27. štev.
Kranju, 5. julija 1902,
III. leto.
60R6JO6C
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo.
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
protestni shod
narodno-napredne stranke
«Ti uradniki žrd, žro in žro državni kapital.»
«Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani; kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša in ne knofa.»
«Koruptna banda! — Boste tako kmalu vsi pocrkali! — Ste tatovi in lumpje! — Vi kradete! — Vi zrele! — Vi ste barabe! — Sram Vas bodi! — Vi ste vse izdali! — Vi usrani vladni hlapci! — Krave! — Luinpi! — Psi!»
Dr. Šušteršič v dež. zboru dne 21. in 23. junija.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke
sklicuje
na nedeljo, dne 6. julija t. L
volilni shod
narodno - naprednih sotnižljcniKoV
v namen, da se odločno in slovesno protestira proti tolovajskemu počenjanju katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru.
Sriod se bo vršil
v Ljubljani (»Narodni dom").
Govorili bodo poslanec Ivan Hribar, deželni odbornik Peter Grasselli, poslanec dr. Andrej Ferjančič, dež.odbornik dr.Iv.Tavčar in odvetnik dr.K.Triller.
Začetek ob desetih dopoldne. IV* Somišljeniki, na shod!
Protestni shod.
izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil, sklicati jutri v nedeljo, dne 6. j ulija v Ljubljano protestni shod, na kateri shod so vabljeni somišljeniki iz cele dežele.
Povod temu shodu so nečuvene dogodbe v deželnem zboru, vsled katerih je osrednja vlada zaključila zasedanje deželnega zbora, dogodbe, katere je sicer provzročila ožja klika dr. Šušteršiča, za katere pa je odgovorna cela klerikalna stranka.
Nameravani protestni shod mora biti kar mogoče sijajna in impozantnamanifestacija narodno-napredne stranke zoper škandale v deželnem zboru, in mogočen protest proti predrznosti in nasilnosti ljudskih sleparjev.
Klerikalna stranka je doslej vedno načeloma obsojala vsako obstrukcijo kot nedopustno, kot nasprotje parlamentarizma in kot škodljivko ljudskih koristi. Posebno slovesno je ta stranka obsodila vsako obstrukcijo v volilnem oklicu, ki ga je izdala povodom zadnjih državno-zborskih volitev, in ki je bil natisnjen v »Slovencu* dne 17. novembra 1900.
Tista stranka, ki je 17. novembra 1900 v vele-oficijalnem oklicu načeloma in z največjim ogorčenjem obsojala vsako obstrukcijo, je sedaj poteptala in popljuvala to svoje načelo in je začela obstrukcijo, ne da bi za to imela le najmanjši vzrok.
Vsled zaključenja deželnozborskega zasedanja je vsa dežela silno oškodovana. Prebivalstvo potrebuje za svoje gospodarstvo trajne deželne zakonodaje in pričakuje od deželnega zbora izboljšanja svojega položaja, a klerikalci so to preprečili.
Nameravani protestni shod je zategadel največjega pomena za vso deželo.
Dežela mora protestovati proti temu, da so klerikalni sleparji onemogočili vsako delovanje deželnega zbora ter so namesto, da bi izpolnovali svojo dolžnost, onemogočili vsako delovanje.
Protestovati mora proti temu, da hočejo klerikalci, ker nimajo v deželnem zboru večine, s silo in s terorizmom primorati druge poslance, da se jim pokore.
Protestovati mora proti temu, da ti ljudski sleparji, ki sede kot. kmetski zastopniki v deželnem zboru, uga-
260
njajo v deželnem parlamentu škandale, kakršni se še nikjer niso primerili in da z najpodlejšimi psovkami obsipajo cele stanove.
Klerikalci so s svojim nastopom storili celi deželi velikansko škodo, osmešili so parlamentarizem in grešili proti najvažnejšim interesom ljudstva, sedaj pa še kakor pravi sleparji to na Dunaju taje, s čemur se v Ljubljani ponašajo.
Pričakujemo, da se somišljeniki odzovejo vabilu izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke v kar največjem številu, da bo protestni shod čim najbolj impozanten ter dokaz, da vse razsodno prebivalstvo kranjske kronovine z ogorčenjem obsoja pobalinstva in nasilstva Šušteršičeve klike.
Politično ogledalo
za kranjske klerikalce.
Znani ljudski pregovor pravi: «Bog že ve, zakaj je kozi polomil rogove.» V teh preprostih besedah tiči globoka misel. Ničesar se ne zgodi brez volje božje! Ravno tisti Bog, ki je polomil rogove kozi, je tudi vedel, zakaj je voditelja kranjskih klerikalcev, domišljavega in ošabnega dr. Šušteršiča, ki je že sanjal, da bode skoro igral ministra na Dunaju, dal tako očitno namazati — z žlindro! On je gotovo njega že prej dlje časa imel zaznamovanega le zase; a ker je postajal mož vedno pre-drznejši in ga celo ni bilo več sram, v Njegovem imenu slepiti ubogo nevedno kmetsko in delavsko ljudstvo, je nazadnje kar javno pred zastopniki vse Avstrije na Dunaju pritisnil pečat nečasti in sramote na njegovo smelo čelo, češ, tega, ki sem ga vam tako zaznamoval, se bojte in izogibajte!
In res so se z gnusom in zaničevanjem obrnili od njega vsi naši zavedni pošteni in značajni ljudje ter v primernih izrazih dali duška svojemu razočaranju nad njim. Niso se ga pa otresli po razkrinkanju njegovih sleparij
PODLISTEK. Navihanci.
Spisal H. Murni k.   Cena 2"50 K, po pošti 20 vin. več. Založil L. Sch\ventner v Ljubljani.
Znano je vsakemu, da v Slovencih ravno na polju humorističnih spisov vlada nepopisna suša, da moramo pošezati po humorističnih spisih sosednih narodov, če se hočemo malo razvedriti s takim berilom. Smelo bi se iz tega sklepalo, da smo Slovenci pravi filistri, ki niti enega poštenega dovtipa nimamo v lastni zalogi. A temu ni tako. Vzrok je temu, da se na to polje slovenskega slovstva nič kaj radi ne podajajo naši pisatelji, dasi bi tu našli prav hvaležne bralce. Zatorej se tembolj razveselimo vsake knjige, ki je humoristične vsebine.
