Mengšan Glasilo Občine Mengeš, december 2012, letnik XIX, številka 11 Širša kulturna zgodba opravičuje sredstva Iskrice v očeh otrok in staršev Loški pionirji državni podprvaki v gasilskem kvizu Veseloigra »Od jutra do večera« Izgnanstvo Franca Gregorca s STROKOVNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN FIZIČNE OSEBE Z DEJAVNOSTJO RAČUNOVODSKI SERVIS AGENCIJA Romati Kalušnik s.p. Mengeš, Slovenska cesta 24 tel.: 01/72-38-956 Vir, Šaranovičeva 19a tel.: 01/72-14-831 e-mail: agencija@karo.si Vesele božične praznike in uspešno novo leto 2013 K/IRG d.o.o., Slovenska cesta 24, Mengeš tel.: 01/72-30-986, e-mail: info @karo.si GRADNJA ZA TRG MENGEŠ, Enote dvojčkov že od 140.900€ v III G.F. BURMI Rezervni deli in kolesarski center Prešernova cesta 3, 1234 Mengeš tel; 01/729 68 70, faks: 01/729 68 72 gsm: 041 922 137, e-raail: bumikdoo@sioi.net |3on - pet: 8.00 - 18M sobota: 8.00 - 12.00 nedelje in prazniki; zaprto AKCIJA : AKUMULATORJI BANNER, ROCKET' GOTOVINSKI POPUST 10% ZAVORNE PLOŠČICE + DISKI SWAG VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,12 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,12 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO,HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM OB PREDLOŽITVI OGLASA -10% GOT.POPUST Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO ^ ^ AIA - Mladinski center Mengeš vabi na £ ^^ TURNIR v NAMIZNEM TENISU ZA MLADE 15.12.2012 ob 16:00 v Mladincu P Q Prijavi se osebno v Mladincu, na telefon 070/732-070 ali na email: dru5tvo.aia@gmail.com P Prtjavnina znaša 2€. f *\ Tekmovalci morajo biti mlajši od 29 let. Najboljše čakajo nagrade! 04 Občina 06 Intervju: Jože Vahtar 08 Reportaža 11 Mengeški utrip 22 Sport 26 Politika 27 Iz življenja cerkve 29 Kultura 32 Spomin preteklosti 34 Pisma bralcev 34 Obvestila, zahvale 39 Križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 2. januarja 2013. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Stefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Utrip iz prednovoletnega sejma Iskrice v očeh. Foto: V. E. Naslednja številka Mengšana izide 18. januarja 2013. Prižgimo luč, ljudje! »Prižgimo luč, ljudje! Za otroke naše male: ko nam preveč bo let in njihov bo ta svet, naj vrt jim bo, ne skale. Prižgimo luč, ljudje!« Ko sem daljnega leta 1965 kot novopečeni učitelj prvič stopil za kateder, je bil to zame poseben dan. Bolj kot dan, ko sem v isti stavbi kot učenec prvič prestopil šolski prag. Na novomeškem učiteljišču so nam, kandidatom za učitelje, namreč profesorji učiteljski poklic predstavljali kot poslanstvo. Močno so ga obarvali etično, medčloveško. Vcepili so nam prepričanje, da je učiteljevo delo med najbolj odgovornimi, saj dela z otroki in jih usposablja za življenje. Ko sem po dvainštiridesetih letih zaključil svoje službovanje, so mi njihove besede še vedno odzvanjale v glavi. Se vedno sem prepričan, da je obdobje otroštva najpomembnejši del človekovega življenja in da je imel Bertrand Russell še kako prav, ko je zapisal, da »noben človek ne more biti dober učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti do svojih učencev in pristne želje, da bi jim posredoval, kar sam ceni«. Otroci imajo pravico do najboljšega, kar jim družba lahko nudi. Pa ne mislim na najboljše v materialnem smislu. Vsak ima pravico do enakih možnosti. Toda ne takih, da bi postal tak kot drugi, marveč takih, da bi prepoznal in razvil svoje edinstvene sposobnosti. Kajti o tem, da se skrivajo v vsakem človeku, ne gre dvomiti. Otroci imajo pravico do sanj, kajti »prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj« (Eleonor Roosevelt). Brez njih je kot poletje brez sonca in nebo brez oblačka. Povezava sedanjosti in bodočnosti, otroštva in zrelega življenja, se skriva tudi v kitajski modrosti: »Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. Temu se lepo prilega tudi slovenski pregovor: Kar danes seješ, boš jutri žel.« Pa vsi, ki imamo možnost odločanja, res storimo vse, da bo jutrišnja žetev današnjih otrok lahko bogata? Da bodo sposobni zgraditi nov, boljši svet? Ali lahko oporekamo Fredu Astairu, ki je rekel, da je »najtežja naloga današnjih otrok naučiti se lepega vedenja, ker nimajo primernih zgledov okoli sebe«? Mar je res tako težko razumeti, da moramo odrasli, preden začnemo vzgajati in ob primerih, ko se z ravnanjem mladih ne strinjamo, najprej narediti red v sebi in okoli sebe? Vsi, nihče ni izvzet: starši, politiki, pedagogi, oblastniki na vseh ravneh, ki nekateri še vedno - ali pa kar naprej - mislijo, da so otroci samo strošek in ne bogastvo in da se bo država gospodarsko razcvetela, ko bo dokončno finančno 'počistila' v vrtcih, šolah, društvih ... Naravnost strašljivo delujejo napovedi, kje misli država največ privarčevati. V imenu otrok se moramo upreti tej norosti. Naj nam bo kažipot misel velikega humanista Erazma Rotterdemskega, stara že več stoletij: »Upanje vsakega naroda temelji na ustreznem izobraževanju mladine«, pa še misel neznanega avtorja: »Izobrazba je luč, če je ni, nas zagrne tema.« Tudi nepozabni Frane Milčinski Ježek nas blagohotno poziva z zgornjim verzom. Branko Lipar Kaj resnično potrebujemo * V enciklopediji je praznik opisan kot dan, ki je posvečen kakšnemu posebnemu dogodku ali spominu nanj. V mesecu decembru - za mnoge je to najlepši mesec - imamo zapisan 25. december kot božič, 26. december dan državnosti in z 31. decembra na 1. januar novo leto. Čeprav je o tem vsako leto znova napisanega veliko, se vseeno sprašujem, kako v današnjih časih praznovati ter tudi preživeti praznike. Ta pregovorno čarobni in veseli mesec na nek način kar pričakuje od vseh nas, da se ga veselimo, vendar vem, da se ga zagotovo ne vsi. Kako naj praznujejo tisti, ki so sami, bolni, ki komaj preživljajo družino in se borijo za vsakdanji kruh? Kako naj si ljudje pričarajo praznično vzdušje, če niso deležni in ne čutijo lepih besed, veselja, radosti, voščil, nakupovanj ... Kako naj vse to dojamejo in sprejmejo? Kako tem ljudem vliti optimizem in veselje do praznikov? Ob vseh teh vprašanjih mi na misel pride ena izmed knjig Viktorja Emila Frankla, z naslovom Kljub vsemu rečem življenju »da«. Knjiga na zanimiv način opisuje, kolikšna moč preživetja je v ljudeh samih, kako se je moč poveseliti in najti srečne trenutke tudi v najtežjih (npr. medvojnih) časih. Vsekakor vam jo priporočam! December je prav tako čas, da se ozremo nazaj in pregledamo, kaj je bilo storjenega v preteklosti. Tudi sam pri sebi razmišljam, kaj sem dosegel, česar je bilo premalo, kaj je bilo pozitivnega in negativnega - tako na osebni kot na občinski ravni. Če potegnem črto, sem z rezultati zadovoljen, čeprav bi lahko bilo, tako kot vedno, bolje in tudi slabše. Moja želja je, da bi med temi prazničnimi dnevi vsak našel vsaj delček trenutka, ki bi mu pričaral zadovoljstvo in pra- * znično veselje, saj dejansko potrebujemo le trenutke, ki nas osrečujejo. Spoštovane občanke in občani, želim vam predvsem veliko zdravja, osebne sreče in zadovoljstva v krogu svojih najbližjih. Prav tako vam želim, da bi se v novem letu imeli lepo in bi se dobro počutili v naši občini. Naj zaključim z mislijo, da je velikokrat kvaliteta življenja odvisna tudi od našega razmišljanja. SREČNO V LETO 2013! Bogo Ropotar, podžupan Vsem občankam in občanom voščimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu 2013 vam želimo zdravja, dobrega počutja in uspehov pri vašem delu. župan, podžupana, Franc Jerič Jože Vahtar in Bogo Ropotar Podpis koncesijske pogodbe Občina Mengeš upravlja z javno razsvetljavo, ki v celotni občini obsega 749 svetilk, od katerih je le 101 skladna z Uredbo o zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja. Uredba med drugim določa, da so občine dolžne uskladiti in posodobiti svojo javno razsvetljavo, in sicer na način, da bo do 31. decembra 2012 vsaj petdeset odstotkov svetil javne razsvetljave skladnih z zahtevami uredbe, do leta 2016 pa mora biti posodobljena vsa javna razsvetljava. Občina Mengeš se je odločila, da projektu prenove pristopi s podelitvijo koncesije in uporabo poslovnega modela pogodbenega zagotavljanja prihrankov, v okviru katere je izbrani koncesionar dolžan na svoje stroške izvesti celovito prenovo javne razsvetljave takoj po podpisu pogodbe, v obdobju trajanja koncesije pa mu pripada del finančnih prihrankov iz naslova znižanja rabe električne energije po izvedeni prenovi. Na javnem razpisu je Občina Mengeš za koncesionarja izbrala konzorcij družb Petrol d.d., Eltec Petrol d.o.o. in Javna razsvetljava d.d. Koncesionar bo najpozneje do 28. februarja zamenjal 648 neustreznih svetilk s sodobnimi in energetsko visoko učinkovitimi svetili ter uvedel sistem energetskega knjigovodstva in energetskega upravljanja javne razsvetljave. Vrednost investicije koncesionarja znaša 254.837 evrov z DDV-jem. Koncesionar je v pogodbeni dobi deset let dolžan izvajati gospodarsko javno službo v skladu z vsemi standardi in predpisi, izvajati tekoče in po potrebi investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave ter oskrbovati javno razsvetljavo z električno energijo. Občina Mengeš bo s podelitvijo koncesije za opravljanje lokalne gospodarske službe: dobava, postavitev, vzdrževanje in izvajanje javne razsvetljave v Občini Mengeš znižala stroške Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - december 2012, januar 2013 MESEC i DATUM i URA i NAZIV PRIREDITVE i kraj i ORGANIZATOR december 15.12.2012 10.00 MIKLAVŽEV TURNIR V NAMIZNEM HOKEJU Preddverje Kulturnega doma Mengeš Namiznohokejski klub Mengeš december 15.12.2012 10.00 DELAVNICA Z NASLOVOM "STILSKA PREOBRAZBA" V Mladinskem centru Mengeš Društvo AIA - MCM december 15.12.2012 16.00 TURNIR V NAMIZNEM TENISU ZA MLADE V Mladinskem centru Mengeš Društvo AIA - MCM december 17.12.2012 16.00 NOVOLETNE USTVARJALNE DELAVNICE V Mladinskem centru Mengeš Društvo AIA - MCM december 18.12.2012 18.00 OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE Z NASLOVOM ZIMSKA PRAVLJICA V preddverju Kulturnega doma Mengeš Likovno društvo Mengeš december 18.12.2012 20.00 NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE KAMNIK Kulturni dom Mengeš KD Mihaelov sejem december 19.12.2012 18.00 ZANIMIVA POPOTOVANJA - MALEZIJA V Mladinskem centru Mengeš Društvo AIA - MCM december 20.12.2012 16.00 BOŽIČNI KONCERT MePZ SVOBODA MENGEŠ v Domu starejših občanov Mengeš KD Svoboda Mengeš december 21.12.2012 21.00 NOVOLETNI ŽUR ZA MLADE V Mladinskem centru Mengeš Društvo AIA - MCM december 22.12.2012 / TEKMA 1. SNTL: NTS MENGEŠ - NTK KRKA NOVO MESTO Telovadnica ŠD Partizan Mengeš ŠD Partizan Mengeš december 22.12.2012 18.45 BOŽIČNI KONCERT MePZ SVOBODA MENGEŠ V cerkvi v Trzinu KD Svoboda Mengeš december 22.12.2012 19.00 NAZDRAVIMO NOVEMU LETU - GLEDALIŠKO DRUŽABNI VEČER Gasilsko-kulturni dom Loka KD Antona Lobode Loka pri Mengšu december 26.12.2012 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE IN PODELITEV TURISTIČNIH PRIZNANJ ZA LETO 2012 Kulturni dom Mengeš KD Mengeška godba in Turistično društvo Mengeš december 27.12.2012 18.45 BOŽIČNI KONCERT MePZ SVOBODA MENGEŠ Cerkev sv Mihaela v Mengšu KD Svoboda Mengeš PRIREDITEV Z NASLOVOM "SKLENILI KROG januar 11.1.2012 17.00 NAS SO ŽELEZEN OBROČ. A DANES - VSE HUDO JE MIMO" V SPOMIN NA MENGEŠKA PARTIZANA V preddverju Kulturnega doma Mengeš Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš januar 12.1.2012 14.00 ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ V VELESLALOMU Smučišče Brsnina v Kranjski gori Smučarsko društvo Mengeš električne energije za delovanje javne razsvetljave in stroške tekočega vzdrževanje, ki so povezani z izvajanjem gospodarske javne službe javne razsvetljave v primerjavi z letom 2011 za več kot 25 odstotkov. Franc Jerič, župan Koncesionar bo najpozneje do 28. februarja, zamenjal 648 neustreznih svetilk s sodobnimi in energetsko visoko učinkovitimi svetili INTERVJU: Jože Vahtar Širša kulturna zgodba opravičuje sredstva Le kje se več igra, poje in pleše kot v Mengšu? Redko kje. In na to so Mengšani ponosni. Tudi na to, da je kultura v zavesti vseh, tudi oblasti, in jo jemljejo kot del nujnega vsakdana. Ugodna klima v Mengšu, ki podpira kulturno dejavnost, je temelj njenega razvoja. In na tega ima precejšen vpliv tudi Občina Mengeš, ki je do sedaj finančno dobro podpirala kulturno dejavnost. Slab gospodarski položaj, varčevanje na vseh področjih in spreminjanje zakonodaje pa bodo zagotovo imeli vpliv tudi na delovanje in spodbujanje kulture. Za to področje je na Občini Mengeš zadolžen podžupan Jože Vahtar, ki je tudi sam velik ljubitelj in aktiven član kulturnega življenja v Mengšu. selice. V novejšem času je ledino oral mešani pevski zbor Svoboda, ki je bil ustanovljen leta 1972. Osnova petja pa je v osnovni šoli in cerkvenem petju od otroških let naprej. Sedemintrideset let obstaja tudi Mengeški Zvon, več kot dvajset let pojejo nonetke Vigredi in zadnja tri leta tudi mešani zbor Rž iz Loke. Še danes pa je živih nekaj glasbenih dogodkov, ki združujejo in predstavljajo mengeško pesem in glasbo ter so krona glasbenega razvoja. Vse kar sem prej naštel, je prispevalo k razvoju in prepletu pesmi in glasbe. Seveda pa so prireditve Pod mengeško marelo, Novoletni koncert Mengeške godbe in simfonikov, Mihaelov sejem in samostojni koncerti ter nastopi društev, ki jih povezuje glasba, zagotovo doprinesli k pomenu kulture v kraju. Omenili ste, da je glasbena šola temeljni del kulturnega razvoja. Njena vloga in tudi status sta se spreminjala skozi čas. Kako