i V sredo in saboto
izhaja in velja:
5 Z« celo leto .	6 for. 20 kr.
1	»	pol leta	.	;i	„	so	„
ij	n	četert, leta	.	1	„	70	„
I	,	mesec .	.	—	„	60	„
II	Po poiti:
j,	Za	celo leto	.	7	for.	50	kr.
1	S	pol leta	.	3	„	80	„
n	četert leta	.	2	„	—	„
1 n mesec . .	— „ 70 „
___________________________.
j Št. 64.	.
Oznanila.
Za navadno dvostopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr, ktera se trikrat uatiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
V Celovcu v saboto 11. avgusta 1866.
Tečaj 11.
'Človek obrača — Bog pa oberne!
Zdaj ko stojimo na koncu severne vojske, po vsej resnici zdihujemo : „Vse je šlo drugači, da, ravno nasproti, kakor smo si »nislili.“ Armada na jugu, ki ni štela veliko glav in kterej je bil vodja ali komandant Malokaj sloveči in obrajtani nadvojvoda Albrecht, ta armada nasprotnika do tal ztna-I ga pri Kustoci in se verne ovenčana s slav-| bimi luvor-venci v domovino svojo. Bro-; dovje naše, kterega so Talijani prevzetno zasmehovali in celo mi sami za preslabo šteli, to brodovje pokonča trikrat tako moč-; |>o talijansko brodovje in več kot 1500 tali-! lanskih mornarjev najde pri Visu mokri s grob.
Na severju pa je stala armada, na ktero je vsa Avstrija ponosno kazala in se terdno zanašala; vodja jej je bil general, kterega so vsi časniki do nebes povzdigovali. Bog prenesi, ako bi se bil kdo prederznil zoper j to vojsko — vojsko Nemcev zoper Nemce •- le besedico čerhniti ali opominjati, naj pruskega nasprotnika preveč ne zaničujejo, naj ga ne mislijo celega s kožo požreti, — gorje mu! nemški časniki na Dunaju, v Gradcu in drugod bi ga bili zavernili pa' dali mu po nosu, da bi bil sit. In glejte! ta armada s svojim slavnim vodjem je bila ! premagana in sicer tako do celega, da se Avstrija menda ne spominja tako nesrečne in [ sramotne vojske.
Vsak, kdor ima oči, da gleda, in pamet, da premišljuje, prisiljen je klicati:	Olo-
j vek obrača — Bog pa oberne ! Po naših mislih pa to ni nobeden čudež, po naših mislih je le prišlo in se zgodilo, kar je po i postavah neovergljive logike in človeške i pameti moralo priti in se zgoditi. Mati, ki tam je porodila sedanjo našo sramoto in
nesrečo, ta mati je kriva politika naša, — Avstrija ni se prav obnašala na zunaj in na znotraj. — V Italiji si je prizadevala politika naša zabraniti, da se cela Italija zlije v eno deželo. — Kdor pa jc le količkaj možganov v glavi imel, videl je že leta 1848, še bolj pa 1. 1859, da se Avstrija zastonj upira in da ne bode mogla zabraniti, da se cela Italija zedini.
Tudi Nemčija mori na to, da dobi le en edini in vesoljni zbor ali parlament za vse nemške dežele. To se je kazalo leta 1848 in tudi poznejša leta, kaže se posebno naše dni. Avstrija pa se je deržala stare nemške zveze, ktera ni le samo Nemčije stergala na 38 kosov in nemški narod raztrosila po ravno toliko deželah, timvec je zaduševala po nemških deželah vse svobodno dihanje in napredovanje in pobijala s policijo vse gibanje živega duha sedanjih časov.
Avstrija ni imela oči, da bi videla toliko znamenj, — ni imela ušes, da bi zaslišala toliko glasov, — ni imela pameti, da bi spoznala svojega poklica ! Rila je Avstrija le protj večeru; — njen poklic pa jc le tam proti jutru, tako narobe je bila njena politika na zunaj!
Narobe je pa bila tudi politika na znotrej. Avstrija je taka deržava, kterej ni para po celem svetu, je deržava, ki obsega več der-žav, je krona, ki šteje več kron. Že to kaže, da se tako sestavljena Avstrija ne da nabiti na eno isto kopito in vladati po enej istej meri. Zraven tega pa imajo posamne dežele še pisane, od cesarjev s prisego poterjene pravice. Kaj pa so počenjale naše vlade že od nekedaj ? Ali so mar posamnim narodom in deželam pustile njili starodavne, svete pravice ? Ali so posamne dežele vladali po njih posebnih potrebah in razmerah? Zalibog da ne! Že skorej sto let sem le
znotranja naša politika to namerja, vse stare pravice posamnih dežel in narodov pristri-gati pa vse dežele in narode nabiti na eno kopito in sicer na nemško ; to nemško — cetralistično politiko je nnša vlada delala do najnovejših čgsov, do septemberskega manifesta 1. 18Q0!* Sreča velika, da je Avstrija to centralizacijo opustila in naredila prosto pot, da se narodi prostovoljno združijo okoli presvitlega habsburškega prestola v eno veliko deržavo:	Ljubezen močnejši veže
in bolje derži, kakor vsa sila in vsi bajoneti !
Nesreča v notranjej politiki je dalje še ta, da se po deržavi ne upravlja in gospodari, kakor si želijo posamni narodi. Imamo ustavo in imeli srno tudi deržavni zbor in deželne zbore; pa prašamo,ali so imeli ljudski zastopniki pravo moč in veljavo, in v kterih rokah so bila vsa deržavna opravila? Ljudje si šepetajo, da se v vladine zadeve in deržavna opravila vtikajo in mešajo ljudje, , kterih bi treba ne bilo in kteri nimajo niti poklica niti pravice, kaj tacega delati. To je tista dobro znana, z lastnim imenom ker-ščena moč, ki se nikjer ne vidi in ne sliši, povsod pa čuti. V deržavne zadeve naj se ne vtika nihče, kdor ni po ustavi poklican. Postave nam narejajo svitli cesar in ljudski poslanci, — deržavna opravila pa oskerb-ljuje ministerstvo s svojimi uradniki, — vse drugo naj po ustavi molči! —
JZdaj po vojski vidimo, da se je vse dru-gači spreobernilo, kakor smo mi obračali: Naj nam bodo to perst božji, ki naj nas opominja, da krenemo po vojski na drugo pot, naša politika mora vsa druga biti na zunaj in na znotraj, — primerna mora biti razmeram naše cesarevine in tirjatvam sedanjega časa. —
Besednik.