Prav hvaležni smo našemu humoristu R. Murniku, da je zbral svoje »Navihance«, ki so se posamič klatili posvetu ter nam jih »in corpore* predstavil. Težko nam je reči, kateri izmed teh porcdnežev je bolj šegav in navihan, kajti vsi so pravi prefriganci. Odkar smo jih zadnjikrat videli, četudi pod drugimi imeni, so — reči smemo brez izjeme — vsi kaj izdatno napredovali tako v jeziku, kakor tudi glede na svoj «chik». Z veseljem smo opazili, da naš humorist jako napreduje in da smemo pričakovati od njega še dokaj lepega čtiva.
Mnogo gradiva je nabral Murnik iz življenja izza dijaških let, zatorej nam tudi tako prijajo njegove slike.
naši »prečastiti» duhovniki, ampak se so ga le še tesnejeokle-nili, so ga »spoznali po njegovih delih«, kakšen mojster je. In zbudilo se jim Je v «za božjo čast* tako vnetih srcih novo upanje, da bode prav on s svojim mojstrstvom mogel pomagati njihovi onemogli in gnili stranki do zaželjenega cilja ter jim v kratkem uničil slovenske naprednjake ali liberalce ! Zato ni ravno toliko zameriti našim duhovnikom, da so si poiskali takega vzor-poštenjaka za svojega voditelja, saj si vsak pameten in moder človek išče zaščite in vodstva v ljudeh, ki so njemu podobnega značaja in lastnosti. In da niso naši duhovniki pametni in modri za svojo bisago in svoj trebušček, kdo jim more to očitati! Zatorej naj že imajo svojega Šušteršiča v božjem imenu, za kar hočejo, ker ga tako zelo potrebujejo; ali, kar so storili na račun nevednega ljudstva takrat, ko so v njem zagledali poosebljeno sliko svojih »vzvišenih idej* ter mu radi tega ovenčali za nje tako velezaslužno glavo s krono prvenstva, to pa se vendar ne sme kar tako prezreti in pozabiti!
Ali je mar to kaka navadna igrača, ako se slovenske kmete okrog in okrog po deželi preslepari in prisili, da začno onega, o katerem se je ravnokar dognalo v državnem zboru in izvedelo po vsi Avstriji, na kak peklensko zloben način je mislil okrasti časti in ugleda nekatere poštene osebe pri kranjski kmetijski družbi ter s tem oblatiti tudi našo narodno napredno stranko, od vseh strani obsipati z brzojavnimi pozdravili in zaupnicami in mu navdušeno klicali: »Živel naš vrli voditelj, dr. Šusteršič!  Le tako naprej!»
Kdor take lumparije vedoma tako zagovarja in poveličuje, navadno ni nič vreden, je sam tak kakor oni, za katerega se poteguje in zasluži radi tega najglobokejše zaničevanje in preziranje vseh poštenih ljudi. Slovenski kmetje seveda niso vedeli, za kaj da se gre, a vedeli pa so to njih črni komandantje in zapeljivci. Zato samo te zadene vsa krivda! Kaj vse bi počenjali od prevelikega
Kdo se ne spominja z veseljem one zlate dobe, ki jo je preživel v brezskrbni mladosti, četudi je mnogokrat glad neusmiljeno moril njegove ideale. Sto- in stokrat se nam obnove oni prizori pred našimi duševnimi očmi, a vedno so nam novi in mikavni, ker nam pomagajo za nekaj časa pozabljati vsakdanje skrbi in težave, ki nam grenijo življenje.
V sestavku «Ata Žužamaža* nam Murnik podaja prav izborno persiflažo odnošajev, kakršne le prepogosto nahajamo pri nas. — Istotako je zares i zboren spis »Gačkočikar pa križkraž*, ki šibata pretiranost raznih jezikoslovcev in pikolovcev.
V ptdrobno oceno Murnikovih »Navihancev* pa se radi prepičlega prostora ne morem spuščati. Nikakor pa ne smemo prezirati vrlin, ki jih ima Murnikova pisava z ozirom na jezik. Kot bister potoček s kristalno čisto vodo, tako žubori Murnikov jezik — prava pristna slovenščina, ki se odlikuje po svoji lehkoti. Posebna špecijaliteta Murnikova pa je način imenovanja junakov, ki nam jih predočuje. Kako smelo, a obenem izborno jih krščuje naš humorist!
Upamo, da je ni slovenske hiše, ki bi si ne nabavila te zares izborno knjige, kajti nje vsebina in oprema so zares pohvale vredni.
Z obilnim naročanjem pa bodemo podjetnemu založniku L.Schvventnerju poplačali njegovo požrtvovalnost ter mu omogočili, da nam poda še mnogo takih knjig.
ogorčenja naši duhovniki od škofa do najzadnjega ka-pelančkn, ako bi se v narodno-napredni stranki pripetil tak nezaslišan moralen škandal! Ali našim klerikalcem je vse lepo, sveto, vzvišeno in dopustno, kar store, pa naj bode v resnici še tako grdo in podlo!
Pač čudne pojme so morali imeti potem o poštenju in morali slovenskega naroda visoki krogi na Dunaju in razni narodi okrog po državi, to pa še posebno zato, ker jim še ni bila dosti znana propalost in podivjanost naših klerikalnih voditeljev in ker so naši »katoliški* listi tako ponosno trobentah v svet: »Naš velezaslužni organizator dr. Šušteršič ne sme odstopiti, kajti vse ljudstvo je ž njim!* To brezvestno in nepremišljeno klerikalno početje je vrglo torej jako temno senco na naš narod in žalostno bi bilo zanj, ako bi ostalo pri tem. Ali naši napredni poslanci na Dunaju so zopet očistili dobro slovensko ime s tem, da so v državni zbornici neustrašeno in vsestransko pojasnili tužne politične razmere na Kranjskem ter dokazali, da je kriva teh razmer huj-skajoča in sebična slovenska duhovščina s svojim škofom in dr. Šušteršičem na čelu. Tako je bil po zaslugi naših vrlih narodnih poslancev zopet zbrisan sramoten pečat slovenskemu narodu, in vse zaničevanje ter preziranje, ki je bilo prej namenjeno njemu, se je zvalilo vsled tega na našo klerikalno stranko, v prvi vrsti na nje zastopnike v državnem zboru. Se nadaljuje.
