208. številka Ljubljana, v torek 12. septembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak ncofr, izimfii nedelje in prnnike, ter velja po poŠti prejcman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., /..« jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt 'eta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ue po 10 kr. za mesec, po SO kr. za Četri leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če M trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pravni stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Prvi občni zbor »Slovenskega društva" v Mariboru 10. septembra 1882. Vesel dan bila je pretekla nedelja. Slovenci štajerski organizirani smo, kakor mlada vojska, kakor izbrano vojno brodovje nad valovjem kipečega morja. Slovensko društvo je krepko, močno in sijajno stopilo pred svet. Dvorana g. Wiesthalerja bila je polna društvenikov vsacega stanu, a veČina bila je slovenska inteligenca iz Gradca, Maribora, Ptuja, Celja, Konjic, Ormoža, Sv. Lenarta v Slov. goricab, iz Slov. Bistrice, iz Dunaja itd. Predsednik g. dr. Itadaj prične zborovanje s prisrčnim pozdravom in s kratko zgodovinsko črtico, ki je pojasnila, zakaj ia kako se je osnovalo „ Slovensko društvo". Zbranim predstavi potem vladnega zastopnika gosp. Kankovvskega in potem zadoni v prostornej dvorani trikratni „živio" svitlemu cesarju. Gospod baron Goedel poroča o svojem delovanji v državnem zboru. Njegov slovenski govor napravil je zelo ugoden utis in vse je živahno pritrjevalo, ko je gosp. dr. Prus v imenu volilcev — bilo jih je mnogo tudi iz konjiškega okraja — izrekel popolno zaupanje gospodu poslancu z iskreno zahvalo za mnogovrstno podporo, katero je naklonil svojim volilnim okrajem, zlasti, da je presvitli cesar na njegovo prizadevanje jedenkrat G000 gld., drugič pa 8000 gld. daroval po toči in povodnji poškodovanim. Gosp. državni poslanec Herman živahno na-zdravljen stopi na oder in v temeljito premišljenej besedi priporoča naslednjo velevažno resolucijo: 1. Slovenci štajerski smo z živahnim veseljem pozdravljali večkrat in javno izrečeno resno voljo sedanjega ministerskega predsednika, grofa TaarFeja, pomagati vsem narodom avstrijskim do dejanske jednakopravnosti in tako uresničiti besede presvitlega cesarja: naredite mir mej mojimi narodi. Kljubu temu smo prisiljeni po preteklih 3 letih tukaj javno izreči, da se pri nas glede na našo jednakopravnost nij veliko spremenilo na bolje, ampak še obrnilo na slabše. 2. V varstvo naše slovenske narodnosti v deželi štajerskej in v to svrho, da se konec stori vsem prepirom in krivicam in da se torej mir naredi mej Slovenci in Nemci, naroči prvi občni zbor „Slovenskega društva" svojemu odboru, naj sestavi in odpošlje zbornici poslancev v državnem zboru prošnjo: a) naj se določi meja, do katere sega slovenski in nemški jezik, ter se naj za slovenske kraje osnuje oddelek graške namestnije; b) naj se ukrene, da bodo v deželnem zboru štajerskem v jezikovnih in šolskih zadevah poslanci glasovali po kurijah, t. j. o nemških samo nemški, o slovenskih pa samo slovenski poslanci. 3. Dve gosposki v deželi, državna in se dežel-ska, ste odveč in predragi. Odboru se naroči sestaviti prošnjo do državnega zbora, naj odpravi upravni dualizem, politična uprava z občinsko zdanjo postavo vred se naj preustroji. 4. Prvi občni zbor »Slovenskega društva" zahvalno priznava trud in prizadevanje slovenskih županov, odbornikov in sploh narodnih mož, ki so skrbeli, da se je veliko število prošenj za jednakoprav-nost Slovencev odposlalo državnemu zboru, ter naroči svojemu odboru jednako peticijo odposlati. 5. Slovenci štajerski želimo narodnega miru in sprave z vsemi drugimi narodi, to pa na podlagi stroge obojestranske pravičnosti. Zato priznavamo radi mej nami stanujočim Nemcem njihove narodne pravice a ob jednem tirjamo, da jih oni tudi nam privoščijo in jih spoštujejo ter se ne vmešavajo v naše domače, naše narodne zadeve. Zato-raj pa tudi ugovarjamo in protestujemo zoper vsako vmešavanje in nepozvano jerobstvo Nemcev glede na naše narodne potrebe in težnje. Jednako odločno obžalujemo zaslepljenost tistih Slovencev, ki delujejo na ponemčenje in zatiranje svoje lastne krvi ter narod slovenski pačijo in motijo celo s slovensko pisanimi časniki. Kdor tako časopisje izmej Slovencev si naročuje, podpira in siri, ta nam velja kot naroden odpadnik. Zbor vzprijel je to resolucijo z navdušenimi živio-dobro-slavaklici in ploskanjem. /a tem poprime besedo znani iskreni in zgovorni domoljub slovenski, velečestiti župnik g. Božidar RaiČ. V jutro je še točno opravil službo božjo, a potem se je vozil več ur daleč iz Haloz v Maribor, da nam pomaga vredno zvrševati prvi občni zbor. Kakor da bi zbrani gospodje vsi to vedeli aH slutili, pozdravili so ga navdušeno stopivšega na oder. G. Ilaič narisal nam je v krepkem govoru preža-lostne šolske razmere na slovenskem Štajerskem. Njegove besede udarjale so liki mogočno kladivo na poslušalce in segale so globoko v srca. Vsi so se zavzeli, čuvši, kako celo nemški list („Baierisches Vaterland") očita nemškemu „Schulvereinu" veleiz-dnjske težnje. Po tem govoru, za katerega bodemo gosp. govorniku vedno hvaležni, vzprijela se je jeilnoglasno naslednja resolucija: 1. Šolstvo na slovenskem Štajerskem, izuzemši malo število pravilno narodnih učilnic, še blizu nij tako nam Slovencem v korist urejeno, kakor nam je po členu 1'.). od samega svitlega cesarja podpisanih državnih osnovnih pravic slovesno zagotovljeno. Narodnim nasprotnikom je pogosto dana prilika delovati na silovito ponemčenje našega naroda. 