Novi nemškutarski konjiček.
Prislovica: „Kolikor jezikov znaš, toliko judi veljaš11 , je zdaj tisti konjiček, po | kterem nemškutarji najljutejše jahajo. Po prašaš li kterega teh temnih vitezov, zakaj ^a še zdaj nemščino v kmečkih šolah učijo, Sclaj ko ima slovenščina z nemščino enake Pravice, dobiš gotovo za odgovor : „Kolikor jelkov znaš, toliko ljudi veljaš11, Ta prislovica 8funa na sebi je sicer resnična, — veljavna Je pa le za tiste, kteri so po svojem stanu Poklicani z raznimi narodi občevati, n. pr. mladini gospodje v viših pisarnicah naše mno-gojezične avstrijske deržave, uradniki na Jezičnih mejah, duhovniki zlasti pa škofje, tergovci i. t. d. Ti in enaki možje naj bi 8e vsegdar po tej prislovici ravnali; al močno 8e je dosehmal v tej reči grešilo, to je, da 8o slovenščino zanemarjali, kakor da bi Slovenec se med ljudi ne štel, posebno kteri žlahtne rodovine. Nek žlahtni Nemec je v svoji ošabnosti terdil, da se človek še le Pri baronu začne. Tudi Ogri so že pisali:
„Nem ember tot", to je Slovan (Slovak) ni človek. Nektera nemška gospoda jo že tudi se tako deleč v tej reči pregrešila, da je tirjala, da se kmet mora zavoljo nje nemški učiti, ona pa bo od slovenskih žuljev prav mastno in lagahno živela. Slišal sem nekdaj nemško pesem peti, ki se tako le glasi: „Ich bin der Ftirst von Thoren zum Saufen auserkoren, ihr Andern seid erschienen, mich fiirstlih zu bedienen11. Te in enake reči so tudi že marsikterega kmeta zapeljale, da je v svoji slabosti mislil, da to v resnici tudi tako biti mora. Ali stanovi na zemlji so razni, razne morajo biti tudi učenosti, ktere so jim potrebne, — vse pa ni za vse! In ker se človek, zlasti pa kmet, ne more vsega naučiti, kar je na svetu potrebnega in lepega, mora se vendar po stanovih nek razloček delati, kar že tudi sama pedagogika uči. Kar je za enega potrebno, zna biti za drugega le samo lepo, ako zna, nikakor pa neobhodno potrebno.
Kmetijsto in vladarstvo sta dva predmeta, oba nista za kmeta pa tudi za vladarja ne enako potrebna. Ako bi se kmet vladarstva, kralj ali cesar pa kmetijstva s posebno serčnostjo učil , bil bi to narobe svet; kmetijstvo je tedaj za kmeta potreben, za kralja ali cesarja pa samo lep predmet in zopet tako je vladarstvo
za kralje in cesarje potreben, za kmete pa samo lep predmet, ako ga kaj zna. Med potrebnim in samo lepim se mora tedaj razloček narediti, dokler se človek vsega naučiti ne more. Zdaj se pa praša, kakšen predmet je nemščina za slovenskega kmeta, potreben ali le samo lep? Za kmeta je le samo kmetijstvo in vse, kar je s kmetijstvom v tesni zvezi, potreben predmet to je tisto , brez česar bi on kmetovati ne mogel. Z nemščino ne plača zemljiščne ne poselske dacije, si ne pognoji in nc zčrje svojih njiv, si travnikov ne pokosi, si živine ne izredi in še celo sam šolski učitelj noče netuščjjfe, ampak hoče le žito za bernjo imeti, brez nemščine tedaj slovenski kmet leh-ko shaja in na tisoče jih je, ki brez nemščine čerstveje kakor uni z nemščino stojijo. Nemščina je po tem takem za slovenskega kmeta le samo lep predmet, kteri mu pa nobenega dobička ne da. Dokler se kmečki otrok vsega, kar je na svetu potrebnega in lepega, v kmečki šoli naučiti ne more, naj bi se le samo potrebnega učil, nepotrebna nemščina bi se naj pa samo le tistim v glavo ubijala, kterim bi znala kedaj kaj hasniti. Tisti izgovor, da so zdaj naše više šole le nemške in da bi po takem, ako bi se zdaj nemščina v kmečkih šolah opustila, kmečki sinovi ne bili zmožni v više šole
Politični razgled.
Te dni imata baron Brenner od nase, baron Werther pa >d pruske strani konečne razprave o miru. iJiše se, da bota ž njimi kmalo pri kraju, najberže že do 14. t. m., da bode o Napoleon'»vem godu v Parizu veče veselje. Upamo pa tudi, da bode naša vlada prej ko mogoči Prusom vojskino odškodnino 30 mil. g'd. v sr. plačala, da bodo nesrečne in v toliki revščino pahnjene dežele češke krone p-ej nadležnega in na vso moč zopernega sovražnika rešene. Potem pa gre na vso moč skerbeti, da se deržava uravna na tej podlagi, ki nam jo je septem-berski manifest odkazal, in se zacelijo strašne rane, ki nam jih je ta vojska — Nemcev zoper Nemce! — vsekala; kajti ne samo politične, ampak tudi finančine potrebe in zadeve hočejo naglo in izdatno pomoč. Zdaj ne gre več obotavljati se in zamujati pripravnega časa, — če ne, pa bode skorcj prepozno! Čudno se nam torej zdi, kako da se vlada še vedno nekako nazaj ozira in da pervosednika Kiibeka ne pokliče iz Avgsburga, kamor je o vojski stari, obnemogli „bund“ pribežal, in da „bunda" popolnoma ne pokopljejo, ker je vendar na veke zaspal in so tudi že merliča francoski, angleški in belgijski poslanec zapustili. Pravijo pa, da ta pervosednik še celo potem, ko se mir sklene, tamkaj nekaj časa ostane, da poravna vse, zlasti pa denarstvene zadeve. To se zam ne zdi nič kaj prida. Ali bi se ne dale te reči tudi na Dunaju obravnovati, ker se v Frankobrodu več ne morejo? Zakaj bi se po svetu denar trosil, ker ga je vendar domk tolikanj potreba, in sicer za take reči, ki nam niso več mar in nam tudi ne smejo biti, če hočemo sami sebi prav? Te dni je umeri na Dunaju bogati grot Miinch-Bellinghausen, naš nekdanji zvezni pervosednik v Frankobrodu. Nemci so mu peli tužne žalostinke, drugi pa smo mu voščili, naj z „bundom" vred v miru počiva, — in tako vsi drugi nemški diplomati, ki so Avstriji toliko nesrečo pripravljati pomagali ! — Kar se tiče primirja z Italijo, je pa kaj težko danes (10.) pravo povedati. Eni pravijo, da je gotovo za 4 tedne podaljšano in da se bo med tem časom tudi mir sklepal, drugi pa, da so se le vojskovodji sami med sebćj do 10. za primirje zmenili in da, če med tem časom ne nastanejo diplomati-ški pogovori zastran miru, prične se 10. gotovo vojska.
