, posebno žensko, ki je spočetka bilo skrajno sovražno napram obtožencema, je obsodbo sprejelo mirno in ravnodušno. Sarajevo je v naši državi in sploh na Balkanu najinteresantnejše mesto mešanih elementov, verskih in nacionalnih, zapadnjaških in orijen tal skih. Samo tu je torej mogoče, da se je izvršila tako pisana svatba, kakor sta jo te dni opravila mlada zaljubljenca Josip Goba in Darinka Rističeva. Josip Coba je katolik, a še ne dolgo. Njegov oče. ki še živi, je pravoveren musliman Mehmed Ali Coba. Nevesta Darinka Rističeva je pravoslavna. A tudi še ne dolgo. Zakaj njen oče Muharem Ristič je istotako čestilec Alaha. Razlogi, ki so mlada človeka muslimanske verske vzgoje pripravili k temu, da sta prestopila vsak v svojo vero. niso znani, gotovo pa se nista skupno domenila, ker bi se sicer menda dogovorila za skupen prestop. Naj že bo, kakor je, zanimivo pa je bilo, da se je poroka muslimanskega katolika in pravoslavne muslimanke vršila v r i m s k o-katoliški cerkvi, za pričo pa je fungiral Španjolski potomec Mozesovega rodu, Leon Papo. — Bilo srečno!... Peter Zguba Ljubljana. 11. febr. Peter Zguba pravi o samem sebi, da je zares ena velika zguba na tem žalostnem sveto. Kjer prosi za pomoč, mu ponujajo delo. Delo pa Petru smrdi. Zadnjič so ga v nekf hiši vprašali, če bi za dobro kosilo pospravil nekaj novega snega z dvorišča- Pa se je odrezal: — Za kua pa mama Buga in go-mastrat?! Ko pa ostane gladen. se mu stoli v srcu kakor v želodcu in stop! v gostilno. V treh aH Štirih ga dobro poznajo in mu dajo na vero. Sam ne plača nikoli, večkrat pa najde znanca z dežele ali »komarata od soldatove, pije z njim in ga še naprosi, da plača njegove male d alge. Govoriti zna Peter sladko In izbrano la ubijan ščtno. In soldaske spomine obuja s tako prepričevalnim tonom, da človeka zaskomina po ko-misu in granatah. Kadar pa se napije, stisne kuštravo glavo med roke. dve debeli solz! mu potečeta čez neobrito lice, in Peter globoko vzdihne: — Včasi smo bili tiči l Danes pa *em ena velika zguba na tem žalostnem svetu. Včeraj je bil prelep dan, a Peter se je dolgočasil rn postopal pred kolodvorom. Vlaki so prihajali z zamudami, pa od nikoder nobenega znanca. In Peter je včeraj le posebno občutil poje m a nje tujskega prometa, ker ima v vseh treh gostilnah, kier ga poznajo, za par kovačev dolga. Končno, glej. je počasi prisopihal dole-niec In je Peter med redkimi potniki zagledal znano lice: — Bog te no živi, Franceljl Ti si bil pri tretji kompaniji, jaz pa pri prvi Bog te živi, no? Prav vesel sem, da te spet vidim.« franceljna je ganil nenadejan sprejem. Nekaj časa sta stopala po ulicah in pretresala soldaške spomine, proti mraku pa na vljudno Petrovo povabilo stopila v eno tistih finih gostiln, kjer so Petra poznali In mn dajali »na vero«. Peter ie vodil besedo, naročal in največ pH. Vsega se ie spomnil z mešanimi občutki minljivosti dobrega in slabega, veselega in bridkega. Pri tretjem litru dalmatinca je stisni! glavo med široke dlani, dve solzi sta se utrnili, in Peter je vzdihm'i: — Včasi smo bili tiči! Zdaj je pa vse H. J. Megog: la 34 James se je bil že privadil Johnso-novih manij in zato ga ni malo ni prevzelo, ko le začul toli znano povelje ob svojem vstopu. Tako mu ie bilo, kot da je zašel na gledališki oder neposredno pred početkom predstave, ko se sleherni igralec nervozno žuri na svoje mesto in pripravlja pozo, kakor je predpisana v vlogi A te podzavestne misli so mu le mimogrede šinile po glavi. — Druga misel ga je docela obvladala in srce se mu je krčilo ob njej. — Pričakovali so me!... Tak sem vendar zašel v oast! Srdita kletvica mu ie ušla: — Prokleta Calinette! Dvorana, v katero ie bil vstopil igralec, nikakor ni kazala tistih kolosalnih dimenzij, ki jih te bil James vajen v svojem poklicu. Bila ie-kaj vsakdanja soba. niti ne bogzna kako obširna, a blesteče razsvetljena z reflektorji. Ozadje sobe so tvorila visoka in široka vrata, odprta na piano — zunaj ožarjena prerija, zelenje in nebesna si-irjma. Na desni gibljivo zavesie, ki je vsak hip pretila da zdrkne na tla* Če- tvorica groteskno-razigranih oseb, zbra. nih okrog Johnsona. je polnila pozomi-co. Vsa njih vnanjost- njihovo ponašanje, geste In fizijognomija, vse je opozarjalo gledalca* da se nahaja med norci. Ta vtis je še bolj povdarjala leva, vrtna plat scen eri je. Ni bilo zavese na tei strani, ki bi zagrinjala kulisje; surovo se ie odkrivalo očem, zadaj za omrežjem s trdnim železjem: kletka posebne vrste.,. Niso bile divje zveri zaprte v njej. ne: dva-najstorica blaznih ženščin divjih pogledov, tulečih, zloveščih, pošastnih furij, ki so z nohtmi in zobmi iskale plena, da ga raztrgajo. James je videl — z enim pogledom je premeril pozorišče. Toda ni se utegnil vprašati, zakaj mn sovražnik vse to razkazuie. V ospredju je stal Big Johnson, obdan od svojih štirih norcev. In ko se je James pojavil na pragu, mu je kliknil, še preden je igralec stopil v sobo. — Ah! Ah! Mister Oldsilver! Vidite, le vas smo še Čakali za veliki zaključni prizor... Ah! Ah! Ali slutite, kaj se vam obeta? Mož s krinko je bil razigrane volje kakor še nikdar. In ne da bi počakal Jamesovega odgovora, je viknil: — Smrt mis Perle, kakopak!... Naslov slike se glasi: Mis Perle v kremni jih žensk! Mignil je z roko. James ie razumel. Tisti mah se je dvignil peklenski truŠČ. kričanje blaznih, rjovenje Biga Johnsona, vpitje norih ženščin, pomešano s tamtamom gongov, ki so na njih razbijali nevidni jazzbandisti za ku-lisjem. Na pozorišču se je pojavila ženska, ki je obupno iztezala roke proti Jamesu, vpila in rotila — zaman! Krvniki so jo pognali in vrgli v kletko, in s tru-Ščern se je za njo zgrnilo železno omrežje. James je spoznal v njej mis Perlo. A že so furije planile na njo, jo pograbile za lase in vrgle na tla... Igralec je otrpnil od groze. Tragedija je bila končana: železen zastor se je poveznil na pozorišče, vizija je izginila in ž njo upanje, da bi bilo mogoče nesrečnico rešiti. Zlovešče so mu brzele misli po mozgu. A ena ie prevladala vse: mis Perle je mrtva, izgubljena zanj na veke, in edina uteha mu je bila osveta ... Pognal se je in planil liki ranjen lev... Jedva štirje metri so ga ločili od Jahnsona In njegovih krvnikov. V enem skoku hi uh premeril in oodrl ena sama velika zguba ea tem zadostnem sveta! Potlej je začel dremati. V prazno gostilniško sobo je legla temnina in Franceti se je spomnil, da ima še pred večerom dva aH tri opravke, čez po) ure pa se vrne in bosta dalje govorila. Peter je izpraznil ostanke v obeh kozarcih tn dremal dalje. Zadremal je in zaspal. Ko je natakarica prižgala luč, ga je našla za pečjo. — Boš kaj plačal, Peter, mrha pijana? Peter je debelo pogledal. Še je počakal, kdaj se vrne Francelj. Pa ga ni bilo. Že je Peter hotel ginjeno stisniti glavo med dlani m potočiti dve solzi, ko ga je hlapec pobasal pod pozduho, izvlekel izza peči in preko praga sunil na ulico. Bolj otožen kakor kdajkoli, :e Peter tedikova! nad samim seboj: — Jaz sem ena zguba, ena velika zzoba na tem žalostnem svetu... Prenočevalka na ledu Ljubljana, 10. februarja. Proti polnoči je stražnik zaslišal v bližini muzeja hropenje in globoko vzdihanje. Pristopil je in našel na ledenih tleh spečo žensko starejših let. ograjeno s črno žensko ruto in globoko vzdihajočo v snu. Posvetil je, ogledal ženščino v obraz in se prepričal, da gre zopet za onemoglost v pijanosti. — VsranlteJ — Oh, oh. ne morem! Nesrečna sem, nihče mi ne pomaga. — Oh, oh, ne morem! Nesrečna sem, nihče ml ne pomaga. Pomagal ji je torej stražnik. Dvignil jo je. postavil po konci ki držal za oba ko molca, da se ni zazibala nazaj na ledena tla. — Kaj Vam. za vraga, pade v glavo, da se sredi zimske noči položite na tla? — Nisem