Razkrinkanje ,,Obrambnega društva".
Ker v zadnjem času tudi nam prihajajo od € Obrambnega društva* v Ljubljani razni popravki, čutimo se dolžni ponatisniti naslednje vrstice:
Pred nekaj meseci s tolikim hrupom ustanovljeno ♦Obrambno društvo* je sedaj nesmrtno blamirano. Goriška »Soča* je prišla tem tičem na sled in razkrila, da je to obrambno društvo kovačnica laži in druzega nič. To razkritje se je pa zgodilo tako-le: V »Soči* je bil o nekem g. nuncu dopis, seveda resničen, ali tiste vrste, katera prijateljem pri »Obrambnem društvu* ni povšeči. Ko so brali Lampetki tisti dopis v »Soči*, so pisali hitro tistemu g. nuncu, naj popravi oni dopis v »Soči* ne glede na to, ali je resničen ali ne. »Popraviti se mora, pa če je še tako resnično*, to je deviza »Obrambnega društva*. Tako nemoralo širi to društvo med duhovščino in javnost. Ako pa ne zna popraviti, so rekli, pa naj kar podpiše »in blanco* kos papirja, bodo že oni popravili, in take skrpucarije bi bili morali potem priobčiti mi na temelju § 19. tisk. zakona, za katerega se zatekajo, da morejo lagati. Ta slučaj potrjuje prejšnje trditve, da duhovniško »Obrambno društvo* ne gleda na to, ali je resnično ali ne, kar stoji v listih, marveč gre le za tem, da se mora popraviti vse, kar je nevšečnega pisano o kakem nuncu, pa če je še tako resnično. Tako služi tiskovni zakon politikujoči duhovščini v »obrambo*. »Primorski List* pravi, «da se obrekovanje samo obdolži*, v resnici pa zato, da lažejo in sleparijo javnost pod zaščito tiskovnega zakona. Tako daleč gre politikujoča duhovščina. In še greha nima pri tem, ker namen posvečuje sredstva. V čast onemu duhovniku pa moramo povedati, da jim ni šel nalima-nice ter ni hotel s pomočjo § 19. tisk. zakona javno lagati, prepričan, da je bilo tisto, kar jestalo v »Soči*, do pike resnično. »Obrambno društvo* je razkrinkano kot društvo, ki hoče slepiti našo javnost in s slepljenjem varovati ugled in čast duhovskega stanu. Presneto na slabih nogah pa morata biti ta čast in ugled, ako jih hočejo varovati z nemoralnimi sredstvi! Kdor kaj drži nase, ta se pač ne bo pečal z »Obrambnim društvom*, tisti pa, ki se bodo še zatekali v varstvo ljubljanskih političnih slepičev pri tem društvu, si bodo dajali sami sebi v javnosti spričevalo, kakršno si je zaslužilo to društvo.
261
V Kranju, 5. julija.
Deželni zbori. V goriškem deželnem zboru je odobril odsek izvolitev dr. Treota deželnim poslancem. — V nižjeavstrijskem deželnem zboru se je predlagalo, naj se namesto dijet določi za vsakega poslanca pavšal letnih 1000 kron.
Nova kvota. Za dobo enega leta je določena kvota 66*939:33 061.
Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo se je te dni zopet obnovila, in sicer neizpremenjeno.
Tržaški namestnik grof Goess menda v kratkem odstopi. Njegovim naslednikom se imenuje dvorni svetnik Simonelli. ki je hrvatskega jezika popolnoma zmožen.
Na Francoskem so pričeli agitacijo za odpravo smrtne kazni. — Panama (Istmus) kanal se bo torej vendar začel kopati, ker je predsednik Roosevelt že podpisal tozadevni zakon. — 130 kongregacijskih zavodov je zaukazalo francosko ministrstvo takoj zapreti.
Angleški kralj Edvard je po operaciji že toliko okreval, da je sedaj izven nevarnosti. Upa se splošno, da bo kralj tekom treh mesecev že popolnoma zdrav. — Kronanje je odloženo na letošnjo jesen.
Burske države dobe novo upravo. Transvaal in Oranje se razdelita na distrikte, v katerih bodo uradovali guvernerji. _
Dopisi.
Iz Mojstrane. Dragi gospod urednik! Danes Vas zopet prosim za majhen prostorček v Vašem cenjenem listu. Citatelji »Gorenjčevi* se gotovo še spominjajo dopisa, v katerem smo pisali o naših šnopsarijah. Mislili smo, da bo kaj pomagal oni dopis. A še vedno je pri nas odprta ena taka šnopsarija tudi ob prepovedanem času. Gospode c. kr. orožnike bi tedaj uljudno prosili, da bi proti tej žganjariji postopali bolj strogo, ker se ne drži nobenega zakona ali ga pa sploh nima. Pred kratkim so v tej šnopsariji pozno v noč pijančevali in potem domov grede skoro vso noč kalili nočni mir.
