Poštnina plfl&uH t rotorW>
Leto X9 št. 223
Lfubljane, torek 24. septembra 1929
Cena 2 Den
»D*
4» Din.
■c* k. T«Wn
3122, >123, «24, 3128 k 3126.
• (MU M. T< IL 440.
Koceoova k.1 Tefcfc« Kot. BokooM m vra&afe. . Oafck po
OprmUtrn UoMIcm, Preienwn
Tale to« k. 1122, 1123, >124, >123. i 124 haeratk Mtdeteki UuMJain. Preiemof
obe* 4. Telefon fc. 2492. Podrnžnlca Maribori Meta.aodrova ecat
It 13 Telefon fe. 46& FodroAaica Celje i Kooeoov* rfc» k B.
Teleta« k 190 Račuiri pri poŠt tet ta-rod:fa. L4ubl)aea k U-842; Praha «sk> 78.180; W1m NT. 105-241
Ljubljana, 23. septembra.
Nedvomno stogi Avstrija na pragu dalekosežnih notranje-političnih dogodkov. ki se pripravljajo pod devizo revizije ustave. Mnogi evropski listi objavljajo zadnje dni zopet jako vznemirljive vesti o položaju v sosedni republiki ter napovedujejo verjetnost krvave državljanske vojne. Z vnemo se trudijo avstrijski službeni krogi zavračati ta alarmantna poročila, češ da so silno pretirana in da se ni bati nobenih nasilnih razračunavanj in nobenih per-turbacij že zato ne. ker razpolaga vlada z zanesljivo oboroženo silo, ki je dovolj jaka, da očuva mir in red.
Sigprno je, da je avstrijska vojska dobro disciplinirana, toda z mnoge strani se izjavlja bojazen, da bi mogla biti enostransko uporabljena. Avstrija se je danes na zunaj razdelila v tri tabore: kot nepomirljiva nasprotnika si stojita nasproti socijalna demokracija in naraščajoči pokret heimwehrovcev, na videz pripravljeni, se vsak hip naskočiti z orožjem, v sredi med tema dvema taboroma pa stoji sicer velika, a neodločna masa, ki je nasprotna vsakemu nasilnemu razčiščenju položaja, a se njena beseda v divjem kričanju zadnjih dni le malo čuje.
Stvarni predmet velikega notranjepolitičnega spora v Avstriji je vprašanje revizije ustave. Avstrijska ustava je sicer delo kompromisa med vsemi današnjimi strankami in republiko vodi že celo vrsto let meščansko-klerikalna koalicija, vendar je heinrvvehrovski pokret postavil in dobro populariziral tezo, da je država pod terorjem socijali-stov, ki mu obstoječa ustava povsod odpira vrata. Revizijo ustave v konservativnem smislu zahtevajo vse meščanske stranke, a tudi socijalisti so pod silo razmer pripravljeni na kompromis, a Heimwehr odklanja »gnile kompromisarske rešitve«. On je za parlamentarno rešitev ustavnega vprašanja le pogojno, t. j. če se v parlamentu njegov ustavni program v celoti in neokrnjeno sprejme, sicer pa zahteva, da se ustavna revizija izvrši izvenparlamentarnim, rorej neustavnim potom, s pomočjo državnega prevrata. Izjave voditeljev Heimwehra so v tem pogledu povsem jasne tn nesporno ie da se organizacija Heimwehra pripravlja na izvedbo ustavne revizije oboroženim potom. Na strani Heimwehra prevladuje ofenzivno razpoloženje in sigurno so na delu razne tajne sile. ki pospešujejo razvoj stvari v tej smeri. Socijalisti so v polni defenzivi. Heim-wehrovci jih dolžiio, da so boljševiki in moskovski prodanci, v resnici pa pač ni nobena socijalistična stranka v Evropi krenila tako daleč na desno v realno in dostikrat tudi oportunistično smer, kakor ravno avstrijska. Njeni voditelji so v zadnjih letih izgubili mnogo na programski doslednosti in zlasti tudi na praktični odločnosti ter so baš zato danes moralično v slabši poziciji nego socijalistični protivniki.
Brez ozira na to, da heinrvvehrovski pokret tudi z zunanje-političnega stališča in zlasti z našega ni baš simpatičen pojav (med heimwehrovci je protijugo-slovenska struja pod vplivom mnogih štajerskih in koroških njihovih generalov vrlo jaka), je vendar treba priznati, da gre za resno in v najbližjem času velepomembno gibanje, ki zasluži vso pozornost ne le avstrijske, temveč tudi vse evropske javnosti, zlasti pa nas sosedov.
Ali se bodo Heimwehrove pretnje z nasilno revizijo ustave uresničile ali ne, je odvisno od stališča, ki ga zavzemajo možje, v katerih rokah se danes nahaja državno krmilo. Po informacijah. ki veljajo za točne, je velik del članov današnje avstrijske vlade na strani Heimwehra. Predsednik vlade g. Streeruwitz je sicer nasprotnik teze državnega prevrata, a značilno je. da se bal zadnje dni vedno znova pojavljajo vesti, da je njegov položaj postal nevzdržen. Faktični vodja krščansko-socijalne stranke, bivši dolgoletni min. predsednik prelat Seidl je. skoraj bi smeli reči, javni zaščitnik Heimwehra in na njegovi strani so jako vplivni aktivni klerikalni politiki in državniki. Prelat Seidl je še danes nesporno naj-jačja politična avtoriteta v Avstriji ln poleg njega, odnosno proti njegovemu vplivu bi se mogel uveljaviti le sedanji dunajski policijski prezident, bivši kancler Schober, o katerem se govori, da je navzlic skrajno napetemu razmerju do socijalistov, absoluten pristaš kompromisne rešitve ustavnega vprašanja. Ako prevlada Seiplov vpliv, potem je vprašanje državnega prevrata postavljeno tako rekoč na dnevni red, ako se uveljavi Schober, ie upati na mirno likvidacijo težkega notranjega konflikta. Da je sedanji podkancler gospod Šumi heinrwehrovec, je znano in njegove zelo previdne izjave o ustavnem vprašanju na tem nič ne spremenijo; zatrjuje se, da je na strani Heim-wehra tudi dejanski poveljnik avstrijske vojske, dolgoletni minister vojske Vaugoin.
Heimwehx gotovo ne bo sama spo-
Naraščajoč razkroj med makedonstvujuščimi
Ponesrečeni poskusi novih vpadov preko meje - Iztrez-njenje med makedonskimi emigranti
Beograd, 23. septembra, r. »Politika« poroča iz Sofije: »Pred pričetkom zasedanja Društva narodov v Ženevi so prejeli vsi komitaški vojvode od VMRO nalog, naj takoj odidejo na jugoslovensko in grško mejo ter započno s teroristično akcijo, da bi vzbudili pozornost ženevskih krogov. Vojvode so res skušali prekoračiti na nekaterih mestih bolgarsko mejo, bili pa so povsod odbiti. Da bi prikrili svoj poraz pred bolgarskim narodom in makedonskimi emigranti, pripovedujejo sedaj, da bodo nekaj časa mirovali s komitsko akcijo in počakali na odločitve Društva narodov. Če pa ne bo to v tem zasedanju sprejelo za Makedonijo ugodnih 6klepov, potem bodo znova pričeli z veliko akcijo v Južni Srbiji.
Nekateri komiti so se vrnili v Sofijo. Veličko Veljanov se nahaja sedaj v Sofiji s svojimi četniki, o proslulem Strahinji Razvigorovu pa se čuje, da je odšel na Dunaj v svrho formiranja trojk za ubijanje uglednih osebnosti v inozemstvu.
Velik del makedonskih emigrantov v
Bolgariji, zlasti oni z desne obale Var-darja, je že izgubil popolnoma vsako zaupanje v makedonski komite. Emigranti se nahajajo v obupnem položaju, ker jih kot pristaše Protogerova preganjajo na vsakem koraku pristaši Van-če Mihajlova. Mnogi so že bili pobiti, o čemer pa bolgarski tisk ne sme pisati. Večina emigrantov je zato sklenila, da se vrne nazaj v Jugoslavijo. Makedonski komite pa vedno pazi, kdo izmed Makedoncev prihaja v jugoslovensko poslaništvo in ako koga opazijo, ga po povratku odvedejo v neznano smer, nakar ga nihče več ne vidi. Majhno je še število ljudi, ki verujejo v moč makedonske revolucijoname organizacije. Ni daleč dan, ko bodo makedonski voditelji v Bolgarski ostali brez pristašev.«
Sofija, 23. septembra. AA. Sinoči ie skupina Makedoncev fizično napadla urednika lista »Makedonija« Zavojeva in ga lažje ranila. Urednika Zavojeva so napadli neznani napadalci v ulici Gurko, nakar so pobegnili.
Prva seja druge pirotske konference
Obe delegaciji sta se sestali včeraj k otvoritveni seji, danes pa
pričneta z meritornim delom.
Ptrot, 23. sept. AA. Danes popoldne se je v občinski dvorani pričelo delo jugoslo-vensko-bolgarske komisije. Seja je trajala od 16. do 18. Po seji je bil izdan naslednji komunike:
Danes ob 16. sta se sestali obe delegaciji k prvi seji ter se je po pozdravih predsed-
nikov obeh delegacij prešlo takoj na določitev dnevnega reda jutrišnje seje. Sporazumno je bilo določeno, da bo prva točka dnevnega reda jutrišnje seje primerjanje in definitivna redakcija pravilnikov za uvedbo boljšega reda na meji. Prihodnja seja je napovedana za jutri ob 9. dopoldne. Današnji seji je predsedoval šef jugosloven-
ske delegacije g. Vin t rovi d, jutrišnji seji pa bo predsedoval šef bolgarske delegacije g. Popov.
Jugoslovenska delegacija Je prispela Pirot davi ob 2., bolgarska pa dopoldne ob 9. Bolgarske delegate so na kolodvoru sprejeli poleg predstavn lokalnih oblasti tudi člani naše delegacije.
Pirot, 23. sept. p Novinarjem, ki so se danes popoldne razgovarjali s posameznimi člani obeh delegacij, je izjavil predsednik bolgarske delegacije polkovnik Popov, da bo konferenca že v nekaj dneh uspešno končala svoje dela
Obrestna mera Priv. agrarne banke
Kmetijske zadruge dobe kredit po 8, posamezniki po 10, na hipoteke pa oo 9 odstotkov. — Prošnje za posojila se že sprejemajo
cije od svojih članov za režijske In druge stroške ne smejo zahtevati več kakor 2 odst., tako da sme znašati najvišja obrestna mera za te vrste kreditov in posojil največ 10 odst„
b)	za individualne kredite znaša obrestna mera 10 odst,
c)	za dolgoročna hipotekama posojila Je določena obrestna mera na 9 odst.
Interesenti se pozivajo, naj čimprej vložijo prošnje za posojila in kredite, ki jih bo odbor takoj rešil. Privilegirana agrarna banka posluje začasno v Srem-ski ulici št. 6 v Beogradu.«
Beograd, 23. septembra. AA. Privilegirana agrarna banka je danes objavila naslednji komunike: »Ker so izvršene vse priprave za pričetek rednega poslovanja Privilegirane agrarne banke, je izvršni odbor uredil tudi vsa ostala vprašanja, ki so združena s poslovanjem banke. Na zadnji seji so bili odobreni naslednji pravilniki: 1. začasni pravilnik o bančnem osobju. 2. pravilnik o posameznih vrstah poslov, pri čemer je bila določena naslednja obrestna mera: a) banka bo dajala poljedelskim organizacijam posojila ln kredite po 8 odst. z omejitvijo, da te organlza-
Spopadi med komunisti in narodnimi socijalisti v Berlinu
Berlin, 23. septembra, o. Pri včerajšnjem propagandnem obhodu bojnih organizacij nemške narodne socialistične stranke po berlinskih vzhodnih delavskih predmestjih je prišlo do ponovnih spopadov med udeleženci obhoda in komunisti.
Ker so že na predvečer pohoda narodnih socijalistov napovedovali komunisti, da bodo razgnali s silo narod-
sobna in močna dovolj, da izvede svoje načrte. Odločitev je v rokah tistih, ki morejo v danem trenutku porabiti državno silo, da preprečijo prevratne nakane ali pa da jih — podprejo.
V tem oziru pa še ni popolne jasnosti. V socijalističnem taboru vlada velika nervoznost in to dokazuje, da se tam bojijo težkih dogodkov. A tudi gospodarski krogi so silno vznemirjeni. 2e se kažejo posledice stalnih alarmantnih vesti na gosr>odarski položaj Avstrije: na domačem trgu vladata ma-iodušnost in nesigurnost, zunanji interesenti se umikajo in Evropa gleda danes na Avstrijo kot na nemirno in za gospodarsko delo nesigurno deželo.
Razvoj razmer v sosedni državi, ki uživa pri nas toliko simpatij, zahteva tudi od nas največjo pozornost, kajti notranji prevrat bi mogel imeti tudi zunanje-politične posledice, ki bi neposredno tangirale naše interese. Mi iskreno želimo, da potečejo prihodnji tedni, ki se splošno označujejo kot velekri-tični v avstrijski državni politiki, mirno in da se problem ustavne reforme reši na osnovi kompromisa, ki bo dovolil. da Avstrija brez perturbacij nadaljuje politiko svoje konsolidacije in svojega miroljubnega prijateljstva z vso Evropo, zlasti na tudi s svojimi neposrednimi sosedami
no socijalistične manifestacijske po-vorke, je policija ukrenila obsežne varnostne odredbe in pridelila sprevodu večje število policijskih stražnikov. Kljub temu pa so se v bližini komunističnega Marksovega doma narodni socijalisti in člani bivše komunistične »Rdeče fronte» tako ogorčeno spoprijeli, da jih ni mogla policija razdeliti. Med obema skupinama se je vnela prava poulična bitka, v kateri so navalili komunisti na avto voditelju berlinskih narodnih socijalistov dr. Goebbela. Po kratkem boju so se komunisti povsipeli na avto in potegnili iz njega doktor Goebbela in ga pričeli nemilo pretepa-vati. Na pomoč došli narodni socijalisti so pričeli streljati z revolverji in so ranili lažje več komunistov.
Bojujoče se komuniste m narodne socijaliste so razdelili šele stražniki, ki so navalili na množico ter jo razpršili. Pri tej priliki je bilo aretiranih 80 komunistov in narodnih socijalistov, ki so bili prepeljani v zapore policijskega ravnateljstva na Aleksandrovem trgu. Aretiran je bil tudi precej težko poškodovani dr. Goebbel. ki pa je bil kmata izpuščen na svobodo.
Stettln, 23. septembra, o. Predsednik pomorjanske vlade je prepovedal vse najavljene manifestacijske skupščine narodnih socijalistov, ki bi se imele vršiti prihodnje dni na Severnem Po-morjanskem. Odlok o prepovedi navaja kot vzrok za ta korak predvsem grožnje narodnih socijalistov, da bodo nadaljevali s terorističnimi čini, če ne bo izpremenila vlada svoje davčne politike napram seljaškemu ljudstvu. Dalje ugotavlja odlok, da nadaljuje narodno socijalistična stranka trdovratno z agitacijo za davčno stavko med podeželskim ljudstvom.
Ogromen požar v Solunu
Ves stari del mesta je postal žrtev požara - Zgorelo je več sto hiš, a ognja še niso mogli pogasiti - Škoda znaša več sto milijonov
Solun. 23. septembra, p. Davi je izbruhnil v starem deloi mesta požar, ki je uničil celo predmestje in povzročil ogromno škodo. Požar se je pojavil v okraju Cair Malem, kjer so večinoma naseljeni grški begunci iz Male Azije in siromašni ljudje, ki si ne morejo privoščiti stanovanja v boiljšem delu mesta. Ta del tvorijo večinoma barake in male lesene hišice, zaradi česar se je sprva mali požar tako naglo razširil in povzroča katastrofo, kakršne Solun ne pomni že od leta 1917., ko je pogorelo skoro polovico mesta.
Požar ie nastal v ulici Rozofa v neki leseni baraki. Predno so se ljudje prav zavedli sta bili v plamenih tod i že sosednji leseni poslopji, a v manj kot dveh urah je gorelo celo predmestje. Ves blok lesenih barak m le deloma zi-damiih hiš, ki leži med ulicami Dama-nos. Ljuvno, Jelfdževardar in Šemdija. je bil spremenjen v morje plamena. V mestu je zavladata strahovita panika. Ljudje so v strahn zapuščali hiše, boječ
se, da se ponovi katastrofa iz 1. 1917. Ljudje v ogroženem delu mesta niso niti imelj časa, da bi rešili svoje skromno imetje. Gasilci in vojaštvo, ki so prihiteli na pomoč, so bili brez moči. Na eni strani je primanjkovalo modernih gasilnih naprav, .na drugi strani pa se je širila silna vročina, da sn^oh niso mogli blizu. Omejiti so se moraUi na to, da so s podiranjem lesenih h'š in barak preprečili, da bi se ogeni razširil na bližnja železniška skladišča in na pristanišče. Vseh pet blokov biš. ki tvorijo vardarsiki kvart in takozivanj Čair Mali, je postalo žrtev plamenov. Več sto družin je brez strehe. Ogenj so tekom dopoldneva sicer začasno lokalizirali, vendar pa razsaja požar še daiie. V nebo švigajo do 100 metrov visoki plameni, a nad vsem mestom pada dež gorečih ogorkov. Ker je okrog poldneva začel pihati še veter, je velika nevarnost, da se požar razširi še dalje. Že doslej povzročeno škodo cenijo na 300 milijonov drahem. Splošno sumijo, da je biil ogenj podtaknjen.
SOni viharji na Severnem mor ju
Nad Nemčijo in Severnim morjem so divjali včeraj viharji m neurja - V Berlinu je voda vdirala v kleti.
Berlin, 23. sept o. e. Včeraj zvečer so divjali nad različnimi pokrajinami Nemčije nenavadno silni viharji in nevihte, spremljane s pogostimi prelomi oblakov. Posebno velika je bila nevihta v Berlinu, kjer je vihar izruval v javnih nasadih nad 2000 dreves, razkril celo vrsto poslopij ter napravil tudi veliko škodo na telegrafskih in telefonskih napravah. Zaradi prelomov oblakov so nastopile v posameznih delih mesta tudi poplave, ker niso mogli kanalski požiralniki odvajati velike množine deževnice. V mnogih poslopjih je vdrla voda v kleti ter je morala požarna bramba nad 20-krat prihiteti na pomoč z motornimi brizgalnami, da je izčrpala iz poplavljenih kleti vodo.