mogla, nisem mogla dalje. Zakaj pa se nakresate do nezavesti? — Ne morem drugače, nesrečna sem, nikdo ne ve, kako sem nesrečna. Počasi stopata proti rdeči luči. Ona se maje, oporJka na ledenih razpokah in bi se vsak hip sesedla, ako Ji ne bi stražnik služil za usmiljenega Samaritana Na vsakem drugem koraku se ustavljata in stražnik mirno presluškuje njena medena jadikova-nja v Čudnem primorskem ali »stranskem dialektu. — Taka sem. Nič nimam. Samo dve hčerki. Nobena me ne mara. Jaz stara baba, še kvartirja nimam. — A za pijačo imate? — Drugi plačajo. SmiHm se vsakemu. Ml dajo malo dalmatinca, da se ogrelem — Pa bi bila lepo zmrznila na ledu! Dospela sta po takih naporih in pomen- kih pred vrata policije, ki je zopet sprejela na gostot rubno prenočišče izgubljeno, zapito bitje. Prosveta Beethovnova proslava v Ljubljani V okvir te proslave bo spadal tudi koncert Sevčikovega kvarteta, ki se vrši v torek, dne 15. t. m. v Filharmonični dvorani- Sloviti kvartet bo izvajal tri najlepše Beethovnove koncertne skladbe iz treh različnih dob nesmrtnega komponista (Godalne kvartete v B-duni, Es-duru in opus 131.) — V zvezi • Sevcikovim koncertom bo predaval v ponedeljek zvečer ob 6. po nalDgu ravnateljstva konservatorija g. dr. Josip Mantuani o Beethovnovih komornih delih. Predavanje bo v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica, in je dostopno brez vstopnine, vstopnice ra Sevčikov koncert pa se dobe v Matični knjigarni. češki uspeh na Dunaju. V sredo je gostovala na Dunaju češka baletna trupa KrOschlova iz Prage. Doživela je sijajen uspeh. Ugajala je tako, da listi zahtevajo, naj se tudi balet dunajske državne opere oprime nove šole. Tisoč jTfdstav operete »Valčkov ear«c Komponist Oskar Stran« .bo v torek osebno dirigiral tisočo predstavo svoje slovite operete »Valčkov čare v dunajskem Johann-Strauss-Theatru. Prva uprizoritev te operete je bila 2. marca 1907. tako da bodo v torek obhajali obenem 201etnico operete eame. V teh 20 letih so »Valčkov čare križem sveta uprizorili nad desettisočkrat, tako da je ta opereta potolkla rekorde vseh drugih operet. Beethovnova proslava v Pragi bo letos od 23. do 30. marca. Praško društvo za komorno glasbo bo v tem času izvajalo vse Beethovnove godalne kvartete, sekstet op. SI ter septaor op. 20. demona na tla. Toda, o groza, zadel je bil z glavo ob nevidno, prozorno oviro... steklo! Da, Johnson je bil previden: vedel je, da ne bo mogel odoleti besu in obupu nesrečnega ljubimca, in zato se je pred njim zavaroval že v naprej. Ha. demon je mislil na vse! Steklo? Da! Zasnoval je bil uprav diabolićno - rafinirano: do poslednjega trenutka naj bi James ne slutil ničesar. Moral je živeti v veri, da ga nič ne loči od sovražnika, da se mu je treba le pognati in mu skočiti za vrat — in Perle bo maščevana! Samo nekaj je prezrl Big Johnson: da se da steklo razbiti. Mar Mož s krinko ni slutil, kolik bes. malone blaznost, bo prevzela Jamesa? Ni slutil, da se James ne bo strašil nobene ovire, samo da maščuje svoj nesrečno Perlo in pobije smrtnega sovražnika? Le bežen hipec je pomišljal igralec; z nečloveško silo je zamahnil s pestmi; oboroženimi z nožem in samokresom. Steklo se je razletelo na tisočero koscev. James je skočil skozi nastalo odprtino ... Na njegovem, od bolesti in sovraštva spačenem obrazu, v njegovih blaznih očeh je žarel toli neodoljiv pohlep oo krvi. da s« Je celo Johosoo tstaaiL šBetežmca K0LRDAR. Danes: petek, 11. februarja 1927, katoličani: Ukaz G. L.; pravoslavni: 29. januarja. Poklade M. Jotri: Sobota, 12. februarja 1927; katoličani: Evlalija; pravosla jui: SO. januarja. VeL 3. jer. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: »Ugrabljene Sabin-ke«:. E. — Opera: »Nižava«. Kinematografi: Matica: »Madame si ne želi dece*- — Dvor: > Faust t. — Ideal: > Ljubko dekle«. DE2URNK LEK A RN K Dane»: Bohinc Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta. Jutri: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarčič, Karlovska cesta. Solne« zaide ponoči ob 8-35 tn vzide 1o- tri ob 12.51. Za naše naročnike. Jutri, v sobota od 4. do 6.30* lahko dvignejo izkaznice v naši upravi, Knafljeva ult-ca 6, pritličje, naročniki z začetnimi črkarm 6, T in U. Naročena lepota Beogradska občina je po enome* sečnih pogajanjih sklenila z nemško družbo <*Dagro» pogodbo, da bo drul* ba z vsemi modernimi pripomočki oči* stila Beograd. Pograbilo se bo smet je, polivale ulice, odstranila vsa nesnaga, da bo Beograd čez deset let kakor iz Škatljice vzet. Ah, kako je dobro beograjskim občanom! Zdaj si bodo še lepoto me* sta dobavili iz Nemčije, mi Ljubljan* čani pa se moramo kar sami potruditi. Ali ni to ravno tako, kakor pravi tista znana anekdota: Gosposki otroci so se pogovarjali, kje papa kupuje deco. Pa je prišel mimo siromašen dečko in je dejal: — Oh ja, vi ste bogati in lahko ku* pujete. Pri nas pa kar doma napravijo ... je naslov novega romana* ki ga začne* mo jutri priobčevati kot naš drugi podlistek. Roman je pisan tako nape« to in duhovito, da nudi ljubiteljem zanimivega čtiva res prvovrsten uži* tek. Vsebinsko izredno bogato je to moderno delo talentiranega Češkega pesnika tem zanimivejše, ker se godi dejanje v Pragi, ki jo mnogi naši čita* tel ji dobro p&znajo. Življenje vojnih milijonarjev, razuzdanost in intrige praške elitne družbe, skrivnostno obujanje mrtvih, senzacijonalna zamenja* va dveh osebnosti in iz tega nastale homatije, vse to je opisano v romanu tako spretno in napeto, da se čitatelj od romana ne more ločiti, dokler c?« ne prečita do konca. "Skrivnost mrtvašnice* pa posega tudi v zmagoviti pohod čl o* veške misli, ki se je začela v novejšem času boriti celo s smrtjo kot edinim problemom, kateremu moderna znanost ne more do živega. Zato smo pre pričani, da bo s tem romanom našim naročnikom in čitateljem vsestransko ustreženo. Sokol Mladinski odsek Sokola L priredi v nedeljo 13. februarja ob 15. uri v veliki dvorani na Taboru tekmo dečkov. Tekmovalo bo okolu 60 dečkov v višjem in nižjem oddelku, in sicer na orodju, prostih vajah, raznih skokih, plezanju in najmlajši še v teku skozi ovire. Sodniške funkcije bo vršil društveni prednjaški zbor. Najbolji tekmovalci obeh oddelkov dobe spominske d i pl orne. Vabijo se starši in prijatelji naše mladine, da si ogledajo njen napredek in njene uspehe. Vhod samo z južne, glavne .-tram.. »Sokolski Glasnik« zvaničan organ »Jugoslovenskog Sokolskog Saveza prinaša v 2. štev. t. 1. tole vsebino: Ante Bro-zović: Moči Župskih skupština. — Iz starešinstva JSS. — Iz župa. — Iz slavenskog Sokoistva. — Razno. — Ta številka ima prilogo »Prednjak«: Dr. V. Mumik: Navodila za tekme na pokrajinskem zletu v Ljubljani 1927. — Dr. V. Murnik: Proste vežbe članova za pokrajinski slet u Ljubljani z- 1937. Krik brezumnega strahu se mu je izvi) iz ust Ni utegnil več pomišljati; kakor vihra je planil iz sobe. James za njim! 2eja po osveti podeljuje krila, in strah prav tako. Mož s krinko se je bal; nepojmljiva groza, kakor ie ni občutil še nikdar, se mu je zajedla v mozeg. Vse njegove misli so s« utrnile; le ena je bila, ki mu je polnila možgane, neodoljiva, v vsej vročici jasna misel: beg. Big Johnson je bil velikan in njegove pesti so bile strašne; v borbi z Jamesom se je enkrat že izkazal. Toda bliski sovraštva, ki jih slpajo človeški oči, imajo čudno moč. To pot ni bilo dvoma, kdo bo zmagovalec; nenadna neumlji-va groza, ki se ie polastila Johnsona, je razodevala, na kateri strani bo poraz. In zato se je Mož s krinko spustil v beg. Drvel je. kar so mu dale noge... Skokoma je premeril stopnice, ki so vodile na piano, James pa za njim. Oči je imel uprte v sovraga, ničesar ni videl razen niega in ni vedel, kam ga vodi korak. Begunec in preganjalec sta