stopiti, bode tako hitro prazen, kakor hitro bo naš cesar s prestola oznanjene postave zarad enakopravnosti tudi s papirja v djanje spraviti zapovedal. In to se ne ho smelo dalje odlagati, duh časa tir ja svoje in če se mu to ne bo dalo, si bo pa sam vzel, kar mu gre; postava narave je ta , da se ona nad svojim nasprotnikom ostro ob svojem času maščuje.
Ti in vsi drugi izgovori so tedaj prazni, so piškavi in imajo svojo korenino le v votli, pa temni nemškutarski buči, ktera kaj boljšega in potrebnejšega ne ve in ne zna, nego uboge kmečke otročiče na staro, pa neumno narejeno kopito nabijali, le baže ljudje bodejo javeljne kedaj modrejši; kajti oni samo to radi berejo ali čitajo, kar jim nemški, vsaki den spremenjivi časniki zoper Slovence mikavnega prinesejo. Mnogo je tudi takih, ki nič ne čitajo, nič ne mislijo, kako ali kaj bi boljši ali modrejši bilo, ampak ki hodijo le na lica svojih viših gledat in storijo vse to, kar mislijo, da jim dopada, in če tudi dobro ved6, da ni prav, vendar le storijo in se izgovarjajo s tem, da bodejo njih viši za to odgovor dajali. Ali pozabiti se vendar tudi ne sme, da so viši ravno tak6 ljudje, kakor drugi, da se znajo zmotiti, kakor drugi in da iz podložnosti ne sme za podložne kaka ne-
— 254 —
Dežele notranje-avstrijansbe.
■». Celovca. (Nagla sodba; čudna bolezen; no ve puške; peči za vojaški k r u h; m o n t u r n a komisija; straža za ogenj; tajnik Baum g a r t n e r.) Četertek je danes, ko veliko ljudi iz okolice prihaja v Celovec. Kaj neki imajo, da stoje trume po voglih in nekaj prebirajo ? Še jaz sam letim gledat in vidim, da je po voglih nabit razglas, s kte-rim se za ogleduhe in osebe, ki se po krivem v vojaško odelo preoblečejo, oklicuje nagla sodba po Koroškem, Kranjskem, Primorskem in po Istri. Ljudje, ki so ta razglas prebirali, bili so večidel kmetje pa vojaški novinci in so bili veseli, da dobojo od vlade spet kaj v slovenskej besedi ! Pri armadi je vse nemško, pa vendar jo baron Marojčič, vojaški poveljnik, spoznal za dobro in potrebno, da se ta oklic oznanja tudi v slovenskem jeziku. Da bi se politične in sodnijsko oblastnije od njega učile spoštovati narodno ravnopravnost in serca prostega ljudstva -si pridobivati ! — Posled-njikrat zrno naznanjali vsi veseli, da so se Nemci hitro zmodrili in nemško zvezo lehko pa hitro pozabili, — kar nas „Klagenfurte-rica" iz naših sanjarij zbudi. Ta piše tako, kakor bi jo terkala „nemška luna" , kakor bi jo bila posedla čudna bolezen: furor teutonicus, po naše:	„Nemška besnost".
Tako le razsaja : „Der Ausschluss Deutcli-Oesterreichs aus dem deutschen Bunde ist ein Verbrechen an der deutchen Nation, fur welches die Strafe jene ereilen wird, welche es begingen". Visoko ministerstvo! Ali slišiš, kako ti žuga tvoj služabnik, kte-rega ti plačuješ, tako šunta Nemce in žali Slovane tisti, kterega dolžnost bi bila po tvojem duhu vse narode pomirjati in tažiti: Kraljestvo zoper sebe razdeljeno ! Na Dunaju se poskušale nove puške in oglasila sta se tudi iz Koroškega dva gospoda, ki sta pri puškah iznajdla nekaj novega in boljšega. Pervi je pensijonirani stotnik Pu stotnik, ki se več let vkvarja s to rečjo, pa puškar Dasch. Pri skušnjah so se pa za najboljše skazale puške, ki jih je iznajdel Amerika-nec llamington. S temi se more v enej minuti 18krat strel jati, nosijo pa na 12—1300 korakov. Anglež Plaget je za Evropo posestnik te privilegirane iznajdbe in vlada naša mu je za njo plačala 250.000 gld. Po tem kopitu se bojo tudi v Borovljah puške prenarejale in dale celej našej armadi. Vsa armada se zdaj postavlja proti Italiji, zatorej se vse čudi, zakaj da prostovoljce za „deželne strelce" še vedno nabirajo, saj
sreča izvirati, ker viši so le zavolj sreče svojih podložnih povišani bili, no pa k njih nesreči.
In da se še enkrat na nemškutarskega konjička ozrem, moram še nektere popra-šati, namreč to, zakaj da le se nemščine tako radi učijo, zakaj pa ne tudi francoščine, laščinc, turščine, angleščine, saj so to tudi jeziki ali Šprahe, zakaj ravno le nemščine? Ali je morda nemščina taka beseda, da vse jezike namestuje in da potem tisti , kteri nemško zna, vse jezike govori in za vse ljudi velja? Zakaj bi ta prislovica ravno za Slovence veljala? Zakaj je vi nemškutarji na sebe ne obernete, da bi se bolj pridno slovenskega učili ? Zakaj se tudi Nemci po njej ne ravnajo, da bi se slovensko v njih šolah učilo, kakor se v slovenskih šolah nemško uči? Zakaj bi ta prislovica ravno za nas veljati morala, za druge pa ne?