Osobito silen pa j« bil vihar ob nemSki severni obali, kjer divjajo že dva dni neurja. Povprečna hitrost viharja je znašala od 50 do 70 milj na nro. Razburkano morje je pljuskalo preko obrambnih nasipov pri Syltu in napravilo veliko škodo na pristaniških napravah. Potopilo se je mnogo manjših ladjic in čolnov, ki so bili priklenjeni na obrežju, kjer so jih odtrgali valovi in tirali na široko morje.
Razburkano morje je razrušilo tudi priprave za regulacijska dela ob izlivu Labe, kjer je bilo potopljenih več bagerjev in razdejani skoro vsi zasilni obrežni nasipi. V Hamburgu samem je vihar razkril hangar na letališču in pretrgal obod malega zrakoplova Pareeval, ki mu je zaradi tega ušel ves plin v zrak. Promet preko Severnega morja z Li-verpoolom je popolnoma ustavljen. V okolici Hamburga so zaradi velikega dežja vode na-
rastle. Zračna zveza med Stralsundom in Švedsko je bila zaradi viharjev prekinjena. Neko vodno letalo je moralo zaradi viharja pristati na otoku Rujane, drugo pa je bilo zelo poškodovano.
V bližini Helgolanda je zajelo neurie več ribiških ladij in se za njihovo usodo resno boje, ker niso do sedaj sprejeli od njih še nobenega glasu. Zaradi tega je ustavljen tudi ves ribolov na Severnem morju, ki je bil baš poslednje dni zelo ugoden.
Nemški tovorni parnik »Hertho« je pri Al-borgu vrgel vihar na suho in ga težko poškodoval. V bližini Kodanja se je potopila jahta, čije posadka 6e je rešila po velikem naporu. Veliki potniški parniki prihajajo z večurnimi zamudami v pristanišča.
Neurja tudi v Italiji
Rim, 23 sept. g. V provinci Basilicata so se v noči na soboto na več mestih odtrgali oblaki, nakar so gorski potoki prestopili bregove ter porušili mostove in mnogo hiš. Železniški promet med Potenzo in Napo-ljem je prekinjen, ker je voda porušila železniški most pri Baragianu in predor pri Balvanu. Ravno tako je ustavljen ves promet med Potenzo in Brindisijem in Potenzo ter Foggio. Železniški vlak z večjim številom delavcev se je prevrnil v reko Calo-re, pri čemer se je ponesrečilo 10 do 15 oseb. V občini Solve se je porušila kmetska hiša, pri čemer ie bilo zasutih šest oseb. /elika opustošenja je povzročil vihar tudi po drugih občinah v tej provinci.
Razplet krize češkoslovaške vlade
Obširna pooblastila predsednika Udržala za rešitev krize - Volitve so skoro neizbežne - Vodila jih bo sedanja
vlada
Praga, 23. septembra, h. Ministrski ipredisednik Udiržal se je vrinil davi iz To-polčanka v Prago in prinesel s seboj pismo predsednika Masaryka naslednje vseibine: »Gospod predsednik vlade! Z današnjim dnevom progflašaim zaključenim zasedanje obeh Zbornic. 23. septembra 1929. Masaryk s. r.«
Razen tega je ministrski predsednik Ud rž al prejel dalekosežna pooblastila za rešitev situacije. Ta pooblastila mu nalagajo inaij najpreje uporabi vsa parlamentarna sredstva za rešitev krize in izčrpa tudi ostale kombinacije za podlago koalicije, predno bo parlament defini-tivno razpuščen in raizpsane nove volitve. V smislu teh dispozicij so billi danes že navezani prvi stiki s socijalisti, vendar je komaij računati, da bo ta pot privedla do uspeha.
Jutri opoldne se bo sestalo predsedstvo klerikalne stranke. Glede sklepov te seje prevladuje zet o pesimistično presojanje. Zvečer se bo sestalo predsedstvo agrarne stranke. Značilen za presojo situacije s strani stranke je včerajšnji govor glavnega tajnika poslanca Berna na zborovanju v Vinohradah, kjer ie izjavil Beim, da vzirok razpustitve parlamenta ni vprašanje sedanje krize, niti to dia li bo imela klerikalna stramka enega ministra več aH manj. V tem sporu gre za rešitev splošne krize. Obe skupini, opozicija in vladna koalicija, si medsebojno očitata izbruh krize. Kakor kažejo vsa znamenja so volitve neizogibne. Po končanih konferencah strank se bo sestala konferenca koalicije, na kateri bo poročal o situaciji ministrski predsednik Udržal. V zvezi s to konferenco se vrne tudi dr. Kramar v Prago.
Praga, 23. septembra. AA. Listi poročajo, da bodo v primeru razpusta parlamenta zakoni, ki ne pripuščajo odla-
ganja, uveljavljeni od sitrani komiteja, ki obstoji na osnovi čl. 54. češkoslovaške ustave. Splošno prevladuje nazi,ranje, da bo nove volitve vodila sedanja koalicijska vlada, dočim bo proračun za prihodnje leto branila pred novim parlamentom že nova vlada.
Sv. Vaclavske svečanosti v Pragi
Praga, 23. sept. g. Današnje svečanosti ob priliki tisočletnice smrti sv. Vaclava so se pričele dopoldne s slavnostno sejo narodnega odbora. Od včeraj dalje so v stolnici sv. Vida razstavljene češke kronske insignije, ki jih ogleduje številno občinstvo. Tekom tega tedna bo prispela v Prago delegacija 1400 Nemcev iz Rajha, da se udeleži svečanosti.
Vzoren kandidat za madžarsko zbornico
Bukarešta, 23. sept. s. »Reggel Ujsag« poroča: Kakor znano ie bil v falzifikatorski aferi obsojeni princ NVindischgratz amne-stiran z izjemo političnih pravic. Sedaj p« bo njegova amnestija razširjena tudi na ukinitev političnih pravic. Princ Windisch-gratz se bo v kratkem zopet vrnil v politično življenje ter pri prvi priložnosti nastopil kot volilni kandidat madžarskih ire-dentistov za volitve v madžarski parlament
Iz Narodne banke
Beograd, 23. septembra. AA. Jutri dopoldne se bo vršila seja upravnega odbora Narodne banke. Sejo bo vodil guverner Narodne banke Bajloni. Po razpravi o tekočih poslih bodo določeni dežurni člani upravnega odbora za mesec oktober.
Generalni direktor Narodne banke dr. Dragoljub Novakovič se je sinoči vrnil iz Pariza v Beograd.
Novi zakon o u strojstvu vojske
Zakon stopi v veljavo delom a že s 1. oktobrom, deloma
pa s 1. ja nuarjem
Beograd, 23. septembra p. Današnje »Službene Novine« objavljajo novi zakon o ustrojstvu vojske. Glavne določbe zakona so:
Naloga volske ln mornarice
Vojska in mornarica predstavljata narodno vojno silo ki Ima nalogo, da brani domovino in da vzdržuje red in zakonitost v državi.
Vrhovni poveljnik.
Vrhovni poveljnik vse oborožene sile je kralj, ki po svojem prevdarku poveri v primeru vojne vrhovno poveljstvo vojvodi ali kakemu generalu, ki dobi naslov komandanta operativne vojske in je za svoje delo odgovoren ministru vojske in mornarice.
Prisega.
Prt vstopu v vojsko in mornarico položi vsak vojni obveznik prisego ki se glasi: »Jaz, N. N. prisegam pri vsemogočnemu Bogu da bom vrhovnemu poveljniku vse vojne sile kralju Aleksandru I.. povsod in v vseh prilikah zvest, v svoji duši udan ln poslušen, da se bom za kralja in domovino junaško boril, da vojaške zastave nikdar in nikjer ne bom izdal in da bom povelja svojih predpostavljenih in starešin poslušal in zvesto izvajal Tako mi Bog pomagaj!« Oficirji polagajo pri vstopu v vojsko pismeno prisego. Prisega se obnovi, kadar zasede prestol nov vladar.
Stanje vojske in mornarice
Celokupna vojna sila ali njeni posamezni deli so lahko v naslednjem stanju: rednem, pripravnem, mobilnem ali vojnem. Redno stanje vojske tvori stalni kader z vsemi svojimi rednimi formacijami. Pripravno stanje vojske in mornarice se odredi, če so prilike take, da je domovina v nevarnosti. Po potrebi in stopnji nevarnosti se odredi pripravljenost celokupne vojne sile ali njenih posameznih delov. Mobilno stanje je, kadar je celokupna vojna sila ali njen posamezni del v vozni številčni moči in popolnoma pripravljen za vojno in obrambo domovine. Vojno stanje nastopi, kadar je država v vojni. Prehod iz enega stanja v drugo se odredi s kraljevim ukazom.
Vojaška obveznost.
Vojaška obveznost obstoja za vse državljane kraljevine SHS, ki imajo pravico in dolžnost služiti v vojski. Vsakdo mora osebno odslužiti svoj rok in ni mogoče imeti namestnika v kaki drugi osebi. Trajno nesposobni plačujejo vojnico. Osebe, ki jim je odvzeta državljanska čast. ne more-jo služiti v vojski. V primeru vojne se uporabljajo v zaledju; tudi ti morajo plačevati vojnico. Vojaška službena obveznost prične z izpolnjenim 21, letom in traja do vštetega 50 leta starosti. Službena obveznost v operativni vojski traja od 21. do 40 leta, v rezervi pa od 40. do 50. leta.
Kaderski rok.
Službovanje v stalnem kadru (kaderski rok) pričenja z 21. letom in traja normalno 18 mesecev v vojski, a 2 leti nri mornarici in pri zrakoplovstvu. Kdor se namenoma odtegne odsluženju kaderskega roka (vojni begunec), a ga ujamejo pred izpolnjenim 40. letom, mora odslužiti triletni kaderski rok.
Dijaški rok.
Do devetmesečnega dijaškega roka imajo pravico za vojaško službo sposobni re-•kruti, ki so dovršili univerzo, srednjo ali odgovarjajočo strokovno šolo ali najmanj šest razredov gimnazije ali realke, vsi ti pod pogojem, da v devetmesečnem roku uspešno končajo šolo za rezervne oficirje.
Vojaška obveznost bogoslovcev.
Tudi za bogoslovce vseh veroizpovedanj obstoja vojaška obveznost. Kaderski rok za nje znaša šest mesecev in ga morajo odslužiti v bolnicah ali bolničarskih četah.
Skrajšani rok.
Skrajšani kaderski rok ie predviden za dijake, za katere znaša 9 mesecev, in za rekrute z-rakopiovni.i čet, katerim se skrajša rok na 12 mesecev, če se izkažejo s spričevalom kake domače ali inozemske šole o dovršeni pilotaži in pokažeio po enoletnem službovanju dovoljno znanja.
Skrajšani devetmesečni rok je predviden t-udi za rekrute-hranitelje. to je za one, katerih oče je že star in za pridobitno delo nesposobnega ni drugega nad 17 let starega moškega, ki bi skrbel za rodbino.
Oprostitev od vojaške službe.
V smislu člena 50 so oproščeni vojaške službe: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, če do 25. leta starosti niso postali zopet sposobni; c) rekruti. ki so do 25 leta starosti edini hranitelji svoje rodbine in žive od poljedelskega posestva ali osebnega dela in ne plačajo nad 120 Din neposrednega davka.
Ustrojstvo vojske.
Glavne vrste orožja so pehota, topništvo, konjenica, tehnične čete, zrakoplovstvo. pomožni oddelki za prometne čete intenden tura in neboračke čete. Zandarmerija je sestaven del vojske samo glede organizacije in discipline. Strokovni oddelki vojske so generalni štab, ekonomska, tehnična, sanitetna, dušebrižna, veterinarska in godbena stroka. Tennične čete se dele na artiljerij-sko-tehnično, inženjersko-tehnično, zrako-plovno-tehnično in geodetsko-tehnično stro ko. Teritorijalna razdelitev armade obsega armijske in divizijske oblasti, vojne okru-ge in vojne sreze.
Odgodltev kaderskega roka.
Odgoditev kaderskega roka se dovoli re-krutom-dijakom, če jih odsluženje kaderskega roka zadene v študijski dobi, toda najdalje do 27. leta starosti. Odgoditev roka je dalje dopustna rekrutu. čegar brat služi Istočasno kaderski rok. tako dolgo, da se vrne brat. In končno je predvidena odgoditev kaderskega roka rekrutu. ki vzdr žuje sodno zaporno kazen. Če traja kazen preko 27. leta starosti, se rekrut ne pozove več v kadrsko službo, marveč mora
plačati vojnico a se istočasno vpiše v operativno vojsko. Posebne določbe vsebuje zakon glede kaderskega roka izseljencev.
Izseljencem, ki žive v kaki evropski državi, je dopustna odgoditev roka do 23. leta, izseljencem v prekomorskih državah pa do 27. leta starosti.
Vojaški čini.
Zakon predvideva v stalnem kadru te le čine: redov, kaplar podnarednik. narednik, narednik vodnik. Oficirski čini so: a) nižji oficirji: podporučnik, poručnik. kapetan II. kapetan I. kl. b) višji oficirji: major, podpolkovnik polkovnik, brigad, general, divizijski general, armijski general in vojvoda. Oficir se ne more oženiti, predno ne doseže čina poručnika. V penziji ohrani oficir oni čin, ki ga je imel v času upokojitve.
Službena doba oficirjev
Službena doba oficirjev je določena na 35 let. Oficir pa se lahko upokoji že po 10 letin aktivne službe na lastno prošnjo, če se to lahko izvrši brez škode za službo. Upokojitev je dopustna tudi pred dosego polne službene dobe, če je oficir nad 60 let star. Nadalje predvideva zakon, da se upokoje oficirji, ki dobe v treh zaporednih letih ali v šestih letih s presledki nepovolino oceno ali so obsojeni za dejanje, ki škoduje ugledu oficirja. Posebno poglavje govori o upokojitvi v primeru nesposobnosti, in obolelosti.
Vojna mornarica.
Tretji oddelek zakona govori o vojni mor narici, ki obsega ves plovni materijal in vse mornariške ustanove na morski obali, na rekah in na jezerih. V glavnem se deli mornarica na pomorsko flotiljo. rečno flo-tiljo in pomorsko zrakoplovstvo. Mornariški čini so naslednji: mornar II. klase, mornar I. klase, podnarednik, narednik vodja III. II. in I. Oficirski čini so: poročnik kor-vete, poročnik fregate, poročnik vojnega broda II. klase in I. klase, ter višji oficirji kapetan korvete, kapetan fregate, kapetan vojnega broda. kontreadmiral. viceadmiral in admiral.
Prejemki.
Osnovna plača za oficirje se deli na 10 stopenj in znaša: od 3600 do 14.000 Din na leto. Tudi osnovne plače narednikov v vojski, mornarici in pri godbah se dele na 10 stopenj, ki znašajo od 2400 do 6960 Din letno.
Osnovne plače redovov in mornarjev znašajo 120 Din letno, kaplarjev in mornarjev I. klase 360 Din. V zrakoplovstvu in mornarici se povišajo te plače po odsluženih 18 mesecih na 240 odnosno 480 Din letno. Kaplarjem in mornarjem I. klase, ki po odsluženem kaderskem roku prosijo za ponovni rok, sfc povišajd plače do napredovanja v čin podnarednika na 1200 Din letno.
Položajne plače oficirjev in vojaških uradnikov se dele po činih in prejemajo: armijski general in admiral 48.000 Din, divizijski general in viceadmiral 42.000 Din, brigadni general in kontreadmiral 36.000 Din, polkovnik in kapetan vojnega broda 21.000 Din, podpolkovnik in kapetan fregate 12.000 Din, major in kapetan korvete 9600, Din kapetan I. klase in poručnik vojnega broda I. klase 7200 Din. II. klase 5400 Din, poručnik in podporučnik fregate 4200 Din, podporučnik in poručnik korvete 3600 Din letno.
Podoficirji prejemajo narednik vodnik 240C narednik nad 15 let podoficirske službe 1920 izpod 15 let 1440, podnarednik 960 Din letno.
Stanarina pritiče vsem oficirjem in oženje-nim podoficirjem. Povišana stanarina pripada onim, ki so v službi v krajih in mestih, kjer vlada draginja. Redna stanarina znaša za generale 3600 Din letno, za ostale oficirje in uradnike do 6 let službe 1800, za nadaljnjih 9 let 2100, potem pa 2700 Din letno. Naredniki vodniki dobivajo v prvih 15 letih 1200, v nadaljnjih službenih letih 1500 Din, ostali oženjeni podoficirji pa prvih 15 let službe po 1020, nadalje pa 1200 Din. Neoženjeni podoficirji ter kaplarji in redovi nimajo pravice do stanarine.
Vsi aktivni oficirji brez razlike čina in položaja dobivajo letno 9600 Din špecijalne dokiade. Poleg tega pripada aktivnim višjim oficirjem še doklada na čin in zvanje, ki znaša za armijskega generala 42:000 Din, za divizij skega generala 32.200, za brigadnega generala 20.640, za polkovnika 17.040, za podpolkovnika 9600, za majorja pa 6000 Din letno. Po petih letih službe v istem činu se doklada poviša za približno 20%. Enake dokiade dobe odgovarjajoči čini v mornarici.
Vsem oficirjem in vojaškim uradnikom brez razlike čina in položaja pripada letna doklada za obleko v znesku 9600 Din.
Oženjenim oficirjem in podoficirjem pri-tičejo za rodbinske člane enake dokiade, kakor državnim uradnikom v smislu uradniškega zakona. Oficirji dobe dalje letno 27 kub. m drv, podoficirji pa 12 kub. m.
Prevedba po novem zakonu.
Prehodne naredbe določajo, da prenehajo s 1. oktobrom veljati vsi zakoni jn uredbe, ki so v nasprotju s tem zakonom, prevedba oficirjev, vojaških uradnikov in podoficir-jev na plače in prejemke po novem zakonu ipa se ima izvršiti s 1. januarjem 1930.
Pariški nadškof kardinal Dubois umrl
Pariz, 23. sept. s. Pariški nadškof kardinal Duboie je danes popoldne umrl. Ob smrtni postelji je bil navzoč apostolski nuncij msg. Magliori.
Prvi sneg v Avstriji
Judenburg, 23. septeimfora. z• V noči od swtxxte na nedeljo je pričeto v dolikiafo dežeivaiti, v nedeljo aVutraii pa je <na vseih vrhovih zable>stel sveči sneg. Tudii v Wo>lsbergu na Ko-ro Sitem je po doJril deževalo, na obraikrh Sviji&ke pa je zapadel praiv db go&dov Tiotv sne«. Po diotMroah je tecmpeTatatr« malino paidila.