dospela na travnik; Big Johnson jo je ubral proti nekakemu hangarju, kjer so bifi privezani osedlani konii. James je1 zaslutil namero Perlinega morilca in je 71 0903 Dnevne vesti K Ljubljanu dne 11. februarja 1927. — Naši parlamentarci na Češkoslovaškem. V nedeljo 13L t- m. ponoči odpotuje 25članska delegacija naše Narodne skupščine na Češkoslovaško. Prvi sprejem se bo vršii še istega dne opoldne v Novih Zam-kah na Slovaškem, kjer pozdravi jugoslovanske goste prireditveni odbor, na če-iu s poslancem dr. Hallom. Ob 13.30 odpotujejo naši parlamentarci v Bratislavo, kjer jih pozdravi bratislavsko prebivalstvo z zastopniki političnih in vojaških oblasti. V nedeljo ob 21.30 prispe delegacija v Prago, kjer bo svečan sprejem na VVilsonovem kolodvoru. Tu pozdravijo jugoslovenske goste zastopniki češkoslovaškega parlamenta In senata. V ponedeljek se bo vršila plenarna seja kulturne in gospodarske komisije obsh parlamentov. V torek se udeleže naši parlamentarci parastosa za pokojnim Jovanom Cvijiće.n, ki ga priredi Češkoslovaško prosvetno ministrstvo pod vodstvom ministra dr. Hodže. V sredo bodo gosti sprejeti v avdijenci pri preziden-tu Masarvku, na kar jim priredi zunanji minister čajanko- V četrtek priredi minister dr. Hodža kot reprezentant čekoslovaške-iugoslovenske Lige na čast delegaciji raut v novih prostorih bginega kluba na Priko-peh. V petek se bo vršila zaklhična seja obeh komisij, v soboto se pa odueije naša delegacija preko Bratislave nazaj v Beograd. — Iz državljanskega statuta. V naše državljanstvo sta sprejeta ruska emigranta Pavel Lesovskl. okrožni zdravnik v Ptujski gori. in Lidija G e 1 b a b v Ljubljani. — Iz našega državljanstva so izstopili: £ndolf S I m i c pristojen v Radovljico, Ivan š i m i c pristojen v Radovljico, Ana Jug. pristojna v Litijo, Oskar F i r -bas, pristojen k Sv. Marku, srez Ptuj, RudoM S j a k s, pristojen v Kamnik, in Frančiška F11 č n i k, pristojna v Okoško srez Konjice. — Takse za pritožbe proti volitvam. Ker se je upravno sodišče v Dubrovniku •obrnilo na generalno direkcijo davkov z vprašanjem, d a-11 morajo biti pritožbe glede voHtev taksirane hi po kateri tarifni postavki, objavlja direkcija davkov, da }e treba pritožbe proti volitvam po zakonu s oblastni in srezki samoupravi opremiti s takso za 100 Din, ne glede na število oseb, : so pritožbo podpisale. — Kralj za pogozdovanje ohridske okolice. Povodom nedavnega pose ta samostana sv. Nauma sta kralju Ohrid in Ohridsko iezero zelo ugajala Videč, da je ohridska okolica gola. je kralj odredil, naj se prične na njegove stroške s pogozdovanjem teh goličav. Pogozdovanje se bo pričelo spomladi. — Seja sanitetnega sveta. Prihodnji mesec bo imel sanitetni svet več sej, na katerih bo razpravljal o nujnih zadevah ministrstva za narodno zdravje, osobito o drogerijah ic o organizaciji desinfekcijske •Jiižbe. —Učiteljske vpokojltve. Včerajšnjo brzojavno vest o vpokojitvi učiteljev je v toliko popraviti, da so vpokojeni Josip Cucek, učitelj v Poljčanah, Ana Steska, učiteljica v Storah, Josip VVfdmoser, šolski jpravitelj v Mariboru, in Melnior Ranteš, šolski upravitelj v Kapel. Napake v našem včerajšnjem poročilu je zakrivila slaba telefonska zveza. — Nova direkcija šum. Ministrstvo za šume in rudnike namerava ustanoviti novo direkcijo šum v Banja! uki. Ta direkcija je doslej poslovala v Sarajevu, od koder bo premeščena v Banjaluko, čim bodo končane tehnične priprave. — Glavni prosvetni svet bo imel koncem februarja plenarno sejo, na kateri bo razpravljal o reorganizaciji pouka na ljudskih šolah v zvezi z novim učnim načrtom. Seji bodo prisostvovali tudi zastopniki uči-teljstva. — Opustitev honorarnih ur. Mnoge profesorske organizacije so obvestile upravo profesorskega društva, da bodo morali profesorji opustiti honorarne ure. ako jim prosvetne oblasti ne bodo pravočasno izplačevale honorarjev. Organizacije navajajo, da mnogi profesorjev honorarjev za nadure že 6 mesecev niso prejeli. Profesorsko društvo je ukrenilo vse potrebno, da se to vprašanje ugodno reši. — Odhod Štefice Vida čiče ve v Berlin. Naša Mrss Jugoslavija je od Fanameta prelete poziv, da naj do 15. februarja dospe v Berlin. Ker pa Štefica Še vedno boleha na hudem prehladu, ni verjetno, da bo dotlej mogla odpotovati. Doseglo se bo, da se rnen odhod, odgodi, šteti ca Vidačičeva bo s Potjakinjo Anlelo Bogncko v Berlinu angažirana za nov film, nakar bo naslov Miss Europa pripadel oni izmed obeh. ki se bo bolje odrezala na platnu. — Za novega predsednika srbske Akademije znanosti se po smrti dr. Jovana Cvi-iča omenja kot najresnejši kandidat dr. Jovan Radortfič, ki je vseuč. profesor in predsednik finančnega odbora Narodne skupščine. Poleg njega se omenjajo gg. Slobodan Jovanović, Mihajlo Petrovič in rektor Pavle Popovič. Po statutih Akademije imenuje predsednika kralj na predlog ministra prosvete. Za stalnega tajnika, ki ga izvoli Akademija in kralj imenuje z ukazom, pa kandidira g- Jovan Tomlč, knjižničar Narodne biblioteke. — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo dne 13. t. m. ob 19. H priljubljeno burko »Španska muha« % 132n — Smrtna kosa. Na Orehku pri Pre-zstranku je umrl tamkajšnji grajščak in veleposestnik g. Edvard Dolenc ki je bil znan širom Slovenije, zlasti tudi v Ljubljani. Bil je bMžji sorodnik pokojnega sodnika, pisatelja fn politika dr. Hinka Dolenca, čegar hčerko je poročit Umr! Je v visok! starosti 82 let Bodi mu blag spomin! — Ureditev novega skupščinskega poslopja. Začetkom marca prične urejevati park in trg pred novo Narodno skupščino. Na vseh štirih straneh bodo zasejani borovci, tako da bo stala nova skupščinska palača sredi malega parka. Narodna skupščina bo na eni prihodnjih sej odobrila potrebne k rente, na kar bo razpisan natečaj za najlepši načrt ureditve parka in trga. — Madžarski konzul v Zagrebu. Madžarska vlada je imeuovala za konzula v Zagrebu Gjorgja Saba. ki mu je naša vlada že izdala eksekvaturo. — Lista izžrebanih serij za amortizacijo loterijske državne rente za vojno škodo. Definitivna oficijelna lista na 3- žrebanju dne 15. januarja 1927 izžrebanih serij obveznic gornje rente je Interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob navadnih uradnih urah. — Opozorilo onim, ki se zanimajo za Ciglerjevo dedščino. Ameriški konzulat v Beogradu objavlja, da vest o Ciglerjevi zapuščini ni potekla Iz konzulata. Zato se interesentom nI treba obračati na ameriški konzulat v Beogradu, marveč neposredno na ameriška sodišča preko naših konzularnih zastopnikov v Newyorku in VVashing-toon. — Planinski dnevi brv. planinskega društva »Sljeme« v Zagreba se bodo nadaljevali tudi letos. Doslej so določeni že naslednji termini: na Veliko noč (17. In 18. aprila) na Obruču pri Sušaku, na Vidov dan na Bjelašnici v Bosni, 14. m 15- avgusta pa v Kranjski gori. Planinski dnevi bodo rudi na Pohorju in Kumu, na Plitvičkih jezerih in v Crni gori, vendar pa termini še niso določeni. — 18. t. m. bo predaval pod okriljem »Sljemena« v Zagrebu g. dr. Henrik Turna o slovenskih planinah. — Gripa. Po uradnem poročilu ministrstva za narodno zdravje je znašalo 3. t- m. stanje prijavljenih obolenj na španski v celi državi 7797 oseb. Zadnji januarski teden je umrlo na gripi 21 oseb. Najbolj razsaja ta neprijetna epidemija še vedno v zagrebški oblasti. Bolezen je še vedno lažie narave in traja povprečno pet dni. — Družbi sv. Cirila in Metoda ;e podaril neimenovan 100 Din mesto venca na krsto pok. Ing. Ign. Šega, direktorja juž. ž. v pokoju. Iskrena hvala! 