2. Prvi občni zbor »Slovenskega društva" ne vidi v sedanjej sestavi deželnega šolskega sveta Štajerskega onih pogojev, ki so potrebni v zvesto izvrševanje člena XIX. državnih osnovnih pravic. Slovenci nij mamo tam nobenega zastopnika, ter močno obžalujemo, da sedanje vodstvo naučnega minister-stva lani, ko jo bilo več sedežev ondi izpraznjenih, nij imenoval nobenega Slovenca, ki bi imel nalog LISTEK. Notranja delavnost Petra Velikega. Po Solovjevu in drugih spisal J. Stcklasa. (Dalje.) 12. Prosveta. Mi smo videli, da Peter nij zahteval samo od duhovščine, nego tudi od dvor-janstva neobhodno neko občno naobraženje. Da se more pa le-to doseči, bile so utemeljene po vseh provincijah elementarne šole, kamor so se pošiljali za učitelje odgojenci matematičnih šol moskovskih; po glavnih predmetih, ki so se predavali v moskovskih šolah, so se delile na latinske, nemške, francoske in matematične. Razen tega pa je bila utemeljena pomorska akademija, merniška šola, tudi šola za pisarje, kjer so se učili brojeve, kako je treba držati knjige, slog pisma, a kdor se tega nij učil, tega nijso mogli rabiti pri poslu. L. 1719 je bilo poslano 30 učencev k doktorju Blumentrostu, da se izuče lečništva in še poprej, 1. 1716, je bilo odpravljeno nekoliko učencev latinskih šol v Perzijo, da se nauče iztočnih jezikov. Po nasvetu Leibnitza izdal je Peter jedno leto pred svojo smrtjo ukaz o ustrojenji akademije: »Utemeljiti • akademijo, v katerej bi se učili jeziki, pa tudi drugi nauki in znane umetnosti, ter se prestavljale knjige. Za umetnost in znanost se navadno upotrehljujeta dva načina uredeb: vseučilišče in akademija, ali v Rusiji ne gre to posnemati, kar je sprejeto v drugih državah; potrebno je v ozir vzeti stanje tega gosu-darstva: sama prava akademija se ne more urediti, ker ona nij v stanu hitro razširiti znanje v narodu; vseučilišča se tudi ne morejo še odpreti, ker no gimnazij in seminarjev; potrebno je tedaj vsled tega osnovati tako družbo, ki bi sestajala iz najbolj učenih ljudij, ali le-ti učenjaki se ne bi smeli samo sami zanimati za nauke ter jih pospeševati, nego bi morali tudi poučevati mlade ljudi javno, nekatere pa tudi pri sebi, ki bi potem mogli o svojem času zopet poučavati v vseh naukih." Po nasvetu istega Leibnitza bila je tudi naznačena ekspedicija, da se reši vprašanje: če sovisi Azija z Ameriko. L. 1822 je bilo zapovedano v vseh škofijah in samostanih zbrati stare letopise in pisma, ter jih prepisati. Za razširjenje obihzovanosti, kar jo bila zdaj dolžnost, so bile potrebne učne knjige in ker jih v ruskem jeziku nij bilo, začele so se prestavljati iz drugih jezikov merniške, topničarske, mehaniške, povest-niške itd.; mesto poprejšnjih kurantov, ki so bile namenjene samo za upraviteljstvo, so se začele iz-davati za ves narod Vjedomosti (novice) z vsemi važnimi dogodjaji. Za tiskanje posvetnih knjig je bila izumljena posebna, tako zvana graždanska (mest-janska) azbuka. Izmej književnih spomenikov Petrovske dobe so najvef jega zanimunja vredna dela trgovca Posoškova : „0 skudosti (siromaštvu) i bogatstvu," pa tudi poročila njegova bojarinu Golovinu o stanji vojske in metropolitu SStefanu Javorskemu o stanji svečen-stva. Poso&kov pokazuje na upijoče nedostatke društva, zahteva korenitih preobrazb ter po duhu časa svetuje rabiti krute mere; on sočuvstvuje z gosu-darjem preobrazovateljem ter toži, da nahaja Peter premalo sočuvstva in pomoči: „Veliki naš vladar vleče na goro sam za deset, a pod goro pa vlečejo milijoni; kako bode njegovo delo koristno?" Posoš-kov se silno toži na nevednost Ilusov v božjem na- zastopati šolske koristi iu potrebe več kakor 400.000 Slovencev štajerskih. 3. Zastran nadzorništva ljudskih šol na slovenskem Štajerskem slišati je toliko pritožeb iz raznih stranij, da je odbor prošeu jih nabirati in prihodnjemu občnemu zboru poročati. 4. Tako zvani nDeutscher-SchulvereinM grabi na slovenskem Štajerskem pred vsem po slovenski deci, da jo ponemči in tako prestopa to društvo, ki je vrhu tega v nekšnej čudnej zvezi z občnim nemškim Schulverein-om v Berolinu, glavnem mestu pruske Nemčije, postavne meje v njegovih od vlade mu potrjeuih pravil določene. Odboru se naroči zaradi tega tožbo vložiti na dotičnin mestih. Deželnim poslancem, ki so v deželnem zboru štajerskem zadevno nemški „Schulverein" stavili resno interpelacijo in potem Slovence krepko branili zoper napade nemških liberalnih poslancev, izreče se javna zahvala in priznanje. 5. Učiteljišče v Mariboru ne more odgovarjati prvotnemu svojemu namenu, vzgojevati učiteljev za slovenski Štajer, dokler se ondi, kakor zdaj, vsi predmeti, razven slovenčine in metodike, razlagajo nemški, tedaj ne v tistem jeziku, v katerem imajo kedaj prihodnji učitelji Jeco podučevati. 