in zakaj? Leta 1956 smo izgubili Občino Mengeš in z njo tudi glasbeno šolo, kar so bile politične zgodbe. Nagibam se k mnenju, če je dobro sodelovanje, ni pomembno, kje je sedež. Glasbena šola mora vplivati na izbor in razširjenost določenih inštrumentov. Šola mora mlade usmerjati. Tudi Občina podpira mlade perspektivne glasbenike. Kateri glasbeniki so s pomočjo Občine nadaljevali svojo študijsko pot? Zadovoljen sem, da smo pred desetimi leti začeli štipendirati mlade nadarjene študente glasbe, ki so se razvili v vrhunske glasbenike, kot sta Nina Kompare in Klemen Leben. Trenutno štipendiramo Miha Kosca, Erika Koša-ka, Alberta Kerekeša ter Ano Skok. Vsi študirajo v tujini. Mengeš ima tradicijo igranja in petja. Do kam seže spomin? Čez dobro leto bomo praznovali sto trideset let organiziranega dela v Mengeški godbi, kar pomeni, da je kultura bila že prej in vse do današnjih dni zelo živ dejavnik. Pred drugo svetovno vojno in tudi po njej so bile v Mengšu znane gledališke igre. Društvo Janeza Trdine, ki se je kasneje preimenovalo v Svobodo, je igralo amaterske gle- dališke igre. Po vojni je bil okoli leta 1950 udarniško narejen Kulturni dom. Seveda pa sta dali Mengšu zagon tudi glasbena šola in tovarna Melodija, ki je bila ustanovljena takoj po vojni. Kdaj je bil ustanovljen prvi mengeški pevski zbor? Tradicija pevskih zborov tudi sega v osemnajsto stoletje, saj se je v Mengšu vedno pelo od kora do gostilne in ve- Kako pa v Mengšu kaže gledališki dejavnosti? Kultura je večplastna. Žal nam je, da je gledališka dejavnost na nivoju društev zamrla. Danes se je zelo razvila profesionalna komedija, ki pa je prepoznavnost Mengša na tem področju zelo dvignila. A to še vedno ni bil dovolj velik razlog, da bi nekatera društva, ki nosijo to poslanstvo, vzpodbudil k delovanju. ^r,- i Vsak čas prinese nekaj svojega, mi pa moramo ustvarjati prihodnost in ne preteklost, pravi Jože Vahtar Seveda je osrednji hram kulture zagotovo Kulturni dom. V kakšnem stanju je dom danes? Letos je bila izvedena notranja prenova, naslednje leto bo energetska prenova z zamenjavo izolacij. Načrti so. Žal pa je Kulturni dom sicer tehnično precej zastarel - oder, osvetlitev, multi-vizijska oprema in podobno. Vse to nas še čaka. Ali poleg Špas teatra v domu domuje-jo tudi druge prireditve? Marsikdo se pritožuje nad visoko uporabnino. Špas teater je najemnik po pogodbi z Občino Mengeš. Mengeška društva imajo pravico enkrat na leto izvesti predstavo ali koncert, a pod posebnimi nekomercialnimi pogoji. Nekomercialni najem ne pomeni zastonjski najem, potrebno je plačati dežurnega, čistilko, tehnika. Med kulturne objekte lahko prištejemo tudi letno gledališče, kajne? Mengeš je zgradil letno gledališče takoj po drugi vojni in je bilo živo naravno gledališče. Spomnim se, da smo vsako leto trumoma hodili na gledališke igre. V letu 1996 je bil narejen načrt prenove, ki pa žal ni zaživel in pozneje našel druge vsebine - tu so našli svoje domovanje taborniki. Se ga pa premalo poslužujemo, to je res! Kakšna je vloga Zveze kulturnih društev? Zveza kulturnih društev, ki združuje devet društev, je pri nas naredila velik preskok, saj omogoča društvom, da kolikor toliko normalno delujejo in jih finančno podpiramo v projektih, ki velikokrat pridejo »iznenada«. Tu pa so tudi druge organizacije, ki prispevajo k kulturni rasti kraja in ljudi. Likovniki združujejo nekaj izvrstnih slikarjev, kot tudi akademskega slikarja Vinka Železnikarja. Naše likovno društvo je eno najboljših v slovenskem merilu. Muzej deluje v okviru društva Franca Jelovška, ki ohranja stare tradicije in organizira razstave. Vsekakor pa je v Mengšu doma tudi narodno-zabav-na glasba, ki se generira vedno znova, saj ima v Mengeški godbi in glasbeni šoli izhodišče za izvrstne posameznike. Alpski kvintet, Marela, Stoparji in Slamnik je samo nekaj imen, jih je pa še veliko, kjer nastopajo Mengšani. Mengšu je pravzaprav Franci Kompare nadel ime EGS - glasbeno središče Evrope. Navsezadnje imamo izvrstnega pisca besedil prof. Ivana Sivca in njegov opus knjig, povesti, romanov ... Vse to je mengeška kultura. In ne samo organizacije, tudi podoba kraja je del kulturnega okolja, ki se projicira na domačine in obiskovalce. Kultura kraja je seveda tudi odnos do narave, krajevnih biserov in naravnih dobrin. Ohranjanje naravne dediščine je zagotovo del kulture našega kraja, saj skoraj petdeset odstotkov površin leži v Naturi 2000. Kako občina Mengeš skrbi za kulturna društva? Skrb je v dveh smereh, in sicer na fi-načni ravni z letnimi razpisi za delovanje kulturnih društev ter pomoč pri organizacijskem in poslovnem delu za posamezne dogodke. Zakaj je občini pomembno vlaganje v kulturno dejavnost kraja? Pomembno je zadovoljstvo občanov. Prostočasna kulturna dejavnost je lahko generator marsičemu, predvsem tudi turistični podobi in razvoju podje- tništva. Društva delajo v večini z oznako odlično. Sicer pa mora biti zgodba mengeške kulture širše zastavljena in je potem lažje opravičevati vložena sredstva. Napovedi glede finančnega stanja slovenskih občin niso obetajoče. Ali to vseeno pomeni zmanjševanje sredstev za kulturo v naslednjem letu? Odločili smo se, da pri kulturi ne bomo zmanjševali finančnih sredstev, nominalno pa bodo sredstva enaka kot letos. Za denar se bo potrebno potruditi. Ohranitev zagotovljenih sredstev je za Občino in kraj velik uspeh. Kje vidite prihodnost Slovenije? Treba je delati, imeti ideje. Slovenija je biser. Vprašanje je, ali bomo to znali izkoristiti. Vsak čas prinese nekaj svojega, mi pa moramo ustvarjati prihodnost in ne preteklost. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Jože Vahtar o sebi in družini Sem rojen Mengšan pred šestdesetimi leti v Mengšu. Letos sva z ženo Marto praznovala trideseto obletnico zakona. Soproga ima rada urejen dom in svoje delo v podjetju. Imam poseben odnos do narave. Z očetom sem od sedmega leta dalje hodil na lov. Lov je zame ohranjanje narave. Za vsako pozidano njivo ali močvaro mi je zelo žal, neprimerna umestitev v prostor pa velik greh. V cerkvenem pevskemu zboru sam pojem že od leta 1967, že sedemintrideset let pa tudi pri Mengeškem zvonu. Želje: samo zdravje. Če bo zdravje, imaš vse in lahko vodiš svoje življenje. Želim tudi, da so otroci preskrbljeni. Jurij, 28 let, dela magisterij in je zaposlen, hči Urška, 29 let, bo diplomirala iz ekonomije in dela v družinskem podjetju, mlajši, 15-le-tni Rok, pa je ljubitelj avtomobilov ter obiskuje srednjo šolo v Ljubljani in želi postati avtomehanik. V življenju ima človek lahko veliko načrtov, tudi meni se porajajo vedno novi, toda zanje se je potrebno potruditi in se tudi čemu odpovedati. Iskrice v očeh otrok in staršev Dobrodelni prednovoletni sejem Iskrice v očeh v organizaciji Osnovne šole Mengeš poteka že več kot deset let. Do ideje je prišlo, ko so takratni člani upravnega odbora šolskega sklada razmišljali o različnih načinih promocije delovanja šolskega sklada in načinih pridobivanja finančnih sredstev. Prvi sejmi so bili ob sobotah, pri gasilskem domu v Mengšu in kasneje pri hipermarketu Tuš. V zadnjih letih sejem pripravijo v prostorih šole. Letošnji sejem se je zgodil 3. decembra v šolski telovadnici. S pripravami na sejem začnejo v začetku novembra. Učitelji skupaj z učenci poiščejo ideje za izdelke, potrebno je pripraviti materiale in seveda izdelati izdelke. Zato je potrebno izdelavi nameniti nekaj ur pouka ali dan dejavnosti (tehniški dan). Najbolj pogosti izdelki, ki jih učenci ponudijo za do-nacijo v šolski sklad, so voščilnice, različni izdelki iz gline, piškoti, ki jih spečejo pri pouku gospodinjstva, razni novoletni okraski ipd. Pri pripravi in izvedbi sejma sodelujejo praktično vsi učenci, učitelji in drugi zaposleni v šoli. Vsako leto nekaj izdelkov za sejemske stojnice podarijo tudi posamezni učitelji, starši in šolski kuhar. Na pomoč radi priskočijo tudi prizadevni člani turističnega društva, ki so letos v šoli skupaj z učenci izdelovali adventne venčke, spekli piškote in izdelali božično-novoletne dekoracije. Denar za socialno ogrožene učence Celoten izkupiček od prodaje izdelkov namenijo šolskemu skladu, ki večino sredstev nameni učencem iz socialno ogroženih družin za plačilo šole v naravi, nakup delovnih zvezkov in drugih stroškov, povezanih s šolskim programom. Del letošnjega izkupička od prodanih izdelkov bo šolski sklad namenil pomoči otrokom iz družin z območja Spodnjega Dupleka, ki so jih prizadele poplave. 1 Besedilo: Milan Burkeljca in E. V. Foto: E. V. Mengšan na ekološke smrečice k J T 9 ^fl fav ' 2012 Btff? ^ ' '< a I Tudi avla je bila polna, pa čeprav je večji del sejma potekal v telovadnici Učenka 6. b razreda, Jerca Potočnik je navdušena nad sejemsko prodajo. Škrate iz naravnega materiala so naredili sami, le termometre so kupili. U «i * i i Preverjeno uspešna zmes za piškote vsebuje: moko, rjavi sladkor, čokolado, orehe ali lešnike - po izboru. Le strese-te v skledo in zmes premešate z vodo. H Najbolj pester je bil izbor novoletnih čestitk. Vse so bile ročno izdelane in unikatne. i i. K-"34)$! Likovno društvo je prispevalo okvirjene slike svojih članov r *' fci, Tudi sladkih dobrot ni manjkalo. A pri denarju je pa treba biti previden in natančen. VOŠČILA Vsem občankam in občanom bi zaželel poguma in pozitivne energije pri premagovanju vsakdanjih ovir in z radostjo in veseljem obdane božič-no-novoletne praznike. Matej Hribar Voščim vam vesele božične praznike. Novo leto 2013 naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi ... Naj bo v miru, zaupanju in sodelovanju preživeto. Zlatka Zebec, AVK Veliko besed lahko napišemo, jih izrečemo, vendar - podarimo jih v prihodnjih prazničnih dneh iz srca, da bodo prišle do srca. Doživet božič in srečno v letu 2013. Jože Vahtar Novorojeno Dete naj Vam prinese blagoslova, miru in sreče. Naj bo novo leto nova priložnost, da se zbližamo in skupaj gradimo Nebeško kraljestvo na zemlji. Matevž Bolta Da bi bili vsi deležni vsaj nekaj tistega, kar si v resnici vsi želimo: lepe besede, občutka, da nas nekdo potrebuje, občutka topline, občutka, da nas ima nekdo rad, da bi dali nekomu nekaj, kar si sami želimo. Da bi besede zdravje, sreča, prijateljstvo, spoštovanje, zadovoljstvo ... resnično dobile svoj pomen pri vsakem posamezniku, ne glede na razlike, ki so med nami. Bogo Ropotar - L' L Vsem občankam in občanom želim, da bi bilo v novem letu 2013 obilo zdravja, medsebojnega razumevanja in strpnosti. Vsem voščim lepe in mirne praznike ter da bi delili svoj košček sreče tudi z bližnjimi in tistimi, ki je niso deležni. Brane Malus Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje ... Če morda ste pozabili nanje, ne obupajte in se vrnite vanje. Srečno, vam želimo vsi, ki ustvarjamo Mengšana V prihajajočem letu 2013 nam vsem želim veliko potrpežljivosti in optimizma. Vem, to drugo bo težje. In da bomo znali zadovoljstvo poiskati v drobnih stvareh, ki nas osrečujejo. Matjaž Loboda V prihajajočem letu bodo zlati časi, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto ter jim s prijateljstvom in nasmehom vdihnemo lepoto, nežnost, srečo, mir in toplino. Vojko Oman Vsem občanom želim obilo sreče in zdravja. Naj bo leto 2013 polno pozitivnih sprememb, lepih spominov in zadovoljstva. Jure Šinkovec Ob praznovanju 90. rojstnega dne gospoda Jožeta Kepica V Domu počitka Mengeš smo se v ponedeljek, 12. novembra, imeli še posebno lepo, saj je 90. rojstni dan praznoval stanovalec gospod Jože Kepic iz Šentvida pri Lukovici. Ob visokem jubileju so mu čestitali direktorica Doma počitka Mengeš gospa Irena Gričar, podžupan Občine Mengeš Jože Vahtar, župan Občine Lukovica Matej Kotnik, sinova Bojan in Janez z ženo Helen, vnukinja Maja, pravnukinja Zoja, Mah-ničeva Pepi, po domače Gorenčeva iz Vrbe, šentviška učiteljica Majda Lipovšek in drugi stanovalci ter osebje doma. Po nagovoru direktorice in predstavnikov občin smo gospodu Jožetu nazdravili s šampanjcem. Nato je domski ženski pevski zbor zapel nekaj narodnih pesmi, mladi harmonikar Primož Cerar iz Mengša pa je s poskočnimi melodijami gospoda Jožeta zvabil na plesišče. V odmoru nam je gospod Jože nasmejanega obraza zaupal, da ima še vedno zelo dober spomin in da ničesar ne pozabi. Zaposleni v domu povedano lahko potrdimo, saj si je gospod Jože že v kratkem času bivanja pri nas vse zaposlene hitro zapomnil po imenih in celo po krajih, od koder prihajamo. Gospod Jože se je rodil v Lahovčah, v družini s petimi otroki. Mladost mu je ostala živo v spominu, in tudi dan, ko je umrl »cesar Franc Jožef«. Takrat mu je bilo trinajst let. Rad se razgovori o dogajanju v času druge svetovne vojne, ko se je pridružil partizanom in spoznal legendarno partizansko zdravnico, dr. Franjo. Pripovedoval nam je tudi o dnevu, ko Veselo praznovanje Jožeta Kepica. Od leve proti desni sedijo. podžupan Občine Mengeš Jože Vahtar, slavljenec Jože Kepic, župan Občine Lukovica Matej Kotnik in direktorica Doma počitka Mengeš Irena Gričar. je prvič srečal Mahničevo Maričko, bodočo ženo, s katero sta sklenila zakon leta 1955. V času, ko je zaradi nesreče potrebovala pomoč, ji je zvesto stal ob strani in jo negoval. Gospod Jože je bil zaposlen v kemični tovarni Helios v Domžalah, kjer je delal vse do upokojitve. Vedno je bil aktiven in v gibanju; rad je pomagal drugim in še danes je ponosen, da je sodeloval pri obnovi kulturnega doma v Šentvidu. Trideset let je bil tudi mežnar v domači cerkvi sv. Vida. Kljub številnim zadolžitvam in skrbi za družino je našel nekaj časa tudi zase in se družil