Odgovorite nam na vsa ta prašanja ali pa ženite vašega konjička na sejm, da ga prodaste in mi nikdar od njega več ne slišimo.
je armada sama za Lahe dosti, kaj bojo s toliko častniki ali oficirji počeli ? Zatorej so riekteri ljudje že na to misel prišli, da se po storjenem pomirju prava naša armada spusti domu, prostovoljci pa ostanejo pod orožjem. Ta bi ne bila tako napčna, ljudstvu vsemu in gotovo tudi večidel prostovoljcem, ki želč vojaci biti , bi bilo to prav po volji. — Koroška dežela postane zanaprej mejna dežela in bode vselej v tudi ; imela veliko posadko ali garnisono. Že se stavi v Celovcu in tudi v Beljace več peči, v kterih se bode kruh pekel za vojake. Monturna komisija pa ne ostane v Celovcu, timveč verne, se na staro svoje mesto v j Prago in dobila je menda že ukaz, naj se pripravlja na odhod. Skoda, pravijo meščani, i ljudje te komisije se kaj pošteno in priljudno obnašajo, vse jih hvali: Verli Cehi so! V Celovcu imamo že eno gasilnico, ki jo je naredil sloveči Metz iz Nemškega. Dobili smo drugo, včeraj so jo poskušali: Naša straža za ogenj in obe gasilnici ste se ob- ■ našale izverstno. Videli smo tako napravo, j da more. človek brez vse nevarnosti v take kraje, se podati, kjer ga žuga ogenj zadušiti. V kleti neke hiše so zasmodili smolo, cunje, usnje in žveplo, da še v okolici sko- I rej ni bilo prestati; v to klet so se gospodje spuščali in nekaj minut se tam mudili. Človek se ves v neko ognjevarno obleko za vije, na medočje dobi stekleno šemo ali larvo, da vidi, potrebna zdrava sapa se mu pa po nekej cevi dovaža. Sam g. Metz je bil zraven in veliko gledavcev. — Novo izvoljeni tajnik kmetijske družbe, g. Baumgartner, že hodi po deželi in govori ljudem j tako imenovane poljske pridige. „Klagen- ; furterica" ga visoko hvali, pa škoda, da slovenski, da! še slovanski ne zna. Prašam o, j ali naši slovenski kmetje ne potrebujejo in , niso vredni poduka? Slovenski družni ki, j rodoljubi! poprašajte družbin odbor, ali kaj ve za vas Slovence ali ne: Tirjajte ljudi, ki znajo tudi slovenski.
Iz Beljaka 30. j. (Nek a j o naši politiki,! na.ii bo še v oj s k a?) Kakor povsod tudi pri nas ljudje niso nikdar zadovoljni. Pred nekoliko dnevi je bilo vse poparjeno zavoljo strahu pred Garibaldijem in Pijemontczi, j zdaj pa, ko je nastopilo premirje za mesec dni, prihajajo golobčeki z oljko miru v kljunu, zdaj so nemški politikarji zopet dobili ko- j rajžo ter se rotijo zoper m r, ki nas bo pah- j nil iz nemške zveze, češ, zdaj je zveličanje j zanje pri kraju! Zares čudni vitezi so ti „Grostajčarji iz Kajba!" Kaj pa je slovenska politika ? Slovenska politika so do dna s „Špehom" politi žganci, zlasti če še krave i zraven dobro molzejo. Slovencu je ljubši mir in dobra paša, kakor pa pomandruna! polja pa s človeško kervjd pognojene njive. Da so Slovenci junaškega plemena, priča nam zgodovina, pričajo najnovejše kervave bitve na Laškem; tega pa vendar nobena pravična duša ne bo od nas tirjala, da bi se vojskovali za prid in blagor velike Nem; čije med tem, ko imamo doma v Avstriji dosti opravila z duševnimi in telesnimi nasprotniki, dosti posla in truda, predno se bomo vsi narodi avstrijskega cesarstva tak® porazumili med sebdj, da ne bo noben narod druzemu gospodar, nobeden druzemu hlapec. Pravijo, da naša junaška armada hrepeni po novi kervi, po vojski, po novik bitvah. To je vse verjetno, zakaj junaški vojak je vsegdar hraber, pogumen in išče veselja tam, kjer ga čaka čast ali pa junaška smert za pravico, za cesarja in domovino. Pa le poterpljenje, junaki avstrijski'• Kaže se, da bo na Laškem še grozoviten višelj, predno se bo talijanskim zahtevan' konec Storil. Zdaj ko imajo Benečijo sko«' zastonj, segajo njih pohlepne roke še p° slovenskih pokrajnah, po Istri, po dalmatinskih bregovih, po Terstu in po južnem Tirolskem! Darovana Benečija jim ni P° volji, ker si je niso prisvojili z orožjem* ker so bili dosihdob v vseh imenitnih bitvan tepeni. Še jih koža ser bi! Ali ni mogoče,
da jih bomo tako do kervavega popraskali, kakor so Prusi nas ? — Vsaki dan bliže se k nam pomikuje vojskin hrup. Ravnokar »o pripeljali kakih 300 vojaških vozov, ki stoje od zgornjega predmestja skor do toplic. V Čače je prišlo o polnoči povelje, da se 'nora iti z V3emi konji po vozove v kanalsko dolino. Nekteri konji niso skorej celi ‘lan nič dobili ne jesti ne piti in tudi tukaj “redi ceste stoječim ni bilo pripuščeno spre-či, dokler da Ziljani niso svoje voljo spregli, napojili in pokermili svoje konje. Na obeli koncih so straže postavljene, da ne more nobeden domu se verniti. Vojska pač dela ljudem in živini grozno veliko sitnost!