71 v« v v •	1 •
Razčiščen je v zadevi ljubljanskega liceja
Župan dr. Puc, kl je bil odsoten na kongresu evropskih mest v Rimu, je po svojem povratku v Ljubljano podal o zadevi ljubljanskega mestnega liceja v »Slov. Narodu« izjavo, ki jo bo vsa javnost z zadoščenjem vzela na znanje.
O. župan popolnoma soglaša s sta«-ščem, ki smo ga tudi mi v našem listu zavzeli. Prav in za mestno občino pravično W bilo, da bi država prevzela dosedanjo mestno žensko realno gimnazijo na svoje breme. Toda prevzame naj zavod kot tak, tudi z vsem njegovim naučnim armratom zlasti profesorskim osobjem!
G. župan pravilno ocenjuje pomen Ljubljane kot kulturnega središča ter se odločno izreka proti temu, da bi se potom transakcije, o kakršni je poročal g. prof. Jarc. dejansko reduciralo število srednješolskih zavodov v Ljubljani.
Z ozirom na razne vesti, da je akcija za podržavljenje potom prepisa gojenk na III. realno gimnazijo že gotova, opozarja župan, da on o tem ničesar ne ve ln da se da to vprašanje rešiti le sporazumno z obč. odborom, ki pa o tem ni nikdar sklepal.
Končno pravi dr. Puc, da po njegovih informacijah vprašanje podržavlje-nja sploh ni aktualno, akoravno bi bila občina državi za prevzem težkega bremena. ki ga ji nalaga vzdrževanje liceja hvaležna.
Z izjavo dr. Puca je pač smatrati celo zadevo za razčiščeno in vprašanje podržavljenja liceja za pravilno postavljeno. Nejasno je sedaj samo še to, zakaj se je cela stvar v taki obliki lan-sirala in komu naj bi služilo razumljivo vznemirjenje, ki se je polastilo javnosti ob vesteh in govoricah, tičočih se lice is.
Komasaciia občin
Beograd, 23. sept. r. Kakor se na mero-dajnem mestu zatrjuje, se bo še letos pristopilo izvedbi revizije dosedanjih občinskih teritorijev. Vlada je usvojila načelo, da mora vsaka občina biti tako velika, da si lahko vzdržuje potrebni upravni aparat ter primerne uradne prostore ter da se poenostavi in sipopolni tudi državna administrativna odnosno finančna služba, v kolikor je zvezana z občino. Izvršilo se bo torej povsod tam, kjer je to iz gospodarskih in "geografskih, a tudi s kulturnih in soci-jalnih ozirov mogoče, spajanje malih občin v velike odn. se bo izvršila ponekod nova teritorijalna porazdelitev občin na ta način, da se deli posameznih občin prein-korporirajo v druge občine.
Zagrebški atentat
pred
sodiščem
Beograd. 23. septembra. AA. Na današnji dopoldanski razpravi pred Državnim sodiščem za zaščito države proti Marku Ožani-6u iz Zagreba je bila prečitana najprvo obtožnica. Obtoženi Marko Ožanič zanika, da bi bil streljal na policijskega sgenta Gra-uer.ia v Zagrebu in navaja, da se 24. decembra 1. 1. sploh ni nahajal v kavarni »Oorso«, marveč v kavarni »Jadran«. Privatni tožite!j agent Grauer na trdi, da je nanj streljal baš obtoženi Ožanič. Po zaslišanju večjega števila pri? je bila današnja razprava Zaključena. Razprava se bo nadaljevala jutri ob 8. dopoldne.
Razprava proti uradnikom ministrstva šum
Beograd, 23. septembra. AA. Davi ob 8. se je pričela v tretjem odseku državnega sveta glavna disciplinarna razprava proti bivšim uradnikom ministrstva za šume in rudnike Milovanu Stamenkoviču, Luji Novaku, F. Ili-ču, J. Hosu, K. Karapi, D. Miloševiču, I. Ši-lerju in R. Babiču, ki jih obtožuje ministrstvo za šume in rudnike po svojem pravnem referentu Rudolfu Matašiču. Senat sestoja iz predsednika Petra Petroviča in članov F. Paunoviča, Z. Babica, F. Vildovida in Nesi-ča; delovodja je tajnik državnega sveta B. Protič. Tekom današnje dopoldanske razprave je bila prečitana obtožnica in predlog, da se navedeni uradniki ministrstva za šume in rudnike izroče disciplinskemu sodišču. Razprava je bila nato odložena na jutri.
Zagoneten balon pri Varaždinu
faraždin, 23. sept. n. Včeraj ob p„. 10. dopoldne so ljudje v bližini Kamenice opazili, da se spušča proti zemlji balon in sicer tako nepravilno in negotovo, da so mogli v napTej sklepati o nezgodi. Ko je ba-lon padel na tla. so ugotovili, da ni v n jezovi košari nikogar, pač pa so opazili v njej sledove krvi. Na balonu je bila izve-šena večja francoska zastava, poleg nje pa manjša zastavica francoskega aerokluba. Verjetno je, da je balon last tega kluba. Čim so oblasti zvedela za dogodek, so odredile, naj ostane balon zastražen na mestu. kjer je padel, da se ugotove vse podrobnosti.
Profesorski kongres
Vel. Bečkerck, 23. sept. r. Po sklepu plenarne seje glavne uprave bo 10. redni kongres profesorskega društva 6. in 7- oktobra v Vel. Bečkereku. Organizacijo za sprejem udeležnikov je prevzel poseben odbor v Bečkereku. Dne 5. oktobra ob 8 zjutraj se bo vršil plenarni sestanek glavne uprave in delegatov sekcijskih uprav v Beogradu, istega dne zvečer pa se bo vršila v Vel Bečkereku predkonferenca tamošnjega pododbora z glavno upravo in delegati sekcijskih uprav.
Polovična vožnja za privatna oficirska potovanja
Beograd, 23. septembra, r. Generalna dČTekoija dir2aivwi'h železnic je obvestila mmptrsfvo volske in mtfmaTfce. da je prenehala vefjad žekzniiSka tarifa, ki je dovoljevala ofclniem in podoflorom ipolovrj&io vožnjo brez posebnih rzka-zmčc. V bodoče morajo hnotn aficsiH im pcctoftcirji, tel reflek-itčrajo sa zas«bna potovanja na znižamo vožnjo, posebne tegStiimaoilje, fci tih fodaijaio portom pristojne kntnadd« mesta oblastne fcetezniške direfoaSo.
šahovski turnir v Rogaški Slatini
Brinckmann porazil Takacsa — Dan brez remijev — Od Jugo-slovenov stoji sedaj najbolje mladi Pire
Partija HSnlinger : Maroczy, v kateri je
slednji igral slovansko obrambo damske-ga gambita, je brez posebnih zapletljajev ostala kmalu remis.
Rogaška Slatina, 23. sept. Današnje V. kolo mednarodnega šahovskega turnirja je končalo z majhno senzacijo, namreč, da je Brinckmann, ki je dosedaj ranžiral precej na koncu tabele porazil Takacsa, ki je skupno s Flohrom bil na drugem mestu. Tudi vse ostale današnje partije so bile končane ter je današnji dan potekel brez remijev.
Rezultati so bili naslednji: Brinckmann je zmagal nad Takacsem v 27. potezah, Ma-roczv nad dr. Geigerjem v 37. potezah. Canal je premagal Jovanoviča v 42. potezah, Rubinstein pa v lepi končnici Prze-piorko v 49 potezah. Honlinger se je moral udati Griinfeldu po 73. potezah, dr. Singer pa Pircu po 61. potezah. Flohr je nadvladal Koniga v 35. potezah. Samisch pa je odpravil Rožiča v 69. potezah
Stanje je sedaj naslednje: Rubinstein 4 in pol, Flohr 3 in pol. Maroczv, Canal, Samisch 3 (1). Griinfeld 3, Pire 2 "in pol (1) Takacs 2 in pol, Konig 2 (1), Brinckmann 1 in pol (2), Przepiorka. Honlinger 1 in pol (1), dr. Geiger 1 in pol, Jovanovič pol (2), dr. Singer pol, Rožič 0 (1).
Jutri se vrši VI. kolo, v sredo pa se bodo končale prekinjene partije.
Drugo ko!© šahovskega turnirja v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 20 septembra.
Veliko zanimanje je zbudila partija Ro-žič-Rubinstein. Pred začetkom igre so strokovnjaki prorokovali, da bo Rožič pras kmalu podlegel, toda prišlo je drugače: Rožič se ni dal nadigrati v sredini igre, temveč je žilavo držal ravnotežje tudi v končnici. Le z velikim trudom se je posrečilo poljskemu velemojstru zmagati v 44. potezi.
Dramatičen je bil potek partije dr. Get-ger-Brinckmann (damski gambit). Brinckmann se ni branil najbolje, tako da je doktor Geiger z lahkoto izpeljal direktni napad na črnega kralja in ga je matiral v 39. potezi.
Zanimiv je bil potek partije Griinfeld : Canal (damski gambit). Avstrijski velemojster je dobil enega kmeta, toda spretni Pe-ruanec je dokazal, da se ta materijalna premoč nikakor ne da držati; končnica je ostala remis.
Pire je kot črni proti Przepiorki poskusil indijsko obrambo ter dosegel končnico stolpov, katera je bila nekoliko ugodnejša zanj, a je vendar ostala remis.
Dr. Singer je Samischa popolnoma nad-igral in spravil v skrajno časovno zadrego, a vendar se je Samisch izmotal iz izgubljene pozicije in dosegel remis.
Istotako je ostala remis partija Takacs : Konig, ki ni imela razburljivih momentov.
Dramatična pa je bila partija Jovanovič : Flohr. V končnici je imel Flohr kvaliteto več, toda enega kmeta manj, a pozicija je bila obojestransko tako s kmeti zabarika-dirana, da nobeden od nasprotnikov ni mogel prodreti, torej tudi remis.
Dunajski šahovski mecen Feliks Klein je daroval 1000 Din kot častno nagrado.
PTed začetkom turnirja se je konstituiralo turnirsko razsodišče, katero tvorijo mojstri Rubinstein, Griinfeld, Samisch in od turnirskega vodstva: Krame r, dr. Gross in avstrijski amater Poschauko.
V naslednjem objavljamo potek zanimive igre
Rožič : Rubinstein:
1.	<12—d-4 <17—d6 23. Tdll Xol Tb7—«1
2.	c2—c4 e7—«6 24. Se2—d4 e6—e5
3.	Sbl—c3 Sg8—f6 25. Sd4—<3 Td7—<16
4.	Lcl—«5 Sb8—d7 26. Rgil—iil Sf6—e4
5.	e2—e3 Lf&—e-7 27. K£l—e2 f7—16
6.	Sg!'—13	0—0 28. Tol—c2 a6—a5
7.	Tal—ol TfS—e6 29. Sf&—d2 Td5—c«
8.	LJ1—d3 a7—a6 30. Tc2Xc5 SdfiXc5
9.	0—£	d5Xc4 31 Se2—b3* Sc5Xb3 10. Ld3Xo4 b7—bS 32. a.2Xlb3 KisS—!7 1-1. Lc4—d3 Lc8—t>7 33. Ke2—d3 Kf7—e«
12.	DdU—e2 c7—c5 34. Kd3—c3 Ke6—dS
13.	T«—dil DdS—b6 35. 12—AS	e4
14.	Sf3—e5 h7—h6 36. f3—f4 g7—«5
15.	Se5Xd7 Sf6X<37 37. f4X«5 h6Xg5
16.	Lg5Xdf7 Te«Xe7 38. g2—g4 K<55—eo
17.	Ldi3—e4 Ta8—c6 39. h2—.h3 KeS—d5
18.	De<2—f3 Sd7—46 40. Kc3—Č2 Kd5—e«
19.	Le4Xt>7 Dib6Xb7 41. Kd2—c3 Ke6—e5
20.	Df3Xb7 Te7Xb7 42. Kc3—«T2 f6—fS
21.	d4Xc5 Tc8Xc5 43. g4Xf5 Ke5Xffi
22.	Sc3—e2 Tc5Xcl 44. K42—e2 go—®4 beli se vda.
* Odločilna poigreSka, ker beM defai dvojmjfia kmeta. Pravilno je bčilo Sc2—bi.
Henderson poveličuje delo Društva narodov
Sedanje zasedanje D. N. je temeljni kamen bodočih mednarodnih zvez med narodi" - Velik pomen podpisa fakultativne klavzule o mednarod. razsodišču v Ženevi
London, 23. septembra. AA. Angleški minister zunanjih del Henderson, ki se je sinoči vrnil iz Ženeve v London, je izjavil novinarjem, da je čvrsto prepričan o tem, da fco postalo sedanje zasedanje Društva narodov v Ženevi temeljni kamen bodočih mednarodnih zvez med narodi.
Tekom razprave o arbitražnem in razoro-žitvenem vprašanju je angleška delegacija zastopala svoje stališče z veliko prepričeval-nostjo in opozorila na gotova stvarna dejstva. Ko je zastopnik Anglije predsednik Macdo-nald izjavil, da so vlade vseh angleških do-milijonov sklenile podpisati fakultativno klavzulo glede obveznosti mednarodnega razsodišča v Haagu, je ta izjava napravila na vse prisotne najgloblji vtis. Spričo te izjave bo še pred zaključitvijo zasedanja Društva narodov podpisalo to fakultativno klavzulo še 12 drugih držav. Temu primeru pa bodo sledile gotovo še tudi ostale države. V vprašanju arbitraže je bil na ta način dosežen velik napredek, čeprav je bil storjen šele prvi korak. Na vsak način pa bo sedanja skupščina Društva narodov ena najvažnejših ker so bili med drugimi sprejeti tudi predlogi, ki bodo pridobili Zedinjene države ve, da se bodo priključile mednarodnemu razsodišču v Haagu. Anglija se je nadalje obvezala spraviti s podpisano klavzulo o obveznosti mednarodnega razsodišča v Haagu tudi v sklad svojo zunanjo politiko.
Ženeva, 23. sept. s. Razorožitveni odbor Društva narodov je sklenil na predlog redakcijskega odbora črtati iz poročila vse utemeljitve obeh nasprotnih tez v razoro-žitvenem problemu. Na ta način se bo poročilo o debati, ki se je je udeleževalo 18 delegatov skrčilo od osem na štiri s strojem pisanih strani.
Glede tridnevne debate zadnjega tedna poročilo samo ugotavlja, da je veliko število delegacij podpiralo angleški predlog, dočim so druge delegacije izrazile pomisleke glede oportunitete angleških predlogov. Politisov predlog, ki je bil sprejet v soboto ni bil v ničemer spremenjen. S tem rezultatom je razorožitveni odbor na zasedanju Društva narodov za letos zaključil svoje delo.
Potek plenarne seje DN
Ženeva. 23. sept. AA. Na dopoldanski seji Društva narodov je bilo sprejeto poročilo švicarskega delegata Motte o osnovanju odbora, ki bo prihodnje leto izdelal ukrepe, potrebne za olajšanje dela Društva narodov. Poročevalec Boletto je sporočil, da je pododbor sprejel predlog o osnovanju komisije 9 članov. ki naj izvede ukrej>e za reformo in iz^ popolnitev tajništva Društva narodov v zvezi z delom mednarodnega sodišča v Haagu. Istotako je bilo sprejeto poročilo lady Hamil-ton o delu komisije za ruske, armenske, sirske in turške begunce, kakor tudi poročilo Nemca Breitscheida o delu Društva narodov na ekonomskem polju.
Računajo, da bo skupščina Društva narodov končala svoje delo v sredo ali četrtek.
Odločen nastop Male antante
Ženeva. 23. sept. r. Na sobotni seji pododbora pravne komisije je došlo do mučnega incidenta pri razpravi o kitajskem pred-I logu glede revizije čl. 19. pakta Društva na-; rodov, ko je predlagal kitajski delegat Cao-| čuvu podpiran po nemškem delegatu dr. t Gausa in madžarskem delegatu grofu Ap-! ponvu nov predlog, naj čl. 19. predstavlja bistveno klavzulo pakta Društva narodov.
Zastooniki Male antante so protestirali ! proti temu kitajskemu predlogu in izjavili, } da ne morejo dovoliti, da bi se posebej po-vdarjal značaj omenjenega člena, ako se istočasno ne poudari značaj in važnost ČL 10,
pakta Društva narodov, ki jamči, kakor znano ohranitev teritorijalne integritete in politične neodvisnosti držav članic Društva narodov. V njihovem imenu je izjavil jugoslo-venski delegat Fotič, da vztrajajo odločno na tem, da se predlagani resoluciji poudari potreba soglasnosti njenega sprejetja v ple-numu Društva narodov. V znak protesta proti tajnemu reševanju tega važnega vprašanja so sklenili delegati držav Male antante, da ne bodo več prihajali na seje pododbora, ker bodo svoje stališče branili na plenarni seji skupščine."
Korak delegatov Male antante je vzbudil med krogi Društva narodov obilo komentarjev in vidijo v njem povsem upravičen nastop Male antante proti neprestanim :'ntri-gam gotovih sil proti teritorijalni in politični integriteti v njej zvezanih držav. Opažati je živahno akcijo zastopnikov velesil, da bi našli zadovoljiv izhod iz mučne eituacije, ki je nastala spričo energičnega nastopa Male antante.
Senzacijonalna aretacija zagrebškega odvetnika
Zagreb, 23. septembra, n. Policija je aretirala zagrebškega odvetnika dr. Gjura Kul-čarja in njegovega solicitatorja Gjura Juri-čida. Ta je na šefovo pobudo poslal policiji ovadbo, da je inkasant Zadravec, uslužben pri tvrdki Drucker, bil udeležen pri bombnem atentatu na orožniško komando v Zagrebu. Ovadbo sta skovala baje iz maščevanja. ker je Zadravčeva sestra, hotelirka v Selcih, tirjala od dr. Kulfarjeve zaročenke, naj ji plača dolžno stanarino. Aretacija dr. Kulčarja je izzvala seveda v Zagrebu veliko senzacijo, zlasti v krogih, ki so ga bližje poznali. Tekom današnjega dneva se je prijavilo na policiji zelo mnogo oseb, ki jim je dr. Kulčar povzročil s svojimi mahinacijami veliko škodo. Policija je došla tako do obširnega materijala. zelo poraznega za dr. Kulčarja, ki ga sedaj proučuje. Kulčarju očitajo, da je več ljudi ovadil radi komunizma.