s sokrajani na balinarskem igrišču v Šentvidu. V zadnjem času mu življenje lepšata najmlajša člana družine, pravnukinja Zoja in Žanžak - dva mala sončka. Gospodu Jožetu Kepicu želimo zdravja in še veliko veselih trenutkov v naši sredini. Besedilo in foto: Lidija Devetdesetletnica sestra Elizabeta Rebrec V Zavodu usmiljenk - Domu svete Katarine v Mengšu, je župan Franc Jerič 21. novembra obiskal jubilantko, sestro Elizabeto Rebrec, ki je 17. novembra praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Doma je iz naselja Vitomarci pri Slovenskih goricah. V Mengšu je sedaj že peto leto, pred tem je bila na Potočnikovi v Ljubljani, kjer so nastanjene Hčere krščanske ljubezni (usmiljenke), sicer pa kar trideset let v Beogradu, v Čukarici. Sestra Elizabeta se je za vstop v redovniško življenje odločila razmeroma pozno, pri svojih štiridesetih letih, po smrti staršev, za katera je skrbela. V družini je bilo devet otrok, Elizabeta je bila najstarejša, živa ima še brata, ki živi v Kanadi, in sestro, ki je prav tako redovnica v Mariboru, pri šolskih sestrah. Sestra Elizabeta se je razveselila obiska župana Franca Jeriča ter veselo sprejela njegove čestitke ob visokem jubileju. Zelo vitalna in bistra gospa, ki bi ji človek zelo težko pripisal devetdeset let, ohranja veliko ljubezni in veselja do življenja. Besedilo in foto: Katarina Karlovšek, RTA Župan Franc Jerič je prišel v Dom svete Katarine čestitat ob visokem jubileju s. Elizabete Rebrec Zaključek natečaja meseca požarne varnosti V torek, 13. novembra 2012, je bila v Kulturnem domu Mengeš odprta razstava likovnih del na temo meseca požarne varnosti z naslovom Po potresu lahko tudi zagori. Natečaj v oktobru vsako leto razpiše Gasilska zveza Mengeš, v njem pa sodelujejo učenci razredne stopnje Osnovne šole Mengeš, ki pod vodstvom mentoric v likovni ali literarni obliki izrazijo svoj pogled na aktualno temo. Sodelovanje v natečaju predstavlja del preventivne vzgoje z namenom poznavanja možnih nevarnosti, na katere lahko mladi opozarjajo tudi odrasle, s tem pa že aktivno sodelujejo v sistemu varstva pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami. Tokrat so učenci s svojimi izdelki prikazali nevarnosti potresa in ostalih posledic, ki jih lahko ta povzroči, med njimi je vsekakor nevarnost požara. Starši in učenci si z zanimanjem ogledujejo razstavo Podelitev maskote gasilčka v 4. a razredu Po otvoritvi razstave je potekala še podelitev nagrad najboljšim avtorjem, kjer je zbrane najprej nagovorila povezoval-ka programa Nataša Vrhovnik Jerič, v nadaljevanju pa tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič, pomočnica ravnatelja Osnovne šole Mengeš Bernarda Pinter, predsednik Komisije za mladino GZ Mengeš Robert Ručigaj, ki je mladim podelil simbolične nagrade, in predsednik GZ Mengeš Janez Koncili-ja, ki se je vsem sodelujočim zahvalil za sodelovanje in izročil maskoto gasilčka kot priznanje najbolj uspešnemu razredu natečaja. Za leto 2012 ga je prejel 4. a razred. Za kulturni program sta tokrat poskrbela harmonikarja Lucijan Štempelj in Primož Cerar. Gasilci Gasilske zveze Mengeš se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo vsem učencem za sodelovanje v natečaju, prav tako vodstvu Osnovne šole Mengeš, mentorjem in staršem, ki mlade spodbujajo in jih usmerjajo pri njihovem delu. Zahvaljujemo se tudi akademskemu slikarju Vinku Železnikarju, ki je sodeloval pri izboru najboljših izdelkov, prav tako pa donatorjem Občini Mengeš, Upravi RS za zaščito in reševanje, Mojci Aleš, s.p., in Špas teatru, ki so omogočili izvedbo natečaja. Besedilo: Janez Koncilija, GZ Mengeš Foto: Sandi Zajc Prednovoletno srečanje veterank in veteranov GZ Mengeš V petek, 30. novembra 2012, so se na Mengeški koči zbrali veteranke in veterani Gasilske zveze Mengeš na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Okrog šestdeset udeležencev GZ Mengeš Janez Koncilija je predstavil delo GZ Mengeš v preteklem letu je najprej pozdravil Štefan Borin, predsednik Komisije za veterane GZ Mengeš. V nadaljevanju so zbrane nagovorili župan občine Mengeš Franc Jerič, poveljnik GZ Mengeš Franc Hribar in predsednik GZ Mengeš Janez Koncilija, ki je obenem na kratko predstavil delo GZ Mengeš v preteklem letu. Nadaljevanje srečanja je potekalo ob prigrizku in v sproščenem pogovoru med udeleženci, v katerem se je obudil marsikateri spomin na prehojeno pot in delo v gasilski organizaciji. Besedilo: J. K., Gasilska zveza Mengeš Foto: Andrej Brojan december 2012 41. srečanje starostnikov nad 75 let V soboto, 1. decembra, je v organizaciji Občine Mengeš in Rdečega križa Mengeš, v praznično okrašenem preddverju Kulturnega doma Mengeš, potekalo 41. srečanje starostnikov, starih nad 75 let. Tokrat se jih je srečanja udeležilo sedemdeset, prejeli so tudi darilo. V nagovoru je Majda Trobec, predsednica Rdečega križa Mengeš, povedala, da tovrstna srečanja, na sicer različnih lokacijah, potekajo že od leta 1971. Letos se je še posej zahvalila lastniku Trdinove kleti, gospodu Tonetu, ki je poskrbel za pogostitev. V Mengšu kar 489 občank in občanov dosega starost 75 let in več, tisti, ki se tradicionalnega srečanja niso mogli udeležiti, jih bodo članice in člani Rdečega križa Mengeš obiskali na domu. Predsednica društva Majda Trobec je izpostavila dobro sodelovanje z Občino Mengeš in se hkrati tudi zahvalila ter ob koncu zaželela vsem udeležencem vse najboljše v letu 2013, z željo, naj se imajo v krogu svoje družine lepo. Župan Občine Mengeš Franc Jerič se je zahvalil predsednici Majdi Trobec za organizacijo prireditve, izpostavil je, da se bo Občina še naprej trudila, da srečanje starostnikov ohranijo, kljub soočanju s finančnimi problemi. Povedal je, da je bistvo srečanja druženje med ljudmi in dobro počutje ter da se imajo lepo, pa če tudi je srečanje bolj skromno. Ob koncu je župan Franc Jerič vsem skupaj zaželel veliko zdravja in lepih trenutkov. Srečanje se je nadaljevalo ob zvokih harmonike in v veselem vzdušju vse do poznega popoldneva. Besedilo in foto: RTA Simbioz@ v Mengšu tudi letos uspela Čeprav sta minila že skoraj dva meseca od samega projekta, ta še ni pozabljen. Medgeneracijski prostovoljski projekt Sim-bioz@ je letos že drugič povezal Slovenijo v še večjem obsegu kot lani. Kar 3.250 prostovoljcev je več kot pet tisoč starejših učilo veščin računalništva in mobilne telefonije. Zavedanje, da se mladi in starejši od drugega lahko veliko naučimo, torej pridobiva na pomenu. Letos je projekt v Mengšu potekal v knjižnici in na osnovni šoli. Odzivi z obeh strani so bili več kot pozitivni - da so izkušnje starejših neprecenljive in da drug brez drugega ne moremo, se strinjajo tako udeleženci kot prostovoljci. Rada bi se zahvalila Špeli, Alešu in Mihu, ki so spretno krmarili med vodenjem delavnic, ter gospe Bernardi Pintar, ki je prevzela organizacijo projekta na osnovni šoli. Predvsem pa je potrebno pohvaliti mlade prostovoljce, učence 9. razredov Osnovne šole Mengeš, ki so kot celovita skupina pomagali pri povezovanju generacij in pri promociji prostovoljstva. Veselim se že, da se spet srečamo naslednje leto. Besedilo in foto: Barbara Ahačič Osterman, lokalni koordinator projekta Simbioz@ Zadovoljni udeleženci in njihova mentorja H MENGESKI UTRIP Predavanje o veganstvu z degustacijo V sredo, 21. novembra, smo v Mladinskem centru Mengeš gostili Miha Kölnerja, ki nam je pripravil zanimivo predavanje o veganstvu. Spoznali smo, kaj veganstvo pomeni, kako je povezano s skrbjo za človekovo zdravje in s spoštovanjem pravic živali na splošno. Da pa nismo ostali le pri besedah, smo bili po predavanju postreženi tudi s številnimi veganskimi jedmi, kot so veganski »sirov« burek, veganska »klobasa«, francoska solata in vegansko pecivo. Tako smo se lahko prepričali, da hrana iz izključno rastlinskih sestavin ni le zdrava in etična, temveč tudi okusna. Za vse, ki na predavanje niste uspeli priti, je tukaj nekaj zanimivih dejstev, ki smo jih slišali na predavanju. Veganstvo ni samo dieta, temveč celosten življenjski slog, pri katerem se posameznik iz etičnih razlogov odreče izkoriščanju živali na vseh področjih vsakdanjega življenja (pri prehranjevanju, osebni negi, oblačilih, zabavi itd.). Letno je na svetu za hrano ubitih 150 miljard živali (po podatkih Organizacije za prehrano pri Združenih narodih). Včasih celo pivo ni vegansko, saj pri njegovi proizvodnji uporabljajo želatino iz ribjih mehurjev. V kolikor v sobo zaprete otroka, majhnega psička in mladega prašička, se otrok ne bo igral le s psičkom, prašička pa bo začel jesti, ampak se bo igral z obema. Z raznoliko prehrano rastlinskega izvora človek zadosti vsem potrebam po snoveh, nujnih za zdravo življenje. V nakupovalnih centrih in tudi nekaterih manjših živilskih trgovinah je mogoče kupiti izdelke, kot so veganski sir, veganska salama, veganski zrezek, majoneza, vegansko mleko, jogurt in še številne druge, ki oponašajo okus konvencionalnih mlečnih in mesnih izdelkov in olajšujejo prehod na rastlinsko prehranjevanje. Vegansko se prehranjuje veliko znanih ljudi, med drugimi igralca Woody Harrelson in Alicia Silverstone, pevec Bryan Adams, upokojeni boksar Mike Tyson in pevka Jadranka Juras. Besedilo in foto: Spela Sajovic Prvi božično-novoletni sejem z namenom Mengeš v teh najbolj prazničnih dneh dobiva prvi novoletni sejem, ki bo popestril novoletno pričakovanje. Sejem se bo odvijal ob nedeljah od 14. do 20. ure, in sicer 9., 16. in 23. decembra, na travniku poleg Liparjeve 24 v Mengšu. Organizator je povezan tudi z dobrodelnostjo. Med drugim se je obrnil na gospoda Sebastjana v večjem mengeškem podjetju, ki je sejmu podaril velike panoje in nekaj kosov blaga. Iz podjetja Vendo je gospod Pušnik podaril barve. Več ljudi je prispevalo še nekaj materiala, iz katerega bodo naredili petnajst panojev velikosti180 x 300 cm. Te bodo postavili v vrtec v Mengšu. Otroci bodo panoje dopolnili s svojimi slikami in umetnijami z božično-novoletnimi motivi. Dokončane bodo obesili na pročelje hiše na Liparjevi 24 v Mengšu in bodo viseli vse do novega leta. 23. decembra, ob 18. uri, bo na odru sredi sejma potekala velika licitacija. Izklicna cena za kos bo 20 evrov. Licitacijo bo izvajala Katarina Mal, njen iztržek pa bodo podarili skladu vrtca v Mengšu. Besedilo: Edvard Vrtačnik december 2012 je Primož Tabernik, ki je sejmu dal tudi dobrodelno noto. Tabernik je povedal, da je osnovna ideja sejma vzklila, ko je znanka na facebook strani objavila predlog, naj letos ne bi vsi hodili kupovat daril v BTC in bi obrtniki kupovali kar drug od drugega. Zato je preučil obrtniško ponudbo v Mengšu. Do veliko obrtnikov je stopil kar sam osebno ter predstavil zgodbo in idejo sejma. Naletel je na odobravanje. Sejem pa Izlet kolesarskega društva Po končani kolesarski sezoni smo v društvu organizirali izlet z avtobusom. Drugo novembrsko soboto smo se člani in njihovi svojci zbrali za Kulturnim domom, od koder nas je pot vodila v Belo Krajino. Prvi ogled smo imeli v Metliki, in sicer Slovenski gasilski muzej. Prijazna vodička nam je podrobno predstavila zgodovinsko dediščino gasilstva, ki je v muzeju predstavljena v dveh razstavnih delih. Pot smo nadaljevali v Pusti Gradec, kjer smo bili najavljeni za ogled Krajinskega parka. Park je zelo zanimiv tudi v kulturnozgodovinskem pogledu. Okljuk reke Lahinje v Pustem Gradcu je bil poseljen že v prazgodovini. Ob lokaciji nekdanjega srednjeveškega gradu še danes obratujeta Klepčev mlin in žaga venecijanka. Sredi rečnega okljuka pa je manjša cerkev Vseh svetnikov z vaškim pokopališčem. Čeprav je ogled trajal dobro uro in pol, smo z navdušenjem poslušali vodiča, ki nam je razlagal pomen parka, življenje živali in rastlin. Iz sončnega Pusti Gradca smo se kar težko odpravili zopet na avtobus. Sledil je še ogled oljarne Pečarič v Drašičih. Gospo- dar nam je z degustacijo različnih vrst olja predstavil domačo proizvodnjo z najsodobnejšo tehnologijo, s katero pridobivajo kvalitetna olja iz suhih jedrc in pešk. Na izbiro smo imeli kar štirinajst vrst olja in vsak si ga je lahko izbral glede na okus oz. zdravilno moč. Za zaključek našega izleta smo se ustavili še na poznem kosilu, na Kmečkem turizmu Janez Matkovič v Gornji Lokvici. Gospodinja, oblečena v belokranjsko nošo, nas je prisrčno sprejela in najprej postregla z belokranjsko pogačo, katere je v hipu zmanjkalo. Ker smo imeli izlet ravno na Martinovo soboto, smo morali obiskati še bližnjo zidanico. Ni nam manjkalo niti glasbe, saj nam je Rok Urbanija popestril večer s svojo harmoniko. Besedilo in foto: Saša Jeretina, KD Mengeš Loški pionirji državni podprvaki v gasilskem kvizu Cerknica je bila 24. novembra srečen kraj za mlade loške gasilke in gasilce. Tam je bilo namreč državno prvenstvo v gasilskem kvizu, na katerem so bile zelo uspešne vse tri tekmovalne skupine Prostovoljnega gasilskega društva Loka. Gasilski kviz je eden izmed najzahtevnejših in najtežjih preizkušenj za mlade gasilce, saj poleg teoretičnega zahteva še praktično znanje. Odličen uspeh pionirk in pionirjev (dovoljena je mešana skupina) je dokaz, da se v Loki z najmlajšimi dobro dela. Tokrat so z osvojenim pokalom za drugo mesto ter srebrnimi medaljami svoje znanje in sposobnosti med triintridesetimi ekipami dokazali: Kaja Slabajna, Matej Cimer-man in Kaja Sadar. Biti drugi v Sloveniji pa ni mačji kašelj! Uspeh so dopolnili še mladinci Nejc Loboda, Kaja Ručigaj in Blaž Slabajna z osmim mestom med dvaintridesetimi ekipami ter pripravniki Tadeja Lukan, Uroš Klopčič in Brigita Bru-mec, ki so med tridesetimi ekipami zasedli dvajseto mesto. Da so bili naši mladi tekmovalci tako uspešni, imajo zasluge tudi njihovi mentorji: Robert Ručigaj, David Bizjak, Domen Pirnat, Sašo Jenčič, Anže Kveder, Tina Brojan in Boštjan Če-bulj. Čestitamo! Besedilo in foto: Jože Brojan Uspeh je dokaz dobrega dela z najmlajšimi NAZDRAVIMO NOVEMU LETU - SKUPAJ Le še nekaj dni in leto 2012 se bo izteklo. Da bi vam, prijatelji kulturnega društva Antona Lobode, vsaj eden izmed njih ostal v lepem spominu, bomo poskrbeli člani omenjenega društva. Tisti, ki ste se udeležili lanskega srečanja veste, da je bil to en prijeten večer, ostali se prepričajte letos. In zakaj vas vabimo, da se udeležite te prireditve? Razlogov je več, a glavni je ta, da se premalo družimo, premalo smejimo, hodimo drug mimo drugega, pa se ne vidimo in ne slišimo. Zato, dragi prijatelji, pridite v soboto, 22. 