6. Slovenskim podučiteljem dela se izpit sposobnosti za učiteljske službe pretežaven, ker ga imajo polagati v Gradci in pred nemškimi otroci kazati svojo spretnost v poučevanji. Želeti je, da se za spodnji Štajer osnuje posebna izpitna komisija za ljudske in meščanske šole. 7. Glavni dve gimnaziji na slovenskem Štajer skem, celjska in mariborska, pokazali sta letos izredno slabih uspehov v vsakem oziru — skoraj polovica dijakov je propala. To vznemirja stariše pa tudi vsacega domoljuba, marajočega za srečno prihodnost naše učeče se mladine. Želeti je, da se nepovoljnim prikaznim poiščejo vzroki in odpravijo. Državni poslanci so proseni svojo posebno pozornost na to obrnoti tu če treba, vlado v državnem zboru vprašati po javnej interpelaciji. 8. Celjska gimnazija štela je letos 130 slovenskih in 127 nemških dijakov, mariborska 164 Slovencev in 174 Nemcev, ptujska nižja gimnazija 72 Slovencev iu 41 Nemcev. Skupaj je bilo torej 3<>G Slovencev in 34*2 Nemcev, tedaj 24 Slovencev čez polovico vseh dijakov na spodnjem Štajerskem. Z ozirom na člen 19. državnih pravic je torej zelo opravičena terjatev slovenskega prebivalstva, naj so na teh zavodih nameščeni ravnatelji in profesorji, učitelji vsi brez izjeme tudi druzega deželnega jezika popolnem zmožni. Z ozirom pa na to, da na ptujskej gimnaziji Ae nij nobenega ravnatelja, slišati pa je, da je ona služba namenjena trdemu Nemcu, slovenščine neveščemu, in du ravnatelja celjski in mariborski vslovenski ne umeta; dalje z ozirom na to, da je na teh treh sredujih šolah 27 profesorjev in učiteljev slovenščine popolnem nezmožnih, daje se odboru nalog: primerno pritožbo vložiti pri deželnem odboru v Gradci, pri naučnem ministerstvu in pri državnem zboru, s prošnjo, naj se slovenščine nezmožni ravnatelji in profesorji nadomeste s takšnimi, ki zamorejo podučevati v nemškem in slovenskem jeziku, in naposled naj se za 4 spodnje razrede gimnazijske uže za šolsko leto 1883/84 prireie slovenske paralelke po vzgledu ljubljanskih. 9. Ptujska nižja gimnazija pokazala je letos mej vsemi nrjboljših vspehov. Zdaj se jej odvzema najboljši profesor g. Josip Žitek in prestavlja v nemški Leoben. Javni listi, nemški in slovenski, poročajo, da se to nij zgodilo zaradi šolskih zadev, kajti g. profesor Žitek daleč slovi kot izvrsten učitelj, vesten vzgojitelj in pravi oča dijakom, ampak da se je to zgodilo zoper njegovo voljo in ker je pri deželnem nemškem odboru v Gradci od ptujskih Nemcev, nemškutarjev in renegatov bil zatožen kot slo-vensk domoljub in narodnjak. Ako je to res pravi uzrok, potem ugovarjamo danes tukaj zbrani slovenski možje odločno in energično zoper takšno ravnanje s Slovenci, ki jednako Nemcem doplačujemo k profesorskim plačam ter sklenemo vseh postavnih sredstev poslužiti se, da za ono preganjanje Slovencev poizve visoko ministerstvo, slavni državni zbor in sam svitli cesar, očetovski varuh vsem narodom! (Konec prih.) Politični razgled. raiu dežele. V Ljubljani 12. septembra. Včeraj ob polu desetih v jutro došel je ceiar v Terbiž. Na kolodvoru sprejel Ga je župan Schnablegger in občinski zastop in Ga pozdravil v imeni prebivalcev Kanalske in Ziljske doline. Cesar se zahvali za sprejem, govori z dekanom Levic-ni kom in posameznimi odborniki ter pregleda nastavljeni meščanski corps. Zale obleke brhkih Ziljank, ki so došle v narodnej noši, vzbudile so pozornost cesarjevo in proti županu so je izrazil, da je ta noša jako lepa in prikladna. Zatim pregleduje za kolodvorom nastuvljeno garnizijo ter se odpelje, spremljan po ziljskib kmetih na konjih, v 20 minut oddaljeno mesto, kjer si natanjko ogleda šolo. Po polurnem prestanku vrne se na kolodvor ter se odpelje ob */■ 11. dalje v Malborghetto. V isti dan, ko doide cesar v Trst, pride tudi župan Sarajevski Mu s ta j -B ey - F a zil -P as ič s 30 uajimtnitnejšimi osebami iz Bosne in Hercegovine tjakaj, da budo cesarja v bosniškem oddelku razstavinem sprejeli in se mu poklonili. Deželno namestništvo v Žadrii je odbilo pritožbo tamošnjih ustavoverčev zoper zadnje občinske volitve. Iz /ai; r«»l»a: Vlada je zavrgla pritožbo k ar lovskih meščanov zoper prepoved, napraviti m e-eting o dombovarskej zadevi. — Uradnikom deželne gozdarske direkcije, dal se je določeni obrok dveh let, da se nauče magjarskega jeaika. Ljudski tabor sklican v dan 17. t. m. v Ogrskem Ilruclišči bil je zabranjen od politične oblasti. Ilazgovarjati bi se imelo na njem o potrebi in ustauovi češkega gimnazija v tem čisto češkem mesti. Vil a nje države. V 1 r.tuMavo. kjer so mudi nemški cesar s svojim dvorom, dospela sta v nedeljo Nj. visokost cesarjevič naslednik Rudolf s soprogo Št ef a ni jo na obisk, ter sta bila jako ljubeznjivo vzprejeta. Visokim gostom na Čast vršile se bodo tam velike slavnosti. V Pariza je vzbudil veliko hrupa pogovor, ki sta ga imela korespondent „Times"-in in mi-nister-načelnik Duclerc. Posebno se spodtikajo oi dva izreka ministrova, da hoče namreč on samo jedno parlamentarično bitko biti in da bo komora s tem, da tudi ta kabinet vrže, samo sebe pokoprla. premier", piše „Tempsu, „je preveč pesimista, ako misli, da je njegovo ministerstvo zadnja uteha, ako-ravno se ne da tajiti, da bi nova kriza stališče neizmerno otežkočila. Duclerc je pa tudi te misli, da bo novo ministerstvo dolgo živelo, ako se energično obnaša nasproti interpelacijam". Ta članek pa ima samo namen, prvo izjavo nekoliko pomehčati, da se ne bi sodilo, da je hotel minister z njo komori pretiti. „ Standard"-korespondent piše iz Egipta 11. septembra: Danes se je videlo, koliko premore sovražnik v boji. Prijeli so nas z veliko večino, nastopili pozicije, iz katerih so nas popolnoma obvladali in vender so se pustili zapoditi, kakor hitro so naši vojaci proti njim avanzirali. Kako se bodo borili za nasipi, se bo pozneje videlo; na planem so kratko malo za nič. Sicer njihovi vodje nijso slabi; oni umejo prav dobro porabiti terrain. Četrt ure je bil celo naš ostrog v kritičnem položaji; bati se je bilo, da ga sovražnik ne obide. Stvar pa je precej drugaea postala, ko stopijo Angleži v ofenzivo. Lo-wejeva kavalerija objezdi levo krilo Egipčanov in ga potisne nazaj. Ko se sovražna infanterija približa na 800 korakov in začne streljati, pomakne se angleška naprej in skoraj brez boja se sovražnik obrne in beži. — Tudi „Times" poroča jednako. — Angleži imado (J mrtvih in 40 ranjenih. Dopisi. * Ilolma blizu Ormoža G. sept. [Izv. dop.] Uže zadnjič smo poročali, kakšni so tukajšnji nemčurji, zlasti v Ormoži, kjer bi radi oblastovali v vseh zadevah. Človek ne bi verjel, ako bi sam ne doživel, da imajo naši nemčurji surovo Brce. V Ormoži je namreč četverorazredna šola, v katero hodijo otroci iz Ormoža in več njih še iz okolice, torej kmetski otroci. Uro hoda od Ormoža, to je na Ilolinu pa je jednorazredna šola, na katerej uči šolarje krščanski nauk kaplan ormoški g. Vihar. Dne 31. avg. je konec šolskega leta in na ta dan se prirejajo pri nas „šolske veselice" pod vedrim nebom. Stariši in prijatelji šole pogoste v ta namen vse šolarje. Do zdaj sta imeli holmska in ormoška šola skupno šolsko veselico, toda letos ne, ker so ormoški nemčurji ukrenili, da holmskih šolarjev ne bodo povabili ua svojo veselico, ker so holmski šolarji umazani kmetski dečki, kateri nijso za to, da bi se razveseljevali z gosposko in nenv-čursko deco ormoško. To so gotovo podli razlogi za dosego nemčurskih hrepenenj, samo da se njih veselice ne bi mogli udeležiti tudi slovenski otroci. Na svojo veselico nijso ormoški nemškutarji povabili ne svojega župnika g. Sporna, ne učitelja uku: „V Moskvi zna komaj stoti človek, kaj je pravoslavna krščanska vera, kaj je Bog iu kaj njegova volja ; a mej kmeti pa ne mislim najti niti jednega izmej deset tisoč ljudi." Pokazuje na grde navade, ukorenjene od mladosti: „Le-to izhaja," govori on, „ker se v mladosti nič ne uči, a vsemu pa je vzrok to, ker so naši duhovni neuki". S tem ra/jasnuje Posoškov tudi razširjevanje razkoia in sploh hladnost v veri. Potem še tudi silno toži na pomanjkanje pravice pri sodnijah, na samovoljo iu preži ranje imenitnih in silnih proti nižjim: „Naša vera je sveta, blagočestiva, a sodnijske obsodbe pa se nikomur ne dopadajo in ukazi vladarjevi se navadno ne drže, vsak dela po svojem običaji in dokler se pravo pravosodstvo pri nas v Rusiji ne uvede, ne bodemo mi nikdar bogati ter se dobre slave tudi ne bodemo navžili. Kmetje zapuščajo svoja domovanja ter beže pred krivico". Toži tudi na bedno stanje vojakov, njihovo nenavadno slabo obskrbo in na bedni položaj prebivalcev, katere vojaki stiskajo. Toži na silne razboje: „v nekej vasi," govori Posoškov, „je mnogo prebivalcev, a razbojnikov ne pride mnogo na dvor h kmetu, katerega začno mu- čiti in z ognjem žgati ter njegove stvari javno na vozove nakladati; ali sosedi, ki vse slišijo in vidijo, neizidejo iz svojih dvorov, da rešijo pred razbojniki svojega soseda". 13. Nravi in običaji. Običaji časov Petrovih v višjih slojih občinstva, najbolj zadetih po preobrazovanji, so predstavljali, kakor se more lahko razumeti, čudno zmes starega z novim: običaji so bili tako pestri, kakor je bil pester jezik, ki je bil prenapolnen s tujimi besedami vsled upliva mnogih novih pojmov. Tudi ženske se nijso več zapirale, kajti Peter je zapovedal velikašem svojim pripravljati plese ali pa takrat tako zvane asambloje, ali surovost nravov vender nij mogla precej zginiti in radi tega so žene uvedeue v društvo možko včasi mnogo pretrpele radi le-te surovosti. Prosveta, ki mora vliti človeku pojmove o dostojanstvu Človeka in državljana ter ga priučiti, da se ravna tudi po Um dostojanstvu — prosveta ta se je še le razvijati začela, ter zatorej nij mogla še pokazati silnega upliva na ublaženje nravov; nauke so smatrali koristnimi, potrebnimi za moč gosudarstva in udobnost življenja; tako je nastala tudi s početka črna tlaka, da se zadovolji gmotnim potrebam gosudarstva; a taka tlaka nij mogla biti blagoprijetna za duševno usavršenost. Glej, zakaj so se včasi naj-marljiveji delavci, najpridneji sotruduiki Petrovi odlikovali nenrav8tvenimi postopki; glej, zakaj so tudi najboljši ljudje, videči zlo, polagali spas v krutih, ostrih, krvavih merah, neimajoči pojma o tem, da se zlo da izkoreniniti le s pretežno duhovnimi, nravstvenimi sredstvi. 