Hmelj
+ Žatec (23. t. m.) h. Živahno nakupovanje na deželi se nadaljuje. Nakupovat so prišli novi trgovci in zastopniki pivovarn iz inozemstva. Cene so nespremenjene v okvirju 350 do 625 K®. Za prvovrstno in izbrano blago se dosežejo tudi višje cene. Tendenca za boljše vrste je trdna.
+ Niirnberg (23. t. m.) h. Promet dvesto bal. Cene nespremenjene.
+ Strasbourg. (20. t. m.) Cene neprestano padajo; dospele so od začetnih 400 že na 170 francoskih frankov za dobro in na 100 francoskih frankov za srednje blago. Nekateri hmelja sploh obirali niso in zlasti slabe kakovosti so bile na polju sežgane. Med tem ko pravi žateško poročilo od 19. t. m., da v Žat-cu o prodajah inozemskega hmelja, torej tudi štajerskega, ni nič znano, je bila tu včeraj prodana neka lepa tartija štajersk. hmelja po 270 francoskih frankov transitno, to je 340 francoskih frankov za ocarinjeno blago. Plačala ee je torej za štajersko blago dvakratna cena, kakor se plačuje za najboljše alzaške kvalitete, kar je znak, da si pridobiva štajerski hmelj v inozemstvu polagoma le sloves, ki mu gre. J. Lavrič.
-f Niirnberg (21. t. m.) Na nurnberskem hmeljskem trgu je znašal pret. teden dovoz 1150 bal, prodanih pa je bilo 860 bal. Pri mirni tendenci so bile cene stalne. Povpraševanje je predvsem za prvovrstni hallertauski, tett-nanški in gorski hmelj. Za 50 kg notirajo: hallertauski prvovrstni 80—90 mark (21.55— 24.40 Din za kg), srednji 55—75 mark (14.90 —20.30 Din), gorski prvovrstni 55—60 mark (14.90—16.25 Din), srednji 35-40 mark (9.50 —10.80 Din).
i in ljudje
železna peč
Neka$ spominov na beograjske slavnosti ob kronanju blagopo-kojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja
Torej dvajset let! Ali Je mogoče? Tako Itvo mi Je še pred očmi, kako smo se bili zbrali na peronu ljubljanskega kolodvora in kako smo z zaničevanjem poslušali izzivanje nemških vojakov - belgijcev. Veselo, polni neznanega hrepenenja smo vstopili v vozove, ki so koj nato oddrdrali proti belemu Zagrebu. Kakor da Je to bilo lani, še vidim sovražne obraze madžarskih uradnikov na državnem kolodvoru v Zagrebu. Vstopila je velika množica novih potnikov in ko se je jel prenapolnjeni vlak pomikati s postaje, so zadoneli drzni klici iz oken: »Živelo jugoslovensko edinstvo!« — in celo- »Živio jugoslovenski kralj Peter!«
Veselo je bilo tedaj med dolgo nočno vožnjo. V velikem kupeju so zavzeli največ mesta pevci zagrebškega pevskega društva »Kolo« ter so s petjem in šalo zabavali ostale potnike. Še mi je pred očmi oni sicer še mladi, a plešasti pevec In humorist, kako si je iskal mesta za ležanje na polici za prtljago. V naši družbi Je bil tudi slikar Ferdo. To je bilo smeha z njim. Ko je na svoj pristni način stresal kranjski humor! Ko je naposled pomolel svoje bose noge skozi okno, da si jih shladi, Je prikipela ži-dana volja do vrhunca.
Zemun! Nestrpno smo čakali na pregled potnih listov. Potuhnili smo se v strahu, da bi nam madžarski uradniki pokvarili veselje še v zadnjem hipu zaradi kake nepremišljenosti. Končno smo se znašli na srbskem parobrodu. Vojaška godba v pestrih uniformah je bila na njem ter Je zasvirala narodno koračnico. Culi smo prvič v življenju slovanska vojaška povelja, gledali smo zagorele južne obraze. Nepopisni so bili ti trenutki, ki so izvabili enim krike navdušenja drugim pa kar zapirali sapo, ker so se bali izdati svoje veselo razburjenje s — tresočim glasom.
In Beograd! Kako lep se nam Je zdel, kako vesel! Bratska ljubezen ga Je ovenčala s postoterjeno lepoto. Ne-le njegova zares izredna lega, tudi njegove ulice, njegove še male hiše. celo njegova kaldrma nam je ugajala. In kaj naj rečem o ljudeh, o neštetih nam novih narodnih nošah iz vseh krajev Srbije in Črne gore, ki smo jih z očmi kar požirali! Slikar Ferdo jih je občudoval še posebno.
»Tole babo bi pa kar celo odnesel domov,« mu je ušlo, ko je gledal starko z zanimivimi vezeninami, čeprav Je bila že zelo — patinirana...
Naša gospodinja nam Je postregla s »sladkim« in s črno kavo. Tudi ta običaj, ki smo ga doživljali še v raznih gostoljubnih hišah, se nam Je zdel tako izreden in
^p-	t, , ,
Kakor sen Je šlo vse mimo nas. Prirejanje razstave nam je sicer vzelo nekaj časa a kmalu Je bilo vse razvrščeno. »Vesna« je bila dobila svojo sobico na koncu cele vrste sob v stari univerzi. Sami mladeniči in mladenke smo bili tu zastopani, deloma še nezreli, a vsi polni rožnatih nad.
Med tem so se vršili sestanki, kongresi in banket Napitnic na banketu ni hotelo biti konca. A užgale so vse. Najbolj ona, s katero je izrekel vročekrvni Dalmatlnec svoje začudenje, da še ni nihče napil »našemu morju, našemu jugoslpvenskemu morju.« Kako divna utopila, sem si takrat mislil. A doživel sem tudi to! V tem Je šel glas med zbrano množico, da Imamo v svoji sredi kot poslušalca dunajskega špijona. Par trenutkov, in nastal je nevaren klobčič ljudi okoli nekega človeka, ki sem ga videl razburjeno gestikulirati z rokami. Se par trenutkov — in čifut se Je znašel pred vrati Kolarčeve dvorane. Ali nI to fleten spomin?
Otvoritev razstave Je prevzel kralj Peter sam. Še ga vidim, kako Je prišel v svoji skromni oficirski uniformi v naš oddelek kako si je dal predstaviti nas ter kako je vsakemu izmed nas prijazno stisnil roko.
V svojem otvoritve^sm nagovoru je izrazil poleg veselja tudi bojazen, da se ne bi prvo navdušenje kmalu poleglo. Primerjal nas je z železno pečjo, ki se hitro ogreje, a se tudi kmalu ohladi. Kdo bi nas mogel bolje karakterizirati?
In istega skromnega oficirja smo gledali
Pri hemoroldalnl bolezni, zagatenju, na-trganih črevah, abcesia, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josel-ove grenčlce« vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše >Franz-Josefove vode«. Franz-Josefova grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in spec. trgovinah.
nato na cesti, ko je po izvršenem kronanju jahal krasnega belca na čelu dolgega ble-stečega sprevoda. Solnce je bilo ravno takrat prodrlo jesenske oblake ter zasijalo na njega. A nam se je zameglilo oko ob tem pravljičnem pogledu...
Dvajsetpet let!... Iz skrbno shranjenega zavoja sem si danes — ko me je »Jutro« opozorilo na ta pomembni jubilej, poiskal onih par spominov, ki jih čuvam še iz takratnih dni. Samo rfer novin je to, med nii-mi »Dnevni list«, obrobljen s srbsko tro-bojnico ter s kraljevim portretom na čelu. V njem čitam poročilo o takratnem sestanku umetnikov. Na razpravi Je bil predlog predsednika Gjalskega, naj se oživotvori izdaja jugoslovenskega umetniškega almanaha, ki naj bi obsegal prispevke vseh južnih Slovanov. Debate sta se izmed Slovencev udeležila Grm in Sever. Sklenilo se je naj se razstavni odbor razširi v svrho redakcije in izdaje almanaha. Izmed Slovencev so bili v ta na^en izvoljeni Grm, Jakopič. Govekar, Gaber in Regali.
Do almanaha pa ni prišlo nikdar. Tudi takrat ustanovljeno umet^jško društvo »Lada« je prišlo samo do Zagreba. Srbska In hrvatska »Lada« živita menda s svojo staro gardo še danes, čeprav sta dobili med tem časom že mnogo družic.
Z nami Slovenci le bil takrat in pozneje vedno križ! Onemogočili smo Jugosloven-sko »Lado«, ki zaradi naše — počasnosti ni prišla nikdar do cilja, a tudi po osvobojenju smo ravno mi uničili krasno zamišlie-no Udruženje likovnih umetnikov, ki bi bilo moglo doseči, kakor je bilo zamišljeno, bistvene uspehe.
Podoba je. da smo Slovenci v teh vprašanjih najbolje dokazali da znamo biti podobni železni peči...
Pred 25 leti smo sejali kulturno edinstvo. ki smo ga umevali kot pripravo za politično edinstvo. A prišlo je ravno narobe. Politično edinstvo nas ie osrečilo, a tudi presenetilo no veliki voini. Kulturno edinstvo se v velikih mukah šele poraja. Za dosego političnega edinstva je blo potrebno, da so stotisoči žrtvovali svoje kosti. A kultura ne zahteva takih žrtev. Potrpežljvo čaka; da se umakne stara generacija ter da stopi na plan mladina, ki nima ne kran^kih, ne zagrebških. ne beograjskih predsodkov.
In morda bo — zopet po 25 letih — Izšla ona velika jueroslovenska umetniška revija, o kater so sklepali navdušeni konsresarji v onih bajnih jesenskih dneh leta 1904....
Saša Šantel.
Abiturienti. akademiki!
Ob pričetku študijskega leta na ljubljanski univerzi vabi Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran vso nacionalno, jugoslovesnko orientirano napredno omladi-no v svoje vrs+e.
Mi hočemo v svo.il sredi vzgojiti mlade inteligente ki ne bodo le s svojim strokovnim znanjem, temveč tudi z vsestransko Iz-vežbanostjo mogli postati narodovi socialni, kulturni in gospodarski organizatorji in voditelji. Za tako nalogo pa je treba Jasnih načel in temeljitih priprav.
V današnji dobi regeneracije vsega našega javnega življenja je podana nuina potreba, da tud' akademska omladina kot inteligenčni naraščaj našega naroda k tej regeneraciji s svojim delom, s svojo miselnostjo in iniciativo prispeva. Vsako tako sodelovanje je pa mogoče le v organiziranih edinicah, da se delo posameznikov ne razčleni in ostane osamljeno in neuspešno.
Začrtali smo si zato svojo pot. Kot nverien! nacionalisti, socialno orientirani In do skrajnosti širokogrudni. vseh dogem In prejudlcev prosti mladi ljudje, bomo skušali dati akademskemu življenju ljubljanske univerze ond pečat resnih stremljenj mlade generacije, ki mora ravno najjasneje poleg znanstvenega dela pričati o kvaliteti in upravičenosti univerz.
S tega našega načelnega vidika bomo motrili vse, kar se godi okoli nas. Rešetali bomo vse aktualne probleme in s temeljitim študijem skušali dati odgovora nerešenim vprašanjem. To bo metoda našega dela.
Kdor se strinja z nami, naj pride v našo sredo! Ta poziv veljaj zlasti onim tovarišem, ki bodo letos prvič samozavestni svoje delovne moči in voljni dela prestopili prag ljubljanske Alniae matris.
JNAD »Jadran«.
Vpisovanje v JNAD »Jadran« bo od 1. oktobra naprej v društvenem tajništvu, To-manova ulica št. 3, od 10.—12. dopoldne in od 4.—6. popoldne. Istotam se dobe vse informacije o vpisu na univerzo, o pogojih za sprejem v Akademski kolegij in menzo.
Nova velika slovenska šola
Rajbenburg, 23. septembra.
Na Senovem pri Rajhenburgu, kjer se Je po prevratu lepo razvilo rudniško podjetje TPD. bodo v nedeljo slavili velik prosvetni praznik. Vrčila se bo svečana otvoritev impozantne nove šole, ki Je bila dograjena tekom dveh let Vsekakor Je to ena največjih in najmoderneje urejenih šolskih palač v Sloveniji, po obsegu jo menda na deželi prekaša edino še mežiška. Ima 13 učilnic, udobna stanovanja za učiteljstvo, krasno telovadno dvorano z odrom in seveda tudi kopališče s prhami. Novo šolsko poslopje stoji na idiličnem gričku in je vidno daleč naokrog.	. .. , .. .
Blagoslovitev bo v nedeljo ob 10. dopoldne izvršil lavantinski knezošfcof gosp. dr. Andrej Karlin, ki bo tudi opravil cantifi-kalno službo božjo na prostem. K slavnosti so povabljeni številni zastopniki oblasti In korporacij. Sodeloval bo moški pevski zbor in rajhenburška gasilska godba.
Za uvedbo šolarskega vlaka
Laško, 23. septembra.
Sedaj, ko se Izpreminjajo vozni redi na naših železnicah, se obrača prebivalstvo mesta Celja. Radeč, vsega laškega okraja in vsega Posavja do Dobove na ravnateljstvo državnih železnic s prošnjo, da vpo-števa že tolikokrat predloženo prošnjo za zopetno vstavitev toli potrebnega šolarskega vlaka.
Ta vlak ni neobhodno potreben samo za šolane, ampak bi bil tudi najugodnejša zveza za celo Posavje tla do Dobove oz. Zagreba, ako bi vozil tako, kakor pred 1. junijem t. 1., namreč z odhodom iz Celja ob 13.20 ter s prestopom v Zidanem mostu na zagrebški osebni vlak. Predpoldan vozi lz Celja osebni vlak ob 11.11 z dveurno čakalno dobo v Zidanem mostu proti Zagrebu. Vsakdo, ki ima le količkaj več opravka v Celju, ne more doseči zaradi pomanjkanja časa tega vlaka in mora čakati na vlak proti Ljubljani do 15.45, proti Zagrebu pa do 19.22. Torej silno neugodne zveze.
Srce se pa krči žloveku pri pogledu na sicer vedno veselo in živo mladino, ki sedaj apatično poseda po mestnem parku, pred kolodvorom in v čakalnicah v Celju ter čaka na prvi popoldanski vlak proti Ljubljani ob 15.45. Šolarski vlak pa bi bil vedno napolnjen tudi ob nedeljah in praznikih zaradi močnega navala občinstva v Laške in Rimske toplice, ki so za kopalce celo leto otvoniene. Železnica ne bi imela pri vpeljavi šolarskega vlaka nikakih povečanih izdatkov, kajti ob gori Imenovanem času vozi itak tovorni vlak (celo dva v kratkem časovnem razdobju) lz Maribora proti Ljubljani. V Celju bi se priklopilo par osebnih vagonov temu vlaku (kakor že pred 1. junijem t. 1., revizijo voznih kart pa b! opravljal kakor do 1. junija zavirač tovornega vlaka. Direkcija drž. železnic se torej naproša, da upošteva gornje želje ter ustre-že tisočim prizadetih, posebno pa ie, da se usmili stradajoče šolske mladine od Laškega do Sevnice in Trbovelj, ki obiskujejo razne šole v Celju.
Iz lahkoatletskega mitinga SK Ilirije
Zgoraj: Jahupltf (Hašk) pri skoln T vHIno. — Spodaj: Manoflo-vli (Concordia)!« zasedel prvo mesto v meta diska t 38.01 m.
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 24.: Zaprto. Sreda, 25.: Strahovi. C. Četrtek, 26.: Velika abeceda. E. Petek, 27.: Zaprto.
Sobota, 28.: Nevesta s krono. Premijera.
Od »Fausta« do »Velike abecede«
Ljubljanska drama je v soboto, 23. t. m. ©tvorila letošnjo sezono z uprizoritvijo Goe-thejevega »Fausta«. Zanimanje za tragedijo je bilo res veliko in obisk dober. Večer pa ni uspel tako, kakor so želeli gotovo vsi, igralci, uprava zavoda in tudi publika. Predstava je bila premalo enotna in reliefna ter je zapustila še dokaj medel vtis generalke. Morda bodo reprize bolj uglajene — če se pa to ne zgodi, se bo treba sprijazniti z mislijo, da je »Faust« kljub velikemu in vsestranskemu prizadevanju — knjižna drama, ki se težje postavi na oder kakor živi in bodri Shakespeareovi umotvori. Izmed sodelujočih velja omeniti posebno tri: g. Levarja, ki je igral Fausta, g. Skrbinška v vlogi Me-fista in go. Nablocko, ki je podala Marjetico. Predstava je trajala od 8. do 11. ura ia igral-
ci so bili na koncu pozvani pred zastor ter obdarovani s cvetjem. Glasbo je za nekatere scene zložil kapelnik g. Balatka. Režiral je g. šest.
Druga premijera je bila v nedeljo. Zaba-veželjno občinstvo je menda prišlo na svoj račun, zakaj »Velika abeceda« je snovno časovni komad, čeprav zahteva izvežbanih igralcev. Avtor je našel v našem ansamblu dobre tolmače, na prvem mestu g. Cesarja, ki je kreiral glavnega junaka Topacza prav živo in verjetno, potem pa go. Nablocko, ki je igrala z veliko vervo in temperament-nostjo. Ta igra, čeprav že nekoliko izven sodobnega časa, bo menda vedno imela dovolj gledalcev in poslušalcev — po zaslugi igralskega zbora. Režiral jo je g. Sest.
Podrobno poročilo o obeh predstavah priobčimo po prvih ponovitvah.
Recitacijski večer v Ljutomeru. V soboto dne 21. t. m. so v telovadnici ljutomerske meš-č. šole priredili gg. Cvetko Golar, Radivoi Rehar in Danilo Gorinšek recitacijski večer. Za krajevne razmere precej številno občinstvo .je z zanimanjem sledilo uvodnim besedam ravn. Baukarta, Golarjevi prozi »Čebelar Matija«, Reharjevi dobro zasnovani noveli »Peter Petne« odlomku ,z njegove drame »Peti evange ist« ter krajšima Krna Gorinška »Liza« in »Knzac Potem
so sledile pesmi: Goriušek je čital najznačilnejše pesmi iz svoje nove zbirke »Žalostna ljubezen«, Rehar iz še nenatisnjene zbirke »Iskanja«, Golar pa je dodal nekaj pesmi krajevnega kolorita iz zbirke »Njiva zori«. Poslušalci so nagradili recitatorje e toplim aplavzom. V celem lep večer, ki Je dosegel svoj namen. Kakor slišimo, sledi temu nastopu omenjenih književnikov še več enakih po raznih krajih mariborske oblasti.