Iz Celovca. V nedeljo 22. m. m. so imeli tukajšnji »Sudmarkovci* na Križni gori kot vsako leto pod prostim nebom veliko slavnost. Nabralo se jih je kot listja in trave od blizu in daleč. Vsi govori so bili naperjeni proti vseslovanski vzajemnosti. Da, spozabil se je nekdo izreči brutalnost, da mora nad Celovcem veti le nemški duh, ter da se mora stopati na prste vedno bolj predrznim Slovencem. Bode vas kajneda ustanovitev »Bisernice*. Zbudili smo se, a žalibog ne vsi. Slabo vest ste pokazali v nedeljo, ko ste nedeljsko veselico hoteli sami praznovati in obisk prepovedali kranjskemu polku št. 17. Gotovo ste vezali otrobe, no, za kaj tacega ste le vi in ne kranjski Slovenci. Ni bilo kranjskim fantom kaj do vaše veselice, in strah je bil vaš prazen, ker bi itak ne bili obiskali vaše »izvoljene heilovske družbe*. — Nastopimo tedaj pot do naše svobode, da pridemo kdaj do cilja zmage, in da, dokončavši svoje delo, lahko rečemo, da smo isto dosegli po srčnosti, vzajemnosti in z združenimi močmi. Veliko vas je še naših bratov Slovanov med zidovi Celovca, poznam vas, kateri ste pa deloma v Morfejevim naročju, deloma pa na »črno-rumeno-rdeči* strani. Predbacivam vam pač kot nekdanjim bratom nezvestobo do lasne matere in do narodnosti. Boli mene ista rana ko vas, žuli isti čevelj, vendar pa ni denarja, ki bi zamogel odkupiti narodnost, tedaj postati nezvest svoji materi s tem, da bi ji v obraz povedal, da je jezik, v katerem me je vpeljala med svet, slab in da sem mu dal slovo. Brezčutneži! Vsako količkaj razumno mater zabolelo bode v ljubeče srce. Zagovarjali se bodete, češ, meni ne dopušča gospodar, drugi, češ, jaz sem trgovec, tretji ebrtnik in četrti krčmar. Res je, težko se pridobiva dandanes bori kruhek, vsak grižljej je odvisen od delodajalcev in odjemalcev, vendar pa poleg tega nikakor ne bodete na škodi zlasti tu v Celovcu ne, ako rečete, da ste Slovenci, ker je istih že tudi zadostno število. Nečastno pa je, Efijaltsko dejanje, ako se zataji svoja narodnost, če mu tujec pokaže par «flik». — Vsem Slovencem, tebi »Bisernica* in Slovenskemu klubu* pa kličem iz dna svojega čutečega srca:  »Pogum, in ,Naprej zastava Slave4 za
262
narod!» Veliko pride na vrsto, kar sem moral vsled trdega stanu in pomankljivosti časa opustiti, tedaj na svidenje prihodnjič. _ J- H.
Novlčar.
Na Oorenjskem.
Vabilo na naročbo. «Gorenjec* je stopil z današnjo številko v drugo polletje. Vsled tega vnovič opozarjamo vse one, katerim je potekla naročnina, naj nam te dni vpošljejo nadaljnjo naročnino, da bodo mogli dobivati list še naprej. Obenem se pa opetovano obračamo do vseh svojih somišljenikov in prijateljev, da razširjajo Ust in mu pridobivajo novih naročnikov. Zahtevajte *Gorenjca» po vseh gostilnah in kavarnah!
Osebne vesti. Pravi gimnazijski učitelj dr. Vladimir Herb iz Idrije je prestavljen na kranjsko gimnazijo. — Profesorja dr. Valentin Korun in dr. Fran Riedel sta premeščena iz Kranja v Ljubljano. — Suplent Anton Jer-šinovec iz Ljubljane je imenovan pravim učiteljem za Kranj. — Josip Tomandl, adjunkt c. kr. železniškega stavbenega vodstva v Karlovih varih, in Franc Wik, adjunkt žel. stavbenega vodstva v Raguzi, sta prestavljena k žel. stavb, uradu na Jesenicah. — Poštar II. razreda Alojzij Schrey na Jesenicah je pomaknjen v I. razred 4. stopinjo, v II. razred 2. stopnjo pa pride Josip Pogačnik, poštar v Podnartu.
Protestni shod narodno-napredne stranke Zoper surovoin nasilno počenjanje katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru se bo vršil jutri 6. t. m. v Ljubljani v Sokolovi dvorani »Narodnega doma*. Začetek ob 10. uri dopoludne. Poživljamo somišljenike, da se v kar najmnogobrojnejšem števelu udeleže tega shoda. Udeleženci z Gorenjskega se lahko vrnejo že z opoludanskim vlakom.
Klerikalen shod bo jutri v Naklem. Menda bo dr. Brejc pripovedoval Nakelčanom, kako je v deželnem zboru trobental, bobnal in razbijal tintnike. To bo nekaj za brihtnega nakelskega kapelana Rebola! Rožasto lice bo nabral v prijazen nasmeh in smejali se bodo tudi Nakelčani, prikimaval bo s svojo ženijalno glavo živahnemu Brejčku in kimali bodo tudi Nakelčani, ploskal bo govorniku in ploskali bodo tudi Nakelčani, zaupanje bo izrekel deželnemu poslancu za kravat v deželnem zboru in zaupanje bodo izrekli tudi Nakelčani. In če bi mu prišlo enkrat na misel in bi velel svojim ovčicam: «Poženite ga vun, tega škrica* — takoj bi se dvignilo par krepkih pesti in Brejce bi frčalo kar tako po zraku, če sta tudi s Šušteršičem najboljša prijatelja. Taki so ti naši «zavedni* volilci! — Kakor sicer radi priznamo, da je prav lepo od Brejca, ker se bo prikazal svojim volilcem, ki ga dosedaj še ne poznajo, vendar moramo pripomniti, da bi si Brejc te obiske in stroške prav lahko prihranil. Če mu je ležeče na zaupnih izjavah, mu iste preskrbe po vaseh zlahka duhovni gospodje, ne da bi bil on navzoč. Volilcev mu pa od obličja do obličja itak ni treba poznati, kajti volili ga bodo »zavedni* volilci prihodnjič ravno tako, kakor bi volili tudi Sušteršičevo belo vestijo, Če bi duhovni gospodje rekli, da je to potrebno za — vero! Edino v Žab niči in Šenčurju žele spoznali volilci svojega poslanca. Morda bo dr. Brejc ugodil tej želji ?
Planinski izlet. Prvi, dne 28. in 29. m. m. prirejeni izlet tukajšnje planinske podružnice na Višarje je posebno dobro uspel in dosegel lepo število udeležnikov, namreč 21, med katerimi je bilo lepo število dam. Ker je bilo vreme jako ugodno, imeli so izletniki raz goro jako krasen razgled, ki je bil posebno diven pri sončnem zahodu in vzhodu. Res krasno je bilo videti različne bližnje in daljne gorske vršace, kako so žareli. V nedeljo jutro je odšla večina izletnikov po precej strmi poti čez »mrzlo vodo* v Rajbelj, da si ogleda tamošnje idilično rajbeljsko jezero. V dobri restavraciji pri «Grafenkrone» se je skrbelo pridno tudi za primerno okrepilo in se je ondi razvila posebno živahna zabava, odičena z raznimi na-pitnicami, neprisiljenimi dovtipi in z že znanim ubranim petjem naših gorskih pevcev. Izletniki so se vračali potem na skupnem vozu v Trbiž in kamor so se vrnili z večernim vlakom z zavestjo, da so zopet prebili nekaj
lepih brezskrbnih uric v planinski naravi, Želeti je, da bi i prihodnji izlet na Dobrač, ki bo koncem tega ali pričetkom prihodnjega meseca, v vsakem oziru tako po-voljno izpadel, in opozarjamo na tistega! tembolj, ker je raz Dobrač, na kateri vrh se brez najmanjšega napora lahko pride, eden najkrasnejših in najhvaležnejši razgledov v vseh Alpah.