14. Važneji delavci Petrovega časa. Knez Aleksander Danilovič Menšikov, človek nizkega rodu, je postal najbližji svetovalec Petrov, ki je imel v njem darovitega izpolnitelja svojih planov; kot nov človek in obvezan za vse novo, nij imel Menšikov nobenega Guvstva za starinske uredbe, ter se je tem bolj dopadal preobrazovatelju. In ker je bil goreč izpolnitelj nalogov Petrovih tudi tam, kjer se ti nalogi nijso ujemali z njegovo lastno koristjo, žrtvoval je večkrat poslednjim koristi državne in nij bil samo jedenkrat obdolžen odrtije; razen tega pa on tudi nij bil tako velikega duha, da bi se bil mogel vzdržati skušnjav nenavadne sreče; on se je pre-vzetoval ter mislil z oholim ponašanjem pokriti niz- krščanskega nauka, g. Viharja, kateri je vse leto učil otroke krščanskega nauka, da »i se je mnogo trudil za šolo in je sam podaril boljšim učencem holmske in ormoške šole lepe male molitvene bukve, a drugim kip za spomin konca Šolskega leta. Se ve da tudi drugi narodnjaki nijso bili povabljeni, ker je ormoška šolska veselica morala biti nem-škonacij onalna. Zvedevši to naši domoljubi nijso mogli držati križem rok in so takoj sklenili, naj se priredi primerna veselica tudi bolmskim šolarjem, za kar pa je bilo Časa samo štiri dni do zadnjega avgusta. Priprave so bile vse kmalu gotove in šolska veselica na Mol mu zagotovljena. Zdajci so se jeli kesati nemčurji; ko so videli, da so uže končane vse priprave naše in da bo naša veselica velikanska, razposlali so vabila tudi našim odličnim narodnjakom, kateri pa se za ta vabila nijso zmenili vedoč, da so licemerska, a ne odkritosrčna. Ko je zvedelo naše ljudstvo, d* nemčurji tako črte naše slovenske otroke, navduševalo se je za holmsko veselico, katera je bila v četrtek 31, avgusta. Da si je bila v delavnik, prišlo je ta dan toliko naroda na Ilolm, da ga je bilo vse polno. Prišla je tudi vsa inteligenca iz Ormoža, Središča, sv. Miklavža, Svetinj in Bolfenka. Holmska kmetska dekleta skrbela so za dekoracijo. Na Holmu je iepa cerkvica; pred cerkvijo lep prostor. Obfanje so nasekali vej in jih zabili okolo in okolo, dekleta so splele krasne vence, in ovenčale skoraj ves zvonik, a zastave bile so razobešene okolo zvonika; možnarji pokali so ves dan in godba je igrala slovenske pesni. Veselica pričela se je popoludne. Slavnostni govor je imel g. Anton Trstenjak. On je razlagal pomen šole in veselice, da smo veselico napravili samo otrokom na veselje. Povdarjal je imenitnost slovenskega jezika, kako so nekdaj vladarji in knezi čislali slovenščino; navduševal je mladino, naj tudi ona ljubi materin jezik. Pozdravil je v imeni tukajšnjega šolskega sveta vse navzoče goste in je naposled nazdravil Nj. veličanstvu našemu cesarju in slovenskej domovini. Po tem so deklamovali učenci in učenke jako izvrstno, n. pr. Junakov grob od Jurčiča, Lepo nebo, Zorko in Anica itd. Vse ljudstvo ie pazno poslušalo in govorilo, da se naš učitelj g. Fr. Rakuša res mnogo trudi za našo šolo, kar je tudi priznal naslednji govornik g. Dr. Geršak, velik prijatelj šole in pospešnik našega narodnega razvijanja. G. dr. Geršak je v jedernatera govoru dajal lepe nauke mladini; govoril je tudi ljudstvu in mu netil ljubezen do dela in narodnosti. Za to ga je ljudstvo pozdravilo z burnim „živio". Jako navdušeno govoril je ormožki župnik g. Sporn, kateremu je narod klical „živio" skoro za vsakim stavkom ; ker je zopet videl zdaj, da je naš narod sila vnet za domovino, dejal je g. Sporn: „Za tako ijudstvo dam rad glavo". G. Jesih je govoril kmetom in je kai dobro ugajalo ljudstvu, ko je dejal: „Doslej nas je nemška odgoja odtujevala od naroda; slovenski dijak se je sramoval svojega očeta v bregu -šah, kadar je ta prišel k njemu v Maribor; zdaj pa veže narod in inteligenco prava ljubezen." — Da so ti govori segali ljudstvu do srca, vidi se iz tega, da je tudi Kranjec, kmet iz Šalovec stopil na oder, da bi izrazil svoje veselje o tej veselici. Gotovo malo-kedaj se zgodi, da tudi v kmetu gori taka zavedna navdušenost; ali mi smo to videli in smo ponosni, ko smo slišali kmeta Kranjca, kateri je zdrave misli razvijal, kako je treba kmetu odgojati otroke, kako in zakaj mora kmet ljubiti narodnost in jezik svoj materinski. V takih pogovorih je prikipelo navdušenje do vrhunca. Imeli smo kakih 24 izbornih pevcev, katere je vodil g. Pirnat, jurist in izvrstni pevovodja, znan dunajskim Slovencem. Pevci in vse ljudstvo so stopili v krog in so peli vsi vkup slovenske pesmi, kakor iz jed nega grla, da se je razlegalo deleč okrog po „štajerskem raji". Tako je iz šolske veselice postala tudi skupna narodna veselica Z nami vred so se veselili domoljubi po raznih kra jih, tako nam je g. dr. Žižek poslal telegram iz Trsta, kjer je bil na razstavi. Dr. Žižek vam je znan iz tiste pravde, ki jo je ne davno dobil. Tudi on ima čast, da ga sovražijo nemčurji. Zdaj ko ga nij bilo doma, črnili so ga pred ljudstvom, češ, da je šel v zapor, ne pa na razstavo. In ko smo mi tako slavili svojo domovino in cesarja, kričal je nekdo (saj vemo kdo) v Ormoži: nIIoch Deutschland". Uže