135n — Velike poneverbe v greški finančni upravi v Ali-Bunam. Sef okrožne finančne uprave v PanČevu je odredil začetkom februarja revizijo blagajne sreske finančne uprave v Al i-Bunaru. Revizija je ugotovila, da je šef alibunarske finančne uprave Hugo Singer poneveril 241.000 Din. Singer se je revizije ustrašil in pobegnil v neko bližnjo vas, kjer so ga 6. t. m. izsledili in aretirali. — Napad blazne hčerke na očeta. Ni samotni kmetiji blizu Subotice je umobolna Juliška Keples s sekiro napadla svojega očeta Viljema. Nesrečna devojka je večkrat zbežala od doma in se potikala po potili. Oče jo je ljubil in je ni maral oddati v blaznico. To se mu je krvavo osvetilo. V sredo je Juliška zopet pridirjala s polja domov ter v besnilu popadla sekiro in pobila 68-letnega očeta. Sosedje so io končno prijeli in oddali v blaznico, starec pa se bori s smrtjo. — Truplo starke pod ledom. Fata Burek, 55-letna muslimanka v Sarajevu, je zadnje Čase kazala znake duševne zmedenosti. 2e od 6. t. m. so jo pogrešali in je bila domneva samomora ali nesreče upravičena. V sredo so končno našli njeno truplo, ki je ležalo pod ledom Miljačke in je zdaj po topljenju ledu prišlo na površje. — Seljak zmrznil na cesti. Na cesti, ki vodi iz sela Radunič proti Splitu so našli te dni mrtvega seljaka Lovra Musulma. Revež je zaspal na cesti in zmrznil. — Dolgoprstni Polde pod ključem. V Brodu na ^avi je bil te dni prijet 291etni Leopold Debeljak iz StražišČa pri Kranju. Polde je bil že od leta 1921 dalje zasledovan radi raznih tatvin, a se je znal spretno izmikati roki pravice. Policija v Brodu ga je izročila ljubljanski policiji, ta pa je Poldeta poslala v zapor. — Sleparski trgovec s svinjami. Posestnik Štefan Verajanski v Kovačici pri Pan-čevi se je zadnja leta posvetil trgovanju s svinjami in živino. Kupoval je vse na kredit, prodajala pa za gotovino. Tako so njegovi dolgovi dosegli čedno vsoto 1,400.000 Din. na kar je mož stopil v konkurz. Izročili so ga sodišču v PanČevu. kjer ugotavljajo, da ima za kritje dolgov gamo 19 oralov zemlje, malo hišico in nekaj vinograda. ' —li Zelezničarekl plesni večer se vrši v soboto 12. L m. ob 20. uri v steklenem salonu restavracije ljubljanskega glavnega kolodvora. Vstopnina za osebo 10 Din. Maske dobrodošle. Prireditveni odsek J. U. N. 2. B. 136-n —lj Sestanek vojnih invalidov. Podpis sani sklicatelji vabimo vse vojne invalide in vdove na sestanek za nedeljo dne 13. t. m. ob pol desetih dopoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani Sestanek se vrši v znamenju pogovorov o organizaciji in razmerah v krajevni organizaciji v Ljubljani. Sklicatelji: A. Hranskv. J. Božič, Ivan Rozman, Fr. Hiti. 187-n —lj Spolne bolezni. Prosvetni odsek Del. zbornice priredi v ponedeljek 14. febr. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma predavanje o spolnih boleznih. Predavanje spremlja film v 2 dejanjih. Predaval bo g. dr. Vrtovec Vstopnina 1 Din. —lj Klub esperantistov v Ljubljani prične z rednim poukom esperantskoga jezika danes v petek dne 11. t- m. ob pol 19. v šentjakobski šoli. Sprejemajo se Še novi pri-javljenci. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din. 134-n —lj Češkoslovaška obec v Ljubljani priredi jutri, v soboto zvečer v »Zvezdi« sestanek s pestrim In bogatim programom. Predvajali se bodo zanimivi poučni filmi. 140-n* —!j Zloben čin. Posestnik Fran Sca-gnetti, stanujoč v Metelkovi ulici 19, je na policiji prijavil, da Je neki zlikovec v noči od 8. na 9. t. m. z nožem sunil njegovo kobilo v desno nogo pod kolenom. Očividno gre za čin osvete. Kobila je težko poškodovana. —lj Prepodeu vlomilec. Preteklo noč je skušal neki vlomilec vlomiti v neko mesnico v Spodnji Šiški. Vlomilca pa le pri poslu zmotil neki pasant ra ga prepodll. —lj Zasaceni tihotapki saharina. Na Vodnikovem trgu so danes policijski agentje ustavili dve sumljivi Ženski, ki sta skušali prodati večjo količino saharina. Obe tihotap ki, Ljubljančanka Frančiška R in Primorka Amalija O., sta bili prepeljani na policiju, kjer sta bili zaslišani. Saharin, ki ga je bi!o skoraj cel kilogram, je bil zaplenjen, obe tihotapki pa izrečeni finančni kontroli. —I j Prijeta izgnan k a. Justini S.„ ki je bila že opetovano izgnana is Ljubljane, j« vedno dolgčas in zato se rada vtihotapi zopet v mesto. Včeraj so jo zopet prijeli in ker je nevarna moškim, ponovno izgnali Za koliko časa — je vprašanje. —lj Policijski drobit. Dasi je danes dan beračev, je policija prijela že včeraj tri, ki so nadlegovali pesante. Aretirani so bili radi beračenja Jaka M., Anton M., kateremu cviček gleda že iz nosa, in Rado G. — Prijavljen je bil slučaj poškodbe tuje lastnine, 1 oseba je bila ovadena radi nedostojnega vedenja, 1 radi razgrajanja, 2 radi pasjega kon-t u maca, 4 radi prestopka cestnopolicijskega reda. I? Celja j —c Umrla je v Četrtek zjutraj v Celju 3Ietna hčerka gostilničarja g. Ferdinanda Dečnrana Marica. Umrli Marici je bil krstni boter Nj. Veličanstvo kralj Aleksander, kakor smo takrat poročali, ter je bila 16. otrok zakonske dvojice Ferdinanda in Marije Deč-man. Spoštovani obitelji nase soialje! —c Smrtna kosa. V Klavni ulici Je umrla po daljši bolezni gospa Elizabeta Pilko, soproga občinskega odbornika in sprevodnika drž. železnice g. Ivana Pilka, v 89. letu starosti. N. v m. p.! —c Spomladansko porotno zasedanje ▼ Celju se prične v ponedeljek 28. t. m. Predsednikom porotnega sodišča je imenovan dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, namestnikom pa višja sodna svetnika dr. Friderik Bračič in dr. Iv. Premechak ter sod. sv. Valentin Le-vičnik. —c Stavbno gibanje. Za letošnje leto imata obe gradbeni zadrugi v Celju v projektu zidanje več enost a no vanjskih hiš, ki se bodo po večini gradile na hribu sv. Jožefa in ob Kersnikovi ulici. —c Svetosavsko besedo priredi pravoslavna cerkvena občina v soboto 19. L m. v prostorih Celjskega doma. V koncertnem delu nastopijo: srbsko pevsko društvo iz Zagreba, Član zagrebške opere g. Cvijanović in ravnatelj Glasbene Matice g. Sanci n, sodeluje pa tudi vojaška godba. Po koncertu bo ples. Cisti dobiček prireditve je namenjen fondu za zgradbo pravoslavne cerkve v C«-Iju. Iz Ljubljane —lj Otroci in zabava. Marsikdo se spod-tika nad rem, da se prirejajo otroške zabave, češ razvaja, raztresa se mladina, odvaja od resnosti in učenja. Primerna otroku prikrojena zabava ne škoduje, samo zbliža otroka in starše, učiteljico in učitelja; vliva novo veselje v enoličnost šolskega delavnika. Otroška zabava naj bo zmerna v času in pripravah. Lepa naj bo, umetniško zaokrožena, uglajena vsaktere podivjanosti alf surovosti, ljubka in prisrčna. Na tei podlagi se zabava Atena s svojo mladino. Od časa do časa jo zbere krog sebe. za Miklavža, v predpustu, v majniku itd. Pravkar vabi Atena na »Predpustno otroško čajanko«, ki bo na pustno nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Priprosta, neprisiljena zabava, kakor da pride mali Marjan k sosedu na obisk s papirnato čako in leseno sabljico, ali sosedova Metka kot brhka kuharica z materinim krilom, predpasnikom in kuhalnico. Legitimacije in pojasnila vsak dan od 4. do xAb v Ortopedskem zavodu, Mladika, pritličie. 13S-n *Ss- Finančna kontrola v Ljubljani priredi v soboto dne 12. februarja 1927 v Mestnem domu svojo prvo plesno veselico. Pričetek ob 8. url zvečer. 