Cesar je podaril prostovoljnemu društvu v Gameljnih 160 K podpore.
Umrl je v Kranju minulo sredo zvečer po dolgi in mučni bolezni g. Anton Dolžan, po domače Tepkovec, posestnik, gostilničar in mizarski mojster. Naj v miru počiya!
Koncert napravi jutri tukajšnja godba na vrtu na »Stari pošti*. Začetek ob sedmi uri. Vstopnina 40 vin., Za rodbino 80 vin. — Drugo nedeljo je koncert pri gospej Ran lovi.
Smledniški kapelan je odslovil 15 Marijinih otrok iz Marijine družbe, ker so se udeležile tombole gasilnega društva v Primčah in malo poplesale. Te dni je priredila Marijina družba igro Lurd na »Merjascevem podu*. O kapelanu, ki preobrača take imenitne kozolce v fari, nam je zagotovljeno večje poročilo. Pa ne od g. Rapeta!
Iz občinske seje v Lahovičah se nam poroča naslednje: 1.) Računi za leto 1901 se prebero in potrdijo.
2. ) Na znanje se vzemo izdatki za občinske stvari.
3. ) Zupan prebere dopis o električni železnici, ki bi tekla iz Kranja mimo Lahovič v Kamnik. 4.) V spomin umrlega odbornika Janeza Omersa vstanejo odborniki jraz sedeže. 5.) V občinsko zvezo se sprejme Fr. Kosirnik. Konečno se še opozarja, da naj se ne kupuje ogrskih srečk od agentov ali drugih. Ta seja je bila zadnja, in se vrse v kratkem nove občinske volitve. Župan je pri tej priliki razdelil vsem odbornikom in svetovalcem lično izdelane spomenice.
Štrajk v Škofji Loki. Kakih 200 delavcev pri kamnolomu, kjer se pripravlja kamen za bohinsko železnico, je pričelo štrajkati.
Iž Škofje Loke se nam poroča: V četrtek 3. t. m. je v lahnem tiru vozila neka žena iz Puštala po cesti, ki vodi skozi spodnji trg. Precej gluha M. Debeljak šla je ravno po sredi cesti in voz jo je podrl na tla. Vozečo ženo ne zadene nikaka krivda, ker je glasno klicala naj se varuje — toda žena je gluha, zato je preslišala svarilo. Poškodba na glavi je popolnoma neznatna.
V Lešah pri Radovljici je dne 25. m. m. drevo ubilo 55 let starega oženjenega posestnika Antona Vo-hinca. Drevo je bilo preveč odžagano in nesrečnik se ni mogel pravočasno umakniti.
Gasilno društvo v Begunjah priredi tombolo na vrtu gostilne gospoda Ivana Avsenika v nedeljo 6. julija 1902 ob štirih popoldne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Cisti dobiček je namenjen za napravo potrebnega orodja.   K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Novi most čez Savo, ki bo vezal postajo Žirovnico z Zasipom, z Gorjami in Bledom in h kateremu sta prispevala tudi osrednji odbor in radovljiška podružnica »Slov. planinskega društva*, je že začel staviti g. Janez Dernič, ki je postavil tudi mostič pod Kamno gorico. Ta most bo imenitna pridobitev v prometnem oziru za te kraje.
Birmancev je bilo v radovljiški dekaniji, in sicer v Radoljici 318, v Ljubnem 67, v Ovsišah 47, v Kropi 125, na Eohinjski Beli 87, na Boh. Bistrici 174, v Srednji vasi 188, na Kopnvniku 68, v Gorjah 203, v Zaspu 62, v Gradu 147, v Lescah 50, v Ratečah 99, v Kranjski gori 155, naDovjem 126, na Jesenicah 358, pri Sv. Križu 37, na Koroški Beli 103, na Breznici 168; vseh skupaj tedaj 3438.^
Bohinjsko jezero. Različni slovanski časopisi v zadnjem času mnogo pišejo o naši deželi, zlasti o divni Gorenjski, njenih letoviščih, kopališčih i. t. d. To je bržkone sad IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Vsi popisi vabijo izletnike v našo deželo, na Bled, k bohinjskem jezeru i. t. d. — Simpatičen popis Bohinja in klanskih jezer prinaša 18. številka Dillingerjevega časopisa «Reisefuhrer *.