drugi dan penili so se od jeze ormožki nemčurji, ker jim vender nij bila všeč naša veselica, in jeli so rogoviliti zoper g. župnika, češ da ga bodo odstavili, morebiti zato, da tudi on nij prišel kričat: „Hoch Deutschland". Nuj se ti nemčurji še tako napenjajo, dosegli ne bodo ničesar, ker nimajo duševnih moči. Nam in našemu ljudstvu pa bo ta velikanska veselica ostala v vednem spominu. Upajmo še, da se tudi drugo leto vidimo na Holmu. Seveda je za take načrte potreba gmotne žrtve, za kar izrekamo srčno hvalo g. dr, Geršaku v prvi vrsti potem g. dr. Omulcu in g. dr. Murmaverju in vrlim občanom. Jeseni padu listje z drevja, jesen je tudi za uaše nemčurje, kajti ti ginevajo od dne do dne Nek nemčur je sicer dejal, da bo v 14 dnevih spodil vse Slovence od tukaj, vender zdi se nam da bo tudi to narobe prav. Ne daleč od Ormoža je trg Središče. Središče je vse narodno, samo jeden nemškutar je bil tukaj, namreč g. Grilc, trgovec in poštar središki, kateri je o vsaki priliki glasoval zoper Slovence. Zdaj je ta mož izginil, Bog vedi kam, ko je opeharil pošto za okolo GOOO gld. in druge tržane in okoličane za mnogo tisoč. Kako brezvesten poštar je bil Grilc, priča to, da je sam tuja pisma odpiral, da bi y.h bral. Zdaj je preiskava. O tej priliki opozarjamo tudi na ormožko pošto, ki samooblastno zadržuje pisma, da se vsi )ritožujejo in tožijo, da niimsjo zaupanja v ormoškega poštarja. Domače stvari. — (Deželnega zbora kranjskega) pri-mdnja seja ne bode v četrtek, ampak jutri v redo 13. t. m. dopoludne ob 10. uri. — (De pu taci j a v Trst.) Narodni poslanci sklenili so, da v jutrašnjej seji dež. zbora stavijo predlog: Naj deželni zbor izvoli deputacijo, katera se gre poklonit cesarju v Trst o priliki Njegovega prihoda. Predlog bode stavil in vtemeljil gospod dr. Vo šnj ak. — (V mestnem zboru ljubljanskem) stavi g. dr. Valentin Z ar ni k danes nujni pred-og, naj se odpošlje posebna deputacija v Trst, da se v imenu mesta pokloni cesarju in mu izrazi ne-jremenljivo udanost in zvestobo. — (Trgovinska in obrtnijska zbornica) sklicana je po predsednikn g. Kušarji k iz-rednej seji v četrtek 14. t. m., da sklepa o nujnem predlogu, poslati deputacijo v Trst, pozdrav-jat in poklanjat se presvitlemu cesarju. — (Gosp. Gertscher,) predsednik dežel-nej sodniji v Ljubljani zbolel je zopet na putiki, da niti ne more voditi sedanjih porotnih obravnav, temveč biti v postelji. — (Veliki somenj) tako zvani „češpljevi somenj" včeraj bil je prilično dobro obiskovan. Če-šplje, akoravno so letos izvrstno in bogato obrodile, bile so včeraj dražje, ko doslej, kajti le 8 jih je bii.o za jeden krajcar, mej tem, ko jih je bilo še prejšnji teden po 10, pretečena leta po 20 do 25 za 1 kr. Skrbni in v .svojih izdatkih skromni ku-povalci, trdili so, da je to žalostni spomin na vitez Kalten eg ge rj e v o in nemške stranke vladanje v mestnem zboru ljuoljanskem, kajti na predlog Kalteneg gerj ev sklenila je tcdajšnja nemška večina zopet dovoliti prekupovanje (Vorkauf), kar posebno trpko čutijo prebivalci, katerim ne gre samo za groš, nego tudi za krajcar. Ohiskan je bil somenj prilično dobro. Goveje živino prignalo se je veliko nad 400 glav, lepo rejene pa primerno malo. Kupcev je bilo, posebno tujih izredno veliko. DoSli so kupci iz Hrvatske, ki so kupovali kranjsko živino, da jo preko Hrvatske pošljejo na«Ogrsko, kar se do zdaj, kar pomnijo živinotržci, še nij zgodilo, pač pa so se ogrski voli pošiljali v Trst in tudi v Ljubljani kupovali ceno. Prišli so pa tudi živinski trgovci s Celja in Gradca, kateri so kupovali za Dunaj, — tudi nova prikazen; razen teh trgovci 8 Koroške, Trsta Pulja in Gorice. Ti nakupili so nad 200 glav in plačevali dobro, kajti dvojica kolikanj dobrih volov stala je 370 do 310 gld. Konj je bilo kakih 300, kupčija precejšnja, posebno, ker so laški konjski kupovalci pobrali vse rabljivo. Tudi na starinskem trgu, kateri je bil izredno dobro obiskovan, je bila kupčija živahna, akoravno je mo- kost svojega rodu. Skušnjave pa so bile zares velike, kajti Peter je dal svojemu ljubimcu položaj, kateri je nadvišal položaj podanika; ali proti koncu svojega življenja je gosudar postal hladen proti Menšikovu. Grof Boris Petrovič Šeremetev, feld-maršal, je bil jeden od onih vehnož ruskih druge polovice XVII. veka, ki so nagiojali uže pred Petrom k zapadu in njegovej izobraženosti; uže kot bojarin in 45 let star se je podal Šeremetev v tuje kiaje učit se vojaških vednosti, ter se je od tukaj povrnil v nemškej obleki na veliko zadovoljstvo Petra; njegova vojaška podjetja smo videli uže v severnej vojski; spomin o njegovih nravstvenih krepostih se je dolgo ohranil, posebno o složnosti in dobrotlji-vosti. Predstavitelj druge znamenite stare rodovine, roda Golicinovih, je bil senator knez Dmitrij Mihaj-lovič, Človek velikega uma, trdega in žestokega značaja; njegov aristokratični ponos je bil razžaljen s tim, ker je Peter povzdigoval v višje časti ljudi nizkega rodu in ker so ti ljudje bili mnogo bliže carja ter imeli večjo moč in večji upliv nego on, Golicin; knezu Dmitriju se tudi nij dopadala važnost, katero so zadobili tujci v Rusiji, in