12. 2012, ob 19. uri, v loški gasilsko-kulturni dom. Zagotavljamo vam dve urici sprostitve, smeha, petja, pozitivne energije ... Skratka, skupaj bomo nazdravili novemu 2013. letu in to ob odlični kapljici in prigrizkih. Z vašim obiskom bomo vedeli, da naš trud ni bil zaman. Kulturno društvo Antona Lobode Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje. Preproste, majhne stvari in pozornosti ustvarjajo čudeže.... Naj jih bo v letu 2013 čim več! KD Antona Lobode Eaa A M Z S AVTO MOTO DKU■1 DI "i.» «I Naj Vas tudi v letu 2013 povezujejo lepe misli in iskrene želje, da skupaj obogatimo življenjski vsakdan vseh članov in članic našega društva. Hvala za sodelovanje, vsem pa obilo prijetnih praznikov ter srečnih, zdravih in veselih dni v letu 2013. Društvo izgnancev Domžale ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE, SREČNO NOVO LETO IN VELIKO SONČNIH DNI NA SNEŽNIH STRMINAH. Smučarsko društvo Mengeš VSE KAR JE BILO SLABO, NAJ Z NOVIM LETOM ZBLEDI. VSE KAR JE BILO DOBRO, NAJ ZA VEKOMAJ OSTANE, MIR IN SREČA NAJ NAS VSE OBJAME. blagoslovljen božič IN SREČNO NOVO LETO 2013 ŽELI TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ w * # L* ■ » Al/1^1 * * V/ * ♦ j se leto 2013 začne z lepimi trenutki, ne končajo! Naj vsak vaš korak spremlja ' « lepa misel in vsaka želja postane resničnost. * Najdite ljubezen, delite jo z vsemi in naj na vaših * obrazih v prihajajočem letu prevladuje nasmeh., ' * Zveza'kulturnih društev Občine Mengeš # * * 1 # # # * # * Vse do Mongolije in nazaj V okviru projekta Zanimiva popotovanja smo se v sredo, 14. novembra, skupaj s Špelo Ručman odpravili na popotovanje vse do daljne Mongolije. S terenskima voziloma jih je pot iz Slovenije vodila preko Madžarske, Ukrajine in Rusije vse do Mongolije in nazaj. Skupaj so prevozili 20.500 km. Njihovo vozilo Toyota Land criuser 80 se je v tem času spremenilo v spalnico, kuhinjo ali kopalnico, čisto po potrebi. Ustavljali so se v naravi, ob jezerih, rekah, kjer so si običajno pripravili tudi kaj za pod zob in taborili. V Rusiji jih je pot vodila mimo velikih polj, kjer so se krave velikokrat pasle same, se svobodne sprehajale po cesti ali pa se kopale v vodi. Med Bajkalskim jezerom in Bunbulidenko si je Špelin oče privoščil 115 km čistega off roada po blatu, mostovih, vodi ... Na teh stran poteh so videli ogromno prečudovitih metuljev. Pri Bajkalskem jezeru so videli prve jurte, okrogle bele šotore, v katerih živijo ljudje. Prečkali so mongolsko mejo in prespali v naravi. Zjutraj so jih zbudile ovce in koze, ki so se pasle okoli njih. V bližnji vasi so si ogledali festival Nadaam, dirke mladih fantov s konji. V glavnem mestu Špela Ručman, najmlajša prostovoljka Mladinskega centra Mengeš Ulan Bataar so si ogledali muzej dinozavrov in Mamo skalo, ki naj bi pomagala bolnim in nesrečno zaljubljenim. Zjutraj se jim je pridružil mož iz sosednjega gera (mongolski šotor, v katerem običajno živi cela družina), otroci pa so se pred ge-rom igrali z domačimi otroki. Ko so nadaljevali pot, so videli veliko živali, tudi puščavsko lisico, gazele, svizce. Peljali so se po bližnjici čez hrib, s terencem plezali med skalami po ozki soteski, se ustavili na sipinah in srečali tudi puščavskega volka ... (kratek izsek iz predavanja). Špela Ručman, najmlajša prostovoljka Mladinskega centra Mengeš, je navdušila poslušalce, saj je pripravila eno uro potopisnega predavanja, ki je bilo bogato, tako z opisom zanimivih doživetij kot tudi z množico zanimivih podatkov o državah in krajih, skozi katere jih je peljala pot. Špela, »kapo dol«! Besedilo in foto: Blanka Tomšič v Živahno jesenovanje Zapadel je že prvi sneg, temperatura je že tista prava, zimska, vstopili smo v december in počasi se nam približuje novo leto, mi pa se ozrimo nazaj, v november. Takoj ob vstopu v mesec november se je v naši hiški - LGM--ju začelo dogajati. Kar sedemnajst otrok se nam je pridružilo na jesenovanju, ki je potekalo od 2. do 4. novembra. Prvi dan smo pričeli ob 10. uri in naredili hiter sprehod po mengeški koči. Ob vrnitvi v hiško je premražene otroke in vodnike čakal topel čaj, dobro pa je že dišalo tudi po kosilu. Odigrali smo nekaj iger »space invadersov« in pojedli zasluženo kosilo - makarone. Po počitku so sledile jesenske delavnice, kjer smo izdelali okraske za večerni žur, naredili jesenske slike in spekli okusne piškote. Prav te smo potem pojedli na pižama partyju, ki se je odvijal zvečer. Otroci so se dodobra naplesali in utrudili še tiste vodnike, ki imajo ponavadi največ energije. Zjutraj smo se prebudili v novo jutro in se dobro podkrepili z umešanimi jajci, ki jih je naredil kuhar Rok. Po zajtrku smo začeli z izdelavo recikliranega papirja in se naučili osnov prve pomoči. Popoldan smo si ogledali film Alvin in veverički 3, zvečer pa smo se odpravili na pohod z baklami, ki smo jih izdelali popoldan. Po napornem dnevu so bili tokrat otroci tisti, ki so kar popadali v postelje. Zjutraj je sledilo pospravljanje hiške, zajtrk in pakiranje, otroci pa so se tudi s te akcije nedvomno odpravili dobre volje. V tem mesecu vode čaka še vodov izlet in že tradicionalna čajanka, s katero se poslovimo od leta, ki se poslavlja, in se ob čaju, dobrih piškotih in glasbi spomnimo, kaj vse se je zgodilo v tem letu. Ob tej priložnosti bi se v imenu Rodu Upornega plamena Mengeš zahvalila vsem otrokom, ki z nami preživljajo dneve, vsem staršem, ki nam svoje otroke zaupajo in vozijo na akcije, vsem podjetjem in občini, ki nas kakorkoli podpirajo, vsem vodnikom, ki svoje delo opravljajo odlično, in vsem starejšim tabornikom, ki nam vedno priskočijo na pomoč. Vsem vam in občanom pa želimo kar najboljše leto 2013! Besedilo: Urša, propagandistka So dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Naj smeh, ljubezen, mir v svetu srce prevzame; lepše bo življenje! Vesel božič in srečno novo leto 2013! TT Mengšan ^17 Ce delamo dobro, bodo parkirna mesta pred tovarno polna Tako je v svoji predstavitvi povedal direktor Lekovega obrata v Mengšu, Egidij Capuder. Na območju Mengša ima največji industrijski obrat prav Farmacevtska družba Lek, ki je del mednarodne skupine Sandoz. V četrtek, 8. novembra, so pripravili dan odprtih vrat, ki je bil namenjen vsem okoliškim prebivalcem, društvom in ostalim organizacijam v lokalnem okolju ter vsem, ki se zanimajo za poslovanje, kako skrbijo za okolje, kakšne dosežke in uspehe dosega Lek v Mengšu. Z desne proti levi: župan Občine Mengeš Franc Jerič, vodja tehničnega razvoja biofarmacevtike dr. Mateja Salobir, direktor proizvodnje Egidij Capuder, direktorica korporativnega komuniciranja v Leku Katarina Klemenc in župan Občine Domžale Toni Dragar Egidij Capuder je Lek predstavil kot družbeno zelo odgovorno podjetje in večjega podpornika Mengeških društev in organizacij. Med njimi podpirajo Gasilsko društvo, tabornike, jamarje, Skakalni klub, Šahovsko društvo, tombolo v domu za ostarele in poseben program v šoli in vrtcu. Predstavitve sta se poleg okoliških prebivalcev, predstavnikov civilnih organizacij, udeležila tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič in podžupan Jože Vahtar. V uvodnem delu so predstavili delovanje Leka. Sledil je voden ogled skozi poslovne obrate, skladišča in razvojnega centra. V Leku je redno zaposlenih okoli 650 delavcev ter nekaj zunanjih pogodbenih izvajalcev za podporne dejavnosti. Le deset odstotkov proizvodnje prodajo v Sloveniji, ostalo pa v sto tridesetih državah po svetu. V Mengšu imajo dva sektorja. V prvem se ukvarjajo s proizvodnjo in razvojem far- macevtskih učinkovin, kjer poteka proizvodnja štiriindvajset ur na dan. Proizvajajo dvajset aktivnih učinkovin v velikih količinah. Drugo področje, na katerega so še posebej ponosni, pa je biofarmacevtika, ki se je začela razvijati že v osemdesetih letih. Letos so odprli sodoben laboratorij za celično in molekularno tehnologijo. Na tem področju dela sto osemdeset zaposlenih in med njimi kar dvajset odstotkov doktorjev znanosti. Besedilo in foto: E. V. 21. obletnica izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 26. oktobra, ob obletnici izgona zadnjega vojaka, smo se veterani vojne za Slovenijo in veterani policijskega združenja Sever zbrali na osrednji prireditvi v Radencih. V letu 1990 smo imeli Slovenci prve demokratične volitve, Teritorialna obramba in tedanja Milica sta bili pobudnici organiziranja MSNZ (manevrske strukture narodne zaščite), ki se je v najstrožji tajnosti pripravljala na oborožen upor proti silam v nekdanji Jugoslaviji, ki so še vedno prisegale na enopartijski sistem in nadvlado večinskega srbskega naroda. Konec leta smo na referendumu izglasovali našo samostojnost. Že v naslednjem letu 1991 smo v desetdnevni vojni ubranili našo samostojnost in vse do pozne jeseni imeli pretežen del takrat že sovražnih enot JLA na svojem ozemlju. V noči s 25. na 26. oktober, natanko ob 23.45, sta iz koprske luke odplula še zadnja trajekta, malteški Venus in trajekt JLA PO-9, ki sta na krovu nosila tudi zadnjega vojaka jugoslovanske vojske. To je bil nekakšen zaključek prehoda slovenskega naroda v nacijo, ki ima popolno suverenost na svojem ozemlju. Besedilo in foto: Janez Gregorič, OZVVS Domžale Zbiralna akcija starega papirja V torek, 13. novembra 2012, je v Vrtcu Mengeš potekala zbiralna akcija starega papirja. Starši in otroci so papir pridno prinašali že dan prej, kupček papirja pred vrtcem pa se je intenzivno povečeval v torek. Po zajtrku oziroma okoli 9. ure se je velik kamion z zabojnikom za papir podjetja Dinos pripeljal najprej do enote Sonček, četrt ure kasneje pa še do enote Gobica. Pridne otroške rokice so bile takoj pripravljene priskočiti na pomoč. Hitro smo se obuli in oblekli ter se lotili nošenja in metanja starega papirja v zabojnik. Otroci so pri tem zelo uživali, bili so tudi zelo hitri, zato se je kupček papirja vztrajno manjšal. Ko smo pobrali še zadnje papirčke, smo se umaknili ob rob ter opazovali, kako je kamion dvignil svoj zabojnik. Vozniku smo pomahali v slovo. Zbiralna akcija starega papirja je bila zelo uspešna, zato se še enkrat zahvaljujemo staršem in otrokom Vrtca Mengeš za sodelovanje. Pridobljena sredstva bodo v celoti namenjena fundaciji Pismo srca. Besedilo in foto: Maja Horvat Ko so otroci pobrali še zadnje papirčke, so se umaknili ob rob ter opazovali, kako je kamion dvignil svoj zabojnik in odpeljal Utrinki iz sončka Že v mesecu novembru smo v našem vrtcu Sonček začeli s pripravo na praznični december. Snovali smo ideje za čarobne praznične dejavnosti, okrasitev vrtca in izdelovali izdelke za bazar. Med praznične dejavnosti sodi tudi tradicionalna likovna delavnica za mamice. Tudi letos so se v velikem številu odzvale našemu povabilu. Letos smo izdelovale adventne venčke. Da so venčki res unikatni, so poskrbele predvsem mamice, ki so s seboj prinesle ogromno različnega materiala, idej in ustvarjalnosti. Venčki so se skupaj z ostalimi izdelki, ki so jih naredile pridne roke vzgojiteljic, prodajali na prazničnem bazarju v našem vrtcu. Izkupiček vseh izdelkov bo šel v sklad Vrtca Mengeš. Še enkrat prijazna zahvala vsem mamicam, ki so s svojo aktivno udeležbo in ustvarjalnostjo pomagale pri zbiranju sredstev za naše otroke. Besedilo in foto: Tanja Dermastja Venčki so se skupaj z ostalimi izdelki, ki so jih naredile pridne roke vzgojiteljic, prodajali na prazničnem bazarju Rdeči križ Mengeš Vsem našim zvestim članom in simpatizerjem našega društva želimo vesel božič in srečno novo leto. OO RK Mengeš SDS Mirne božične praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo zgodovinske odločitve Slovenk in Slovencev za samostojno Slovenijo, novo leto pa naj vam prinese sreče, veselja, zdravja, uspehov na vseh področjih ter veliko prijetnih trenutkov. OO SDS Mengeš Pred prazniki in ob koncu leta se vsem, ki nam kakorkoli pomagate pri našem delu, iz srca zahvaljujemo. Vsako dejanje, narejeno z namenom, da lajša bolečino trpečih, nas bogati in prejemamo več, kot dajemo. V tem je tudi vir moči, da vztrajamo. Vsem darovalcem in prejemnikom pomoči želimo blagoslovljen božič in upanja polno leto, ki je pred nami. Sodelavci Župnijske karitas Ob izteku leta se gasilke in gasilci Gasilske zveze Mengeš zahvaljujemo vsem občankam in občanom, donatorjem, podjetjem in ustanovam za pomoč, razumevanje in sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in varno leto 2013! Gasilska zveza Mengeš IPM Lista za Občino MengeS Vsem občankam in občanom voščimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter želimo, da bi bili v letu 2013 deležni veliko zdravja, dobrega počutja in osebne sreče. Lista za Občino Mengeš Vsem občankam in občanom, bralkam