'V? ' Iz Maribora —m Beethovnov večer v Ljudski univerzi bo umetniška prireditev, kakoršne v Mariboru že dolgo nismo imeli. Saj nastopi na tem večeru svetovno znani SevCtkov kvartet iz Prage, ki je žel s *vohm nastopom povsod največje uspehe In mu priznavajo svetovno prvenstvo. Razumljivo je, da vlada za ta nastop velikansko zanimanje. Zato priporočamo, da si vsakdo pravočasno nabavi vstopnico, ker bo nedvomno dvorana razprodana. —m Nove klopi v parku. Občina je prejela ponudbo društva >Hrvatski Radišac, ki je pripravljeno postaviti v mestnem parku večje število klopi pod pogojem, da sme na njih pritrditi reklamno tablico v emajlu Občina je ponudbo sprejela in tako dobimo zopet lepo število novih klopi. —m Opis mesta in njegovih zanimivosti namerava izdati mestna občina Doslej namreč manjka tako delo, ki bo zlasti dobrodošlo tujcem, ki posečajo nase mesto, pa tudi domačinom, ki se hočejo seznaniti s preteklostjo mesta. Opisa, ki bo opremljen s slikami, bo pridan tudi seznam ulic in trgov ter načrt mesta. Knjiga bo vsekakor dobre služila v reklamne in propagandne svrhe. Bilo bi želeti, da se delo poveri strokovnjaku in da ne bo v njem spet kake take, kakor je ona o prvem slovenskem županu. —m Drsališče zopet odprto. Ker je v zadnjem času zopet pritisnil mraz, je drsališče pri Treh ribnikih zopet odprto. 2al pa oskrba drsališča ne odgovarja zahtevam zimskega sporta. Drsališče je mestoma gra- pavo in posuto z listjem. Bilo bi želeti, da bi mestna občina, ki ima sedaj ribnike v oskrbi, poskrbela za polivanje in čiščenje drsališča. Veliko zanimanje, ki vlada za to zimskosportno panogo, gotovo zasluži malo več pozornosti. —m Stekel pes se je pred par dnevi pojavil v Mariboru ter popadel pet oseb. Tri so se doslej javile pri mestnem fizikatu ter so bile odposlane v Pasteurjev zavod. Glasom ugotovitve je brl pes stekel. Zato se poživljajo vsi, ki jih je pes morda še ogrizek naj se nemudoma zgiase v svrho brezplačnega zdravljenja, da se izognejo težkim posledicam te nevarne bolezni. Mariborski občinski svet Nov davek za zgradbo stanovanj. Maribor, 11. februarja. SnoČi se je vršila redna seja mariborskega občinskega sveta. Opažati je, da so se duhovi, ki so jih razburile oblastne volitve, že dokaj pomirili ter se je zopet pričelo s plodonosnim delom. Na včerajšnji seji je bilo rešenih mnogo važnih in nujnih vprašanj, ki bodo v korist celokupnemu prebivalstvu. Uvodoma so socijalisti interpelirali župana, zakaj še ni odložil pravnega zastopstva mestne občine, ker je to z njegovo funkcijo kot župan nezdružljivo. Zupan se je izgovarjal, da občinski svet doslej tega se ni sklenil. Glede spremembe pravil Mestne hranilnice je na tozadevno vprašanje socijalistov pojasnil* da je veliki župan predložil spremenjena pravila v potrdilo ministrstvu ter da je torej zadeva v teku. Tvrdka Frankolič in LInninger je vložila prošnjo za koncesijo za uvedbo avto-prometa po mestu. Z oziram na to, da hoče občina to akcijo sama izvesti, je bila prošnja odklonjena. Predlog za osnovanje gledališkega sosveta, v katerem naj bi imela občina primerno zastopstvo, je bil z večino glasov odklonjen, ker bi občina ne mogla vplivati na gledališko upravo, vendar pa bi morala prevzeti nase tudi odgovornost. Obširna debata se je nato razvila o uvedbi novega davka za zgradbo stanovanj. O tem se je razpravljalo že o priliki proračuna, vendar pa takrat ni prišlo do konkretnih sklepov. Prvotni predlog je bil. da se naloži 5odstotna davščina na najemnin**. Na včerajšnji seji je po dolgo trajni debati bil osvojen predlog, da se oproste te davščine vsi najemniki, ki plačujejo manj kot 100 Din mesečne najemnine, vendar pa mora vsak posameznik prositi za odpis te davščine. Nemci so odločno nasprotovali uvedbi tega davka, ki bo vrgel na leto približno 750.000 Din. K temu pride še okrog 200.000 Din najemnine od občinskih hiš. Na podlagi teh dohodkov namerava občina najeti posojilo v znesku 6 milijonov Din za zgradbo dveh velikih stanovanjskih hiš v Smetanovi ulici. V teh novih hišah bi bilo 60 stanovanj z eno in dvem* sobama. Predlog je bil proti glasovom Nemcev sorejet. Glede odmere sfostaščine v novih hiSah, ki so oproščene državnih davkov, je bil sprejet predlog, da se ustanovi posebna komisija, ki naj v vsakem posameznem slučaju določi najemnino, ki naj služi kot podlaga za .odmero gostn*čine. Nato je občin«kf svet rešil Še nekatere maniSe zadeve. Orlom se dovoli prostor poleg Liudskega vrta za ureditev letnega telo-vad''šča, kakor si ga je uredil že lansko leto Sokol. Sklenjeno je bilo, da se izvede regulacija nekaterih cest in ulic po točno določnem načrtu. Stroški so preračunani na okroglo 200.000 Din. Projekt za zgradbo novega dravskega kopališča je bil izročen odseku, obenem pa se je naročilo stavbnemu uradu, naj Izdela točne načrte in proračune. Obč. svet. Weixl je poročal o akciji trgovcev Za znižanje ^Tadkomih cen. Na njegov pred-losr se je občina priključila tej akciji ter bo pod vzela primerne korake na merodajnlh mestih. Ob 8. ie župan zaključil javno sejo, na kar je sledila še tajna. Gospodarstvo Izgledi letošnjega vzorčnega velesejma od 2, do 11. julija. V nizu gospodarskih prireditev, ki jih prireja odbor Ljubljanskega velesejma od leta 1921 naprej, se vrši letos od 2. do 11. julija že VIL mednarodni vzorčni velese* jem. Kdor pazno zasleduje razvoj te insti* tucije, vidi, da dosega od leta do leta vedno večji razmah. Naš velese jem, ki je sicer mednarodnega značaja in namenjen gospo* darstvu cele države, pa je vendar špecijel* no slovenski, nas in s ponosom lahko motrimo na to gospodarsko ustanovo, ki je začela v dobi velike povojne konjunkture, spremljevala naše pridobitne kroge zvesto v časih najhujše stagnacije in krize in jfh bo gotovo dovedla v lepšo bodočnost ugod* nejšega ekonomskega razvoja. Za letošnji velese jem so vse predpriprave že v polnem teku. Prijavnice so razposlane, reklamni materijal za pridobitev kupcev v tu* in inozemstvu, naslovi za po« sebna vabila so pripravljeni, inozemski zrn* stopniki organizirani, skratka, dela se s polno paro, da bo uspeh letošnje prireditve tako moralno, kakor tudi materijelno za razstavi jal ce najboljši. Razveseljivo je dej* stvo, da je dotok prijavnic za rszstavljalce jačji od lanskega leta. Vzrok temu je iskati v zelo ugodnem poteku lanskega vele« sejma v očigled vladajoči krizi. Vse uglednejše tvrdke se udeležujejo kot razstavljalci Ljubljanskega velesejma, saj so si v svesti velikega pomena, vendar pa velik del zavlačuje svojo prijavo, ne računajoč pri tem, da s tem ovira delo sejmskemu uradu m sam sebi Škoduje, ker se mora zadovoljiti kasneje s ie razpoložljivimi slabimi prostori. Upamo, da bo letošnji velese jem podal že sliko^ solidne in resne industrije, obrti in trgovine, vsaj so povojni evropski kon« j unkturisti skoroda že izginili. o —g Premet Postne hranilnice v januarju- Celokupni promet Postne hranilnice je znašal v januar. 3.247.669.631.14 D, od tega brez eotovine 4 1.484338.388.17 ali 44.17 odstotka. Vplačil je bilo 637 8000. izplačil pa 174.111. Stanje vlog dne 81. januarja: V Beogradu 100.929.366.17, v Sarajevu 88.633.445.74 v Ljubljani 65,829.373.47, v Zagrebu 105 miL 726.395.82, skupaj 361,118-581.20 (31. decembra 368,230.724.68). Novootvorjenih računov je bilo tekom januarja 87, saldiranib 9, v Sarajevu 19 in 6, v Ljubljani 440 in 19, v Zagrebu 48 in 40. Stanje Čekovnih računov 31. januarja: v Beogradu 2238, v Sarajevu 2601, v Ljubljani 4491. v Zagrebu 4367. skupaj 13.607. —g Anketa o odpravi davka na poslovni rramet. Na poziv zagrebške Trgovsko-obrt-niske zbornice se je vršila te dni anketa o odpravi davka na poslovni promet. Po izčrpni diskusiji je bilo soglasno sklenjeno, da se zagrebška zbornica v tem pogledu pridruži sklepom beogradskih in ljubljanske zbornice in da to akcijo energično podpre. —g Pred novimi trgovinskimi pogodbami. V sredo se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca o trgovinskih pogodbah z onimi državami, s katerimi jih Se nismo sklenilL Sklenjeno je bilo zbrati Čim prej ves potrebni materijal- Prihodnja konferenca se bo vršila 17. t. m. —g Far pad kartela Špirita. Kartel špirita je imel v sredo in včeraj sejo, na kateri je oklenil, da se 28- februarja definitivno raziđe. Istočasno so nekateri zainteresirani krogi pokrenili akcijo, da se kartel obnovi na