Iz okolic« Mnribnrisk«. (Toča pa vohuni). 30. julija nas je zopet hudo yreme zadelo. Toča namreč nam je veliko Ukodo naredila V 5 minutah, je bilo vse pri kraju, — emnalo pred pol dnevom ne-oadama prihruje nevihta in toča obilna, akoravno majhna, od silnega viharja gnana, vzela je zopet veliko veselega upanja. Kar je ■nrazše popustil, to je pobila toča tako, da bo zares letos malo vinca v naših krajih, in še to ne bo dobro. Izvrsten les, kakor se Je večidel še kljubu pogubljivemu mrazu kazal, je vničen, ne le za to leto, temuč tudi večidel za prihodnje, — kakor trdijo ‘Zvedeni vincarji. Gotovo se reči sme, da dve tretjini ste po toči tukaj pokončane, tako se vidi pri sv. Petru tako je slišati ed Freihama, in enako dopovedujejo tudi ■z drugih krajev slovenskih goric. V okolici Mariborski smo nedavno zagrabili nekega i)turista“, — po lastnem izpričanji — bil je j stotnik cesarski, zdaj je pa „špion“ ali vohun. Srenjski predstojnik je mislil torej svojo dolžnost storiti, da omenjenega ogle-i duha spremlja v bližnje mesto na c. k, sodnijo, ali silno se je spekel. Na mesto zaslužene pohvale zaraa svoje pozornosti dobil je „Besehwerde“, naj račun da, zakaj je ! predstojnik to storil. Akoravno je ta stotak (?) v več rečeh sam sebi nasproti go-I voril in tako potrdil sum, da je res ogleduh, j Vendar ga je c. k. sodnija Mariborska in j; *Udi mestno srenjsko predstojništvo spustilo >n bil je še srenjski predstojnik, ki ga je 'J prignal, skorej okregan! — Ker smo bili priča, vemo, da je srenjski predstojnik celč ' Postavno ravnal. Bojimo se pa tudi, da ste o. k. sodnija in mestna gosposka premalo k reč preiskale, kajti resnica je, da se je dednje dni veliko klatežev tukaj potepalo,
‘ kterih nihče poznal ni, in ti klateži so hteli risati posamne razglede od bolj imenitnih Vrhuncev. V tako nevarnih časih je treba j dobro paziti na svojo okolico in si prizade-Vati, naj se zabrani ali vsaj očuva, da se , rogovileži po svetu ne klatijo.
a
e
a
ji
i'
»•
ie
;o
a-
|U
1»
ih
ki
č«
a-
0'
i!
;»
IH
or
p°
n*
?i'
P°
no,
ah
:e,
■z Haloz. (Kako Haložan misli »vežem razširjanji našega „S 1 o-Vnc#?“) Strmen sedanje dobe tako drvi, da vsak pametnejši človek, bodi si men j ali bolj učen pa tudi ne znajoč brati, želi posedeti, kako se giblje svet, kaj se godi po »vetu, zato toliko časnikov leta križem sveta Ue samo k omikancem nego tudi v pri-Proste bajte in kolibe, ki naznanjajo važnejše dnevne dogodbe in poduk. Mi Slovenci smo že dotle prišli, da nas podučujejo Movenski časopisi v raznih predmetih ter v narodno-politiških reččh. Doslč nam izhaja razun vrlih „Novic41 edini *) politiški časnik »Slovenec", ki se trudi Slovencem vse do-?ašati, kar jim je treba vedeti v politiskem *n narodnem oziru za silo; toda ne more »e popolnoma vstrezati silni pohlepnosti jjo branji, ker pogreša dovoljne tvarne, to je denarne podpore. Bogatini dan danešnji, kakor vselej, malo marajo za narodni razvoj; ‘nači delajo madjarski in laški velikaši, največ trha ali bremena tedaj spada na srednji
*) G dopisnik se menda tedaj ni spomnil, da izhajata v Terstu dva pol. lista,(namreč „II. Pri-morjan“ in Terž, Ljudomil."
Vredn.
— 255 —
razred omikancev posvetnih iu duhovnih. Resnik naš je nabiral svoje prijatelje in poslance iz niže vrste, pa glej velikanski napredek njegovega natika in širjenje spozna valcev ! Tako tudi jaz mislim, da, akoravno nam hrbet kažejo možje penezničarji, vendar prekosimo, če imamo trdno voljo in gorečo ljubezen za narodno omiko, vse ovire ter pospešimo in dovoljno pomagamo svojemu edinemu narodno-politiškemu časniku, da bode brez kvara izhajal v veči obliki, kakor p. madjarski „Honu, in menda trikrat v-tednu. Moj nasvet bi bil: Vsak naročnik časnika „Slovenec11 naj priskrbi še enega novega naročnika, kar gotovo ne bode pretežavno delo, — in zmaga je naša. „Slovenec41 bode štel okoli 1000 naročnikov. To misel naj naznanjajo vrli naročniki svojim sosednim prijateljem živo priporočajoči ta časnik. Imamo obilo gospodov narodnih, ki ne opominjani pustijo stvar, kakor je, nagovorjeni pa radi stopajo v naše kolo. Ravno tako je gledč na naše narodne zavode. Minuli teden sem brez težave nabral 15 novih matičarjev, le nagovora je treba. Sicer se nahajajo škripavci, iz kterih ne bi mogel ožeti prebite pare za narodne reči, čeravno bi jih kleče prosil, toda taki so redki, le pri dobri volji bi se menda dali omehčati. Brez žrtve ni zmage! Mogoče bi menda tako bilo v vsako župo vriniti po 1 iztis, kterega bi v društvu imeli g. župnik, kaplan in učitelj. Ti gospodje naj bi nagovarjali župane , srenjčane in krčmarje, da bi se vsaj 1 list med vse te ljudi spečal. Po mestih so dolžne delati čitalnice za razširjanje. Vsak odvetnik in bilježnik slovenski je gotovo toliko premožen, da zmore naročnino za 1 list; kajti pomisliti gre, da odvetniki od naroda vlečejo novce, veže jih tedaj k temu neka naravna dolžnost. Poskusimo se iskreno dela lotiti, gotovo ne premaknemo zaželenega vspeha, vsaj drugi narodi ravno tako delajo. Naposled še prilagam, da je skorej vsakemu našincu še treba porabnega učenja prelepe slovenščine in znanja narodno-poli-tiškega gibanja, ako se hočemo šteti med omikane Slovence. Pomozi sreča junaška!