in bralcem Mengšana, voščimo ob 25. decembru in jim želimo miru poln in blagoslovljen božič ter čestitamo za 26. december - dan samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda. Srečno, zdravja polno in uspešno novo leto 2013 vam želi N.Si Nova Slovenija B4fiBMkV N P flMr P NHHriHi Občinski odbor Mengeš POLNO MIRU IN TOPLINE, LJUBEZNI VAM ŽELIMO V PRIHAJAJOČIH PRAZNIČNIH DNEH, NOČI PA NAJ BODO SPOKOJNE, POLNE SVETLIH, SIJOČIH ZVEZD, KI NAJ SE V VESELO JUTRO VSEM NAM SPREMENIJO. DOŽIVET BOŽIČ IN SREČNO V NOVO LETO VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE V OBČINI MENGEŠ IN SLOVENIJI ŽELI OO SLS MENGEŠ Kostanj, vino in Manouche 15. decembra, ob 19. uri, bo na Kolodvorski 7 (nasproti železniške postaje v Domžalah) potekal dogodek, na katerem bomo združili kostanj, vino in glasbo. V goste bomo letos pripeljali svojevrstne, edinstvene Manouche, ki z ritmi sodobnega gipsy swinga zlezejo pod kožo. Nagajiva besedila pa pripravijo prav vsakogar do pozibavanja. Če te glasbena ekstaza že ne pripelje do sproščenega prepuščanja celega telesa svežim in živim ritmom, pa se brez problema lahko zalotiš, kako z delom telesa v ritmu tapkaš po podlagi. Osvežilno in prijetno! Če vse to glasbeno doživetje spremljajo še odlično pečen kostanj, okusno kuhano vino in smeh na vsakem koraku, je večer, primeren za veseli december, zagotovljen. In prav takega vam Klubovci želimo podariti za uspešno, sveže in zdravo leto 2013! Dogodek KostanjVinoGlasba, ki se bo zgodil v soboto, 15. decembra, na Kolodvorski 7 v Domžalah, je brezplačen, prav tako kostanj in vino, pa to sploh še ni vse! Mengeška mladina, pozor! Ob polnoči, ko odbije zadnja ura druženja, te bomo varno in brezplačno pripeljali domov. Temu bi lahko preprosto rekli -popoln sobotni večer! Se strinjaš? Besedilo: Ana Strnad, Študentski klub Mladi, spopadite se s stresom! V Mladinskem centru Mengeš se je v sredo, 28. novembra, odvijalo srečanje za mlade na temo spopadanja s stresom, ki ga je vodila Ana Zarnik Horvat, psihologinja in psihoterapevtka. Srečanja so se v lepem številu udeležili mladi iz Mengša, Kamnika, Domžal in Radomelj, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, nekateri med njimi tudi fakulteto. Psihoterapevtka Ana Zarnik Horvat in predsednica MCM -AIA Blanka Tomšič Psihologinja je v uvodu povedala, kaj stres pravzaprav je, kateri dejavniki, situacije ali osebe ga lahko sprožijo, pa tudi, da stres ni samo negativen, ampak tudi pozitiven ter opisala odziv našega organizma nanj. Navedla je tudi različne zdravstvene težave in bolezni, ki so posledica dolgotrajnega stresa. Udeleženci so nato razmišljali, katere situacije so ti- ste, ki so v njih v zadnjem času sprožile stresne reakcije in po posameznih skupinah upodobili stres na osebi, ki je ponazarjala človeka pod stresom. Podrobneje so se seznanili z odzivi na stres na čustvenem, miselnem, telesnem in vedenjskem področju in pri sebi odkrivali svoje odzive nanj. Druga polovica srečanja je bila izkustvena. Mladi so se srečali in preizkusili tehniko dihanja s trebušno prepono; načinom, ki v telo vnaša zadostno količino kisika in mu pomaga, da dobro funkcionira, poleg tega pa blagodejno vpliva tudi na človeški duh, saj sprošča in pomirja. Psihologinja jih je podučila tudi o različicah omenjene dihalne tehnike, ki so uporabne dan in tik pred pisanjem testa ali izpita in spraševanjem, ki so jih skupaj preizkusili. Nazadnje so ob umirjeni meditativni glasbi ob pravilnem globokem dihanju v mislih odjadrali v varni prostor, ki so si ga ustvarili v svoji domišljiji in sami s seboj preživeli nekaj časa v občutkih miru in sproščenosti. Za zaključek so mladi povedali, da so na srečanju izvedeli veliko novega in se tudi zelo sprostili, hkrati pa izkazali interes še za nadaljevanje učenja tehnik sproščanja, ki bi bile zelo dobrodošle v njihovih napornih letih odraščanja. Besedilo in foto: Ana Zarnik Horvat TT Mengšan J2l H ŠPORT Ko se ozremo nazaj, naredimo obračun Tako nekako bo videti tudi moj prispevek v Mengšanu, ki bo zadnji v tem letu. Kar precej zanimivega se je dogajalo preko celega leta, a nadvse uspešni so bili prvi meseci odhajajočega leta. V zgodovino bosta šla dogodka s prve olimpijade mladih, kjer smo se veselili zlate in srebrne medalje Anžeta Laniška, ki je tudi na mladinskem prvenstvu v Turčiji uspešno mešal štrene konkurentom. Tudi v poletnem delu tekmovanj so bili naši skakalci uspešni; tako v celinskem, kontinentalnem in domačem pokalnem tekmovanju. Prav tako so krojili sam vrh v državnih prvenstvih. Kako uspešni so bili, pokaže tudi podelitev priznanj za celotno poletno sezono, ki jo je priredila Smučarska zveza Slovenije. Taj Ekart je prejel dve snežinki za drugo mesto, tako za slovenski kot tudi regijski pokal. Sledil mu je Jure Močnik, ki je zasedel tretje mesto v regiji. Anže Lanišek in Jaka Kosec sta si v skupnem seštevku poletnega pokalnega tekmovanja priskakala 2. mesto, Aljaž Ogrinc pa si je v kombinaciji skokov in teka z rolerji priboril 3. mesto v državnem pokalu. Za vse te rezultate je zaslužen tudi trenerski kader. Aleš Selak kot glavni trener in njegov pomočnik Peter Kürbus sta zaslužna za vse dobre rezultate, ne smemo pa pozabiti na Damjana Šemrla, ki je žal prekinil svojo trenersko kariero v Mengšu. Sredi novembra se je slab ducat klubskih delavcev v Žireh udeležil seminarja za sodnike in tehnične delegate. Uradnih rezultatov testov še ni, a ni dvoma o uspehu. Tako bodo nekateri udeleženci napredovali v višji rang, s tem pa sodili ali vodili zahtevnejše in pomembnejše tekme v slovenskem merilu. Skoraj bi pozabil omeniti nastop Matjaža Pungertarja na tekmi za svetovni pokal, ki je bila na sporedu 1. decembra v finskem Kuusamu. Na začetku je kar dobro kazalo, saj smo vsi upali, da mu bo uspelo obstati v prvi trideseterici, toda le nekaj točk je zmanjkalo, da bi nastopil tudi v finalni seriji. Tako zapušča Skandinavijo z mešanimi občutki. A ni dvoma, da bo z marljivim delom in treningi ohranil zaupanje selektorja Janusa in bo kmalu lahko popravil zadnji spodrsljaj. Za konec pa naj vsem, ki prebirate Mengšana in spremljate uspehe naših smučarskih skakalcev, zaželim vesele božične praznike in srečno novo leto 2013. Besedilo: Jože Trplan Foto: L. Šarc in RTV SLO Žabice vam bodo skočile za vrat Vsak torek popoldan okupira avlo OŠ Mengeš gruča otrok. Najmlajši ima tri leta in pol, najstarejši pa sedem. Gre za člane atletske skupine Žabice, v kateri otroci skozi igro osvajajo osnove atletskih disciplin. Poskočne in vesele žabice Z velikim veseljem spoznavajo opremo športnikov ter orodja, ki jih ti potrebujejo za posamezno panogo. S pomočjo igre so spoznali že najrazličnejše tehnike skokov, metov, tekov in ostalih atletskih prvin. Z največjim veseljem medse vabijo tudi ostale nadobudne poskočneže, da bodo s skupnimi močmi igraje osvajali nove atletske prvine. Besedilo in foto: Ines Beno, ŠAD Mavrica december 2012 Šahovski turnir v počastitev memoriala Alojza Jagodica V Trdinovem hramu se je 4. novembra odvijal že tradicionalni šahovski turnir v počastitev memoriala Alojza Jagodica. Letos so se ga udeležili tudi trije igralci iz Trsta. Turnir se je začel ob 9. uri, vodil pa ga je sodnik Aleksander Kozarski. Igrali smo sedem kol po švicarskem sistemu s časovno kontrolo petnajst minut na igralca. Prvi trije igralci so prejeli medalje in denarne nagrade. Denarne nagrade so prejeli tudi četrto uvrščeni, najboljši veteran in najboljši domačin. Prva tri mesta so zasedli: Bojan Hribar, Massimo Varini in Dušan Zorko. Zmaga je tako že tradicionalno ostala v Men- gšu. Končno stanje turnirja si lahko ogledate na naši spletni strani www.sah-menges.si. Po podelitvi nagrad je bilo za vse udeležence turnirja organizirano kosilo v Trdinovem hramu. Besedilo in foto: Sebastjan Hribar Ivan Jurečič zmagal med posamezniki Teniška sezona na zunanjih igriščih se tudi zaradi bližajočega slabega vremena nepreklicno izteka. Bila je dolga in polna zanimivih dogodkov, tekem, srečanj, druženj ... Minula konca tedna je bilo na naših igriščih še sklepno dejanje internih lig in lige pod Kamniškimi planinami. Kar petindvajset posameznikov in štirinajst dvojic se je od maja potegovalo za naslova najboljšega v Mengšu. Posamezniki so bili razdeljeni v tri skupine in po štirje najboljši iz kvalifikacij so se v drugem delu sezone uvrstili v osmino finala. Največ znanja je v končnici pokazal Ivan Juretič, ki je v finalu premagal Robija Skoka, tretje mesto sta si razdelila Matjaž Majcen in Gašper Hren. Zelo zanimivo in kakovostno je bilo tudi klubsko prvenstvo dvojic. Iz dveh skupin s po sedmimi pari so se v končnico prav tako prebili po štirje iz vsake skupine. Tako kot lani sta tudi letos zmagala Boris Žnidaršič in Dušan Planinšek, ki sta v finalu rutinirano ugnala brata Mirič. Tretje mesto sta si razdelili dvojici Mušič/Loboda in Juretič/ Grošelj. Naš teniški klub je gostil tudi zaključek obeh lig pod Kamniškimi planinami. V konkurenci osmih ekip iz Domžal, Duplice, Radomelj, Komende, Vira in Mengša je naša ekipa pod vodstvom selektorja Dušana Planinška že tretje leto zapored osvojila drugo mesto. Letos je v štirinajstih tekmah devetkrat zmagala, štirikrat igrala neodločeno in v izdihljajih prvenstva edinkrat izgubila, in sicer proti poznejšemu zmagovalcu Duplici. Obe ekipi sta imeli na koncu dvaindvajset točk, zato sta o prvaku odločala medsebojna dvoboja. Škoda izgubljene priložnosti, saj smo bili vso sezono v vodstvu, a morda zna biti to še dodaten motiv za prihodnje leto. Naša ekipa je nastopila tudi v veteranski ligi; tam je bila letos konkurenca nekajkrat okrnjena, saj so nastopile le štiri ekipe. Prav tako so slavili Dupličani, mi smo bili tretji. Besedilo in foto: Marjan na,£onew va&ee,, g&'&iÄßo' nauči/. Lonček kuhaj je namenjen otrokom in odraslim. O Prirejali bomo kuharske, različne ustvarjalne in | rojstnodnevne delavnice. | V prazničnem decembru pripravljamo | peko piškotov, kruha, potic in različnih sladic. £ >o O Lonček kuhaj • Slovenska cesta 28 • Mengeš z LOGIN KVALITETA, KI ODWCA TRGOVINA Z ELEKTRO IN TEHNIČNIM MATERIALOM LOGIN BV D.O.O., SUHADOLE NOVO!! PRODAJA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV! SUHADOLE 21, 1218 KOMENDA, TEL: 01/8341-399 ODPRTO OD PON. DO PET. OD 7.00h DO 18.00h, OB SOB. OD 8.00h DO 12.00h, NED. IN PRAZNIKI ZAPRTO Optika želi lep poglea. (v , januarju 10% popust na vs PreseCiCi smo se v pri defstavbe Nasmeh naj prinese Vam iskre v oči, naj ogenj zaneti in svetle luči, to leto, ki tiho ga čas priganja, prav je, da vsak o sreči zdaj sanja. Naj sanje postanejo jutri resnica, veselje pa širno na nebu kot ptica. Ljubezni in zdravja cvetijo naj polja in vsakogar spremlja prešerna naj volja, < t Lep božič in srečno v letu 2013! Kolesarsko društvo Mengeš £!<|iii; radcstm fvo lete urml sc Bdnevi SERVIS in PRODAJA M_ iZaj Hribarjeva 38, Mengeš Tel: 01/ 729 13 03 e-mail: avs menges@sioi.net http: www. sharp-servis. si Odprto: od 9-12 in od 15-18 ure Suhi slalom po tridesetih letih ponovno izveden Smučarko društvo Mengeš je 10. novembra po dolgih letih na Gobavci ponovno organiziralo zabavno tekmovanje v suhem slalomu. Tokrat organizatorji nismo bili odvisni od snega, saj smo tekmovanje lahko organizirali v vsakem vremenu. Po približno eno minuto dolgi progi se je pognalo petintrideset udeležencev vseh starosti. Tekmovalci so morali priznati, da je po suhem tekmovati malo težje kot s smučkami po snegu, saj je bilo potrebno vložiti nekaj več energije, da si prišel na cilj, ki je bil speljan navkreber. Kljub mokremu terenu hudih padcev ni bilo. Udeleženci so bili razvrščeni v osem kategorij. V skupni razvrstitvi sta zmagala Nika Učakar Golob pri ženskah ter Luka Maver pri moških. Zaradi velikega zanimanja in dobre volje, ki je bila prisotna na tekmovanju, se bo po vsej verjetnosti podobno tekmovanje organiziralo tudi prihodnje leto. Če letos niste imeli poguma, ste lepo vabljeni naslednjič. Sejem rabljene smučarske opreme Pred Tuš centrom je 1. decembra potekal tradicionalni smučarki sejem rabljene opreme. Glede na prodajo bo zima še zelo mrzla in snežena, saj je zanimanja za rabljeno opremo iz leta v leto več. Tisti, ki to leto niste dobili oz. prodali opreme, vas vabimo, da se nam pridružite naslednje leto ob enakem terminu. Prijave na odprto prvenstvo v veleslalomu V soboto, 12. januarja 2013, vas vabimo na odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu, ki bo v Kranjski Gori, in sicer na smučišču Brsnina ob 14. uri. Prijave sprejemamo v trgovini Burnik, Mini baru Skok ter Teater baru. 19. januarja društvo organizira tudi smučarski izlet na Mo-krine. Vabimo vas, da se nam pridružite v brezskrbnem zimskem dnevu, ker za vas pripravljamo ugodno kombinacijo avtobusnega prevoza ter smučarske karte. Poleg organiziranih izletov bomo letos pripravili še nekaj sin- dikalnih veleslalomskih tekem za podjetja. Če imate željo podoben dogodek izvesti tudi v vašem podjetju, nam to lahko sporočite, da se dogovorimo za termin. Na voljo je le še nekaj prostih vikendov. Za več informacij lahko naše aktivnosti spremljate na facebo-oku ali pa nam pišite na elektronski naslov: smucarskodru-stvomenges@gmail.com. Besedilo in foto: Klemen Kosec V skupni razvrstitvi sta zmagala: Nika Učakar Golob pri ženskah ter Luka Maver pri moških H POLITIKA Voda naša alpska izpod Krvavca in morda enkrat iz globin Mengeškega polja Upanje in neumorno prizadevanje za razumnost poganja vera v zmagoslavje pravičnosti sani sta leti 2012 in 2014. Za odobritev EU sredstev je nedopustno, da vse solastnice ne sodelujejo pri obnovi in tudi ne bodo vse oskrbovane iz obnovljenega vodovodnega sistema. Naša pobuda je, da se povežejo in modernizirajo vsi vodovodni sistemi v porečju Kamniške Bistrice in Kokre, najprej pa vodovoda Krvavec in Kamnik, ki sta pravzaprav že povezana. Na ta način je tudi najlažje in z največjim deležem mogoče upravičiti nepovratna sredstva EU. Upamo, da bodo svetniki vendarle obravnavali naše pobude in predloge, jih usklajevali in sprejeli ustrezne zaključke. Globinske vrtine na Mengeškem polju (na sliki) naj bi 'po strategiji' najkasneje do leta 2014 nadomestile opuščeno oskrbo z našo alpsko vodo izpod Krvavca. Po dolgih prizadevanjih smo letos le pričakali nekakšno poročilo o stanju vodooskrbe v Občini Mengeš. Glede globinskih vrtin je očitno, da še niso ustrezne za vključitev v vodovodni sistem. Lahko se zgodi, da bodo z njimi še dolgo težave glede skladnosti za pitno vodo, ker so pač izpostavljene preteklim in stalnim vplivom, ker nimajo nepropustne zaščitne plasti pred površinskimi vplivi in ker tudi glede izdatnosti niso še trajneje preizkušene. Kot je to primer z globinsko vrtino Žeček ob nekdanji opekarni, ki dobro deluje devet let, ima petnajst metrov debel zaščitni sloj tik pod površino in je tudi blizu samega Dobensko-Rašiškega hribovja. Tisti, ki so živeli pred nami, so naredili veliko, vendar ne vsega. (Zato moramo mi nadaljevati in ne vsega zavreči.) [Multum egerunt, qui ante nos fuerunt, sed non peregerunt] Nismo rojeni le sami zase. (Poskrbeti moramo tudi za druge, svoje potomce). [Non nobis solum nati sumus] Če tako studena voda ljubi, oj, kako pa bo to vroče srce! (Simon Gregorčič, Poezije 1, Moč ljubezni) Želimo blagoslovljene božične praznike in vse dobro v novem letu 2013! Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, namestnik vodje Nevladne organizacije civilne družbe Civilna iniciativa Mengeš za alpsko vodo izpod Krvavca CIM-AVK Preteklo je pet let prizadevanj, da ohranimo našo alpsko vodo izpod Krvavca, ki smo jo prejeli in podedovali od naših predhodnikov in tako pravzaprav ni le naša, pač pa pripada našim potomcem. Najprej pa o neverjetni predrznosti in nedelovanju pravne države v Suhadolski jami ... Prijave v zadnjih petih letih niso ustavile ali preprečile niti zadnjega dejanja, odstranjevanja gramoza in zasipanja celih bal stisnjenih odpadkov. Slike dogajanja povedo vse. Gora smeti na Duplici in sedaj v Suhadolski jami, pa tudi neurejenost v nekdanji opekarni ob Mengeškem bajerju, ob prejšnjih, npr. v Topolski jami, imajo ali bodo imele za posledico vpliv na podtalnico in zdravje ljudi. Pričakujemo, da bodo odgovorni tokrat ukrepali, ker se bodo v nasprotnem dogajali 'fertik je' spontani protesti, ko pač nič drugega ne zaleže. Tudi v občinah Mengeš in Domžale, katerih prebivalci so neposredno oskrbovani z vodo z vodozbirnih območij, ki so tako ali drugače obremenjena s smetmi. Sedaj pa k neumornemu prizadevanju Civilne iniciative Mengeš in upanju, da tudi Občina Mengeš sodeluje pri obnovi Vodovoda Krvavec ... In da spremeni svojo strategijo, ki predvideva opustitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca, ko bo Vodovod Krvavec obnovljen (slika notranjosti skupnega objekta). Zapi- i! L IZ ŽIVLJENJA CERKVE Kljub močnemu sneženju so nas z vročim čajem pričakali gostoljubni domačini Adventno romanje v Sinkov Turn Župnija Mengeš že več let organizira dve adventni peš romanji. Že tradicionalno je na prvo adventno nedeljo romanje v Šinkov Turn po Funtkovi poti. Pred mnogimi leti je namreč duhovnik Feliks Funtek, imenovali smo ga Čehov gospod, vsak dan hodil peš iz Mengša preko mengeškega hriba maševat v Šinkov Turn. »Njegova pot je spodbuda tudi nam v adventnem času, da se kakor Marija na obisk k Elizabeti podamo na romanje in počastimo Božjo mater,« je zapisal v povabilu na romanje naš župnik. Tako so se v nedeljo, 2. decembra, kljub sneženju nekateri skupaj z župnikom Janezom podali peš čez hrib, drugi pa z avtomobili k Mariji v Šinkov Turn. Romarje so pričakali gostoljubni domačini s toplim čajem, konkretno pijačo in slaščicami. Ob treh popoldne smo imeli v cerkvi pete litanije Matere Božje z blagoslovom. Ubrane moške glasove in odpeve ter ljudsko petje je na orglah spremljala vodiška župljanka in mengeška rojakinja Marija Čuk. Na začetku bogoslužja nas je pozdravila in z naslednjimi besedami nagovorila Marjanca Petrina: »Na prvo decembrsko nedeljo smo se letos že enajstič zbrali v tej lepi cerkvici v Sin-kovem Turnu. Ta romarski pohod nas spominja na pokojnega duhovnika Feliksa Funtka, ki je to pot več let vsakodnevno, nato pa dvakrat tedensko, prehodil za maševanje v tej cer- kvici. 23. novembra je minilo 130 let od rojstva našega strič-ka - Čehov'ga gospoda. Prav tako novembra je bila tudi 38. obletnica njegove smrti. Mnogi med vami se ga gotovo še dobro spominjate, mlajši pa samo po pripovedovanju starejših. Z gotovostjo trdim, da so o njem samo pozitivne govorice. Takih pokončnih in pravičnih ljudi danes manjka. Nanj bomo ohranili lep spomin. Naj še omenim, da smo se letos junija poslovili od njegovega zadnjega ministranta, to je bila naša mama. Hvala prvim pobudnikom tega romanja, ki je že preraslo v tradicijo. Prav tako zahvala vsem, ki ste danes tu, posebno pa krajanom Sinkovega Turna in Mežnarjevim za gostoljubje in pogostitev.« Marjančinemu povabilu, da se drugo leto tukaj spet srečamo, se z veseljem pridružujem in vas vabim, da tudi naslednji advent začnemo s peš romanjem v Sinkov Turn. Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok Praznovanje godu svete Katarine Laboure Ob godu naše zavetnice smo v Domu svete Katarine pripravili prijetno praznovanje svete Katarine Laboure. Bila je kmečkega rodu in zgodaj je izgubila svojo mamo. Že takrat se je priporočila Mariji, da bo ona njena mama. Kasneje se je odločila za redovni poklic in odšla k sestram usmi-ljenkam. Na prireditvi smo zaposleni odigrali obe prikazanji Marije sveti Katarini. Skozi celotno prireditev nas je spremljal domski pevski zbor, ki je prepeval Marijine pesmi, posebej za praznovanje pa so pripravili pesem posvečeno sveti Katarini. Rdečo nit dogajanja je vodila sestra Metka, ki nam je na vsem razumljiv način predstavila življenje in delo naše zavetnice. Katarini je Marija ob prikazanju naročila, naj da izdelati svetinjo, ki bo varovala vse tiste, ki bodo zaupali vanjo in jo ves čas nosili s seboj, najbolje obešeno okrog vratu. Tako smo ob koncu praznovanja vsi dobili svetinjo in Mariji skupaj kličemo: »O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.« Ob koncu prireditve sta zbrane s harmoniko in basom zabavala vnuka naše oskrbovanke. Besedilo: Klemen Jerinc Foto: Lojze Jež Na prireditvi so zaposleni odigrali obe prikazanji Marije sveti Katarini rit *»» Knjižnica Domžale KRAJEVNA KNJIŽNICA JANEZA TRDINE MENGEŠ v ČETRTEK, 20. decembra 2012, ob 17. uri VABI OTROKE NA ZIMSKO USTVARJALNO DELAVNICO, VABLJENI OTROCI OD TRETJEGA LETA DALJE. PREDHODNO SE PRIJAVITE PRI KNJIŽNIČARKAH Združenje borcev za vrednote NOB vabi vse občane na prireditev, namenjeno spominu padlim na Kosta-vski planini na božični večer pred 70 leti. Takrat sta padla tudi naša občana Matija Blejc - Matevž in Janez Ogrin - Lojze. Prireditev z naslovom SKLENILI KROG NAS SO ŽELEZEN OBROČ. A DANES - VSE HUDO JE MIMO... bo 11. januarja ob 17. uri v prostorih Kulturnega doma Mengeš. Nastopili bodo recitatorji, Mengeška godba - veterani in MPZ Svoboda Mengeš. Vabljeni! NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš, december 2012 drustvo.aia@gmail.com, tel.: 070/732-070, po 15. uri AIA - Mladinski center Mengeš je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, razen ob torkih. DO »STILSKA PREOBRAZBA - novoletni styling« (Katarina Zadnikar, Vida Križnič): v soboto, 15. decembra, od 10.00 do 13.00 (z možnostjo podaljšanja): praznični make up - vizažistka Katarina Zadnikar, stilsko usklajeno urejanje pričeske —- frizerka Vida Križnič (STUDIO9) in kratka predstavitev o naravnem podaljšanju umetnih trepalnic. Obvezne prijave preko fb-ja ali e-maila do 13. decembra. DOGODEK »TURNIR V NAMIZNEM TENISU za mlade« (Miha Kölner, Brane Tomšič): v soboto, 15. decembra, ob 16.00, v Mladinskem centru. Najboljši prejmejo priznanja in nagrade. Obvezne prijave! »ZANIMIVA POPOTOVANJA - MALEZIJA« (Rok Koncilja): v sredo, 19. decembra, ob 18.00, v Mladinskem centru. Vabljeni vsi! DOGODEK »NOVOLETNI ŽUR za mlade« (Nika Manevski): v petek, 21. decembra, ob 21.00, v Mladinskem centru, vstop prost. ZABAVNE, DRUŽABNE NEDELJE (Brane Tomšič): vsako nedeljo, od 17.00 do 22.00, v prostorih Mladinskega centra, za mlade. * ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VASE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE (Maja Petek Tomšič) organiziramo ob sobotah in nedeljah, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30 oziroma po dogovoru (prijave na e-mail ali po telefonu), izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra. PLEŠEMO IN USTVARJAMO NOVOLETNE USTVARJALNE DELAVNICE (Vilma Kobilšek): v petek, 7. decembra, od 17.00 do 21.00, izdelovanje novoletnih okraskov, voščilnic; v sredo, 12. decembra, od 15.00 do 19.00, izdelovanje novoletnih okraskov, voščilnic; v ponedeljek, 17. decembra, od 16.00 do 18.00, izdelovanje božičkov, jelenč-kov, angelčkov, snežakov, od 18.00 do 20.00, izdelovanje novoletnih okraskov, voščilnic. HIP HOP plesna vadba (Sanja Tomšič): v torek in četrtek, v mali dvorani na Slovenski c. 28 (bivša Frema), od 18.00 do 20.00. Vabljeni novi plesalci! DRAMSKA SKUPNA ZORANA (Tjaša Mislej): vsak petek od 18.00 do 19.30, v Mladinskem centru v Mengšu (bivša Frema), za mlade od 11 do 22 let. SE UČIMO IN RAZISKUJEMO UČNA POMOČ - brezplačne inštrukcije (Maja Petek Tomšič, Miha Kölner): vsak četrtek med 17. in 22. uro, predhodni dogovor po e-mailu, po telefonu ali osebno, v Mladinskem centru v Mengšu, za mlade od 10 let dalje. ZAHVALA »Življenjska sreča je sestavljena iz trenutkov - majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so poljub ali nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon.« S. l. Coleridge AIA - Mladinski center Mengeš se zahvaljuje Primožu Pirnovarju za podarjen računalnik. Dom kulture Kamnik december 2012 / januar 2013 sreda, 19. decembra 2012, ob 19.30 SLG Celje: SHOCKING SHOPPING »» Drama, Grumova nagrada 2011 sobota, 19. janu arja 20 13, ob 20.00 Impro liga: ŠIK JASTR EB vs. JAKI JAKI Veseloigra »Od jutra do večera« S tem naslovom je v sivini nedeljskega popoldneva Dramska skupina Križ, njih dvanajsterica, v sodelovanju s Kulturnim društvom Antona Lobode uprizorila veseloigro v štirih dejanjih ter na usta gledalcev izvabila smeh in dodobra ogrela njihove dlani. Komedija, ki jo je v štajerskem narečju napisal Jože Ekart, bolj znan kot pevec in humorist ansambla Ekart, je preprosto podžgala navzoče v loški dvorani. Vendar tokrat ne v štajerskem, ampak v gorenjskem narečju. In kaj se je dogajalo v uri in dvajset minut dolgi komediji? Marsikaj! Smešno in zabavno je bilo od začetka do konca. Bilo pa je nekako takole. Na idilično gorenjsko kmetijo, ki se ravno pripravlja, da bo odprla kmečki turizem, pride snemalna ekipa TV Alfa, da bi posnela delo na kmetiji za oddajo Od jutra do večera. Najprej so domači presenečeni nad ponudbo, a obenem počaščeni in ponosni na to, kar se bo dogajalo pri njih. Toda kmalu se vse spremeni. Ob dobri hrani in pijači, ki ju na kmetiji ne manjka, se v komičnih položajih preizkušajo človeški značaji: ljubezen, sovraštvo, sumničenja, nevoščljivost in prikrivanja. Nič čudnega, saj vsak o svojem družinskem članu vse ve, a na srečo se zapleti spravljivo in elegantno rešijo. Domiselne situacije in besedne igre ponujajo gledalcu sprostitev in razvedrilo. V veselem vzdušju se v igri srečujeta in prepletata zdrav kmečki duh in mestni svet, poln soja žarometov in kamer. Nasploh lahko rečem, da smo v predstavi uživali, in vsakomur, ki je ostal doma pred TV-zaslonom ali na kavču, je lahko žal, saj je bil prikrajšan za resničnostni humorni družinski šov. Besedilo in foto: Jože Brojan V veselem vzdušju se v igri srečujeta in prepletata zdrav kmečki duh in življenje mesta Šesti festival veteranskih godb Veterani Mengeške godbe smo se znova udeležili festivala veteranskih godb, ki je bil 28. novembra 2012 v Mariboru -evropskem mestu kulture. Sodelovalo je pet veteranskih godb: Godba veteranov Štajerske, Prleška godba upokojencev Ljutomer, Godba ljubljanskih veteranov, Godba veteranov Velenje in Veterani Mengeške godbe. Vsaka godba je zaigrala pet koračnic, zaključek pa je bil skupni nastop vseh godb. Lepo sončno jutro nas je pospremilo na pot z udobnim avtobusom po avtocesti v Maribor, kjer so se godbe zbrale na Mestnem trgu. Ta je bil poln, ker je bil isti dan tudi dan predstavitve čebelarjev in njihovih izdelkov, kjer je seveda prevladovala medica. Da je bil dan še bolj prijeten, smo s seboj povabili tudi soproge, da si pridobimo proste ponedeljkove večere za vaje in dneve za nastope, katerih je bilo v letošnjem letu že kar petnajst. Besedilo in foto: Janez Ves Pet veteranskih godb je kronalo festivalsko dogajanje Srečanje likovnih skupin Letošnje srečanje skupine iz Domžal, Krašnje, Radomelj in Mengša se je letos dogajalo v Mengšu, na Osnovni šoli Mengeš, v soorganizaciji JSRS, Območna izpostava Domžale, in LD Mengeš. Izbrana tematika na likovni delavnici je bila Grafika -suha igla. Predavatelj in vodja delavnice, akademski slikar in grafik pričakovanju končnega