»Pesnik Srečko Kasorel« je naslov literarnega razmotrivanja, pod črto v zagrebškem »Obzoru« od ponedeljka, 23. t. m. Pisec Ive Mihovilovič podaja portret znanega kraškega poeta z dokaj obilnimi citati iz pesmi in tudi s podatki o življenju, ki pa niso povsem točni.
Prihodnja mednarodna kongresa kritikov se bosta po sklepu letošnjega zborovanja v Bukarešti vršila 1. 1991. na Dunaju, prihodnje leto pa v Pragi.
Remarque v Italiji prepovedaa. Italijanska vlada je zabranila razpečavanje Re-marqueovega romana »Na zapadu nič novega«. Zabrano utemeljuje s protimilitaristič-no tendenco romana.
Ivana Cankarja »Skodelico kave« v nemškem prevodu je prošli teden objavil »Pra-ger Tagblatt«.
Smrt moskovskega Hudoiestvenika. Iz Moskve prihaja vest, da je tam preminul gledališki igralec M. G. Komisarov, ki je nastopal s Hudožeetveniki na njihovi turneji širom Evrope in je znan v vseh krajih, kjer je gostoval ansambel ruskih gledaliških umetnikov.
Drzen vlom na Dunajski cesti
Ljubljana, 23. septembra.
Na Dunajski cesti v bližini artiljerijske vojašnice ima svod vlnotoč Marija Kovačič. Ko Je davi odprla lokal, Je takoj opazila v njem velik nered In da ji je zmanjkalo orav mnogo jestvin in drugih stvari. Obvestila Je takoj bližnjo policijsko stražnico. Prišli so kmalu v vinotoč detektivi in stražniki, ki so pač ugotovili, da je ponoči, najbrže po polnoči nekdo posetil lokal. Kolikor so mogli kriminalni organi ugotoviti, sta vlom izvršila dva neznanca, ki drugače nista bila posebno izvežbajia v vlomilskem poklicu. Bila sta najbrže dva lačna klateža. Pred zatvoritvljo vinotoča sta se najbrže skrila v drvarnico na dvorišču, od koder sta se potem skozi okno splazila v točilnico. Prav dobro sta si postregla. Odnesla sta kar 40 dobrih suhih kranjskih klobas, dva ta pol kg težko šunko, 12 kg suhe slanine, 4 kg čokolade, 20 škatel sardin. 6 kg sira, 6 steklenic likerjev, večjo količino piškotov, 1 železno ročno blagajno s 300 Din gotovine. Segla sta tudi po perilu ter odnesla 24 belih brisač z monogramo-ma M. K. in M. C., 12 belih rjuh. rdečo odejo in 2 moška suknjiča. Privoščila sta si tudi še 5 1 vina. Pobrala sta končno še za 200 Din drobiža. Celotno škodo cenijo na 4500 Din.
Uzmoviča sta se mogoče sprva prav !o-povsko vzradostila, ko sta v blagajni zapazila tudi nemške marke. Pred očmi so jima zaplesale ogromne številke. Našla sta namreč v blagajni stare nemške marke iz devalvacijske dobe. Dobila sta dva bankovca z milijonskimi številkami. Na enem se Je bliščal en miljon, a na drugem 500 milijonov. Ko sta pozneje ogledovala te marke, sta sprva nekaj časa tuhtala, kje naj bi Jih zamenjala. Pozneje pa sta najbrže sprevidela. da so te nemške marke brez vsake vrednosti. Vrgla sta jih v stran. Policija marljico zasleduje oba vlomilca. Enega je videl neki ljubljanski šofer, kako je stal na preži ter se dolgo časa oziral okrog, dokler se mu ni pridružil še drug tovariš z obilnim plenom.
Izredna povodenj v visokem Logatcu
Dolenil Logatec, 23. septembra.
Gospod urednik! V soboto dopoldne ste sigurno gledali s ŠpitaJskega mostu Ljubljanico, kako izredno Je bila rujava, kakor najbolj temen kapucinec v kavarni. Mislili ste si pri tem: padal Je dež po Notranjskem. V resnici ni noben kraj dobil toliko dežja kakor logaška okolica. Pred par leti, ko se je utrgal oblak v Polhovem gradcu, smo imeli prav majhno povodenj. Kar smo pa doživeli v soboto zjutraj, tega ne pomni ves logaški rod.
Naša mala Reka Je tako narastla. da Je hitro stopila preko bregov, poplavila vse naše polje, se dvignila na državno cesto in ogražala vse hiše. V marsikateri hiši je prestopila že hišni prag In žugala, da pride v sobe. Vse dopoldne Je ljudstvo strahotna gledalo skozi okna, posebno otroci so kri-
500 različnih strojev - 114 pregledov
Proizvajanju svetovno znanih britvic Gillette služi 500 različnih strojev — nekateri med njimi delujejo Vioo mm natančno. In 4 od 9 pri izdelo vanju Gillette zaposlenih delavcev so
določeni
za nadziranje rezil. S takimi obratnimi sredstvi in metodami si je Gillette pridobila —> svoj univerzalni sloves.

GiUette
čali na pomaganje. Promet Je popolnoma zastal. Ob 10. dopoldne je še vedno stala voda ped visoko na državni cesti. Šele tedaj so se mogli uradniki, ki stanujejo v Gorenjem Logatcu, podati na svoja službena mesta v Dolenji Logatec, in sicer z vozovi. Okoli poldne je voda hitro splah-nila.
Naša Jačka s svojimi skalnimi požiralniki je v tem oziru vse hvale vredna. Nikoli ne traja na našo veliko srečo povodenj pri nas tako dolgo, kakor vselej v sosednjem planinskem Logu ali pa v cerkniških Blatih. Saj smo pa tudi znatno više kakor te kotline. No. te silne množine vode so se vendar razširile po vsem votlem podzemlju logaškega Krasa in pomile skalne police, ki so sicer vedno na suhem. S teh polic ie torej dobila vaša Ljubljanica barvo kapucinca.
Pred otvoritvijo proge
Rogatec-Krapina
V	kratkem se bo izročila Javnemu prometu nova železniška proga Rogatec-Krapina. Leta 1924 je vlada votirala 24 milijonov Din za gradbo te proge. Trasiranje in podrobni načrti so bili izdelani v letih 1926. in 1927.. z gradbenimi deli pa se je pričelo leta 1928. Med drugm je bilo treba zgraditi dva tunela in sedem večjih mostov. Postaviti je treba še brzojavne in telefonske drogove, kar bo v kratkem storjeno.
V	treh tednih bo proga končno dovršena In potem izročena javnemu prometu. Proga ie dolga 21 km. Ob progi sta zgrajeni veliki postaji Sv. Rok in Gjurmanec ter postajališče Dobovec. Postaji Rogatec in Kra-pina sta primerno razširjeni in podaljšani. Pot iz Zagreba v Rogaško Slatino bo po novi progi dolga samo 82 km.
Nedelja nezgod, nesreč in telesnih poškodb
Težka avtomobilska nesreča na Zaloški cesti — Padec z lestve Senzacija v Stopanji vasi — Karamboli na deželi
Ljubljana, 23. septembra.
NI nedelje, da ne bi kronika beležila večjih avtomobilskih in drugih nesreč in nezgod Tako seveda tudi pretekla živahna nedelja beleži nekaj precej hudih dogodkov. 2e v mraku okoli 18.30 se je primerila na Zaloški cesti v bližini vojaške bolnice težka avtomobilska nesreča. Priče so bili v prvi vrsti bolničarji, ki so stali ob vhodu v bolnico pri vojaški stražnici, med njimi podnarednik bolničarske čete Mako Vinko-vič. Šofer Gradovega avtobusa Ludvik Kern Je vozil Iz LJubljane proti Mostam. V bližini Sušnikove trgovine z železnino se je šofer, Id je vozil pravilno po desni strani, ognil nekemu kmečkemu vozniku na ieso ter nekaj korakov do vhoda v vojno bolnico še vozil po tiru cestne železnice. Pred nJim se je na kolesu peljal ob levi strani ceste pleskarski mojster, 611etni Matija Urbane. Slučaj je hotel, da je levi sprednji blatnik avtobusa zadel od zadaj kolo s tako silo. da le kolesar Urbane strmoglavil na tla. Priletel je s sedla navpik z glavo na oster kamen in si Je prebil na temenu lobanja
Očivldd - bolničarji so takoj prihiteli ponesrečencu, ki Je nezavesten obležal na tleh, na pomoč ter ga prenesli v stražnico bolnice, od koder so telefonirali po rešilni avto, ki je Urbanca odpeljal v Javno bolnico, kjer mu je dežurni zdravnik pregledal rano in mu nudil prvo zdravniško pomoč. Urbančeva poškodba ni smrtno nevarna, dobil pa Je tudi notranje poškodbe. Šofer Kern Je Izjavil, da ni niti opazil nezgode, ker Je bilo že temno.
V Trstu 1. 1893. rojeni hišni posestnik T. Schlechter si je zgradil na Aleševčevi cesti 34 hišo. V nedeljo okoli 16.30 je pristavil dva in pol metra visoko lestev k balkonu, da bi nekaj popravil. Ko je zlezel do vrha lestve, se Je ta nagnila na stran in Schlechter je zgrmel na tla ter si zlomil levo roko v zapestju. Gledališki mojster v opernem gledališču Fran Leben je prvi opazil nesrečo ter o njej obvestil stražnico in rešilno postajo, nakar Je bil Schlechter prepeljan v bolnico.
Štepanja vas Je v nedeljo popoldne doživela posebne vrste senzacijo. Pleskar 54-letni Jakob Krištofelc je pri svoji hiši obiral domače grozdje na brajdi. Do brajde se je približala njegova soseda. Stala je ob vrtni ograji Začela sta se pomenkovati. Soseda Je rodom Hrvatica in goji veliko gosi. kokoši in drugo perjad, ki pa baje ni zadostno krmljena. Krištofelc je zatorej sosedi pripomnil: »'Dajte kuricam več jesti! Kuri-ce so vedno lačne in lazijo okrog!«
»Tiho bod! To te nič ne briga!« je odvrnila temperamentna soseda. Krištofelc ie tedaj stopil z brajde k plotu ter prisolil sosedi klofuto Soseda ie klofuto vrnila z zamahljajem proti Krištofelčevim prsim. Z nekim ostrim predmetom ga je sunila ravno nekaj milimetrov nad srcem ter ga zabodla. Krvaveč se je Krištofelc zgrudil na tla. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v javno bolnico. Orožniki v Štepanji vasi so uvedli poizvedbe, kako je prišlo do tega težkega incidenta. Nekateri pravijo, da soseda tega ni storila namenoma, marveč se je le hotela ubraniti drugega udarca ter je imela v rokah najbrže škarje. Sama pravi, da je imela v rokah žebelj.
Nedeljska kronika Ljubljane beleži še naslednji dve nezgodi: 201etna služkinja Neža Sukičeva, doma iz Murske Sobote, se je pri delu zbodla z železom v desno roko tako nesrečno, da je velika nevarnost, da ji bodo morali roko amputirati, ker je zastrupljena. Marijana Zobca, sina sadnega prekupčevalca, je v Mostah neki mladenič tako udaril, da je fant padel na tla in si pri padcu prebil lobanjo.
Karambol s smrtnim izidom
V bližini Mengša se je v nedeljo primeril hud karambol dveh kolesarjev. Posestniški sin, 24-letni Alojzij Jagodic iz Most pri Kamniku se je iz Mengša vozil proti domu. Bila je že noč. Ne daleč od Mengša, toda že na samoti, je Jagodic po naklučju ali najbrže po neprevidnosti drugega, neznanega kolesarja zadel vanj.
Oba kolesarja sta se morala z vso silo za-leteti drug v drugega, kajti Jagodic je s kolesa padel na kraj ceste ter priletel z glavo v obcestni kamen s tako silo, da si je prebil lobanjo ter je na mestu obležal v popolni nezavesti. Drugi kolesar, ki je moral hiti skrajno brezvesten, pa se je po karambolu pobral ter jo s kolesom jadrno popihal dalje. Ker je bila noč in ni bilo na cesti žive duše, so poizvedbe za kolesarjem zelo otežko^ne. Orožniki so bili o karambolu obveščeni šele včeraj dopoldne.
Smrtno ranjenega Alojzija Jagodica je namreč šele našel šofer nekega privatnega avtomobila, ki je proti jutru privozil mimo. Takoj je šofer ustavil avto ter pristopil k nezavestnemu Jagodicu. Ker je ugotovil, da je ponesrečenec še pri življenju, ga je naložil na svoje vozilo in naglo odpeljal v ljubljansko javno bolnico. Tu je Jagodic kmalu podlegel težki poškodbi na glavi. Dobil je bil tudi pretres možganov in težje notranje poškodbe.
Novo!	|
Ob 4, V« 6, V2 8 in 9. uri
(Daites prilfubUeni
(DMctor c« £a$ten
Orjaški noiač
Film o nenavadni karijeri železniškega nosača na kolodvoru v New Yorku
Vsi, ki si želite smeha in dobre ELITNI KINO MATICA zabave — pridite danes v	Telefon 2124.
I
Domače vesti
*	Zahvala NJ. VcL kraljica. Za kraljeviča Andreja so ljubljanske gospe Izdelale povoj niče. Osrednji urad za domačo obrt je pod vodstvom ravnatelja g. Račiča sestavil zastor za zfbel. V sredini zastora je kraljev grb. Obdajajo pa ga čipke s kosovskimi motivL Gdč. Grošljeva je sestavila lepo poklonilno pesem. Darovalke so dobile na nasJov častne dvorne dame ge. dr. Tavčarjeve naslednjo zahvalo: »NJ. Vel. kraljica je z veseljem sprejela darilo ljubljanskih gospa povodom krsta Nj. kralj. Vis. kraljeviča Andreja. NJ. Veličanstvo ml Je naročilo, da Vam in darovalkam sporočim njeno iskreno zahvalo. Zastopnik upravnika dvora, pomočnik maršala dvora major Pogačnik.«
*	Kralj boter devetemu sinu. V znani zadrugi Martinovičev v rodbini Stevana Martinoviča na CetinJu se Je v soboto vršila redka svečanost. Krščen Je bil deveti sin Stevanov. Boter je bil krali Aleksander, ki ga je zastopal komandant vojnega okrožja polkovnik Lazarevič. Svečanemu aktu Je prisostvovalo nad sto meščanov, med drugimi veliki župan, dlvizijonar Ri-stlč, komisar oblastne samouprave in ce-tinjskl župan.
*	Naš prestolonaslednik Peter smučar. NJ. Vel. kraljici je odobrila, da dobi naš prestolonaslednik Peter smuči in smučarsko opremo za izvajanje smučarskega športa v zimi. Jugoslovenski zlmskosport-ski savez Je pripavil potrebno ooremo, katero je po svojem predsedstvu v nedeljo izročil na dvoru. Smučarska oprema je bila izdelana vsa od naših podietij ter so dobavili: smučarski dres tvrdka Henrik Piller, Kodelejevo; čepico, Filip Bizjak, šelenburgova ulica, smučarske čevlje Za-lckar, Gosposvetska cesta: kompletne smuči tvrdka. Goreč nasl. d. z o. z., Dunajska cesta.
*	Duhovniška vest. Uršullnski spiritual v LJubljani Janko Cegnar je imenovan za župnika v Moravčah.
*	Nagrada našim aviiatikom. Pilota-avi-Jatika kapetan Šintič in poročnik Bajdak, zmagovalca v tekmi Male antante, sta bila prošlo soboto povabljena, da si ogleda-ta tovarno Industrije aeropianskih motorjev, d. d. Avijatika sta z velikim zanimanjem pregledala fabrikacijo motorjev. Njima na čast je podjetje priredilo intimno kosilo ter jima pri tej priliki izročilo nagrado v znesku 30.000 dinarjev, ki je bila določena za iugoslovensko ekloo v primeru njenega uspeha pri pri tekmi.
*	Indijski zdravnik v Zagrebu. Iz Ženeve Je preteklo nedeljo prispel v Zagreb ugleden član higijenske službe v Indiji in član higijenskega komiteja Društva narodov dr. Nataradan. Njegov prihod v Zagreb je v zvezi s proučavanjem tamkajšnjih hi-gijenskih institucij, v prvi vrsti Higijenskega zavoda in šole narodnega zdravja. Dr. Nataradan ie rodom iz Mvoore v Indiii.
*	Dramski tečaj ZKD v LJubljani bo otvorien s 1. oktobrom. Opozarjamo vse lntersente, da se vpišejo tekom tega tedna med 5. in 6. uro v pisarni ZKD. Kazina H. nadstropje. Ker se poznejši priglasi ne bodo upoštevali je v interesu posameznikov, da se prijavijo takoj. Mesečna šolnina znaša 30 Din in je plačljiva 1. vsakega me. seca. Tečaj traja pet mesecev, torej do 1. marca, vodil pa ga bo prof. Šest.
*	Državni nastavljene! in upokojenci ter odtegljaj za oktober. Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju samoupravnih cest se odtegne v mesecu oktobru 1929 vsem aktivnim državnim nastavljencem kakor tudi vpokojencem od aktivnih prejemkov (brez 6tanarine in doklad) in od pokojnin (brez doklad) znesek za dneva v smi6lu 51. 38 zakona o samoupravnih cestah ker vsi državni in v tem členu navedeni javni na-stavljenci plačujejo osebno delo v denarju.
*	Župna skavtska skupščina. V nedeljo 29. tm. ob 10. se bo vršila v mali dvorani hotela Union v Ljubljani redna letna skupščina Župe skavtov v Sloveniji. Dnevni red je običajen. Ker bomo čuli tudi poročila o svetovnem skavtskem sestanku in mednarodni skavtski konferenci, o jugosloven-skern saboru v Beogradu in o podrobnem delovanju naše župe, vabimo cenjeno občinstvo k čim številnejši udeležbi. — Odbor.
*	Georges Popovitch: La Composltion du Conseil de la Societe des Nations. Lausan-ne. Imprimerie La Concorde. 1929. Pisatelj, član glavnega tajništva Društva narodov v Ženevi, nam je iz ponovnih obiskov v Ljubljani dobro znan. Lani ga je bil poslal glavni tajnik kot odposlanca na slavnostno otvoritveno sejo ljubljanskega Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov. G. dr. Pooovič ie napisal v tei kniici prispevek k juridičnemu študiju člena 4. pakta Društva narodov in reforme, ki jo ie udejstvil svet DN 1. 1926. Vsem onim. ki se bavijo z mednarodnimi političnimi in pravnimi vprašanji, predvsem politikom, Juristom in novinarjem, knjigo toplo priporočamo. Pisana je pregledno. — Dr. B.