Iz Ljubljane 5. avgusta. A. B. (N o-, vi ravnatelj gimnazije; volitve za kupčij sk o in obrtnijsko zbornico.) Dosedanji ravnatelj tukajšne gimnazije, d. dr. Mitteis, nas bode tedaj za gotovo zapustil, ker pride za druzega ravnatelja v „Terezijanum11 na Dunaji. Tudi mi ne bodemo — kakor so rekle zadnje „Novice11 — kamnja lučalt za njim, ko odhaja, timveč voščimo mu srečno pot na novo mesto, na kterem se bode gotovo tudi sam boljo počutil nego v sloveuskej Ljubljani. Mi Slovenci zdaj trdno pričakujemo, da do-bomo za ravnatelja taeega moža, ki bode mož, kakor ga tirjajo naše okoliščine. Ni še dovolj, daje učen, — treba je tudi, daje pravičen, da mu je mogoče pravičnemu biti, to je, da umč tudi popolnoma slovenski jezik. Ako nam vlhda ne da ta-cega moža za vodja naše gimnazije, bode nam to zopet nov dokaz, da imamo ravno-pravnost — še vedno le na papirju! — Volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico izpadle so tako zmagovno za našo reč, da bi nihče tolike zmage pričakoval ne bil. Oddajati so se morali listi s podpisom ali pa z dvema pričama potrjenim križem volivca, zapečateni, da se ja nikakor no bilo tako agitiralo, in kaj je nasledek vsega tega? Pokazalo se je očividno, da tako imenovana nemška stranka nima nikakoršnega upliva na volivce, kajti zmagana je z velikansko večino. Od 651 oddanih volitnih listov prišlo jih je na kandidate narodne napredne stranke po 594—621, nasprotniki pa so imeli za najviše število 39, reci devet in trideset glasov. Te številke gotovo največ povedč! Izvoljeni so bili sledeči gospodje. V kupčijski oddelek: gg. Debevc Jožef 602 glasa, Fabjan Janez im Jamšek
Janez, vsaki 600 gl. Schreyer Andrej 603 gl., Več Janez 598 gl. Bučar Viktor 603 gl. V obrtnijski oddelek: gg. Mali France 606 gl, Svenlner Jožef in Stlelba Jožef, vsak 603 gl. Tonies Gustav 621 gl. Skale Pavl 603 gl., Verhovec Blaž 594. Za rudarski oddelek : g. Resman France 596 glasov. Tedaj so vsi od narodne napredne stranke priporočeni kandidati izvoljeni.
Ek Ter m ta. (Upanje; časniki; slov. oklici; dva čudna profesorja; slov. b a talij on; slov. vabilo; V a-lenštajnova trilogija natisnjena.) Kar so naši pri Visu talijansko brodovje tako slavno premagali, odvalil se je tudi nam Teržačanom težek kamen^znad naših sere. Bali smo se, da sovražnik napade naše mesto in nam napravi veliko škodo. Bitva pri Visu mu je pa rogove odbila! Veseli uas Slovence ta zmaga timveč, ker je mornarjev veči del Slovanov; imena teh, ki so padli, končajo se vsa na „ič11 in so Slovani. Med seboj govore ti korenjaki skorej skoz in skoz slovanski, kedar pa kaj višini svojim naznanjajo, morajo lomiti nemški ali talijanski. Da bi so ta napaka tudi skorej odstranila! — Laški časniki nas zapuščajo in se preseljujejo na Talijansko; tako slišimo, da „Tempo11, ki je samo laški duh po Terstu, po Primorskem in po Istri raz seval, zanaprej izhaja v Padovi. Bog jih nesi vse Talijanisime iz našega mesta, veliko ložej bomo dihali in veliko mirnejši živeli. Namesto talijanskih časnikov naj se pa širijo slovenski. Zdaj imamo v našem mestu dva slovenska lista, ki se oba kaj moško obnašata ; le škoda, da zastran jezika neko zmešnjavo med Slovenci napravljata. Najboljši bi pa bilo za naše napredovanje, ako bi se vsi slovenski pisatelji zvesto der-žali Janežičeve izverstne slovnice: Ne kujmo za vsak kotiček posebnega jezika ! — Te dni je šla po našem mestu in tudi po ptujih časnikih neka čudna pa žalostna novica. Nek star kmet teržaške okolice je bil po naglej sodbi k smerti obsojen zavoljo tega, ker so v njegovej hiši zasačili tri puške. Pred sodnijo pa je starček dokazal, da od te prepovedi ni ničesar slišal in vedel; kajti ta prepoved je bila levnemškem in talijanskem jeziku oklicana, on pa je terd Slovenec, ki ne razume niti nemški niti talijanski. In njegova beseda je pred sodnijo obveljala; kmet ni bil ob glavo djan, temuč na 6 mesecev v težko ječo obsojen. Starčku se še sanjalo ni od nesreče, atera mu je žugala, on ni mislil na noben upor in na nobeno puntarijo. Odzdaj naprej se v Terstu menda vsi oklici razglašajo tudi v slovenskem jeziku. To še menjka, da bi celo še za glavo šlo tistim Slovencem, ki samo slovenski znajo: Dajajte nam postave in ukaze tudi v našem jeziku!—Nadalje moram tudi se povedati, da sta bila nedavno dva profesorja teržaške mestne ali talijansko gimnazije nagloma iz službe izpuščena, ker sta zoper deržavo Talijanom v prid delala. Da je to popolnoma pravo, menda vsak lahko spozna. To se manjka, da bi taki ljudje v Avstriji služili, ki zanjo nič ne marajo! Tudi med Nemci se tacih ne manjka, kte-rim sicer naš kruhek dobro diši, ne tako a domovina naša! — Da je naš slovenski atalijon prevzel glavno stražo na velikem tergu, ste gotovo že slišali, kakor tudi to, da je šolsko nadzorništvo za teržaško okolico učiteljem razposlalo slovens k o vabilo na konferencijo 9. t. m., in da želi, naj bi se vsi odgovori pisali v slovenskem jeziku. To je pravo in lepo! Naj bi tako začela tudi druga šolska nadzor-ništva. Če je v resnici in hitro ne krenemo na drugo boljšo pot, pomandrani bomo v berzem diru časa. Tedaj pozor! — Ko-nečno naj še omenim, da je Valenštajnova trilogija v slovenski prestavi že natisnjena, in da velja v teržaški čitalnici, ki jo je velikodušno dala natisniti, 1 gld. 50 kr. Slava !, (Zgoraj omenjeni mož je že pomi-losten. Vr.)