izdelka. Srečanje likovnih skupin nas Vinko Železnikar, je bil presenečen nad številom zainteresiranih; kar trideset se nas je zbralo, predvsem zaradi tega, ker klasična izdelava grafik počasi odmira in se vse več grafik izdeluje s sodobno tehnologijo. Vsi mi ljubitelji umetnosti podpiramo tudi novosti, a te še niso tako dodelane, da bi v celoti nadomestile klasično izdelavo grafik in »filing« ob navdaja, kljub zategnjenim pasovom, z upanjem, da bomo uspeli ohraniti dosedanja dognanja klasične izdelave grafik in duh preteklosti za naše bodoče naraščaje, ki vstopajo v dobo digitalizacije. Barbara Rabič, LDM Razstava Sožitje Razstava Darka Crnkoviča in Rafaela Samca je odprta v Galeriji Majolika v Kamniku. Razstava slik in unikatnih sveč bo odprta do 6. januarja 2013. Slikarja sta v zadnjih letih povezovala svoje razstave v skupne projekte in jih realizirala na različnih razstavnih prostorih. Darko Crnkovič je član LDM, ki se je po daljšem obdobju pričel intenzivno ukvarjati s slikarstvom. Njegove slike v akrilu vsebujejo barvno paleto pastelnih ploskev, kar sliko naredi posebno zanimivo, izraz pa je vedno realističen, ne glede na to, ali slika pejsaž, vedu-to ali sprehajalce v parku. Rafael Samec izdeluje slike v abstrakciji, njegovi materiali so prst in različne naravne mivke, ki jih dopolnjuje z barvami. Posebno atraktivni so njegovi izdelki v vosku, del katerih si je možno ogledati na omenjeni razstavi. Barbara Rabič, LDM Zlata paleta Slovenije Zaključna razstava 2012 v Delavskem domu v Trbovljah je bila posvečena ustanovitelju Zveze likovnih društev Slovenije in Zlate palete, prvemu predsedniku mag. Lojzetu Capudru. Pripravil je vse osnutke zakonskih podlag za delovanje ljubiteljskih likovnikov Slovenije in projekt Zlate palete, ki spodbuja ljubiteljske likovnike in rezultira njihovo delo. Na svečani zaključni razstavi se podeljujejo certifikati kakovosti umetniškega likovnega izdelka in Zlata paleta za vrhunske dosežke na področju ljubiteljske umetniške ustvarjalnosti. Iz LDM sta to leto prejela certifikat kakovosti Leonida Goropevšek Kočar za abstraktno slikarstvo in Lojze Burja za kiparstvo realizem. Besedilo: Barbara Rabič, LDM Leonida Goropevšek Kočar ob prejetju certifikata kakovosti ZPS Zimska pravljica v decembru KAJ SE SKRIVA V DREVESU? V mesecu decembru bomo v Kulturnem domu Mengeš odprli likovno razstavo na temo Zimska pravljica, ki jo je napisala naša članica Miomira Šegina, pisateljica, dramatičarka in fo-tografinja. Na ta zahtevni projekt se intenzivno pripravljamo in upamo, da bo razstava popestrila bližajoče se božične in novoletne praznike. Barbara Rabič, LDM Humanitarna dejavnost LDM je še ena od mnogih vključevanj v družbeni prostor in akcij širitve medsebojne kulture. Že drugič smo zbrali lepo število likovnih del in jih podarili za otroke s posebnimi potrebami društva Sožitje Škofja Loka. Akcijo je izvedel naš nekdanji član Ljubomir Kovačevič, ki še vedno sodeluje z nami na društvenih razstavah. Barbara Rabič, LDM Tokrat je uganka malo drugačna. Bolj novoletna. Vaš otrok mora povezati številke in dobil bo čudovito sličico. Monika Zabret 0 o 1HI ■ ■ v # -- - iE? ^ Razstava kreacij Monike Zabret bo na ogled od 3. do 19. decembra v Knjižnici Domžale. ■ SPOMIN PRETEKLOSTI Izgnanstvo Franca Gregorca Sedemnajsti november je svetovni dan izseljencev. Mlajši Mengšani in priseljenci ne vemo, da so bili nekateri naši sosedje in znanci v že davnem času 2. svetovne vojne izseljenci. V to so jih celo prisilili. Enega, ki je okusil tegobe izseljenskega življenja, pa pozna veliko Mengšanov, saj v njegovi vulkanizerski delavnici dvakrat letno preobujejo svoje avtomobile. To je France Gregorc. Družinska fotografija: zgoraj Marija, Janez, Ivanka, Korel; spodaj France, stari ata Janez, mama Ivana (1902-1989), Stanko, ata Karoli (1900-1982), Peter (1934-1942) Foto: Lazarevic, S. Palanka Zakaj je morala Danetova družina (kot se je reklo po domače) od doma? Ker je hotel nemški okupator na svojem delu premagane in okupirane bivše države Jugoslavije ustanoviti nemško deželo Spodnjo Koroško (Kranjsko). Ljudi je hotel čim prej ponemčiti, najbolj zavedne in najbolj pomembne pa takoj odstraniti. Že mesec dni po pričetku vojne so v Škofove zavode v Šentvid pri Ljubljani zaprli osemnajst Mengšanov - duhovnikov, učiteljev ter zavednih in pomembnih meščanov. Nekaj so jih kasneje izpustili, nekaj so jih sklenili izseliti. Med temi je bil tudi župan ... Gregorc. Mengšani, Kamničani in Trzinci so bili v drugem transportu, ki se je z vlakom iz Ljubljane v začetku julija pripeljal v Bosanski Brod, od tam z brodom preko Save in z ozkotirno železnico v Sarajevo ter naprej v Srbijo. Potovanje je trajalo tri dni in noči in Gregorčevo družino so izkrcali v Beli Crkvi, zdajšnji Smederevski Palanki. To je kmetijsko mesto, kakih šestdeset kilometrov jugovzhodno od Beograda, poznano je tudi po industriji tirnih vozil Goša. Desetčlanska družina Gregorc, najmlajši otrok je bil še na poti, se je nastanila v majhni hišici kmetijskega posestva Rasadnik na obrobju mesta. V hišici so bili tretja družina in so lahko uporabljali vežo za kuhinjo in eno majhno sobo za spalnico. Imeli pa so ločen vhod. Voda je bila na studencu, tristo metrov daleč. Jedli so koruzno moko, ki so jo skuhali v polento, fižol, sladkorno peso in marmelado, dobili so tudi liter mleka na dan. Ata in mama sta v na- jemu obdelovala tudi njivo s koruzo, ki sta jo najela pri nekem kmetu pol ure hoda daleč. Ata je za plačilo za hrano z zidarskim znanjem in delom pomagal pri obnovi mlina. Tudi otroci so pomagali. Od kmetov so si izprosili pravico, da lahko na že požetih njivah poberejo klasje, ki so ga nato na štedilniku posušili in v kavnem mlinčku zmleli v moko. Spomini na izgnanstvo družine Gregorc v Srbijo opisala sestra uršulinka Marija leta 2010. France pravi, da se zaradi mladosti, ob odhodu od doma je imel komaj tri leta in pol, prvih let ne spominja. Pravi spomini na izseljenstvo se začnejo v jeseni 1944. Takrat so enote Jugoslovanske vojske ob pomoči Rdeče armade osvobajale Srbijo. »Ko so se Nemci umikali, se spomnim, da je vojak pri čiščenju puške po nesreči ustrelil svojega tovariša. Klečal je pri njem pod drevesom in jokal. Vsega tega takrat še nisem dobro razumel. Za nemškimi vojaki so prišli ruski, ki tudi niso znali srbsko in so le vpili »Berlin, Berlin!« Med ruskimi konjeniki, ki so po prašni cesti jezdili mimo, je eden za-vpil očetovo ime. Očeta je spoznal med občudovalci ob cesti. Bil je Ivan Sršen - Žumprov iz Loke pri Mengšu. Izgovoril si je postanek in ostal pri nas. Z očetom sta se pogovarjala celo noč, a otroci se njunih pogovorov ne spominjamo. Drugo jutro je moral s svojo enoto dalje. Ta mimohod vojske je trajal cel teden. Po osvoboditvi se ni kaj dosti spremenilo: še naprej smo bili lačni, zima je bila huda in negotovost se je lotila tudi nas otrok. Takrat sem začel hoditi v šolo in končal prvi razred. V tem času sem se največ družil z brati in sestrami, saj se s sovaščani iz Mengša (Lužarjevimi in Meršetovimi, ki so bivali v bližnjem mestu) nismo srečevali. Ob rojstvu najmlajšega bratca je za nekaj tednov na pomoč mami prišla Meršetova mama. Ves čas sem spal s starim očetom, ki mu sicer ne bi bilo treba z nami v izgnanstvo, a je rekel, da kamor gre družina, gre tudi sam. Vsaj prezebal nisem pozimi. Večkrat ga je napadla mrzlica, a jo je srečno prebolel. Huje je bilo, ko ga je zadela kap in se nekaj mesecev nismo mogli pogovarjati. Ker nismo imeli kaj jesti, sem velikokrat stal ob cesti in prosil. Kmetje, ki so hodili v mesto, so bili na mojo prošnjo: »Molim čico, imaš malo hleba, da mi daš?« posebno radodarni ob semanjih dnevih. Prvi dve leti smo še upali na vrnitev, saj smo se šli celo slikat za dokumente, a takrat nismo vedeli, da nam je namenjena še ena selitev - v daljno Sibirijo. Na srečo je poraz Nemcev pred Moskvo to preprečil. Na pomlad leta 1945 so prišle govorice, da se je fronta premaknila in da bomo lahko šli domov. Doma je kot skrbnica na kmetiji ostala sestra starega očeta in se redno oglašala s pismi ter pošiljala pakete. Ker so bili paketi omejeni s težo, je sčasoma oblačila za nas zamenjala z bolj dragocenimi svilenimi izdelki, ki so jih starši zamenjali za hrano v bližnjem mestu. Težko smo čakali in končno le dočakali tisti dan, ko so nam ukazali, naj se pripravimo za odhod. Nismo imeli veliko, hitro smo se pripravili in na tovorni vagon napisali 'nazaj v planinski raj'. Sovaščani so nam govorili: »Srečneži, zdaj gredo pa domov. Pot v živinskem vagonu preko Beograda do Zagreba je trajala dva dni. Nato so nas s kamionom prepeljali v Mengeš. Kmetija za Pšato je bila izropana, hiša je bila prazna, živine v hlevu ni bilo, poljske pridelke so odpeljali. Sosedje so nam posodili pohištvo in spomnim se, da je Blejčev Korel pripeljal nekaj konj, ki so se svobodno pasli ob cestah. To so bili divji konji, a ker drugih ni bilo, smo si morali pomagati z njimi. Naš ata je moral najprej na zaslišanje, pa je glede na to, da smo imeli vse dokumente, hitro prišel nazaj med nas. Čez eno leto nam je oblast odmerila toliko davkov, kot da bi bili najpremožnejši kmetje, čeprav v enem letu nismo ustvarili pravzaprav ničesar. Sam sem moral ponovno v prvi razred in po osnovni šoli sem končal tudi tehnično šolo. Bil sem šofer in sem prevozil vso Evropo. Zdaj pa že več kot trideset let v svoji delavnici skrbim za pnevmatike na vaših avtomobilih. Če danes pogledam nazaj v izgnanstvo, sem srečen, da smo ob pomoči dobrih ljudi iz Srbije sploh preživeli. Ko sem šel pred tremi leti pogledat »našo hišo« v Rasadnik (drevesnica), mi je ravnatelj kmetijske šole enako gostoljubno kot ravnatelj Šiškovic pred sedemdesetimi leti ponudil vse, kar je imel.« Besedilo: Janez Volkar PISMA BRALCEV Prihaja čas resnice Mengeški župan Franc Jerič je v julijski številki občinskega glasila Mengšan objavil članek Izvajanje zdravstvene dejavnosti splošne medicine za odrasle, v katerem spodaj podpisani kot nosilki te dejavnosti očita kup nepravilnosti, na katere naj bi ga opozarjali občani oziroma moji pacienti. V isti številki je bil objavljen tudi anketni list s pozivom občankam in občanom, naj ga izpolnijo, torej tudi tistim, ki niso moji pacienti. Anketa je bila anonimna. Očitke sem v naslednji številki Mengšana zavrnila, župana pa pozvala, naj na istem mestu, v časopisu torej, jasno in pošteno pove, v čem je pravzaprav problem, saj v 40-letni zdravniški praksi nisem prejela nobene graje, le številne izkazane hvaležnosti svojih pacientov. Zaprošenega pojasnila župana oziroma odgovora še do danes po petih mesecih nisem dobila. V soboto, 22. septembra, je o tej problematiki pisal Dnevnik, kjer je med drugim objavljena tudi izjava župana Jeriča: »Prejeli smo okrog 190 izpolnjenih anketnih lističev. Rezultate, ki kažejo, da je z njenim delom zadovoljnih okrog pet odstotkov anketiranih, petindevetdeset odstotkov pa ne, bomo objavili v oktobrski številki občinskega glasila.« To se do danes še ni zgodilo. Rezultat, ki sem ga prebrala v Dnevniku, me je silno presenetil in prizadel, zato sem 27. septembra županu poslala zahtevo, da mi v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja v osmih dneh posreduje vse odgovore v obliki, kot jih je prejel. Ker tega ni naredil tudi po preteku dvajsetih delovnih dni, sem se 30. oktobra pisno pritožila informacijski pooblaščenki in šele na podlagi njene intervencije, torej vsega po celih 4,5 meseca po izvedbi ankete, je občina 12. novembra le izdala odločbo, da se mi posreduje fotokopije vseh prejetih anketnih listov s tem, da se na njih prekrijejo tisti podatki, iz katerih bi se dalo ugotoviti anketiranca. Izkazalo se je namreč, da je med 187 anketnih listov 38 izpolnjenih z osebnimi podatki oziroma podpisom. Po malce natančnejšem pregledu anketnih listov je moč ugotoviti marsikaj, kar župana postavlja na laž! Na 45 anketnih listih so same pohvale, na desetih večina pohvale, teh petin-petdeset anket pa ne pomeni zgolj pet odstotkov pozitivnih odgovorov, kot javnosti preko medijev sporoča župan - po njegovi izjavah bi jih lahko bilo kvečjemu devet! Kaj naj to zavajanje javnosti pomeni, bo župan moral še pojasniti! Dejstvo, da je sto listov izpolnjenih na skoraj enak način, trideset z nadvse podobno pisavo, za deset pa si upam že zdaj reči, da jih je izpolnila ista oseba, me je pripeljalo do tega, da sem anketne liste dala preveriti in pregledati. Nenavaden je bil tudi način anketiranja, saj se je »netipska« anketa, ki je anketiranemu že vnaprej ponujala odgovor, pošiljala vsem občanom, tudi tistim, ki sploh niso moji pacienti! Vprašljiv je tudi način zbiranja anket v nezavarovanem predalniku na dvorišču občine ali po pošti, s tem, da nobena anketa nima zabeležene številke prejete pošte, kot zahteva zakonodaja. Gre v tem primeru med drugim tudi za samovoljo župana? Na to opozarjajo v zadnjih dneh številni občani z javnimi protesti širom Slovenije. Dejstvo, da mi je kar nekaj pacientov pokazalo fotokopije svojih odgovorov, med tistimi, ki sem jih dobila z občine, pa teh odgovorov preprosto ni, tudi nekaj pove. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da gre za tiste odgovore, v katerih so pacienti moje delo nadvse pohvalili. Verjamem, da svoje dolgoletno poslanstvo zdravnice opravljam vestno, odgovorno ter v dobro vseh pacientov, ki so me izbrali za osebno zdravnico. To nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da niti eden od pacientov ni odstopil od svoje izbire do mene, temveč lahko povem, da je vsako leto več pacientov, ki me izbira za osebno zdravnico. Glede na povedano sem prepričana, da z vso pravico zahtevam, da se mi gospod Franc Jerič, ki je to izmišljeno afero prenesel v javnost, javno opraviči tako v Mengšanu kot Dnevniku! Marta Rižnar Bregar, dr. med. spec. Varčevanje vlade pri vzgoji naših najmlajših Živimo v času, ko smo se znašli v splošni krizi in ne vemo, kaj nas čaka. Naša vlada pritiska in nas sili tudi k nerazumnemu varčevanju. Zdaj nam skuša vsiliti nov Zakon o vrtcih, s katerim se med drugim na slabše spreminjajo pogoji dela za strokovne delavke in se povečuje normativ otrok. Pri tem pa vlada ne misli na otroke, ki so najšibkejši člen v družbi in se na njih odslikavajo vse napake, ki jih delamo odrasli. Dobra vzgoja je vzgoja z načrtom. Temelji na akciji namesto na reakciji, na vedenju namesto na naključju, na skrbi namesto na jezi in zdravem razumu namesto na nerazumnosti (Pantley, 2001). Eno od spoznanj, na katerih temelji kurikulum za vrtce, je spoznanje, da otrok dojema in spoznava svet celostno, da se razvija in uči celostno - biološko, psihološko in socialno ter v aktivni povezavi z okoljem. Nacionalni vrtec pri nas predstavlja demokratično, pravično, skrbno in inkluzivno naravnano skupnost, kar pomeni oblikovanje vrtca kot celote: Skupnost gradi skupno mišljenje, čutenje, hotenje, vzgojiteljev osebni odnos do otrok in dela. Pomembno je notranje duševno ravnovesje med otroki, zaradi katerega imajo odnosi med njimi samimi pomembne vzgojne učinke. Pravila, po katerih vrtec deluje, ščitijo vsakega posameznika v vrtcu. Sposobnost empatije pomaga vzpostaviti skrbni odnos, ki omogoča razumevanje nekega položaja, v katerem se nahaja otrok. Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. V vrtcu skrbimo za otrokovo dobro počutje, upoštevamo otrokove individualne razlike v razvoju in učenju ter strokovno podpiramo in spremljamo otrokovo učenje in razvoj. Dokazano je, da imajo otroci, ki so hodili v vrtec že od prvega leta starosti, prednosti na vseh področjih razvoja. V tem času se postavljajo temelji otrokove osebnosti in njegovih osebnih lastnosti. Zato je posebno pomemben poudarek namenjen otroku v vzgojnem procesu, njegovemu počutju, vključenosti, odzivnosti, ki je neposredno ali posredno povezana z vzgoji-teljevim ravnanjem, socialnim odzivanjem, komunikacijo ter rabo govora in zagotavljanjem varne navezanosti. Večje možnosti osebnostnega razvoja imajo tisti otroci, ki imajo možnost dodatne materialne, emocionalne in kognitivne podpore in tudi podpore socialnega okolja, v katerem živijo. Prav to pa zagotavlja vzgojno-izobraževalno vzdušje in situacije, ki pripomorejo k oblikovanju avtonomne in odgovorne osebnosti v smislu upoštevanja vzgojnega koncepta treh P-jev (protection, provision in participation). In vloga vzgojitelja? Vzgojiteljica ne dominira, zagotavlja spodbudno okolje in vključuje pobude otrok. Njena primarna naloga je opazovanje otrokovega razvoja, prilagajanje potrebam, interesom, pobudam, učnim stilom, potencialom otrok. Usmerja, vodi otroke in jim pomaga pri raziskovanju, odkrivanju sveta. Je opazovalka, senzitivna, razmišljujoča, kritična, spodbuja in omogoča interakcije med otroki in materialom ter interakcije med otroki. V veliko pomoč je otrokom in njihovim družinam, ki prihajajo iz socialno ogroženega okolja. Pristojnosti in odgovornosti vzgojiteljice so širše, povezane z družino, lokalnimi skupnostmi in zunanjimi institucijami. Vzgoja ni zgolj varovanje otrok medtem, ko so njihovi starši v službi. Vse se začne pri zadovoljnem vzgojitelju, samomotivaciji, njegovi zmožnosti empatičnega odnosa in pripravljenosti prisluhniti otroku, interakcija med njima se spleta v nikoli končano zgodbo kakovostnega vzgajanja in razvijanja znanj, spretnosti in sposobnosti otroka. Do sedaj ... Sprašujem se, kako bo svojo odločitev vlada obrazložila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec, saj plačujejo za tudi za kakovostno izvajanje nacionalnega programa, ki ga izvajajo vzgojiteljice, in ne samo za varovanje ter prehrano, katere so deležni njihovi otroci. Tatjana Gostinčar ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Vsem veterankam in veteranom vojne za Slovenijo njihovim družinam in vsem ostalim občanom želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča in da bi jih novo leto 2013 preželo s svojo svežino, jih osrečilo in jih obdarovalo s polno mero zdravja jim želi OZVVS Domžale. VABILO NA OGLED RAZSTAVE ILUSTRACIJE IN DRUGE KREACIJE Ko zaprem oči se prikažejo čudovite male podobe. Od živalskih, čarobnih, drobnih, smešnih, preprostih, igrivih... Motifs Razstava bo na ogled od 3. do 19. decembra v prostorih knjižnice Domžale: Cesta talcev 4 1230 Domžale Pon-pet 7:00-19:00 Sob 7:00-12:30 Kronologija gasilskih intervencij november • 5. novembra ob 10:25 smo na Linhartovi ulici v Mengšu prečrpavali vodo ki je ogrožala garažo. • 5. novembra smo imeli dežurno ekipo v pripravljenosti zaradi poplav in močnega deževja. Prav tako smo izvajali občasne obhode zaradi kontrole Pšate. • 12. novembra ob 19:45, se je na Slamnikarski ulici na štedilniku žgala hrana. Hrano smo odstavili ter prezračili stanovanje z razpihovalcem dima. • 23. novembra ob 8:55 naj bi prišlo do dimniškega požara na Jelovškovi ulici v Mengšu. • 24. novembra ob 00:10 so v bivšem SCT goreli kabli. • 26. novembra ob 16:07 smo reševali mačka, ki je padel v dvanajst metrov globok vodnjak na Zavrteh. • 29. novembra ob 17:40 smo bili aktivirani na gradbišče Lek, kjer se je zgodila delovna nesreča s smrtnim izidom. Reanimacija in razsvetljava. • 30. novembra ob 9:30 smo izvajali dežurno službo zaradi požara v Heliosu za področje Občine Domžale. Župnija Mengeš Vas vabi: 16. 12. 2012, ob 18.00 Božična devetdnevnica v župnijski cerkvi - vsak večer do 24. decembra bo po cerkvi procesija z Marijinim kipom in lučkami. Prvi večer po sveti maši bo blagoslov Marijinih podob in razdelitev med gostitelje, ki bodo ta večer sprejeli Marijino podobo na prenočišče. Podrobna navodila so objavljena v 11. št. Mihaelovega lista. 21. 12. 2012, ob 20.00 Večer molitvenih plesov v župnijskem domu 21. 12. 2012 dopoldne Obisk bolnikov na domovih pred božičnimi prazniki. Da bi tudi bolni lahko doživeli veselje božične skrivnosti s prejemom zakramentov, vabimo, da se za obisk na domu predhodno dogovorite in pokličete v župnišče na tel.: 01/723-01-10 22. 12. 2012, ob 16.00 Priprava na sveto spoved s skupnim spraševanjem vesti v župnijski cerkvi 22. 12. 2012, ob 18.00 Prihod Betlehemske luči v župnijski cerkvi 23. 12. 2012, ob 15.00 Srečanje gibanja Vera in luč v župnijskem domu 24. 12. 2012, ob 18.00 Zaključek devetdnevnice in otroška maša v župnijski cerkvi. Sodeloval bo otroški pevski zbor Angelčki. Maši na sveti večer bosta še ob 22.00 in ob 24.00 27. 12. 2012, ob 18.00 Božični koncert MPZ Svoboda Mengeš v župnijski cerkvi 28. 12. 2012, ob 18.30 Medugorski molitveni večer v župnijski cerkvi 30. 12. 2012, ob 15.00 Blagoslov malih otrok v župnijski cerkvi 5. 1. 2013, ob 17.00 Trikraljevska akcija - zaključek koledovanja Zbor bo na mostu v Loki, nato gremo ob molitvi v procesiji z baklami v loško cerkev, kjer bo slovesni zaključek s sveto mašo 12. 1. 2013, ob 19.00 Taizejska molitev mladih v zimski kapeli Vsak četrtek, ob 18.00 Ročna dela v župnijskem domu Več si lahko preberete na spletnem naslovu župnije: www.župnija-mengeš.si. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK D.O.O. Savska cesta 34 1230 DOMŽALE PRSDNIK URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD - OBČINA MENGEŠ URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD: 52. teden 2012 ponedeljek, 24. december 2012 2. teden 2013 ponedeljek, 7. januar 2013 4. teden 2013 ponedeljek, 21. januar2013 6. teden 2013 ponedeljek, 4. februar 2013 8. teden 2013 ponedeljek, 18. februar 2013 ZAJEMA ULICE: Loka pri Mengšu (Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato) Mengeš (Baragova ulica, Cankarjeva ulica, Dalmatinova ulica, Glasbi-larska ulica, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Grobeljska cesta, Hribarjeva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Maistrova ulica, Muljava, Murnova ulica, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slomškova ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Loki), Stara pot, Subičeva ulica, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Ulica Dr. Zajca, Vodnikova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica) URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD: 52. teden 2012 tore k, 25. december 20121? 2. teden 2013 torek, 8. januar 2013 4. teden 2013 torek, 22. januar 2013 6. teden 2013 torek, 5. febnuan 2013 8. teden 2013 torek, 19. februar 2013 ZAJEMA ULICE: Mengeš (Aljaževa u I ica, Balantičeva ulica, Čopova ulica, Detelova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Janševa ulica, Japljeva ulica, Jarška cesta, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica p LevPeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Mehletova ulica, Novakova ulica, Ogrinovo, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, SlamniOarska ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Kamniku), Staretova ulica, Steletova ulica, Sve-tčeva ulica, Solska ulica, Subljeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti, Zupanova ulica) Topole Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem na Slovenski cesti 28 in 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa so poslovni prostori: 1) v velikosti 22,81 m2, ki se nahaja v 2. nadstropju poslovne stavbe na Slovenski cesti 30 v Mengšu, izklicna cena je 5,11€/m2 2) v velikosti 23,00 m2, ki se nahaja v 2. nadstropju poslovne stavbe na Slovenski cesti 30 v Mengšu, izklicna cena je 5,11€/m2 Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljen, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostore oddajamo v najem za določen čas, z najmanj tri mesečnim predplačilom najemnine. 4. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. 5. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od izklicne, - jamstvo za resnost ponudbe: 1) v višini 349,70 EUR za prostor v velikosti 22,81 m2 2) v višini 352,60 EUR za prostor v velikosti 23,00 m2 mora biti plačana na EZR 01100-0100001698 do 3.1.2013. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 6. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev, ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 7. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš tel. 724 -7106. 8. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev pro-fitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »oddaja poslovnih prostorov«, do 4.1.2013 do 12. ure. 9. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 10. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 3520-25/2012 Občina Meingeš Datum: 5.12. 2012 Franc Jerič, župan ZAHVALA Za vedno je v 92. letu tiho zaspal naš ata in stari ata Vinko Makovec iz Prevalj št. 1 pri Lukovici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se: Mengeški godbi, Turističnemu društvu Mengeš, Kulturnemu društvu Mihaelov sejem in negovalki Romani iz Doma počitka iz Mengša ter Občini Mengeš. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lep pogrebni obred, Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan in Čebelarskemu društvu Krtina za lepe poslovilne besede ter Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hčerka Zorka Požar in ostali njegovi ZAHVALE Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Mnogo prehitro je bolezen prekrižala pot Tereziji Bohte Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem Filca za cvetje, sveče in darovane maše. Hvala vam za vse spodbudne besede, tople stiske rok in vse prijazne poglede. Mož Miha, hči Alenka in vnukinje Monika, Maša, Gaja in Jona Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom -močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V SPOMIN 18. decembra 2012 mineva pet let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oči, dedek, brat, stric in svak Mile Ilič s Slovenske c. 67 v Mengšu Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete, tašče in prijateljice Ane Kunstelj se vsem najlepše zahvaljujemo za izrečeno sožalje in lepe besede ob slovesu, za cvetje, sveče, darovane maše, ubrano petje in za zaigrano žalostinko. Posebna zahvala tudi gasilcem in župniku g. Avseniku za lepo opravljen obred ter osebju Doma sv. Katarine za skrbno nego in sočutje ob slovesu. Mož Jože, sinova Jože in Miha Vsi tvoji najdražji ter hčerka Neža z družino Pomoč: ATNA, EADE, ESO, IRMAN, ISAK, IZOBATA, SARIN Rešitev novemberske križanke je »KNJIGARNA FELIX MC DOMŽALE«. Med poslanimi rešitvami novembrske križanke smo izžrebali tri nagrajence: 1. Marjeta Kumer, Koblarjeva 7, Mengeš, 2. Maša Vrhov-nik, Baragova 4, Mengeš, 3. Marija Bergant, Murnova 20, Mengeš. Nagrade lahko prevzamete v knjigarni Felix MC Domžale. Občina MENGEŠ 14« iJäff i«. . t: MINCIIhA CtftM TURISTIČNO DRUŠTVO MLNCEŠ vas vabimo na BOŽIČNO-NOVOLETNIKONCERT Z vami bomo ^^H - ^ .... I : ^H '■ J ■1 ^ I Mengeška godba in dirigent Dimitrij Lederer, IJVJ napovedovaleclgor Jurič ■LJžn Turistično društvo Mengeš. Podelili bomo turistična priznanja za leto 2012. Kulturni dom Mengeš, 26. decembra 2012, ob 19. uri. KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ Novoletni koncert Sifflfonitoega Domžale-Ka«1^ Kulturni dom Mengeš, Torek, 18. december 2012, ob 20. uri Vstopnina 10 eur Prodaja vstopnic: Kulturni dom Mengeš