novi podlagi. —g Akcija ta odpravo taks sa vino. V Šibeniku so pokrenili akcijo za odpravo takse na proda io vina na drobno. V nedeljo se bo vršil v gibeniku v ta namen velik shod. katerega se udeleže zastopniki vseh dalmatinskih občin. Prihodnji teden pošljejo Dalmatinci v Beograd deputacijo, ki bo zahtevala, naj se dotični člen zakona o taksah na vino ukine. Dalmatinski vinogradniki trdijo, da pomeni ta zakon najtežji udarec za vinogradništvo. Samo v ftibeniški občini to morali vinogradniki plačati v obliki taks in denarnih glob nad 600.000 Din. —g Pol jadna j reda»anja o kmeti jstvu-Udrulenje državnih ekonomov in kmetijskih uradnikov je določilo več strokovnjakov, ki bodo prirejali začetkom pomladi po*, liudna predavanja o kmetiistvu Prva predavanja se bodo vršila v južni Srbiji, Bosni. Hercegovini in Dalmaciji. To akcijo podpre tudi poljedelsko ministrstvo. Sport Šankaške tekme SK Maribora* Zimsko-športna sekcija ISSK Maribora priredi v nedeljo sankaš ko tekmo na progi Ruska koča na Pohorju — Ruše. Sankali*«© je naravnost idealno. V globoko izvoženem tiru jo vsaka nesreča izključena. Proga ima mnoge etrmin in ovinkov ter je kakor nalašč ustvarjena za sankaške tekma. Ker so tudi vremenske priliko se k) ugodne, bo nudila tekma brez dvoma vsem udeležencem obilo užitka. _ Velike smuške tekme s& drsalno pr v emu v a se vrše v nedeljo v Kranjski gori in bodo nad vse zanimive. Prvič tekmujejo letos za naslov državnega prvaka tudi oficirji, ki vršijo v Kranjski gori službo »muških nastavnikov. Tekma je določena na 30 in ne na 50 km, kakor je bilo prvotno v raz* pieu, proga pa bo tako trasirana, da bo vo» dlla dvakrat mimo cilja. Vrha tega se bo vršila tekma dam za damsko prvenstvo ta pa tekma Šolske mladine, oboje v časa mid glavno tekmo- Ker so snežne prilike v Kranjski gori izvrstne ter vreme idealno lepo, je pričakovati obile udeležbe športnikov in izletnikov. Zagrebčani pripravljajo na ta dan skupen izlet v Kranjsko goro. Ka železnici bo bržčas dovoljena polovična vožnja, tako da se kupi polno karto do Kranjske gore, ki s potrdilom saveza velja tudi za povrat ek. Ker je tekmovanje za državno prvenstvo najvažnejši športni dogodek med smučarji, je potrebno, da se udeleže prireditve vsi, tudi netekmovalci, vsi, ki so sploh smučali, da manifestirajo za nas smuški po-, kret v čim večji meri. JZSS. — Igrisee Jugoslavije v Beograd n. Kakor znano, je bil bivši državni prvak SK Jugoslavije v Beogradu dolga leta brez igrišča. Po dolgem trudu in naporu si je sedaj Jugoslavija zgradila novo igrišče, ki bo baje najlepše in največje v celi kraljevini. Zgrajeno je ob obronku griča, ki je izsekan kot naravna arena. V sredini zapadne strani in ob obronku se zgrade tribune in lože. Urejeno je tudi tekal išče, nasip okoli igrišča pa je aznfiteatralen. Igrišče je tako veliko, da lahko tekmam prisostvuje do 35.000 gledalcev. Otvoritev igrišča bo najbrž v maju. — Iz zagrebške nažene. Matilda Fiacher, izvrstna zagrebška hazenašica. članica Ažka, je pristopila k družini Concordije. — Boks ▼ Zagreba. V nedeljo bo v Zagrebu bokserska prireditev večjega Stila. Borili se bodo bokse rji klubov ASK in Grad-janskega. Za nastop mladih bokserjev vlada veliko zanimanje. — Beogradsko Jedinstvo ▼ Zagrebu. V soboto in v nedeljo gostujejo v Zagrebu beogradsko Jedinstvo. Za obe tekmi, v katerih nastopi Jedinstvo proti Hašku in Concordlji. vlada v Zagrebu veliko zanimanje, ker je Jedinstvo v Beogradu porazilo 1 Haška i Coneordijo povodom njunega gostovanja. Poslano Slavno uredništvo! Podpisani dr. Karo! Podgornik. odvetnik v Gorici, kakor zastopnik g grofa Marija Attems, bivšega namestnika v Dalmaciji, prosim, da se v Vašem cenj. listu a oz i rom na različne notice pod naslovom »Grofica Olga Attems-ova v Ljubljani* ali «Gro« fovska mondenka» in podobno, ugotovi sledeče: Grof Marij Attems. bivši namestnik v Dalmaciji, nima sina z imenom Maksimili' jan. Njegova edina živeča sinova Marij grof Attems ml. in O trn ar grof Attems t*ista poročena. Prvi živi na Češkoslovaškem, kjer upravlja družinsko posestvo, drugi, doktor prava, se je posvetil nadalj-nim študijam državnih ved. Ne eden. ne drugi ni bil v službi mornarice. . Niti kateri imenovanih sinov, niti kak drug član družine gTofa Marija At*ems, bivšega namestnika v Dalmaciji, nima ka* teresfhodi zveze z osebo, ki se v gori omenjenih noticah predstavlja za grofico Olgo Attems. Zahvaljujem se za priobčenje in beležim z odličnim rpoStovaniem Dr. KAROL PODGORNIK. darujte za „Društvo slepih" rAnt. 'Adamič: Mrtvec Risar Habiht, čudak, je šel po desetih letih prvič na ples. Vrtalo mu je po možganih, korak zastajal. — Ali ni smešno, ogabno, da gre? Danes udrihaš kot moralist do zabavi, jutri pa dreviš v sredo vrtinca! Toda on ne hiti na ples zaradi zabave, pač pa zato — priznal si je odkrito — ker se je bal za njo. Ljubosumje ga je mučilo! In še neki drug črv ga je grizel: užaljeno samoljubje. Nemila usoda ga ie potrla. Dolga je doba njegovega trr>» ljenja, duša pa je iaka in telo še zdravo vzlic hudi pokori za greh, ki ni bil greh. V duhu si je zbral Emo za svojo družico. Protestirati mora proti domnevi, da je živ mrtvec ;dokazati hoče, da je še zelo, zelo živ človek in da je lahko še vedno junak velemestnega salona. Presenetiti jo mora. Nepričakovano se pojavi v plesni dvorani, po-niti k njej. se ji pokloni, poljubi roko, zaprosi za ples in... in... Ponižal se bode, opravičil. Triumfirala bo. — Med plesom čarobnega valčka ii bode odkril svoje srce in načrte. Laskal se ji bode in ji povedal, da misli nanjo že od prvega dne, odkar se je naselil pri njenih roditeljih v sobici, ki so jo oddajali. Da bi ga odklonila. Ni verjetno. Njena mati mu je že obilo potov namiga-vala. In — katero dekliško srce, posebno v letih, ne vzvalovi ob resm ženitni ponudbi? Današnji večer postani mejnik v njegovemu živlienju. * * * Garderober se mu je globoko klanjal. Matikaje si rokavice, je Habiht togo korakal skozi množico pohaikovalcev. Umikali so se mu. odskakovali so; široka gaz se je tvorila pred njim. Go-lobradci so se strnjali za niim in se brezobrazno zgledovali. O prihodu v vrvečo dvorano je vzbudil pozornost. Njemu je pa bleščalo; dvignil je roko in si zasenčil oči. — Kje je Ema? Par za parom je še tal mimo njega. Vsakdo se je vanj ozrl. Suha brinetka se mu je hihetala v obraz. —' Kakšne vrste plesalci so to? Vsi dečaki so v kratkih, črnih suknjičih. Kratka krila do kolen; — Ide so šumeče vlečke. Razigranost, razposajenost v vsaki kretnji; — kje sta gracija in dostojanstvo? Čudil se ie. Sedaj se s truščem glasi orkester. Množica zavalovi. Plesalci stopicajo, se vijejo. zibljejo naprej, nazaj, vstran... Razvratne melodije... Habiht strmi, — Je v plesni dvorani? V blaznici? Ti plesalci niso ljudje, so opice... Habiht je zaplel prste v brado. Trušč je pojenjal, množica se upokojila. Habiht opazi svojo izvolienko; ob roki vitkega mladeniča se bliža. Ema ne vidi ničesar, posluša svojega kava-Iirja, ogleduje svoje obuvalo ... gre mimo Habihta. — Kaj naj pomeni to preziranje? — Je morda tako zaverovana v sladko govorico dvorečega ji dolgina? Habiht se je zasukal in odšel. V kavarni Je spil črno kavo. Toda obstanka mu ni bilo in zopet se je povrnil v Šumno dvorano. Baš igra godba. Habiht šteje takt: Ena, dva, tri, ena... Saj igrajo valček! Opazi Emo. ki sedi poleg matere. Prerine se skozi plesalce, se pokloni, trči s petami. Materi poljubi roko, hčerko prosi za ples. Ema se vsa presenečena zasmehlia, toda ne vstane s sedeža. »Ne smeš odkloniti!« jo poduči 20 spa mama. »Saj ne odklanjam, ali —« Emine oči begajo po dvorani — »iaz sem obljubila ta ples Karlu. Kje ie toliko Časa?« Habiht si je grizel ustnice, njegove oči so prebadale mater. >DovoIj si ga čakala, naj pa še on počaka. Kar pojdita.