Bllzo So^e. § (N e v a r n o s t in s t r a h; Favetti). Veselilo nas je, da je svitli cesar volilni red za naš deželni zbor po nasvetu naših rodoljubov tako spremenil, da dobomo mi Slovenci v deželnem zboru po pravici več poslancev. Pa kratko je bilo to veselje, kajti po novinah pripoveduje se novica, po kterej smo v nevarnosti in strahu. Zgrabljivi Talijani niso zadovoljni, da do-bojo celo Beneoijo, še po enem kosu naše dežele dolge svoje perste stegujejo. Mi Go-ričani smo bili in stali vselej za Avstrijo, bili smo svitlemu cesarju vselej zvesti in smo tudi zdaj prostovoljno brez vsega ukaza napravili černo vojsko, naj branimo svojo deželo proti Lahonom. Veseli smo pričakovali, da se bo tistih 30.000 Slovencev, ki spadajo pod Videmsko nadškofijo, od Benečije ločilo in po narejenem miru k nam goriškim Slovencem pritisnilo, — zdaj pa slišimo, da so Lahoni le volje Goriško raz-tergati in lep kos k Benečiji pritisniti. Proti temu nesramnemu, krivičnemu in zgrablji-vemu počenjanju povzdigujemo mi Slovenci svoj protest in prosimo presvitlega cesarja, naj nas in svojo deržavo varuje te velike nesreče. Ko so od zmage pijani Prusi v Mikulovem hotli Avstriji vzeti nekaj češke zemlje, rekel je cesar: „Ne pedi moje zemlje in ne ene duše“! In Lahonotn, ki smo jih na suhem in na morju tako dobro na-mahali in slavno zmagali, dovolilo bi se toliko prelepe zemlje in toliko najzvetejših duš ukrasti!? Cesarska beseda nam je upanje in porok, da se to ne zgodi, timveč pričakujemo, da se zgodi ravno narobe in da dobomo mi še Slovence Videmske nadškofije. Ako se pa prevzetni in nikoli siti Talijan z lepo ne vda, in steguje svoje roke po južnem Tiroljskem, ali Primorskem, ali Istri ali po Dalmaciji, — potem pa le rajši vojsko do peslednjega moža. — To ste že oznanili, da je znani naš sovražnik Favetti zavoljo velike izdaje obsojen na 6 let v težko ječo. Med njegovimi pismi so našli tudi imenik tistih ljudi, ki so avstrijskej vladi ali posebno vdani ali posebno nasprotni. PojFavetti-ju se je še zvedelo večLahonov, ki so v to puntarijo tudi zapleteni. Tem Talijanisimom je bil mali „umni gospodar11 tern v peti, kopali so nam zvestim Slpven-cem jamo, pa so sami v njo padli: Naj visoka vlada vselej zvestih Slovencev ne žabi nikoli!
Ptuje dežele.
Turška, Piše se, da so serbska, čer-nogorska, romanska in gerška vlada med Be boj zvezo sklenile zoper Turke, da, kadar pride pripravni čas, planejo skupaj nanj in ga iztirajo iz Evrope. — Da bi se le spet druge vlade v to jako važno vprašanje ne vtikale! Turki pa menda tudi res nekaj vohajo, ker se poroča, da je v Bosni in Hercegovini vse polno turških vojakov in da se priprave za vojsko po suhem in po morju delajo. Vendar pa mislimo mi, da je turške slave v Evropi že davno konec!
Ruska, že nekaj časa sem se piše, da naraerja ruska vlada kongres predložiti, ki naj bi zdanje spremembe v Nemčiji pregledal in konečno določil. Vendar pa nc bo neki s to namero ničesar, posebno ker se Anglija noče v zunanje zadeve vtikati, in zato se zdaj že piše, da Ruska le želi, naj bi se samo ministri tistih deržav snidli, ki so 1. 1815 nemški „bund“ na noge spravili, in ti naj bi1 potem novo uravnavo poterdili. Ruska tedaj tudi ni nič za obveljavo dunajskih pogodb 1. 1815 storila.
'Romanska Knez Karol si je izvolil spet nove ministre, ki neki bolj na rusko stran nagibljejo. Turška vlada je neki pri-poznala knezu dedinsko pravico zanj in za njegove otroke.
Amerika. Odtod se poroča po pomorskem daljnopisniku, da se je v mestu „New-Orleans“ v zedinjenih deržavah punt
— 256 —
vnel, ki so ga spet hitro zadušili. — Iz Mehike se piše, da se je cesarica menda že na pot v Evropo podala, kar nam priča, da gre ondi vse čedalje bolj navskriž in se bo prej ali slej zgodilo, kar so naši časniki Maksu tolikrat pravili, to namreč, da iz tega cesarstva ne bo nič !
Pruska. 5. t. m. odperl je kralj sam deržavni zbor v Berolinu. V prestolnem govoru našteva najpred z nenavadno krotkimi besedami srečni izid ali vspeh vojske, in pravi, da so se mčgli vsi bojni stroški iz deržavnih blagajnic in rednih dohodkov poplačati — se ve da kaj lahko, ker so po deželah češke krone in drugod, n. pr. v Frankobrodu, tako silne davščine in poži-gavščine brez usmiljenja nakladali, tako da res ni bilo treba kakega posebnega posojila ; potem omenja, kako da se vlada glede proračuna ali budgeta ni mogla v zadnjih letih s poslanci porazumiti, pričakuje pa ob enem, da se bodo poslanci po najnovejših slavnih dogodkih z vlado zastran deržavnega gospodarstva rade volje porazumili, da, jo ce-16 oprostili, ker ni do zdaj po postavah ravnala ; in slednjič pravi, da se je nadjati, da se Pruska' razširi in zavezna vojska pod pruskim poveljuištvom ustanovi, kar se bode že zboru v dotičnih vladinih nasvetih predložilo kakor tudi zastran volitve v veliki nemški parlament. O razmerah proti tujim deržavam pa ni besedice rečeno. — Ker je veči del sedanjih poslancev vladi vdanih, reče se že zdaj lahko, da bodo Bismark in tovarši njegovi lahko shajali.
Razne novice.
lz Ljubljane: Nabira deželnih strelcev dobro napreduje; do zdaj se jih je nabralo že 3 kompanije, vsaka po 130 mož, četrta se pa ravno nabira. Prva kompanija je odrinila v četrtek 2. avgusta na Notranjsko. Te dni odrinete menda že tudi 2. in 3. kompanija na mejo. Obleka je prav pripravna in ob enem lična in po ceni.
*** Do 10. t. meseca so ustavljeni vsi vlaki na južni železnici, po kterej se pre-važujejo samo vojaki nazaj naLaško. Kolodvor je zopet podoben velikerfiu vojaškemu taboru.