Dr. dušter&ič se je streznil in sedaj ve prav dobro, da je s svojim rovtarskim nastopom v deželnem zboru blamiral sebe in svojo stranko. Se celo nemški klerikalni listi izvzemši »Vaterlanda« so brezobzirno obsodili Šu-šteršičevo in njega ožjih somišljenikov divjanje. Šušteršič uvideva, da je stovil veliko neumnost in zato bi se rad opral saj na zunaj. V dunajske liste pošilja manj ali bolj šepave popravke, katerim pa dotična uredništva preskrbe" komentare, ki so vse, samo ne častni za Šu-šteršiča. Tudi v včerajšnem večernem listu «nove Preše« se nahaja nič manj kakor tri kolone dolg zagovor dr. Šušteršiča, v katerem delomo sam priznava svoje junaške čine v deželnem zboru. Konečno pravi, da ni pital dr. Ferjančiča z besedami »pes«, »krava«, »prešič«, a lepo zamolči, da je take in še surovejše besede, katere prinaša danes »Gorenjec« še enkrat v vabilu na protestni shod, rabil napram vsem poslancem deželnozborske večine. Kakor se ni opral žlindre, tako se bo še veliko manj opral ta človek odgovornosti za vse nezaslišane škandale v deželnem zboru in le samozatajevanju slovenskih naprednih poslancev se ima zahvaliti, da se ni stekel še te žalostne zasluge, da bi bila vsled njegovega žga-njarskega nastopa tekla v zbornici kri! — Na zunaj tedaj opravičevanja, doma na Kranjskem se pa v deželnem zboru započeta komedija nadaljuje, hujska se po listih ter na shodih in »zavednim» volilcem se narekujejo zaupne izjave. Tako smo brali v »Slovencu« mej drugim tudi brzojavko, v kateri volilci velike občine cerkljanske pozdravljajo najiskreneje odločni nastop dr. Šušteršiča in tovarišev in zahtevajo najodločneje splošno, jednako, direktno in tajno volilno pravico. Tak nesramen š vin del! Bržkone je famozni profesor Jenko zakrivil to neumnost. Mi, ki poznamo razmere, vemo prav dobro, da klerikalnih volilcev v cerkljanski občini nihče ni prašal za mnenje in da se toliko brigajo za splošno volilno pravico, kakor za lanski sneg! Vprašanje je, če sploh vedo kaj je! Prepričani smo, da bi vsi klerikalni cerkljanski kmetje kar najodločneje protestirali proti splošni volilni pravici, kkor so bili naravnost ogorčeni zaradi pete kurije. Da bi hlapec, ki ne plačuje davka, imel tisto pravico, kakor kmet! Kaj tacega našim možem po deželi ne gre v glavo. Bajše bi verjeli, da klerikalci in bojeviti fantje v Cerkljah pozdravljajo Šušteršičev nastop v dež. zboru. Če bi bilo prišlo do pretepa, bi jim Šušteršič še bolj imponiral in imponiral gotovo najbolj slavnemu cerkljanskemu občinskemu odboru, v katerem sede poleg dveh, ki znata malo pisati, samo analfabetje. Pardon! oče župan znajo tudi namalati svoj podpis. Živeli »zavedni« volilci!
Utonil je dne 1. t. m. zvečer okoli devetih v Kokri pri mlinu v takoimenovanih »pečeh« trgovski vajenec gospoda Ivana Majdira Janez Skvarča, 14 let star, rojen v Slavini. Dečko se je šel kopat v spremstvu trgovskih pomočnikov g. Medena in Jaka. Slednji se je trudil rešiti ga, a ni bilo mogoče. Skvarča je najbrž našel smrt radi krča, ker je komaj, da je obleko odložil, v vodo hitel. Našli so ga drugo jutro in je bil pokopan na tukajšnjem pokopališču. N. v m. p.!
V Puštalu je umrl 29. junija t. 1. baron Avguštin Volkensperg, vpokojeni c. kr. žandarmerijski nadporočnik in imejitelj fldejkomisnega posestva v Puštalu pri Škofji Loki. Pokojnik je dosegel visoko starost 81 let ter je bil med škofjeloškimi prebivalci splošno znan in priljubljen. Njegovega pogreba, ki je bil zelo veličasten, udeležilo se je mnogoštevilno, iz vseh slojev zastopano občinstvo. Naj v miru počiva!
V Radovljici je bilo minulo nedeljo predavanje gospoda nadučitelja Trošta, tajnika »Zveze kranjskih gasilnih društev«, na katerim je zbranim poslušalcem govoril o knjigovodstvu, sklepnih računih, sestavi zapisnikov itd. Udeležili so se tega predavanja odposlanci gasilnih društev iz Radovljice, Leš, Ribnega, Begunj, Breznice, Krope in Kamnegorice, katerim so se tudi razdelila praktična navodila. Gospod župan kamno-goriški se je zahvalil v imenu zbranih gospodu predavatelju za koristne nauke in nasvete.
Na Bled je došlo letos do konca junija 446 tujcev,
263
Žiinozdravniška potovalna predavanja v radovljiškem političnem okraju se vrše dne 31. avgusta v Srednji vasi v Bohinju, dne 7. septembra v Kranjski gori, dne 8. septembra v Ribnem in dne 14. septembra v Begunjah.
V zdravstveni zastop kranjskogorski so izvoljeni naslednji gospodje in sicer članom: Anton Potočnik, župan na Koroški Beli; Jakob Janša, občinski odbornik na Dovjem; Josip Pintbah, župan v Ratečah; Josip Klinar, župan na Jesenicah; Franc Budinek, občinski odbornik v Kranjski gori in Anton Haas, občinski odbornik na Jesenicah; namestnikom pa: Gašper Lavtižar, župan v Kranjskigori; Anton Trevn, občinski odbornik na Jesenicah. Od občinskega odbora je izvoljen v zastop g. Alojzij Schrey, c. kr. poštar na Jesenicah. Pri konstituiranju je bil izvoljen načelnikom Franc Budinek in njegovim namestnikom Anton Potočnik.
Gorelo je dne 2. t. m. opoldne v Spodnji Šiški, kjer je do tal zgorelo 16 oken kozolca tovarnarja Ivana Kneza, v katerem je bilo vse polno žita in mrve. Kozolec je bil proti požaru zavarovan. Zažgali so otroci z žveplenkami.
Iz Kamnika. V nedeljo, dne 20. t. m. prirede pri nas člani slov. gledališča v Ljubljani dramatično predstavo. — Jutri v nedeljo pa napravi »Ljubljanski Sokol» popoldanski izlet v naše mesto, kjer bo tudi javna telovadba. Za dostojen sprejem je že vse potrebno preskrbljeno. Morda bo ta izlet vzbudil Kamničane iz spanja, da si ustanove lastno sokolsko društvo.
Ubil je konj hlapca P. Češareka iz Gričarice. Padel je namreč pod konja, ki ga je s kopitom udaril preko čela in mu preklal lobanjo. Voz je šel čez hlapca, ki je nezavesten obležal.
Na Kranjskem sploh.
V Starem trgu pri Ložu je umrl včeraj zjutraj g. Fran Petsche, trgovec, posestnik in gostilničar. Pokojnik je bil odličen in požrtvovalen pristaš narodno-napredne stranke. Star je bil komaj 34 let. Lahka mu bodi žemljica!