*	Gradba električne centrale v Dugiresi. V Dugiresi so te dni pričeli z zgradbo kalorične električne centrale, ki bo stala okrog 12 milijonov dinarjev. Centrala bo imela drugi najvišji dimnik v naši državi. Prvi je v Sarajevu. Na vnanii strani proti železniški progi bo imel dimnik napis »Dugaresa« s črkami v veličini no poldru-ml meter, ki bodo tudi ponoči lahko vidne, ker bodo razsvetljene z 48 žarnicami.
*	Konzorcij zdravstvene reviie »Zdravje« obvešča nadaljne interesente za brezplačno dobavo starih letnikov imenovanega lista, da je zaloga vpričo številnih prijav že pošla.
*	Lovski sestanek. Podružnica Slovenskega lovskega društva v Murski Soboti, ki obsega okraje Murska Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer, sklicuje sestanek svojega članstva in lovcev na nedeljo 29. ob 3. popoldne v gostilno g. Rudolfa Hor-
vata na KapeH pri Slatini Radenci. Na tem sestanku se bodo obravnavale važne lovske zadeve, kakor n. pr. novi predpisi o lopopustu. novi lovski zakoni, razmerje med lovsko matico v Ljubljani in sekcijo v Mariboru itd. Na sestanku bo poroča! delegat sekcije iz Maribora, mogoče tudi lz Ljubljane. Vabijo se člani podružnice in lovci, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
*	Mestna hranilnica ljubljanska, najuglednejši denarni zavod države SHS bo praznovala 1. oktobra t. 1. štiridesetletni«) svojega obstoja.
*	Pravilnik za upravo penzilskega fonda odvetniške zbornice v Ljubljani, je minister pravde odobril 19. t. m., s čemer je omogočeno odvetnikom, da uvedejo v kratkem svoje socijalno zavarovanje.
*	Prodaja tobaka na debelo. V »Službenih Novinah« št 221 z dne 21. t. m. so objavljeni pogoji, pod katerimi daje monopol-ska uprava v zakup pravico prodaje tobaka, tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in vžigalic na debelo, in sicer za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1932. V ljubljanski oblasti so določeni za skladišča tobačnfa izdelkov naslednji kraji: Brežice, Višnja gora, Vrhnika, Velike Lašče, Zagorje, Kamnik, Krško in Kostanjevica. Kranj ia Tržič, Kočevje, Brijslok. in Nova vas, Logatec, Litija, Laško, Lukovica in Moravče, Novo mesto, Črnomelj in Metlika, Radeče, Radovljica in Jesenice. Ribnica in Travnik, Sevnica, Trebnje, Žužemberk, Mokronog, Cerknica, Lož in Nova vas ter Škoja Loka, Žtlezniki in Gorenja vas; v mariborski oblasti pa Dolnja Lendava, Konjice, Marenberg. Murska Sobota, Gornja Lendava, Maribor in Št. Lenart. Prevalje, Ptuj in Ormož, Rogaška Slatina. Gornja Radgona in Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slovenjgradec, Celje, Mozirje. Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Kozje ter Cakovec in Dolnji Kralj evac.
*	Smrtna kosa. V Radomljah je umrl g. Ivan P o t o k a r, posestnik. Jutri ob 10. ga bodo pokopali na domačem pokopališču. — V Ljubljani pa je ugrabila smrt gospodično Štefi Terčkovo. Danes ob 14.30 jo po-lože k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
*	Pogrešanega Dekleve še niso našli. Poročajo nam: Jože čop, Potočnik in Hleba-nja so preiskali celotno Martulikovo skupino v večkratnih ponodih, posebei pa Špik sam. a niso našli nobene sledi za pogrešanim Deklevo, magistratnim uradnikom v Mariboru. Ugotovili so tudi, da ni Dekleva vpisan v nobeni tmistovski knjigi planinskih koč.
n
KINO IDEAL
Junaški	Novo!
Tim Me. Coy
v filmu senzacij in hajduštva
Na koncil sveta
Ob 4.. doI 6.. pol 8. in 9. uri
*	Parobrod »Karagjorje« zadel v Jadrnico. Pred viiodom v grško pristanišče pri Dubrovniku je parobrod »Karagjorgje« v soboto zvečer zadel v neko jadrnico ter je polomil gornji del krmila. Na jadrnici sta se nahajala dva gospoda in dve dami iz Nemčije. Gospoda sta v prvem strahu po-skakala v morje vendar so iu kmalu spravili na rešilni čoln, istotako tudi obe dami. Poškodovano jadrnico so zavlekli v mestno pristanišče.
*	Pustošenje gosenic v Srbiji. Kakor je obveščeno kmetijsko ministrstvo, se je v zadnjem času v Zaiečariu in okolici ooia-vila neka posebna vrsta črnjh gosenic v ogromnih množinah, ki povzroča kmetom veliko škodo. Kjer se prikaže ta nadloga, ostane vse opustošeno. Pojavljajo se gosenice v takih množinan. da jih mora živina na paši žreti s travo vred. Te gosenice so se letos prvič pojavile v Srbiji.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Justifikacija sremskega razbojnika. Iz
Sremske Mitrovice poročajo: V nedeljo dopoldne je bila prečitana razsodba kasa-cijskega sodišča razbojnikom iz Žarkovca Ivanu Odabašiču, Milanu Josiču. Lazaru Mišiču in Životi Miloševiču. Ivan Adabašič je obsojen na smrt, oziroma ie bila potrjena razsodba sodišča prve stopnje; Josiču, ki je bil tudi obsojen na smrt, se je kazen izpremenila v dosmrtno lečo; Mišič
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem!
Mesto ribjega olja dajte svoji deci
ki poseduje vrlo prijeten okus hn duih, in ga deca uživa z največjo slastjo kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah._
O«
Najboljše, najtrajn epe, zato M	najcenejše!
britvice is erehrne-c« jekla eo ostrejše kot Tsaka britev.
8
Preprodajalci naj »e obrnejo na: Gustav Husser & sin, W!en VIL, Richtergasse 10
Je obsojen na 20 let ječe. Miloševič pa na 8 let. Ko je bila razsodba prečitana, je Odabašič ostal popolnoma miren. Predsednik sodišča je Odabašiča vprašal, ali ima še kako željo. »Nič, je odgovoril Adabašič, »žal mi je le, ker grem po nedolžnem v smrt.« Odabašič je bil včeraj justificiran. Ta razbojniška tolpa je svojedobno izvršila nad 30 razbojstev v okolici Beograda in Mitrovice.
Iz LrabKane
u— Zahvala. Za mnogobroine čestitke ob priliki svoje 251etnice službovanja v »Narodni tiskarni« se vsem naiprisrčneje zahvaljujem, Fran Jezeršek, ravnatelj »Narodne tiskarne«.
u— Ibsenovo družinsko tragedijo »Strahovi« vprizori ljubljanska drama v sredo 25. t. m. Pretresljivo delo, ki je stalno na sporedu vseh svetovnih gledališč, je po sodbi kritike najmočnejše in najučinkovitejše med umotvori velikega Norvežana. Celo strogi nemški kritik Alfred Kerr je mnenja, da je s »Strahovi« dosegel Ibsen svoj »višek« in da pomeni začetek nove dobe vse evropske literature Z usodo nesrečne Helene Alvingove je postavil ta neumorni borec za svobodo in nedosežni iska-telj resnice vsem trpečim ženam in materam spomenik, ki mu v vsem slovstvu ni več enakega. Gospo Alvingovo igra gospa Marija Vera, ki obenem tudi režira, njenega bolnega sina Osvalda g Ciril Debevec, dobrodušnega in bogaboječega pastorja Mande-sa g. Levar, premetenega mizarja Engstranda g. Kralj in Regino gospa Mira Danilova. Premijera je za abonma C. Začetek ol osmih, konec po 10. uri.
u— Izšla je druga številka »Gledališkega Usta« ljubljanskega Norodnega gledališča pod naslovom »Velika abeceda uspeha« za istoimensko komedijo, katere premijera je bila v nedeljo.
u— Izprememba pri deželnem sodišču Pre iskovalni sodnik s. s. dr. Vinko Strasser je prideljen kazenskemu senatu. Za preiskovalnega sonika je namesto njega postavljen sonik Josip Gorečan.
u— Slike z zleta ljubljanske sokolske župe na Viču, serija 15 razglednic Po 50 Din, se dobijo pri br. Antonu Manciniju v Rožni dolini pri Ljubljani, na kar opozarjamo vse posetnike sokolskega zleta.
u— 40 let zveste službe v enem in istem podjetju je včeraj dopolnil g. Ivan Ciber, tiskarski strojnik v Jugoslovanski tiskarni. Pri svojih 67 letih je nenavadno dobro onranjen, zdrav, marljiv in dovtipen. Po zlatem jubileju, odkar se je posvetil tiskarski stroki in ki ga je praznoval lani, je 40 letnica zvestega službovanja pač lep in časten iubilej.
u— Podatki o ljubljanskem šolstvu. K poročilu v nedeljski številki »Jutra« o ljubljanskem šolstvu dodajamo, da je na osnovni mešani šoli na Barju vpisanih 75 dečkov in 60 učenk skupaj 135, tako da obiskuje osnovne ljubljanske šole 3C95 otrok.
u— Nesreča kolesarja. V nedeljo se je več Ljubljančanov peljalo s kolesi na otvoritev Okrevališča ljubljanskih magisiratnih uslužbencev v Kamno gorico. Večja skupina kolesarjev se je potem iz Kamne gorice hotela vrniti preko Radovljice v Ljubljano. Nesreča pa je hotela, da je postalo enemu kolesarjev, g. Jakobu Kurentu slabo, da je pade] na tla in obležal nezavesten. Prvi ga je našel na tleh g. Iglič. ki ga je z umetnim dihanjem spravil k zavesti. Neki avto. ki je vozil mimo, je ponesrečenca peljal k zdravniku v Radovljico. Po prvi pomoči so Kurenta zopet naložili na avto ter ga z Lesc prepeljali z vlakom v Ljubljano, kjer ga je rešilni avto takoj odpeljal v bolnico. Spremljala sta ga na vlaku dva kolesarja omenjene družbe, Puterle in Pogačnik. V bolnici so ugotovili, da poškodbe niso nevarne in je Kurent mogel že včeraj zapustiti bolnico.
u— Trpinčenje živali Mnogi gostje in stanovalci v hiši hotela »Soče« so bili v soboto očividci prav brutalnega nastopa. Hlapec France Ravnihar je neusmisljeno pretepal konja posestnika Frana Pečnikarja iz Pšate pri Podgorici. Opozorjeni policijski stražnik je hlapca zapisal in ovadil.
u— Splašen konj. Na kralja Petra trgu se je včeraj okoli 16. splašil enovprežni konj g. Verovška. Med divjim dirom je padel z voza hlapec, ki se je pri padcu k sreči le lažje poškodoval. Koni je dirjal dalje po Dalmatinovi ulici proti Dunajski cesti. Na oglu hiše, kjer Je pisarna odvetnika dr. Fetticha, je konj padel, a se kmalu sam pobral in zopet tekel dalie. Šele na koncu Dalmatinove ulice ob Dunajski cesti je konja prijel za uzdo g. Gaizer ter ga ustavil.
u— Tatvine. Jakobu Erženu, hišnemu posestniku v Kobaridski ulici, ie neznan tat izpred verande njegove hiše odpeljal črnopleskano, 1000 Din vredno kolo znamke »Presto« s tovarniško številko 196.255.
• Na Vodnikovi cesti št. 8 stanujočemu prevozniku Martinu Školču je bil pred dnevi z dvorišča ukraden že ponošen dežni plašč, vreden 1000 Din. Tatvine Je osumljen neki mlad klatež.
u— Drobiž policijske kronike. Zadnja nedelja ie bila primeroma mirna in solidna. Kronika beleži le en sam sicer večji pretep v neki gostilni bolj na periferiji mesta, kjer
Cirkus COLUMBIA
(Vareite Theatrale)
Latermanov drevored — Tivoil
Je prišel za nekaj dni v UmbUano.
Samo prvovrstne predstave
SenzaoSfonelme predstav« «e vržioo ob vsakem iracmeon in se ob&nsitiv© opozarja, da it cirkus itakc praktično mre itn, da vsakega ščiti pred hhudam.
Ravnateljstvo.
Predstave: Ob ned«djalh ob m 8jž »večer. Vsak dan ob 8 34 zvečer.
so si skočili v lase vročekrvni fantalini po večini ljubljanske srajce. Stepli so se baje zaradi nekega dekleta. Policiji sta bili prijavljeni dve tatvini, dalje avtomobilska rezgoda blizu Zg. Šiške. K sreči ni bil izmed potnikov noben težje poškodovan. Poškodoval se je samo avtomobil. Prijavljena je bila dalje težka telesna poškodba zaradi neprevidne vožnje z avtobusom na Zaloški cesti. Končno je bilo 6 avtomobilistov odnosno voznikov prijavljenih zaradi prestopkov avtomobilskih predpisov In cestno-policijskega reda. V nedeljo je policija aretirala dve osebi, eno zaradi beračenja in drugo zaradi razgrajanja.
u— Francoske tečaje, katere ie prejšnja leta vodilo društvo »Cercle Francais« otvar ja s 1. oktobrom t. 1. Francoski institut. Po-uk se bo vršil v Ljubljani na Moškem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od
18.	do pol 20. (predava g. prof. Južnič); Il.a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava g. prof. dr. Novak); Il.b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. (predavatelj isti); lila tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. (predava ga. Bele francosko slovnico v francoskem jeziku); Illb tečaj v ponedeljkih in četrtkih od pol
19.	do po! 20. (konverzaci.io vodi g. Thčvot) Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din, lanko pa obiskujejo za to ukovino več tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo Moškega učiteljišča v svoji pisarni od 26. t m. dalje vsak dan od 11. do 12. in od 17. do 18. Po tem terminu se prijava lahko izvrši po dopisnici.	1189
Pouk živih jezikov
(francoščina, angleščina, nemščina, italijanščina, španščina) v skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do poj 7. zvečer. Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — Vodstvo: Prof. S. J. Jeras - Guinot.
u— Merkurjev! večerni poučni tečaji ter plesna šola. Trgovsko društvo Merkur bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bodeta letos zopet vodila v dveh oddelkih a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačaio malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1. med 10. in 12. dopoldne in 3. do 5. popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. Hkrati si uso-jamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami. najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, ki jo priredi društvo pod vodstvom priznanega provrstnega plesnega učitelja, vsak torek pričenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8. zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina 10 Din za osebo in večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor.	1188
Iz Celja
e— Celjski gledališki abonma ie za celjsko obči istvo prav posebno priporočljiv, ker obsega tudi tri predstave, ki bodo zanimale pred vsem Celjane. To so Novača-nov »Herman Celjski«, Ipavčeva opera »Te harski plemiči« in Doboviškova nova burka »Radikalna kura«. Te tri predstave bodo imele zbog velikih ansamblov bržkone povišane cene pri dnevni blagajni in je tudi zato abonma še bolj priporočljiv.
e— Vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo v Celju bo v petek 27. in v soboto 28. t m. od 18. do 20. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in 25 Din vpisnine. Ponavljalni izpiti bodo v ponedeljek 30. t. m. ob 16. in v torek 1. oktobra ob 16. (ustmeni). Redni pouk se bo pričel za I. razred v ponedeljek 7. oktobra, za II. in III. razred pa v torek 8. oktobra vsakokrat ob 16.
e— Opozorilo vojnim invalidom. Krajevni odbor UVI v Celju poziva one člane, ki reflektirajo na novo tobačno trafiko v Lju-bečni št. 3., da se zglasijo v odborovi pisarni najkasneje do 3. oktobri
e— Vprašanje železniškega Dostajališča v Tremarju. Pred kratkim se ie osnoval v Tremarju poseben odbor za zgradbo postajališča in kakor je soditi, bo končala njegova akcija s popolnim uspehom. Baje se že izdeluje v ljubljanski železniški direkciji zadevni proračun, po čigar odobritvi se bo takoj pričelo z gradnjo postajališča, ki bo stalo na mestu dosedanje povečane vlako-javnice. Nujno potrebno je. da pride tamkajšnje prebivalstvo do res prepotrebnega postailišče in ugodne zveze z železnico, kajti dosedaj se je moralo truditi po cele ure daleč ali v Celje, ali pa v Laško.
e— Sumljiva pasja smrt. Po kralja Petra cesti je divjal v soboto zvečer velik pes volčjak in obupno tulil. Ljudje so prestrašeni bežali v hišne veže, misleč, da je pes stekel. Pied Rosmanovo trgovino pa se Je pes vlegel in crknil. V nedeljo zjutraj ga je odnesel konjač. Psa, ki je last pekovskega mojstra Franca Lesjaka z Miklavževega hriba, je najbrže povozil kak avtomobil, ali pa ga je zastrupila kaka zlobna roka namenoma, kajti pes je bil še isti večer okrog 18. doma in popolnoma zdrav.
e— Pijača ga Je zmotila. V Neradovo gostilno v Gaberju je prišel v soboto zvečer 23 letni opekarniškj delavec Miha V. iz Sp. Hudinje. V vinjenem staniu Je priče! nenadoma brez pravega povoda razgrajati in po izjavi prič tudi groziti z nožem. Na stražnici je priznal, da je razgrajal, to pa baje zaradi tega, ker je dobil pol litra sla-bejšeg& vina, kakor pa ga je naročil. Da bi grozil z nožem, pa zanika. Noža pri njemu tudi našli niso.
e— Nenadna aretacija na ulici. Na Kralja Petra cesti Je bi! predvčerajšniim aretiran posestnik Vinko K—k. in sicer na zahtevo preiskovalnega sodnika, ker je osumljen
Kino Ljubljansk, dvor
VELEMESTNA MLADINA
HARRY LIEDTKE
hudodelstva sleparstva. Oddan ie bil v zapore okrožnega sodišča.
e— Tatvine. Gostilničarju Josipu Gore-njaku na Kralja Petra cesti je ukradel neznan tat kolo, vredno 800 Din. Storilec doslej še ni izsleden. Brivskemu mojstru Matiji Bukovčanu je odnese! neznan dolgo-prstnež reklamno obrtno tablico nad briv-nico na Kralja Petra cesti. Tablica, na kateri je naslikan napis »Brivnica Zora«, je pločevinasta in vredna 280 Din. — Šivilji Mariji Lepičnikovi v Gaberju ie neznan tal odnesel iz nezaklenjenega podstrešja 200 Din vredno in poldrugi meter visoko železno peč. Javnost se stvari pred nakupom ukradene peči.