on se je hudo spri s Patkulom; konečno se Golicin tudi nij mogel sprijazniti z drugim brakom Petra z vjetnico Livonsko Skavronsko. Brat kneza Dmit-rija, Mihajlo Mihajlovič Golicin se je posebno odlikoval s svojim prijaznim značajem sredi velmož Petrovih; kakor brat tako tudi on nij trpel tujcev; a negledeč na to nijso mogli govoriti celo tujci brez navdušenja o njegovem umu, ijubeznjivosti, hrabrosti in velikodušji. O njem se pripoveduje, da ga je Peter posle bitke pod Lesnim bogato nagradil ter vprašal, kakšno milost še želi? „Gosudar!" je odgovoril Golicin, „odpusti knezu Repniuu". Hepnin je bil njegov sovražnik. O njem se tudi pripoveduje, da se uže ko feldmaršal in oče mnogobrojne obi-telji nij smel oglasiti pri svojem starejem bratu, knezu Dmitriju Mihajloviču. V dobrem spominu je ostal tudi knez Jakov Feodorovič Dolgoruki, zuamenit zbog državljanskih krepostij; Dolgoruki je znal večkrat v ime narodnega bogastva ustavljati se ukazom velikega carja, ki je pa znal tudi dostojanstvo podložnega ceniti. General-admirala sta bila za Pe tra grof Feodor Aleksejevič Golovin, a za njim grof Fedor Matvjejevič Apraksin. Golovin pa se je cstalem bolj zanimal z izvanjskimi zadevami. Posle Golovina pa se je bavil z izvanjskimi zadevami grof Gavrila Ivanovič Golovkin, v časti velikega kance-larja; podkancelar pa je bil baron Šafirov, ki je imel mnogo zaslug v tegotnih odnošajih s Turčijo posle mira prutskega; ali poslednji čas cesarstva Petra ga je sovraštvo Menšikovo in Golovkinovo pokončalo; izgubil je vse časti ter bil pregnan. Na diplomatičnem poprišču so bili posebno imenitni: knezi Dolgoruki, Grigorij Feodorovič in Vasilij Lu-kič, grof Andrej Artamonovič Matvjejev, knez Ku-rakin; na istem poprišču so začeli delovati Artemij Volinskij ter kasneje znameniti Aleksej Petrovič Bestužev. Podobno Šatirovu je bil tudi od nizkega stanu povzdignen od Petra na visoko dostojanstvo daroviti Jagužinski, prvi general-prokuror v senatu. Jeden Petru naj bližnjih mož je bil grof Peter Aa-drejevič Tolstoj, katerega je rabil Peter v diploma-tičnih zadevah, posebno za svojo osobo; Tolstoj je bil s početka sporazumen 8 Sofijo, ali Peter mu je odpustil to, ter ga pridobil za se. V finančnej upravi je bil pa posebno znamenit Aleksander Kurbatov, človek nizkega rodu ali poznat s Petrom v kratkem času po predlogu o kolekovanem papirji. (Konec prih.) til dež kupovanje na prostem razstavljene stare šare. NJč manj živahna bila je kupčija v drugih strokah, kajti kmetovalec je uže kupoval obleke za zimo, usnje itd. za pridelke iztrženi novci pa so služili tudi v to, si omisliti marsikatero za dom po trebno stvar. — (Včerajšnji somenj čebelarjev kranjskih) pred frančiškansko cerkvijo, nij bil nič kaj vesel. Čebelarji nijso imeli ugodnega vremena, posebno Gorenjci ne. Ko bi imela pričeti se prava paša, o cvetu ajde, začelo je deževati in čebele so malo nabrale, Gorenjcem so še od prejšnje nabere mnogo pojedle. Najbolj so se obnesle čebele, kakor so trdili čebelarji strokovnjaki na Notranjskem od Borovnice naprej, a vender i tam nij vagalo satovje najboljšega panja več ko 30 funtov. V obče pa so trdili kupovalci čebel, da so se čebele srednje dobro obnesle, mej tem ko so čebelarji zatrjevali, da so slabe. Cena bila je za dunajski čolni cent zjutraj 17 gld. Pozneje pak predpoludne je uže vpala na 16 gld. in je le svečar g O. Dolenec po tej ceni plačeval, mej tem ko so druge firme v tem pridelku, Hudovernik, Seemann itd. ponujale le po 15 in 14 gld. Mnogo čebelarjev z Gorenjskega sklenilo je, da iztisnejo, ker imajo malo medu, istega sami, in prodado potem vosek ob ugodnej priliki. — (Tepež s krvavim izidom.) V nedeljo 3. t. m. bili so v nekej krčmi v Šiški vojaki in civilisti, ki so se zabavali pri plesu, a tudi, kakor je pri tacih prilikah navadno, hudo razprli. Ko izmej civilistov trije v Kozlerjevej pivovarni službujoči mladi ljudje zapuste krčmo, udarijo vojaki za njimi in ker so bile razmere glede števila napadovalcev in napadenih baje nejednake, pričel se je beg na življenje in smrt, kajti vojaki potegnili so svoje orožje iz nožnic. Pribežavši do Kozlerjevih plank posrečilo se je dvojici popeti se kvišku in doseči varno zavetje onkraj ograje, a tretji, ki je bil mal, pa Čokat, nij mogel tako hitro čez in visečega na plankah, dohiteli so preganjalci ter mu odsekali ali s sabljo ali s fašinskim nožem peto na nogi in prizadeli sploh tolike rane, da se ne ve, bode li okreval ali ne. Zločincev nijso dobili, ker se ne more niti poizvedeti, od katerega oddelka so sploh stvar nij prouzročila hrupa, ker je ponesrečenec bil mlad in samec in od vsega po-nočnega ekscesa nij ostalo druzega, nego rujave krvave pege na plankah. — (Vrsta porotnih obravnav) pri ljub-ljanskej soduiji je sledeča: 11. sept.: Gasperšič J., uboj; 12. sept.: Kavšek Tone, uboj; Kržič Marija, uboj; 14. sept.: Kosmač Janez, uboj; 15. sept.: Kovic Neža, goljufija; IG. sept.: Plahutnik Fr. in Resnik Jaka, goljufija; 18. sept.: Karn Tine, uboj; 19. sept.: Krsnik France, goljufija; 20. sept.: Dov-jak Janez, uboj; 21. sept.: Ostanek Jaka, umor; 22. sept.: Vrankar France, uboj; 23. sept.: Baje A. in Barbara, tatvina. Nekoliko obravnav v tej sesiji se še oznani. — (Rudolfovo.) Prva porotna obravnava. Na zatoženej klopi sedi M. Pavlin iz Ravnega, okraja Krškega, uže 9 let vdova. Zatožena je za- radi detomora, katerega hudodelstva nij tajila. — Nekega dne meseca junija t. 1. je ona porodila dete ženskega spola, 300 korakov od Sv. Duške cerkve. Najprvo mu je zamašila ustica z listjem, potem je z matiko izkopala jamo in v to jamo zagrebla živega otroka. Pred ljudmi doma je poprej vedno tajila, da je bila noseča. Ko so pa ljudje poizvedeli, da je uže porodila in da nij nikjer otroka, so je ovadili pri sodnij«, ki je takoj določila komisijo, katerej je hudodelnica šla zakopano dete sama pokazat. — Spričevalo županstva Krškega jo znači kot vlačugo, katera je svojega zakonskega otroka zapustila in konečno svoje zakonsko dete, kakor je prva porotna obravnava po izjavi hudodelke same pokazala, zakopala pri živem telesu. Porotniki so vsa njim stavljena vprašanja jednoglasno potrdili in hudodelka je bila obsojena na 5 let težke ječe, vsaki mesec s postom poostrene. Telegrami Slovenskemu Narodu": Iz Bovca 12. septembra. Sinoči veliko navdušenje. Bovec olepšan in razsvetljen. Ba-kljada čitalnice in drugih društev krasna. Pred pošto peli cesarsko kantato, „Naprej", „Jadransko morje", „Banovci". Cesar stal je 8/* ure v dežji na balkonu in izrazil svojo zado-voljnost. Deputaciji pevcev se lepo zahvalil. Tolmin 12. septembra. Cesar prišel je ob 11. uri dopoludne vzprijet navdušenimi, pre-radostnimi klici prebivalstva, ter po zajutreku odpotoval. Vožnja skozi sela in vasi v soškej dolini bila je podobna neprestanemu tilurpfal-nemu sprevodu. Petrograd 12. septembra. Včeraj o piiliki Aleksandez-Nevskijeve slavnosti obiskali so car in carska rodbina Nevski samostan ter se voz;i! brez eskorte v odprtem vozu navdušeno nazdravljam po radostnem občinstvu. Zvečer bilo mesto razsvetljeno. Kassasin 12. septembra. Vsa zdaj v Tel-el-Kebiru stoječa egiptovska vojska ceni se na 26.000, ona v Salahiehu na 5000 mož. Ker je Wolseleyeva vojska zdaj polnoštevilna, pričakuje se za danes naskok na Tel-el-Kebir. ID-u_ria,ji3ls:a, borza dne 12. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlat h i .mi t H........ • • 1860 državno posojilo....... Akcije narodno banko ....... Kreditne akcije...... . . London • ■ ......... Srebro .... ....... Napol. ........... C. kr. cekini . ......... Nemške marke ...... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko i/. 1. 18C1 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata r Mita 6°/0...... n rt » *I0.....• „ papir.ia renta f>°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava re£. srečke 5°/0 . . ICO gld. Zeiuli. obč. avstr. 11, , zlati zast. listi . 76 gld. 80 kr 77 n 35 rt 95 •» 35 n 130 j) 50 ■ 824 rt — 71 318 n 30 D 118 rt 95 1» 9 n 19 44 n 71 5 n 63 n 58 n 10 t* 120 n 50 rt 170 n n 95 » 40 rt 119 n 25 rt 88 15 n 87 20 n 104 » — n 114 n 50 n 119 n — rt Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice 98 „ 75 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ 25 Kreditne srečke.....100 gld. 174 „ 75 Rudolfove srečke..... 10 „ 21 „ 50 Akcije anglo-avatr. banko . 120 „ 121 ,, 10 Trammwaydrnit velj. 170 gld. a. v. . . 229 „ — Meteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratnra Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. S a o, u od oŠ Ob 7. uri ijutraj ob 2. ari pnptliidno ob 9. ari mitu 742*40 mm. 741-21 mm. 741-52 ram. -f-15-4° C -j- 20-0° C -4- 14-8° C brei-vetrije slaboten ju?onhod slaboten uhod eblufno oblačno jasno 000 nun. dežja. J 10. septembra ob 7. ari tj n t raj *b 2. ari pnpoludiin ob 9. uri irettr 740*44 mm. 737-92 mm. 737-12 mm. -f-100°C -|- 19-2° C -4-15-0° C brez-r-trije slaboten nhod slaboten {usfOTihod jasno jasno oblačno 000mm. dežja. 11. septembra ob 7. ari ijutraj ob 2, ari popoladno ob 9. nri »refer 734-% mm. 733-29 imn. 733-02 mm. -f-1460 C -f-1880 C -j- 15-8° C brei-f etrije slaboten jugozahod slaboten jugozahod deloma jasno oblačno oblačno 1-50 mm. dežja. B. V Avstriji aploh: Zračni pritisk je sicer povsod, vender tolikanj jednako-iimm 11. Stanje konec 1881. leta: Zavarovan kapital v 25,151 policah | Izplačanih za 1. 1881 . . . gld. 403.943 gld. 28,000.000 Izplačanih izza ustunovljenja čez „ 7,000.000 Rezervni fond.....„ 5,188.159 I Dobiček za 1. 1881 . . . . „ 158.190 Cisti dobiček (100 °/u) razdeli se vsako leto mej članovo in za leto 1882. znaša ta 22°/0 letne premije. V zadnjih 10 letih povrnilo se je po čez 20°/0 premije. Za naroČila priporoča se gfla/v-rn-st agentuia za- ZE^a,rx3-3ls:o v i.jiii>i(j»iu. Mestni trg 14, II. nadstropje. (479—9) H. Zeg-ner. •K •K •K 3 •K •K Novo in lepo priredjem prostori za (562—4) pekarijo v Ljubljani, j* pripravni tudi za trgovino s Apeeerijaml, se takoj oddajo. — Natančneje ^ o tem bo izvč na Starem ir^u »i. 1», i. nadstropje, v LJubljani. ^ lÖIQI 1 najboljše vrste v steklenicah po 1100 gramov gld. 1 in po 400 j^j, gramov 40 kr. Naročila izvržujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—8) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk n Narod ne tiskarne0.