« je odločala mati. »Gospod Habiht je bolj fin kavalir.« Ema je še vedno oklevala. V Habihtu se je nekaj rušilo, pogrezalo; mrzel znoj mu je orosil čelo. Globoko se je poklonil in izgovoril je s tresočim se glasom: »Oprostite, prosim, da sem se- drznil ___« »Zakaj, zakaj ?< se je razburila mati. »Ema, takoj moraš plesati z gospodom! < Mati se je dvignila, za njo Ema. »Na, pa pojdiva,« je dejala gospodična in si popravljala kodre za prevezo na laseh. Habihtove oči so vsplapolale v poslednjem žarku upanja. »Ne morem se vam dovoli načuditi,« se je Ema trudno smehljala. »Tak nasprotnik plesa — in sedai.« »Vse vam pojasnim, vse povem, go-spica, samo pojdiva že,« ie bruhnilo iž njega. Ema mu ponudi roko. a jo takoj zopet iztrga. r- »Ah, saj sem vedela! Glejte ga, ni me pozabil; moj plesalec Kari je tu!« Njen glas je drhtel, lice ji je zagorelo. Oni vitki mladenič se je priklonil pred njo. Planila je v njegove roke. Habihtu je potemnelo lice. Segel si je v brado in sklonil glavo. — Kje je? Kaj se je zgodilo? Cemu je tu? Gospa mama je opravičevala hčer in ga vabila, naj prisede k njej. Ni je niti slišal. Okrenil se je od nje in se zamotal v vrvež. Brezobzirno pehaj e plesalce pred seboj, se je prerinil do izhoda in izginil. V svoji sobici se je zopet postavil pred zrcalo. Dolgo je motril svoj smrtno bledi obraz. Bolesten' vzdih resi-gnacije se mu je izvi! iz prs; »Mrtveci naj počivajo v miru.« Pometal je svečano obleko raz sebe in se opravil do delavniško. Sedel je za mizo. na kateri se je razprostiral obsežen stavbni načrt. Ko je v zgodnjih jutranjih urah pri-šumela Ema z materjo domov, je pri risarju luč še vedno brlela. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Sledeče pri nas kupljene srečke državne razredne loterije II. razreda so bile izžrebane: 5.782 18.185 34.133 48.545 59.732 86.315 111.828 120.641 od 9.115 20.851 47.714 48.559 71.819 91.741 111.883 121.687. Izplačevanje 22. februarja 11.561 20.865 47.736 66.640 70.495 95.813 115.607 15.423 29.886 47.788 66.685 78.340 111.158 115.700 dobitkov do 7. iunija. Srečke za 111. razred (žrebanje 7. marca t. 1.) — prodajamo do 2. marca. VI srečka Din 300.—; % srečke Din 150.—; Va srečke Din 75.—. Glavni dobitek znaša za m. razred v najsrečnejšem slučaju Din 660.000.—. Trgovske tiskovine, kakor; račune! pisemski papir, memoran-de, kuverte, cenike itd. izdeluje v najkrajšem času in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani To in ono Trojni roparski umor na Moravskem Bestijalen zločin v Namesti nad Oslo na Moravskem, o katerem smo že obširno poročali, še vedno razburja Češko - slovaško javnost. Kriminalni organi so napeli vse sile. da izslede morilce, toda minilo je več dni. ne da bi jim prišli na sled. Šele sedai se je začela zavesa, ki zakriva ta grozni umor, polagoma odgrinjati. Vse kaže. da se bo razvila iz trojnega roparskega umora nenavadna Kriminalna senzacija. Preiskava sicer še ni napredovala tako daleč, da bi bilo mogoče točno ugotoviti, zakaj so bili detektivi več dni na napačni sledi, vendar je na že jasno, da so morilci že pred zločinom zabrisali za seboj sledove. Motivacija zločina ima nenavadno ozadje. Gre namreč za eksistenčne interese, čijih žrtev sta postala zakonca Tillova in njuna služkinja. Preiskava je namreč dognala, da so ljudje, ki so vedeli za zločin ali pa ga celo inspirirali, nalašč mformirali orožnike tako, da zločincem niso prišli na sled. Gnezdo zločincev je baje v gradu samem. V sredo ponoči je nastal v preiskavi nepričakovani preokret. Zanimivo je, da so orožniki aretirali ženina umorjene služkinje, ki je pri pogrebu svoje neveste od žalosti omedlel. Domneva da so morilci iz neposredne bližine grajskih prebivalcev in da so se najbrž celo udeležili gašenja požara, se vedno bolj potrjuje. Veliko senzacijo ie vzbudila vest, da se je neki višii grajski uradnik v sredo zvečer ustrelil. V grajskem tajništvu so našli tudi okrvavljeno sekiro in obleko. Na podlagi tega odkritja so orožniki grajskega tajnika aretirali. Dekla kot princesa Borniranost nemških monar-histov. V Nemčiji zadnje čase kar mrgoli raznih pustolovcev in avanturistov, ki si lastijo lepo in polnodoneče naslove raznih princov, vojvod, grofic in prin* ces. Mi smo že poročali o dveh slučajih, in sicer o lažiprincu Domeli, ki se je izdajal za sina nemškega prestolom naslednika, skoraj istočasno pa je v mestu Erfurt uganjala svoje pustolov*« ščine 41 letna dekla Marta Barth, ki se je izdajala za prusko princeso. Preiskan va proti Barthovi, ki je pokazala, da so nemški aristokratski krogi še vedno s slepoto udarjeni in da se jim še ved* no kolca po Viljemu, je bila zaključe* na te dni. Na dan so prišle uprav goro* stasne stvari. Marta Barthova, čije preteklost je zelo pestra, je bila nekaj časa usluž* bena v hiši princa Avgusta Viljema Pruskega. Tu se je navzela aristokrat* skih manir, ki jih je kasneje kot lažna hohenzollernska princesa z uspehom uporabljala. Dasi je bila že priletna in ne preveč prijetne zunanjosti, se je nekega dne nežinirano pojavila v jav* nosti kot princesa Margareta Pruska. V plemenitaških in nacijonalističnih krogih so se kar pulili za naklonjenost žlahtnega gosta. Roditelji «princese» so stanovali v nekem vagonu, «princesa» pa je loži* rala pri dveh starih damah, kateri je kmalu «olajšala» za vse njuno premo--žen je. Preiskava je pokazala, da je ta dekla ociganila več sto oseb za ogrom? ne zneske, nasedlo pa ji je tudi mnogo trgovcev. Da je svoje žrtve čimbolj prepričala, o svojem dostojanstvu, si je nabavila ogromno količino imitira* nih biserov in bril j an tov. Nastopala je običajno v lovskem kostumu, okrase* nem z briljanti. V lokalih je nastopala kot princesa Margareta ali kot grofica Rittberg, plačevala pa je s čeki, ki so bili podpisani z njenim pravim ime« nom. Seveda je vsakdo menil, da je to njen inkognito. Če je hotela napra* viti najgloblji vtis, je poklonila pre« srečnim svojim gostiteljem impozant* no fotografijo, ki je predstavljala «princeso» v globokem dekolteju. Od vohuna do sleparja Na zahtevo tonskega policijskega ravnateljstva je bil aretiran te dni na Dunaju 591etni Jan Michael Paverl, bivši bmski stavbnik, ki je imel zadnja leta že opetovano opraviti s policijo. Do leta 1913. Paverl v javnosti sploh ni bil znan. Poznala ga je samo Krnska nemška družba od časa, ko se je nje* gov gmotni položaj nenadoma zboli šal. Spočetka Paverl kot stavbnik ni imel sreče. Imel je skromno stanovanje, iz katerega se je pa pozneje preselil v razkošno stanovanje in začel kupovati svoji ženi dragulje. Zaposlen je bil iz* ven Brna. Vstopil je v službo graške tvrdki Mertmann, ki je gradila utrdbe na gorskem grebenu Laverona na Adi* ži. Tu se je pričelo njegovo blagosta* nje. Malta na avstrijskih utrdbah se Še ni dobro posušila, ko jo je že pro* dajal Italijanom. Toda leto 1913. ni prineslo avstrij* skim vohunom nič dobrega. Odkrita je bila znana Redlova afera, nastala je nova era v kontrašpijonaži in manjši vohuni so se morali umakniti. Med nji* mi je bil tudi Payerl, ki je sedel del j časa v zaporu. Prišli so namreč na sled njegovim mahinacijam pri gradbi utrdb na italijanski meji. Po vojni je postal Paverl navaden slepar. Zadnja leta je preskrboval svojim klijentom službe, kupčije in prodaje. Pri tem sta mu pomagala ne* ki Jaroš in Ružička iz Brna. Policija se je dolgo pečala s številnimi Paver* lovimi žrtvami, ki so plačevali sleparju kavcije, da bi dobili službo. Ko je Pav* erl svoje žrtve oskubel, se je preselil v Gradec, od koder ga je zanesla uso* da na Dunaj. Tu so ga aretirali in iz* roč.ili brnski policiji. Pustolovščina lažne baronice Varnostni organi v Žatcu in Pragi se pečajo s