e— Primarij dr. Raišp zopet redno ordi-nira.	1190
Iz Maribora
a— Desetletnica Narodnega gledališča v Mariboru. V proslavo desetletnice Narodnega gledališča pripravlja uprava tri večere 1, 2. in 3. oktobra. Prvi večer bo dram ska revija in se bo uprizorilo po eno dejanje iz »Tugomerja«, »Veronike Deseni-ške« in »Smrti majke Jugovičev« Drugi večer bo premijera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorijanski« v režiji g. J. Koviča, tretji večer pa bo operno-koncertni večer, ki bodo na njem peli razne operne arije ga. Zamejičeva in gg. Šimenc in Ne-ralič. Pri klavirju g. prof. Mirk. Vsi trije večeri bodo izven abonmaja. Kot gosta bosta nastopila v »Tugomerju« in »Smrti majke Jugovičev« prvakinja zagrebške drame ga. Podgorska in režiser istega gledališča ter ustanovitelj mariborskega gledališča g. Nučič. Kdor vzame vstopnico za vse tri večere pri dnevni blagajni dobi 20% popusta za vse tri predstave.
a— Na mariborskih osnovnih šolah ie naslednji stalež otrok začetkom šolskega leta: na štirih deških osnovnih šolah in na vadnici moškega učiteliišča 1229 učencev v 27 razredih in 9 vzporednicah, na štirih dekliških osnovnih šolah 1083 učenk v 20 razredih in 7 vzporednicah, na pomožni šoli 67 učencev in učenk v 5 razredih. Nujna je potreba, da se zgradi ena nova deška in dve novi dekliški osnovni šoli.
a— Sedemdesetletnico rojstva praznuje danes ga. Nežika Verstovšek v krogu družin Kaučič-Šetinc-Ogorevc. Z iskrenimi čestitkami priljubljeni gospč se pridružujemo tudi mi: Na mnoga, še srečna leta!
a— Srebrno poroko sta obhajala v nedeljo 22. t. m. g. Franc Uršič in njegova soproga Marija, gostilničarja v Dalmatinski kleti v Vojašniški ulici. Še na mnoga leta!
a— Pravoslavna občina priredi svojemu iz Maribora odhajajočemu podpredsedniku g. Mladen Periču poslovilni večer 26. t. m. ob 21. v salonu gostilne Vlaoovič. Vabijo se člani občine, da se tega večera udeleže.
a— Gremijalna trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje za vse razrede se bo vršilo v nedeljo 29. tm. od 10.—12. v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu 1-1. K vpisovanju naj prinese vsak učenec oz. učenka zadnje šolsko izpričevalo, oo dve izoolnieni rodov-nici, ki jih dobi v pisarni Trgovskega gre-mija in novinci še potrdilo Trgovskega gremija v Mariboru, ki ga dobe tudi v gremijalni pisarni, Jurčičeva ul. 8-II. Pismeni ponavljalni, sprejemni in drugi izpiti prično v ponedeljek, dne 30. septembra ob 15. Ustmeni izpiti se bodo vršili v torek, dne 1. okt. in po potrebi še v sredo, dne 2. oktobra od 15. ure dalje. Reden pouk bo pričel v četrtek, 3. oktobra ob 15. uri. Vse ostalo zvedo učenci, oz. nji-novi gospodarji v šo!i.
a— Sadna In vinska letina. V severoza-padnih Slov Gor. ie letos samo nekai hru-šek in sliv na prodaj. Cene so pa take male (za nruške po 1 Din do 1.75 Din za 1 kg), da se skoro niti mudno zbiranie ne plača. Vinska letina bo kvalitativno dosegla sedemnaistčeka. ki ie bi! znano najboljši letnik tekom zadniih par desetletij, pridelek pa bo tako majhen da ga bodo vinogradniki pač le malo okušali.
a— Umrl Je v mariborski bolnici 49 letni bivši kurjač Ivan Korošec iz Radvanja.
a— Karambol. V nedeljo popoldne je šofer Matevž V. zavozil na križišču Slovenske in Gledališke ulice z osebnim avtomobilom v dvovprežni voz Franceta Š. Preden je utegnil ustaviti avtomobil, se je zlomilo oje voza. na avtomobilu Pa so se zdrobila stekla. Tudi konja je ranil. Nesrečo sta zakrivila hlapec in šofer, ker sta vozila prehitro.
a— Aretiran je bil zaradi zločina posilstva čevljarski mojster Ahmed R.. ki je že od lani zlorabljal v svojem stanovanju neko 12 letno deklico. Pohotneža so izsledili šele pred dnevi in ga včeraj izročili sodišču a— Nesreče in nezgode. Mariborski trgovec z usnjem Anton Ošlag je bil po opravkih pri Gornjemgradu. Vozil se je z motorjem 6 prikolico. Na nekem ovinku se je zaradi precej nagle vožnje zaletel v obcestno drevo. Motorno kolo je bilo razbito, on pa je odle-tel v jarek in dobil nekaj poškdb. Celjski rešilni avto ga je odpeljal najprej v celjsko bolnico, odtam pa v Maribor v domačo nego.
—	Na bregu med Slov. Bistrico in Zg. Pol-skavo pa je pri nedeljski kolesarski dirki ponesrečil 20-letni dirkač Miodrag Nikolič. Počila mu je pnevmatika, pri padcu si je kolesar razbil levo koleno in kolenico. Prvo pomoč mu je nudil g. Bračič. g. Štiger iz SI. Bitrice pa ga je z avtom odpremil v mariborsko bolnico. Stanje je kritično in je verjetno, da bodo morali amputirati levo nogo.
—	44-letna služkinja Terezija Kocmur se je hotela v nedeljo na cesti izogniti nekemu avtu. Pri tem je pa padla tako nesrečno, da ee je težko poškodovala na levem kolenu in so jo morali odpremiti v bolnico. — Na cesti je v nedelj tudi padel 14-letni Edvard Batolen s Slomškovega trga in si zlomil desno roko v podlektju Tudi njega je rešilni avto odpremil v bolnico. — Včeraj 23. t m. dop. pa je v železniških delavnicah odpovedal na nekem kotlu ventil. Para in viela voda je v bližini stoječega 21-letnega strojnega ključavničarja Matijo Svenšeka tako težko opekla po celem telesu, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico
Iz Kranja
r— Nedeljska gasilska tombola je zopet dokazala svoj sloves, da je največja tombola na Kranjskem i po številu udeležencev i po vrednosti dobitkov. Na Glavnem trgu se je zbralo skoro 5000 ljudi od vseh krajev od Ljubljane do Jesenic. Srečni do-bitkarji so bili: 1.) Likozar Josip iz Kranja, kompletna spalna oprava; 2.) Lužan Ivan iz Stražišča, kompletna spalna oprava; 3.) Rangus L iz Kranja, moško dvokolo; 4.) Potušek Gustl iz Kranja, otroško dvokolo; 5.) Andoljšek Franc iz Kalvarije, krupoo usnja; 6.) Rozman Anton iz Sp. Dupelj, otroški voziček; 7.) Luin Anton iz Kranja, zaboj 25 kg terpentin mila; 8.) Ozimič Milka iz Kranja sod 51 kg namiznega olja; 9.) Malovrh Jakob iz Prebačevega, vreča 85 kg pšenične moke; 10.) Robljek Fani iz Kranja, električni kuhalnik. Izvrsten »dan« »o imeli med in po tomboli gostilničarji.
r— Himen. V nedeljo sta se poročila na Brezjah g. Karel Ažman, uradnik pri tukajšnjem mestnem županstvu, in gdč. Albina Ručigajeva. Novoporočencema, agilnima ilanoma gledališkega odra, čestitamo!
Iz Škofje Loke
81— Selitev lastovk. V meglenodeževnem Jutru sobote se je okoli zvonika starološke cerkve in poslopja tukajšnjega samostana zbrala množica lastovk, ki so se z glasnim cvrčanjem pripravljale na selitev. Ko pa so okoli 9. posijali solnčni žarki, sta se obe
skupini, kakor na povelje dvignili, še nekajkrat obleteli okolico in nato odbrzeli na topli jug.
si— Dramski odsek Sokola je na svojem «estanku, ki se je vršil v preteklem tednu, izvolil za svojega predsednika notarja br. Steva Sinka.
Iz Litije
i_ Trboveljskih nogometašev ni bilo. —
Litijski Športni klub je imel za nedeljo popoldne domenjeno s SK Retje iz Trbovelj, da igrata tekmo na Šegačevem travniku na Grbinu. Športna publika je bila po lepakih o tekmi obveščena, vstopnice so bile prodane že v predprodaji, pri nedeljskem opoldanskem vlaku so čakali svoje trboveljske športne tovariše vsi nogometaši iz Litije, rfostov pa ni bilo. Čudno je, da SK Retje ni poslal tudi nikake odjave.
j— Lep krožni izlet Trboveljskega kolesarskega kluba. V nedeljo je priredil Trboveljski kolesarski klub lep sprehod. Športniki so prevozili progo na Zagorje in od tam po medijski dolini preko Vač do Litije. V našem kraju so imeli zakusko. V strnjeni vrsti so s trobentačem na čelu vozili skozi Litijo, kjer so bili predmet živahne pozoT-nosti. Izletniki so nato nadaljevali pot pre-ki Sv. Križa, Radeč in Zidanega mosta domov v Trbovlje.
i— Nesreča gozdnega delavca. V vasi Mamol nad Litijo, se je pripetila nekemu kmečkemu mladeniču huda nezgoda. S svojim tovarišem sta valila hlode. Na strmi drči jima je ušel hlod iz rok. Da ga obdr-žita, ga je eden naglo zagrabil z rokama, njegov tovariš pa tega v naglici ni opazil. Naglo je zasadil cepin v hlod, hoteč ga obdržati. Po nesreči pa je udaril z ostro ce-pinovo konico ravno na roko svojega prijatelja. Cepin je predrl nesrečniku roko in se še zadri v hlod. Ranjenca so odpeljali v Litijo k zdravniku; ker pa je ponesrečenec irgubil precej krvi, so ga oddali v ljubljansko «plošno bolnico.
Krvav nočni napad
Celje, 23. septembra.
V celjski neposredni okolici se je v zadnjih tednih pripetila že cela vrsta več ali manj nevarnih nočnih napadov. V soboto zvečer se je vračal 30-letni delavec v tovarni VVesten Franjo Kuhar, stanujoč v Celju, Razlagova ulica 9, po cesti pod Pečov-nikom proti domu. Bilo je nekaj minut po osmi uri Nenadoma sta se pojavila v njegovi bližini dva moška, ki sta s pijanima glasovoma kričala »auf biks!« Kuhar se jima je hotel pri srečanju čim bolj izogniti, toda izzivača sta ga v tem trenutku že napadla in ga pobila z neštetimi udarci na tla. Ko sta ga nekaj časa divje pretepala, se je Kuharju končno vendarle posrečilo, da jima ie pobegnil. Toda eden izmed napadalcev ga je kmalu dohitel :'n mu z vso silo zabodel nož med pleča.
Kuhar je kljub rani bežal dalje in razbojnikoma končno ušel. Kmalu pa so ga zaradi velike izgube krvi objele slabosti in z zadnjimi močmi se je privlekel do doma. Tu se je zgrudil, dočim je njegova žena takoj odhitela po zdravnika. Poklicani dr. Hočevar je ugotovil, da rana k sreči ni preveč opasna, ker niso ranjena pljuča, pač pa je globoka okrog 5 cm. Ako bi napadalec zasadil nož le nekoliko nižje, bi bila pljuča neizogibno nevarno ranjena. Zasledovanje storilcev je bilo poverjeno orožnikom, ker spada kraj v njihov delokrog.
Nesolidni prodajalci
Jesenice. 23. septembra.
K članku »Iskanje naročil po trgovskih potnikih* smo prejeli od vodstva obrtniškega društva za Jesenice ln okolico še naslednje podatke:
Ker prihajajo na vodstvo društva, kakor tudi na Zvezo trgovskih gremijev, Zvezo obrtnih zadrug in na zbornico TOI od strani organiziranih trgovcev in obrtnikov neprestane pritožbe zaradi iskanja naročil po trgovskih potnikih, bi bilo umestno, če bi vse navedene korporacije podvzele energične korake, da se sedaj v osnutek novega obrtnega zakona vnesejo zahteve trgovcev in obrtnikov ter da se v tem pogledu napravi red.
Tudi po Gorenjskem posečaio razni trgovski potniki stranke na domu in to ve-
dno brez predhodnega pismenega poziva ln tudi za take vrste blaga, ki niso dovoljene. Mnogi potniki sipoh nimajo od zbornice TOI podpisane legitimacije za trgovska potovanja. Pa tudi med onimi, ki imajo legitimacije, se najdejo taki, ki nimajo niti pravih pojmov, kaj šele sposobnosti za trgovino. K trgovskemu poslu so se šele sedaj zatekli ln nikdar se ga niso učili.
Od nesposobnih in nereelnih potnikov so kupci često oškodovani. Obrtniško društvo zbira o tem podatke. Imamo primere, da je stranka kupila od potnika blago za 320 do 350 Din za meter, dočim stane isto blago ori domačem trgovcu samo 190 do 220 Din. Pretirano visoke cene se opravičujejo z odplačevanjem v obrokih. V tem in še v drugil primerih pa je bilo blago takoj plačano.
Bilo bi potrebno, da bi javni organi v zaščito domačih trgovcev in obrtnikov posvetili večjo pozornost raznim potujočim trgovcem in krošnjarjem, ki spretno raz-pečavajo slabo in drago blago. Večja pozornost je potrebna tembolj, ker se nesolidni prodajalci nikdar več ne pokažejo v kraju, k.ier so našli nekaj žrtev.
Umetniška šola „Probuda" v Ljubljani
(v poslopju Tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica 9.)
IX. šolsko leto 1929/30.
Vpisovanje v spodaj navedene tečaje bo od srede 25. t. m. do ponedeljka 30. vselej od 18. do 19. na Tehniški srednji šoli v pritličju soba štev. 6. Dohod iz Gorupove ulice štev. 10 čez dvorišče.
Reden pouk bo pričel v torek 1. oktobra Pouk je večeren, dnevno od 18. do 20. po določenem urniku, ki je razobešen na razglasni de6ki umetniške šole »Probu-da« v vestibulu Tehniške srednje šole. V to šolo se sprejmejo tudi začetniki, ki imajo le nekaj dobre volje in veselja do umetnosti in umetne obrti. Ker nudi šola popolno izobrazbo v vsen posameznih oddelkih, je dana možnost vpisati se tudi onim. ki bi radi svoje znanje izpopolnili. Študij na tej šoli je omogočen tudi obrtnikom, kateri žele v svoji stroki izobrazbe in izpopolnitve. Tečaji so naslednji:
A.	Oddelek za figuralno risanje s potrebnimi predavanji iz anatomije, perspektive, oblikoslovja in zgodovine umetnosti.
B.	Oddelek sa dekorativno risanje in narodno ornamentiko, predavanje iz perspektive, oblikoslovja in umetnostne zgodovine.
C.	Javna risarska šola za obrtnike in starejše vajence, kakor tudi za one privatnike, ki imajo veselje do risanja. Pouk v tem tečaju je ob nedeljah od 9. do 12. Pričetek pouka v nedeljo 6. oktobra. Vpisovanje še
posebej pri pouku v učilnici štev. 10, drugo nadstropje.
Grafika v raznih tehnikah kakor: lesorezi, bakropi6, vjedenke in po možnosti tudi lito-grafija.
Fotografija za amaterje začetnike, kakor tudi za one, ki želijo svoje znanje izpopolniti.
Mala plastika in medajlerstvo. Poučuje se modeliranje v mali plastiki, spoznavanje
reliefa v medajli kakor tudi ciziliranje in patiniranje bronastih odlitkov.
Kiparstvo. Modeliranje velike plastike in kompozicije, klesanje v kamen in les.
Slikanje na tkanino. Pouk v, raznih tehnikah, kakor: batik, patroniranje, plastično slikanje itd.
Opisna geometrija in perspektiva. Pouk za začetnike in za one ki se pripravljajo, da iz teh predmetov položijo izpit.
Usnjerez, rezanje ornamenta in figuralnih osnutkov ter barvanje usnja.
Poučevali bodo v tekočem šolskem le-
DIJAKI!
kupite šolske knjige t knjigarni
TISKOV IVE ZADRUGE
LJUBLJANA Prešernova 54,
V zalogi Ima Šolske knjige za vse šole v predpisanih izdajali
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 23. septembra 1929.	Višina barometra 308 8 m
Kraj	Gas			a M	Smer vetra
		Barom.	Temper.		ta brzina
Opazovanja				> a	v m. ta sek.
Ljubljana		765-9	10	92	N 2
Maribor		>639	11	80	\VN\V 2
Zažreb	8.	765-5	H	70	WNW 2
Beograd		764-4	13	75	ENE 4
Sarajevo		765-6	11	90	mirno
Dubrovnik		764-1			
Skoplle	7.		13	90	mirno
Split		7609	19	50.	NE 4
•3 2
O ®
10 9 9 10 9
10
5
Padavin«
Vrsta
r mm do ?. »r«
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 29.4, najnižja 9.4. Solnce vzhaja ob 5.48, zahaja ob 17.58, luna vzhaja ob 20.32, zahaja ob 12.2C Dunajska vremenska napoved za torek: Postopno zboljšanj®.
tn naslednji gospodje:
Fotograf Bešter: fotografijo; slikar Gaspari: dekorativno risanje in narodno ••rna-mentiko; kipar Jurkovič: kiparstvo; prof. Sever: malo plastiko in medajlerstvo, opis. geometrijo, perspektivo, oblikoslovje in risanje v javni risarski šoli: grafik Smrekar; grafiko: prof. Šantel; slikanje na tkanino: prof. šubic; figuralno risanje in anatomijo: kipar Vahtar; usnjerez; prof. Volavšek: zgodovino umetnosti.
Vse nadaljnje informacije o šoli daje vodi a šole profesor Anton Sever, telefonska štev. 3090.
ZAHVALA.
Tvrdka Drago Sehwab v Ljubljani mi je
po »Jutrovi« dijaški nagradni akciji darovala krasno, po meni izbrano blago za obleko kakor tudi eno garnituro perila in mi seveda brezplačno izgotovila obleko.
Smatram za svojo dolžnost, da se tvrdki za krasno darilo s tem vljudno zahvalim in jo priporočam staršem učeče se mladine.
Rudol! Goršek, dijak.