»Idrijski Sokol« napravi dne 19. in 20. t. m. slav-nost ob priliki razvitja svojega prapora s prijaznim sodelovanjem društev «üitalnica», »Delavsko bralno društvo* »Dramatično društvo« ter c. kr. rudniške godbe v Idriji.
Na Koroškem.
V Tinjah je umrl v visoki starosti 94 let rodoljubni slovenski duhovnik prost g. Lovrc Serajnik. Lahka mu bodi žemljica!
Križem sveta. Princ »Kolibri«, star 21 let, a komaj triinpol kile težak, se kaže na Dunaju. Ta majhen človek govori ruski, angleški, nemški in deloma tudi francoski. Princ Kolibri je prehodil že skoro ves svet.
V krakovskem mestnem parku se je primeril kro-titeljici levov mis Eli, ki se ondi producirá, nenavaden slučaj. V neopazovanem trenutku je zapustilo kletko pet njenih gojencev, ki so se potem izprehajali po parku. Občinstva in vojaške godbe se je polastil nepopisen strah. Ker so se dozdevali levi nevarni, se je poklicalo vojaštvo, a med tem se je krotiteljici levov, mis Eli, posrečilo, leve zopet zvabiti v kletko s tem, da jim je nastavila nekaj kosov mesa.
Bazne vesti. Konferenca škofov v Bologni je sklenila, da naj se prepove vsem duhovnikom svojega področja raba biciklja. — Velik požar je uničil večji del mesta Laurvik na Norveškem. Zgorelo je 150 hiš.
SotniSljcniHi! Jutri V nedeljo
na škod V Ijttbljano!
264
Gospodarske stvari,
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1902 je vložilo 306 strank K 93.403 45, dvignilo pa 302 strank K 72.729*35, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 20.800--. Stanje vlog iznaša K 2,820.858-99, stanje hipotečnih posojil K 1,782.580-11 in denarni promet K 240.067 49.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju je 213 strank vložilo K 70.360-64, 186 strank dvignilo K51.767-91; 25 strankam seje izplačalo posojil K 25.640*—. Denarni promet K 226.244*26.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1902 je 95 strank vložilo 32.45055 kron, 65 strank je vzdignilo 23.032*96 K, 15 strankam se je izplačalo posojil 18.200*—. Stanje vlog K 479.218*26. Stanje posojil 208.413*05. Denarni promet 104.339*82 kron.
0. kr. kmetijska družba kranjska je imela v v preteklem letu dohodkov K 290.911*36, troškov pa K 245.501*81. Aktiva znašajo K 131.564-03, pasiva K 45.053*66. Dohodki leta 1903 so proračunjeni na K 47.800*86, troški pa na K 47.500*—.
Mestna hranilnica v Novem mestu, katere računski zaključek za 1. 1901 smo prejeli, izkazuje poslovnega dobička pri upravnem imetju K 13.156*70. Vložilo se je K 876.016*62, dvignilo pa K 616.051*20. Posojil na hipoteke se je izplačalo K 207.564, vrnilo pa K 61.143*92. Prometa je bilo K 3,314.488*35. Rezervni zaklad naraste na K 51.272.66 in znaša 2*7158% vseh vlog.
Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja sena, slame, drv in premoga, potem deloma ovsa za leto 1902/1903 se bodo vršile zakupne obravnave v preskrbovalnih postajah Gradec 16., Maribor 25., Celje 23., Ljubljana 21., Celovec 31., Beljak 29., Trst 18., Gorica 10. in Pulj 12. julija 1902 pri okrajnem glavarstvu Bruk ob M., 14. pri mestnem uradu Ptuj 22. in pri občinskem uradu Trbiž 28. julija 1902. Ponudbe morajo dospeti ob gori navedenih obravnavnih dneh dotičnim vojaškim oskrbovalnim magacinom, oziroma okrajnemu glavarstvu v Bruku, mestnemu uradu v Ptuju in občinskemu uradu v Trbižu najkasneje do 10. ure dopoldan. Natančneji pogoji se izvedo pri dotičnih preskrbovalnih magacinih, pri okrajnem glavarstvu v Bruku na Muri, mestnemu uradu v Ptuju in občinskemu uradu v Trbižu. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, katere je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni formular se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Pravi naslov na poslaništvo v Meksiki. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je c. kr. trgovinsko ministrstvo naznanilo, da je c. kr. poslanik v Meksiki opozoril na nedostatke, ki nastanejo vsled nepopolnega ali nepravega naslova na pisemskih pošiljat van, namenjenih poslaništvu v Meksiki. Pošiljatve na poslaništvo se vsled pomanjkljivega naslova večkrat zelo zakasnijo. Da se v bodoče izogne takim zakasnitvam ali tudi izgubi pošiljatve, je treba naslov narediti na način, ki je v Meksiki obče razumljiv, namreč: «Legation de Austria - Hungaria D. F. Mexico.* i
Domača knjižnica.
»Kmetijske razmere na Kranjskem.« Spisal Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. Te dni je izšla jako zanimiva in poučna knjižica, katero prav toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za kmetski stan. »Gorenjec* je že pred nekaj meseci prinesel nek del te razprave v uvodnem članku.
Posamezne številke »Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
ŠkOfJI Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
D$«k© o«e!cljo ir> pr*3oik ob lcpcrr> L>rcrr)er)ti l>©3i
98 -1
brek (orr)r>ibti$)
med 1.—1 ,2. uro popoldne
na kar se posebno opozarjajo izletniki in občinstvo. Cena tja In nazaj za osebo I K. Letoviščarjem je na razpolago dobra restavracija.
V zalogi graškega piva pivovarne
Puntigam
se dobiva vsaki dan sveže svetovno priznano izvirno: carsko, marčno, salonsko in bavarsko pivo v sodih in steklenicah. Točna postrežba, nizke cene!
Zaloga Puntigam v Kranju
v hiši g. Prevc.
Iz proste roke prodam hišo v Kranju št. 6 ležečo pri Savi, po domače pri ,PodergUCUI
z gospodarskim poslopjem, vrtom, nekaj njiv in travnikov.
Prodaja se bo vršila 12. Julija t. 1. v hiši ob 9. uri dopoldne.
Vse druge posameznosti bodo pred prodajo naznanjene.
»9 Marija Ravnik.
Blag. gosp.
GABRIJEL PJCCOLI,
lekar,
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisunec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih nu jetrab in obi.stih.