pustolovščinami, ki jih je uganjala v Žatcu neka rafinirana slepa-rica. V torek zvečer je prispela v Žatec baronica Črna Amstakova, veleposestni-ca iz Dejvic pri Pragi in pripovedovala hotelirju, katerega je že dan poprej obvestila o svojem prihodu, dolgo storijo. V vlaku jo je baje okradel neki elegantni sopotnik, ki jo je omamil s pariumirano cigareto, na kar ji je izmaknil ročno torbico s 16.000 KČ. Hotelir je lažni baronici verjel in posodil 500 Ke, na kar sta šla skupaj na policijo prijavit tatvino v vlaku. Ko so na policiji pokazali baronici album zločincev, je spoznala v enem tatu, ki ji je ukradel ročno torbico z denarjem. Drugi dan je naprosila hotelirja, da ji je posodil avto. Odpeljala se je v bližnji trg, češ, da ima tam opravka. Po povratku se je odpeljala s hotelirjevim avtomobilom v Prago. Hotelirju je postala stvar sumljiva hi zato se je odpeljal tudi sam v Prago. V Pragi se je hotela lažna baronica nastaniti v enem najlepših hotelov, kjer jo je baje pričakoval njen mož, konjeniški kapetan baron Amstak. Toda kmalu se je izkazalo, da barona Amstak v hotelu nihče ne pozna. Izjalovil se je tudi poskus rafinirane pustolovke, ki je hotela nalagati hotelirja, da ima v Obrtni banki tekoči račun. Hotelirja je končno minila potrpežljivost ter je poklical stražnika, ki je odvedel pustolovko na policijo. Tu so ugotovili, da je lažna baronica v resnici neka Ana Pernauer, pristojna v Karlove Varv. Zato so jo aretirali in uvedli preiskavo, ki bo spravila na dan vse njene sleparije. Zanimivo pleme v holandski Guneji Ekspedicija, ki so jo organizirali Američani in Holandci. je dosegla središče holandske Guineje in naletela tam na zanimivo primitivno pleme Pigmov. Domačini še nikoli niso videli Evrop-cev. Kljub temu so jih Kostol.iubno sprejeli. A" prvi naselbini so starešine zaklali ekspediciji na čast prašiča, opravili obred krvnega pobratimstva ter pogostili prišiecc s krompirjem in drugim sočiviem. Pigmi žive zelo primitivno. Kimajo niti kralja, niti organizarane vlade. Vsako naselbino upravljajo starešine. Vodja ekspedicije, profesor Stirling. ni našel nobenih znakov, ki bi pričali o kakj civilizirani religiji. Pismi verujejo v duhove, časte reke, drevesa in gore. Kade zelo radi. Žive pravzaprav v kameniti dobi. Sekire, kladiva in ščit! so iz kamna. Pred poroko se mora ženin podrediti božji sodbi. Postaviti s o za tarčo dvema f radarjema, ki ga obstreljujeta s kamni. Braniti se sploh ne sme, ker bi s tem dokazal svojo strano-petnost. Pri razporoki odsekalo Pismi ženam prve členke prstov s kamenit«; sekiro, ako se pa loči drugič, ii odsekajo še druge členke. Ekspedicija je videla mnog žensk z odsekanimi prsti. Med Pigmi prevladuje noli.eamija. Žene se kupujejo. Pigmi so, vegetarijanci. Jedo samo krompir, banane in razno zelenjavo. Izjemoma iedo tudi divfnči-no. Njih jezik je še popolnoma neraziskan in zato si je morala ekspediciuj pomagati v občevanju s tem plemenom s primitivnimi znaki - KONGRES NARODOV. - velika maskerada Sokola I. na Taboru 26. februarja i: X Šest samomornih poskusov beleži dunajska kronika od srede na četrtek. Trije so se poskusili usmrtiti s plinom, ki je na Dunaju v zadnjem času sploh najbolj pri* ljubljeno orožje samomornih kandidatov, dva sta skočila v Dunav, eden si jc prere* ?al žile. Kakor po čudežu so vseh šest oseb. med katerimi so bile tri ženske, še v zad njem hipu rešili. X Francija uvaja zopet potne liste. Francoska vlada je tekom zadnjih let sklenila s celo vrsto držav pogodbe, ki so omo^ gočale obojestranskim državljanom potovanje iz ene države v drugo brez potnih listov, oziroma vsaj brez vizumov. Ker pa je začela brezposelnost tudi v Franciji ra-pidno naraščati, odpoveduje francoska vlada te pogodbe kar drugo za drugo, da na ra način onemogoči priseljevanje tuiih delavcev. X Smrt bivšega avstrijskega generala. Pri Beljaku je v ponedeljek 7. t. m. umr! bivši infanterijski gemeral Kari Scotti. ki jc med svetovno vojno poveljeval raznim oddelkom na italijanski fronti. Služilo je pod njim tudi mnogo slovenskih vojakov i rt oficirjev. Po prevratu se je kot penzijonist naselil v Beljaku, kjer je sedaj umrl v samoti hi pozabi j enosti. X Radio in pivo v steklenicah. Angleške pivovarne so tekom lanskega leta opazovale, da koozum piva v sodčkih konstantno pada, narašča pa. čeprav v manjšem obsegu, konzum piva v steklenicah. Preiskava o tem pojavu je dognala, da je vzrok radio. Kdor ima na domu radioaparat, ne zahaja več toliko v gostilno in si da raje pivo prinesti na dom. Za to pa je steklenično pivo bolj pripravno. X Tihotapstvo kokaina v Ameriko. V Ženevi so prišli te dni na sled spretno organiziranemu tihotapstvu kokaina, ki je bil predvsem namenjen za Ameriko. Na carini so uradniki zaplenili 600 zabojev, čijih vsebina je bila deklarirana kot »aluminijev prah«. Carinski organi so odprli zaboje, nakar so »prah« analizirali. Ugotovili so, da se v zabojih nahaja kokain, ki ga ie hotela curiška tvrdka Maeter vtihotapiti v Ameriko. Blago je bilo zaplenjeno, tvrdka pa obsojena na globo pol milijona frankov ali pet milijonov dinarjev. Madame si ne želi dece 2 2 4 6 8 9 Izvrstna salonska veselo* igra, potna šale in sme* ha od začetka do konca. Prekrasne najnovejše raz* k osne toalete. — Bogata oprema. — Sijajna reži* ja. — Izvanredna igra. Najlep&i in najbotjSi HARRY*UEDKE*P1LM. Pri vseh predstavah ori* ginalni pouk v pravilnem charlestonu brez poviška cen. liaria Corda Harry Liedtke sta v tej imenitni in nad vse uspeli šaloigri nedosegljiva. — Hitite, da ne amu* dite ter si preskrbite vstopnico v predprodaji. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani. Teh 124. Premog — drva «ILIRI J A», Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 3/L Spretna prodajalka vešča v mešani stroki — išče službo v večji trgovini v me« stu ali na deželi. — Ponudbe pod «Spretna/323» na upravo v. Naroda«. Trgovski pomočnik dober prodajalec, izurjen v mešani trgovini — išče službo v večji trgovini. — Ponudbe pod «Dober prodaj alec/276» na upravo «Slov. Naroda*. Sostanovalca iščem. 170.— Din mesečno. — Naslov povo uprava «SL Naroda*. 344 Sobo oddam dvema gospodoma. Električna luč. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda*. 343 Graščini podobna vila v najboljšem stanju: 4 sobe, kopalnica, kuhinja, majhen park, zelenjadni vrt, brajde t letovišču, svetovnoslovita Rie* genburg — ceno naprodaj. — Pukshofer, Graz, Lazarettgas* se 11. 346 Železen štedilnik dobro ohranjen — takoj na« prodaj. Na ogled v soboto ves dan. — Rožna dolina. Cesta VI., št. 4. 345 Mali re|at •a+fcalai [skfl plinska as JUDA* 1 tem žariico 200-500 sveč moči. Neznatna poraba petroleja Sveti kakor elektrika' „aidau se rabi «1 razsvetljavo prodajainic, ■rodov, gostilirlc šol, cerkev, dvorite, vrtov itd. „AIDAM Je pri-kladoa zrn najmanjše in največje prostore, — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firm? SIT ARO 1 drug ' ulica 1 — iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte tako) prospekte* <— Makulatura! papir (3T2 kg a Din 5»— prodaja oprava „Slov. Naroda" mrošBmaHmsSBam Stavfaišča posamezna ali celotne komplekse KUPIMO po ugodni ceni za gradnjo eno* in dvodružinskih hiš (vil). _ Stavbišča naj bodo po možnosti na severnem delu me-* sta. — Ponudbe 2 navedbo izmere, cene in lege parcel je poslati do 21. t. m. na naslov: «Hera», stavb. regU si rova na zadruga z o. z. v Ljubljanu saBHsrjmBHramrggmrgasra PRESELITEV! Krojaika delavnica tvrdka H. PILLER s* j« preselila na Sv. Petra nasip št. 43. Sprejemam popravila vseh vrst oblek, bodisi konfekcije ali kakega drugega Izdelka. Se priporočam H. PILLER. Urejajo: Josip Zop«nei& ~ Za »Narodno tiskarno*: Fran -Za dal lista« Oton OiriatoL - Val * Ljubljani 0935