Pretekli teden je bil blizo Laterma-novega drevoreda po noči en človek povožen od železniičnega vlaka. Pravijo, da je bil nek čevljar iz Trsta, ki je hotel skočiti (!) na vlak! Težko ranjenega so ga našli zjutraj ter odnesli v bolnišnico.
Tretji zvezek „Klasja z domačega polja“ je prišel ravnokar na svetlo. Posebno zanimiv je dostavek nenatisnjenih in tudi že kje natisnjenih, toda do zdaj še ne zbranih pesmi Prešernovih. Obsega 23 številk. Četrti snopič se začne z Vodnikovimi spisi. Naj bi slovenski rojaki segali bolj pridno po Klasju, kakor doslej!
Ker se zopet kaže kolera po nekte-rih krajih naše carevine, snidla se je tudi tukaj komisija, ki se je iansko leto ustanovila v ta namen, da se stori vse, kar za-more odvračati in braniti tega sovražnika od nas.
V torek zjutraj 7. t. m. odrinila je od tukaj 2. kompanija deželnih strelcev na mejo. Stotnik je g. grof Thurn, nadlajt-nant g. Žitnik. Oficirji prve kompanije so: stotnik g. Podkrajšek, nadlaitnant g. Marii i, lajtnaut g. Eržen. Število za 4. kompanijo je po zadnje j nnbiri že tudi dopolnjeno.
Pevovodja ljubljanske čitalnice, g. Jož. Fabjan vstopil je za lajtnanta k 4. kom-paniji prostovoljnih deželnih strelcev.
*	Žnani moravski zgodovinar benediktin dr. Beda Dudi k dobil je zlati duhovniški križ za zasluge, vojaški kaplan g. Miklavž Zitz pa viteški križ reda Franc-Jožeia za zaslužno svoje delovanje.
*	Do 17. julija je bilo po severni železnici na Dunaj pripeljanih 12.546 avstrijskih ranjencev (med njimi 317 častnikov ali ofi-
cirjev), od saksonske vojske 1436 (med njimi 52 častnikov,), od pruske vojske pa 148 ranjenih in 16 častnikov.
*	Po „Volksfreundu“ dela več ko 400 usmiljenih sester po pruskih bolnišnicah v vseh krajih, kjer so Prusi nastanjeni. Nekaj jih je tudi že neki pri tem blagem in neutrudljivem delovanju pomerlo, zlasti ker sem in tje kolera hudo razsaja.
*	Kakor ima programa ljubljanske realke čuden sestavek, ki nam živo kaže, kakšne da so še nektere naše šole in njihovi učitelji, ravno tacega in pa še bolj čudnega donaša Čehom in Poljakom programa tešinske gimnazije na Sleskern, ki se ^ glasi: „Sagen und Volksmiirchen in vorarl- fJ bergischer Mundart.u — Ali ni škoda denarja za tisk in papir ? Ali imajo taki učenjaki in šolniki še kaj vesti in prev- j darka?
*	V A 11 o n i unkraj Hamburga je umeri 16. julija brigadir naše nekdanje vojne v Holštinu, z imenom Kali k. Truplo rajnega se je prepeljalo na Dunaj.
*	„Ostdeutschc Post“, lastina znanega g. Naceta Kuranda, ki je nekaj let z velikim vspehom in dobičkom z nemško kulturo po našem cesarstvu, zlasti pa proti izhodu kupčevala (odtod tudi časniku ime), ustavila se je sama oni dan, ko se je obsedni stan na Dunaju in v doljni Avstriji oklical.— Mo-žicelj in „grostajčar“ K. si tedaj le takrat dobro kričati upa, kedar ni zanj nobene nevarnosti in se sme pri ministrih v prednjih sobah plaziti ter jim petč lizati!
Duhovske zadeve.
Za opata čč. oo. benediktinov v št. Pavlu je bil 9. t. m. izvoljen g. A vgu š t i n Duda, profesor bogoslovja v Celovcu. Rojen 18-januarja 1827 v Trebiču na Moravskem, storil je kloštersko obljubo 22. sept. 1850, za mešnika pa posvečen bil 27. julija 1851.
Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek.
Skupnina prejšnjega računa: 1957 gld. 38 kr.
2 cesarska zlata, 3V2 križastih tolarjev in 8 dvajsetič. Dalje so darovali gg.: Novak Vincenc, župnik v doljni Pulskavi, Klein Florian, župnik pri sv. Florijanu,; vsak 5 gld. Fantje in dekleta iz Paške fare 10 gld. Prvi znesek tega, kar sy obljubili bogoslovci II. leta v Mariboru , 8 gld. Duhovstvo zeliuskega okrožja 12 gld. Krašovec Juri župnik v Šmartnu pri Kranju 5 gld. Gross Anton kaplan tudi tam j 2 gld. — V Vrhniški dekaniji so daro-| vali gg.: Boner Jožef na Vrhniki 3 gld. Fada Jakob v Polhovem gradcu 2 gld-.Jugovič Anton v Borovnici, Strucelj Matija v Rakitni, Marinko Janez v Logatcu, Čateš Janez tudi tarn , Rihar Franc v Hotederšici, Vidmar Matevž na Rovtah, Okorn Ignaci v Podlipi, Savrič Jožef v Zaplani, Bartol ^Boltežar pri št. Joštu, Povše Franc v Černemvrhu, Jerala Ales v Horjulu, Baselj Tomažvtudi tam, vsak 1 gld. Člani Mariborske Čitalnice 3 gld. Skupnina vseh dohodkov 2024 gld 38 kr. i stroški meseca julija za poštnino 55 kr., tedaj še ostaja čistih dohodkov 2023 gld. 83 kr., dva cesarska zlata, 3'/a križastih tolarjev in 9 dvajsetič.
V Mariboru 1. avgustal866.
Matija Prelog, deuamčar.
_ . _   ______ i	—*
Dunajska borsa 9. avgusta 1866.
metalike	......	60,50
5V0 nacijonal	......	65.40
1860 derž. posoj......75.95
Bankine akcije .	.	.	.	.	.731.---
Kreditne „............144.90
London ....... 129-”"
Novi zlati .......
Srebro	128.—
t.nntnilf A., Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskamo F. pl. Kleinmayorja odgovorni vodnik R. Bertschinger.