Gradec, dne 2, februvarja 1897. Bolnišnica usnji/jenih bratov.
Provincijal:
F. Emanuel Leitner, višji zdravnik.
Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostib v črevesih, da uporaljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kujo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem
Momjan (Istra), G. oktobru 1900. 11. 192—42 Don Peter Franceschini, župnik.
19
Mestna talilnica.
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—13     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,820.858-99. Stanje hipotečnih posojil K 1,782.580-11.
Kdor hoče kupiti
dobrega, zanesljivo pristnega
bizeljca
98—1
naj se obrne na
Fr. Matheis-a
v Brežicah ob Savi
ki proda iz lastne trgatve veliko množino belega in rudečega vina (tudi rizlinga, traminca i. t. d.) v nojboljši kakovosli za jako nizke črne.
Vzorci se na zahtevanje drage volje dopošljejo.
&a kof&fo, kahoi tudi fiiyte,, va&c in
dvuye, yiinaste, i&d&lke, v   vs&fv  Razvad,  fopežne in cene priporoča -prva in največja
75—8 v SjuMjani,
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
»J
2-
►O
i*
Prva in najstarejša
156-42
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vilic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Loterijska srečka dne 28. junija 1.1.
Trst: 34     42       2 51
45
Tedenski sejem t Kranju dne 30. m. m.
Prignalo sejo 173 glav goveje živine, 13 telet, 75 prašičev, 18 ovac, — koze, 7 buš. — 50 kg: pšenice K 9*50, prosa K 7 —, ovsa K 7*50, rži K 8 50, ajde K T—t ječmena K 7*50, krompirja K 250.
Kraljevi
v Kostrivnici pri Rogatcu.
Na ogljenčevi kislini najbogatejša, najmočnejša in najčistejša kisla voda. Proti kataraličnimi afekcijami želodca, dihal in proti nepravilnemu prebavljanju napravi izborni učinek. Dijejetična in okrep-čevalna pijača prve vrste z mnogobrojnimi priznalnimi pismi.
1 zaboj (25 steklenic) a litra gld. 425 1   »    (25    »     ) a 7/„   »     » 3-50
Velike steklenice se vzamejo nazaj po 4 kr., male pa po 2 kr.
Zaloga za Gorenjsko: 61—I
ALBIN RANT v Kranju.
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. MIKLAUC
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-8
3
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
Največje, najhitrejše in najvarnejše vožnje, ki
vozijo v Ameriko
Hamburg-New-York le 6 do 7 dni.
Vozne cene po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena 94—2
Agentura Hamburg-Ameriške Linijo v Ljubljani, Marijin trg št. I nasproti frančiškanske cerkve,
266
o
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—5
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
©
Cu
a.
B
O O* B O
15943 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila ae ii-nettfajo točno in po najnižjih
(Mi se razpošiljajo zastonj in
Zahtevajte »Gorenjca" mm m m i Vseli gostilnah in tj a Vam ah!
R. LANG, Ljubljana (KolIzeJ)
tovarna za modrooe na peresa in posteljno opravo, ealog-a pohištva,
priporoča vsake vrete
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob,
(sola, kanape, divan) Hi
60—10
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami poilje zastonj m poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Predtiskarija
Predtiskarija
RANJA llflEBSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-42 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_7
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv-Praoa.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—23 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, g patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalniot. s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teka treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronoapora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in cena. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
76*
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_27
JOSIP W EIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike 1.1, d. 81-6
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollhalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodae instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopalnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—49
5o_lo    Cd^ard ^llgaticr
Klet sadnega solja
Altenstädts Predarlsko
je najboljša in naj trajnejša domača pijača moit
se napravlja iz Etterovega sadnega soka.
Razven vode ni treba nobene primesi, tudi sladkorja ne, ker je ta že v
sadnem soku. Popolno Čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja  ter  ima veliko prednost   pred   kemično narejenimi
umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti
jako lepe barve!
preprosto izdelovanje.
Nedosežne dobrote in trpežnosti ter okusa.
Zaloga pri gospodu:
Francu Dolencu v Kranju.
oz o: oi o: oi oi oi o: o: o: o: o
ffigaaSb.
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETE1
■v Celju, Graška cesta štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
PF" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "VI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
mi
H
15
mam
CD CD
I
•1 O
$■ 51
J
t*
I
0
3 .P>
IM
O CD
s.
N<
CD
2(18
$irrr)ar)$ks darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, urar
v Kranju. 73-8 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4^ odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—24
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97—1
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki te dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
"Raznovrstnih = 1    oblek .-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno H—24 v zalogi.
Ne skisanim filistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIMflNCE'
spisal Rado Murnik.
Velika 8°. Str. 229.
Indijanci.       Iz Uranovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križkrai. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—1
Cena K 2*50, po pošti K 270. Založništvo L. Schurentner
Dvorski
ft
Doktorja pl. Trnkoczvja
preizkufiena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—20 že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Najceneje ge dobivajo v podpisani lekarni, de se naroča po posti, odkoder be ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi.
Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneze, malokrvne, Tbleaične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya KSkflfl cl aH MI ?aj priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in n.ii-I|BI|WW JHtWWI \Q)    ceneje hranilno sredstvo.   Zavojček (četrt kile
vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. „ Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva
ZdOdčtlC kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, fc%IVW»tt% krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje preDavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
Iti    odvaj alne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo _ blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, šest škatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatli 80 h, tri skatlje 2 K,
plučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko *   raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K.
ali udov cvet (protinski cvet, Gi chtgeist) priporočljiv
......___je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in
nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim fopiCem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h.
§0f*  Ker je vedna skrb
Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkoczvja
ZWiti?l(i r e^''"' fa*e k
prsni
Prgntlttl
tranjo rabo
za no-kravah,
volih i n konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabi je van, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček t navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. P»SCI?II redilni in krmilni prašek.
j mjIVJI Varstveno in dijetetično sred- Varstvena znumka.
stvo za prasičo. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo t K.
Pozor!  Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem.
Izhaja vsako soboto zvečer, te je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo loto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ca četrt leta 1 krono. Za Kranj brez posojanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom atene za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvreto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankrrati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašpnr Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.