Šport
Nedeljski športni dogodki
V	nedeljo se je končalo tekmovanje za pokal LNP V finale sta prišla ASK Primorje in ISSK Maribor. Tekma bi se po propozicijah morala vršiti v Ljubljani, toda Primorje je ugodilo prošnji LNP, da se igra tekma v Mariboru, ker LNP ni imel na razpolago nobenega igrišča v Ljubljani. S tem se je pač odreklo Primorje veliki ugodnosti, da bi igralo na domačih tleh. Tekma je končala z zmago ISSK Maribora s 3 : 0 (1 : 0), ki je torej postal letošnji pokalni prvak Slovenije.
V	Ljubljani so se vršile prvenstvene tekme, čijih rezultati so bili naslednji: Slovan : Krakovo 3 : 1, Grafika : Reka 4 : 1 (1), Svoboda : Jadran (6 : 3) (3 : 3) in Ilirija : Hermes 7 : 2 (4 : 2). Ob tej priliki morami- opozoriti na to, da mora LNP na vsak način nekaj ukreniti, da igrači in sodniki pri tekmah ne bodo na milost in nemilost izpostavljeni sramotilnim klicem in psovkam, kakor se je to v nedeljo večkrat dogajalo. Rediteljstvo je bilo popolnoma pasivno, nolicije pa je bilo skoraj toliko kot nič. Ako se bodo taki dogodki ponavljali, bo še bolj izostajala dostojna publika, ugled nogometnega športa bo padel in končno se bodo tudi igrači in sodniki naveličali takih napadov. Zaradi tega je dolžnost LNP, da skrbi za boljše rediteljstvo in da ojači policijo. Štedenje tukaj nikakor ni na mestu.
Zagrebška reprezentanca se ni mogla re-vanžirati v Beogradu za svoj sobotni poraz. Baš nasprotno. Doživela je drug rav-notako občuten poiraz 5 : 2 (4 : 1). Zagreb- , ški listi že razpravljajo o vzrokih ter na- j vajajo predvsem slabo igrišče. Menimo pa, j da sta obe zmagi beograjske reprezentance dokazali, da je beograjski nogomet trenutno pač na višji stopnji nego zagrebški.
Od zunanjih nogometnih tekem bi bilo omeniti naslednje: Praga: Sparta : Slavi ja 2 : 1 (2 : 1). Dunaj: \VAC : Rapid 1 : V C0 : 1), Sportklub : Hertha 1 : 1 (0 : 1), ; FAC : Hakoah 5 : 2 (1 : 1), Wacker : Au- ! stria 1 : 0 (0 : 0). V Avstriji so se prvič v raznih mestih odigrale tekme za amater- i sko prvenstvo Avstrije. Rezultati so bili: ! Ottakringer SC : V. s. B. Modling 2:1 (1 : 1), FC Lustenau : Klagenfurter AC , 4 : 3 (1 : 1), Innsbrucker AC : SalzbuTSer ' AC 5 : 1 (2 : 1). Linzer ASK : Grazer AK j 2 : 1 (0 : 0) Sofija: Jugoslavija (Beograd) : j Slavija 0 : 0, Jugoslavija je bila vedno v premoči, vendar m mogla doseči nobenega uspeha. Milano: Ambrosiana : Admira (Dunaj) 3 : 2 (1 : 0). Celovec: Maribor : Celovec 4 : 2 (2 : 1).
Hazenska družina ljubljanske Atene je v nedeljo gostovala v Zagrebu proti tarnošnji Concordiji. Zmagala je Concordija z 10 : 8, vendar pa bi bil rezultat lahko tudi obraten. Atena pe pokazala več, nego se je j od nje v Zagrebu pričakovalo Poleg lepih tehniških zmožnosti, vzorne kombinacije in dobrega streljanja je ljubljanska družina pokazala, da more izdržati tudi zelo oster tempo. Ccncordija je, ko je izčrpala svoj tehnični repertoar, pričela diktirati silen tempo v nadi, da bo s tem pregazila goste. Toda Atena je ta tempo takoj akceptirala ter do konca vzdržala. Rezultat 10 : 8 je najboljši, ki ga je do sedaj dosegla kaka f slovenska družina na zagrebških tleh. Concordija je nastopila v postavi kakor v Ljubljani, to je v svoji najmočnejši postavi. Družina Atene (Cerne, Brodar, Kaiser, Tita, Bernik, Mirtič, Privšek) je zadovoljila ne samo kot celota, temveč tudi v igri po-edinih igralk. Najboljše so bile Mirtičeva, Tita in Brodarjeva, največ golov pa je zabila Bernikova, namreč 6. Ostala dva gola sta padla po Mirtičevi in Privškovi. Tekma je bila od konca do kraja zelo napeta. Publika ni štedila z odobravanjem za vse lepe momente obeh družin. Sodil je g. Čuvaj.
V	hazetiskem prvenstvu je Ilirija zmagala proti Muri par forfait s 6 : 0.
Ilirija je priredila mednarodni lahkoat-letskj miting, katerega so se udeležili .atleti KAC, Haška, Concordije, Primorja m Ilirije. Naši klubi niso mogli postaviti nekaj svojih najboljših atletov, ki se mude v Atenah. Docela zasluženo so zmagali simpatični in disciplinirani atleti Klagenfurter AC, ki so dosegli 43 točk. V tekih so zasedli vsa prva mesta. V 11 disciplinah so zasedli 7 prvih mest. Celovčanom so sledili Ilirijani s 25, Concordija z 20, Hašk s 14 in Primorje s 4 točkami.
Na Dunaju se je VTŠil maratonski tek na 42.200 m dolgi progi. Zmagal je Tuschek (WAC) v rekordnem času 2:53:33. Zdravniki po teku niso konstatirali pri zmagovalcu nobene izpremembe sTca, pač pa je Tuschek med tekom shujšal za poldrugo kilo.
Monakovčan Reichel je v hoji na 50 km postavil kljub protivetru s 4:33:10 nov svetovni rekord.
SK Slovan (nesometna sekcija). Poc-Vam m sesifamek, ki se vrši v sredo o<b 20. uri v kavarn« Prešeren sledeče iisrače: Globetailk I.. II.. Mar-cihiio.titS, Pečar, flairiš, Iromfcar. ŠleziJ, Volfcar, Bu-ciik, Ciroivič, Kiiičcc,, RW, RafcoS, Vftdnc. SeunJ* in vse igrače rezemv«. Po sestanku odborova seja. — Ta;riii4c.
Službeno lz LNP. ASK Pmmori« in SK Ilir*« se po©ivaita, d-a pošljeta sigurno da^es, v torek ito&no ob IS.30 v ikavarno Evropa po enega pooblaščenega delegata, da se medsebojno sporazumeta ta sodrfka za preduitojefio prvenstveno tekmo. — Tajnik !.
Gospodarstvo
Prekomilijardni izvoz v avgustu
Po vojni je bil le še v oktobru 1924. nekoliko večji izvoz. _ Glavno uvozno blago pšenica.
Naš izvoz se letošnje leto, kakor kaže statistika generalne direkcije carin, izredno ugodno razvija. V avgustu t 1. se je napram prejšnjim mesecem znatno dvignil. Znašal je 605.077 ton v vrednosti 1006.2 milijona Din ter je po vrednosti dosegel takšno višino, kakršne nismo zabeležili že od oktobra leta 1924., ko je znašal okrog 1009 milijonov Din. Napram avgustu lanskega leta se je po vrednosti povečal za 312.4 milijona Din »li za 45%.
V	prvih osmih mesecih se je izvozilo skupno 3,270.683 ton v vrednosti 4,616.6 milijona Din; za 372.224 ton (12.84%) v vrednosti 741.9 milijona Din (19.15%) več kakor v istem času lanskega leta.
Dočim je v prejšnjih mesecih les zavzemal prvo mesto v našem izvozu je bilo v avgustu največ izvoženega žita. Pšenice smo izvozili 16.173 vagonov v vrednosti 372.1 milijona Din (v juliju 2940 vagonov v vrednosti 67.6 milijona Din, a v lanskem avgustu 7958 vagonov v vrednosti 199.7 milijona Din). Turščice smo v tem mesecu izvozili 509 vagonov v vrednosti 12.8 milijona Din. Od ostalih glavnih predmetov smo izvozili po vrednosti v milijonih Din: fižola za 9.6, svežega sadja za 20.9, (lani 13.7), prediva za 16.5, konj za 9.8, goveje živine za 23.3, svinj za 47.8 (lani 11.9), drobnice za 14.2, perutnine za 2.9, svežega mesa za 19.9, jajc za 60.5 (lani za 381), drv za kurjavo za 20.7. Stavbnega lesa smo izvozili 117-110 ton v vrednosti 126.8 milijona Din (lani 103.280 ton v vrednosti 83.6 milijona Din). Potem: železr niških pragov hrastovih za 146, lesnih izdelkov za 9.6, cementa za 14.9, 6irovega bakra za 43.9 in rud za 14.3.
V	posameznih mesecih se ja naš izvoz gibal tako-le (v milijonih Din):
1929 1928 januar	425.7 430.3 — 4-6
februar	385.1 439.0 — 53.9
marc	499 4 503.2 — 3.8
april	615.0 4285 +186.5
maj	533.7 431.7 —102.0
junij	530.2 454.4 + 75.8
julij	621.3 493.8 +127.5
avgust	1006.2 693.8 +312.4
Skupno 4616.6 3874-7
= Monopolski dohodki v juliju t. 1. so znašali 201.13 milijona Din (v juliju lanskega leta 291.97 milijona Din), in sicer odpade od tega na tobak 153.07 milijona (lani v istem času 155.02 milijona), na 6ol 21.07 (18.90), na petrolej 2.28 (4.15), na vžigalice 11.10 (10.75), na ostalo 0.49 (0.47) milijona Din. V predhodnem mesecu juniju je bilo skupno 772.70 milijona Din monopolskih dohodkov proti 777.57 milijona Din v istem času lanskega leta.
= Zakon o pospeševanju kmetijstva. V 221. številki »Službenih Novin« je izšel novi zakon o pospeševanju kmetijstva, ki je s tem stopil v veljavo.
= Ustanovitev rodovniškega odseka za odgojo plemenske živine t Pueoneih. Na pobudo predsednika podružnice Kmetijske družbe v Murski Soboti ter živinorejskega nadzornika gosp. inž. Wenka se je pred dvema mesecema ustanovil rodovniški odsek podružnice Kmetijske družbe v Puconcih za odgojo plemenske živine simentalske pasme. Ustanovitev tega odseka kaže velik napredek za povzdigo živinoreje v tamošnjem okraju ter cbeta vsa organizacija lepe uspehe. Za predsednika je bil izvoljen kmet in mlinar g. Kuhar, katerega ime jamči za dober razvoj organizacije.
= Promet z živino iz baSke oblasti ustavljen zaradi bolezni. Subotiška policija je prejela naredbo od šefa veterinarskega oddelka baške oblasti iz Sombora, da je zaradi živinskih bolezni meja do nadaljnjega zaprta in da ee ne smejo vršiti nikaki sejmi. Vsak uvoz in izvoz svinj, goveje živine in drugih domačih živali iz subotiške oblasti je začasno zabranjen.
= Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celjn za člane trgovce v gornjegrajskem krajo bo v sredo 25. t m. in sicer od 11. do 12. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne pri g. Veršniku in popoldne od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«.
= Oddaja del za zgradbo rellektorskega skladišča v Karloveu se bo vršila potom licitacije 7. oktobra pri inženjerskem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu. Predračun, načrti in pogoji so na vpogled pri istem oddelku.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. oktobra ponudb« glede dobave 200 komadov brzinomerilnih trakov (pogoji pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do L oktobra ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida; do 3. oktobra pa glede dobave 50.000 komadov kapsol.
_ Direkcija državnega rudnika Sarajevo
sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsol. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 7. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 500 metrov mrežastega platna in 8. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj (tračnice, spojnice, podložne plošče, tračni žeblji, tirefondi, skretnice, vijaki, železni materijal za kolosek itd.) Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled.
Borze
23. septembra.
Na ljubljanski devizni borzi je bil danes promet srednji. Največ se je trgovalo v devizah na Prago. Curih in London. Vso potrebo je krila Narodna banka, le potrebi na Trst je zadostila privatna ponudba. Praga je krepkejša. Od efektov so bile zaključene Jesenice po 280.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda nespremenjena. Za ultimo december je zabeležila zaključek po 415. Investicijsko in agrarne brez zaključka. Na tržišču .privatnih papirjev so nekatere vrednote, predvsem industrijske, za malenkost popustile. Zaključki so bili v bančnih vrednotah: Praštediona po 860, Union po 202, Jugo po 81 in Poljo po 15.75, v industrijskih vrednotah pa: Narodna šumska po 40, Danica po 220 in Šečerana po 420.
Devize in valute.
LJubljana. Amsterdam 22.805, Berlin 13.54, Bruselj 7.9041, Budimpešta 9.9227, Curih 1094.4-1097.4 (1095.9), London 275.22-276.02 (275 62), Newvork 56.77, Pariz 222.58, Praga 167.93_168.73 (168.33), Trst 296.35— 296.35 (297-35).
ni&a&MMiniveevje&eni
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprali. — To omogoča edino Schichtov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
jSchiichtlitl
Zagreb. London 275.22—276.02. Newyork 56.67—56.87. Pariz 221.58—223.58. Milan 296.455—298.455. Curih 1094.4—1097.4. Amsterdam 22.805 bi g. Berlin 1352.5—1355.5. Dunaj 798.50—801.50. Praga 168.63—168.83. Budimpešta 990.77—993.77.
Curih. Beograd 9.12625. London 25.1425. Newyork 518.85. Milan 27.145. Madrid 76.64. Berlin 123.62, Dunaj 72.98, Praga 15.355, Bukarešta 3.0775. Budimpešta 90.45. Sofija 3.7575. Varšava 58.175.
Dunaj. Beograd 12.49—12.53, Berlin 169.04 —169.54, London 34.41—34.51, Milan 37-16— 37.26, Newyork 709.75—712.25, Pariz 27-78— 27-88. Praga 21.0125-21.0925, Curih 136.83— 137.33; dinarji 12.44-12.50.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 170 d. Ljubljanska kreditna 123 d. Praštediona 860 d. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Stavbna 50 d., šešir 105 d., Jesenice 280 zaključek, Ruše 250—260.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5—405.5, kasa 405.5 blago, september 404.5—405.5, december 415— 416.5, investicijsko 84.5—85.5, agrarne 52— 53.5; bančne vrednote: Praštediona 860—87O, Union 202—203, Kreditni 93 denar, Srpska 155 denar, Jugo 81—83, Narodna 8100 —8220, Zemaljska 130—135. Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.75—16; industrijske vrednote: Narodna šumska 40—42, Gutmann 185-195. Slaveks 96-100, Slavonija 120—140, Danica 120—130, Drava 400 denar, Šečerana 420—425, Ljevaonica 210 220, Brod vagon 130—138, Union mlin 145— 165, Vevče 132 denar, Isis 17 denar, Dubro-vačka 400—425, Oceania 200 denar, Trbovlje 470—480, Jadranska plovidba 560 blago.
Beograd. Narodna 8160, Vojna škoda 404, december 415.75—416.
Blagovna tržišča
Žito
t Ljubljanska blagovna borza (23. t m.) Žito: Tendenca neizpremenjena. Brez zaključkov. Nudi se: pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, nova, 80—81 kg, 1 % primesi, prompt-na, 252.5 — 255; sremska, 80 kg, 1 % primesi, 237.5 — 240; rž: 72—73 kg, 2 % primesi 220—222.5; moka: »Ogc, fco Ljubljana, plač. po prejemu 365 — 370; turšeica: baška, slov. postaja, mlevska tarifa, promptna 232.5 — 235; oves: baški, novi, slov. postaja 210 — 212.5.
+ Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Proipet: 2 vagona otrobov, 34 pšenice, 2 ovsa, 161 turščice in 2 vagona moke. Pšenica: baška. 77 kg 192.5—195, 78 kg 194—196. ladja Tisa. 78 kg 205—207, ladja Dunav, 77 kg 202.5—205, ba-natska, 77 kg 190—192.5, sremska. ladja Dunav, 77 kg 200—202.5 Ječmen: baški 127.5—132.5. Oves: 152.5—155. Turšči-c a: baška 155—160. Moka: baška >0gr in >0gg« 290—300. >2« 270—280. »5< 245 —255, 220—230. ,7« 180—190, »8< 120-130. O t r o-b i: baški in banatski 105—110. Fižol: beli, sremski 450—460.
Les.
+ Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.) Les: Tendenca mlačna. Zaključki 10 vagonov bukovih drv, 2 vagona bukovih okroglic, 2 vagona tramov in 1 vagon hrastovih ( kroglic (eksek). Išče se 120 vagonov bukovih ce-panic, 6ečnje 1928/29, od 12 cm širine naprej, 1 m dolžine, zdravih, kvalitativni, kvantitativni prevzem kakor tudi plačilo na nakladalni postaji, dobava tekom treh mesecev. Cena franko vagon meja via Jesenice. Dalje iščejo vsako množino brzojavnih drogov (smreka, jelka, bor), od 6.50, 7, 7-50, 8, 8.50, 9 in 10 m dolžine; bukove prage: 2.26 m X 25/26 X 14 /15 cm, dobava november 1929. do maja 1930. (cena franko vagon, prihod Sušak pristanišče); bukove hlode za Španijo (za furnir), dolžina 230/250 cm in 430/500 cm. od 45 cm premera naprej, prima (cena franko vagon, prihod Sušak pristanišče). Eksekutivni nakup: 18.080 kg hrastovih suhih okroglic, 5—16 cm premera, 1 m dolžine I., zdravo blago, promptna dobava, pariteta Sevnica, plačljivo proti duplikatu po 22.
Jajca,
+ Tržišče z jajci. V Berlinu so preteklo soboto notirala jugoslovenska jajca (franko meja, neocarinjena) 10% do 1 \yK pfeniga napram 9% do 10 pf eni gov ob koncu predzadnjega tedna in 9*4 do 9 K pfeniga 7- t m. Na domačem tržišču je nastopilo oživ-ljenje, ker je hladnejše vreme zopet vzbudilo zanimanje inozemskih kupcev. V zadnjih dnevih so cene precej poskočile tako v inozemstvu kakor v domačem nakupu. Plača se komad po 1.20 Din. Posledica zadrževanja blaga na kmetih je, da jajca ne prihajajo vedno prav sveža in zdrava na trg. Inozemstvo precej povprašuje po našem blagu, zlasti Francija, kamor 6e je v zadnjem č is'! izvozila precejšnja količina jajc.
Iz življenja in
Fakirščina, ki se je končala s smrtjo
V Argentini je razkazoval svoje čudodelne umetnije italijanski foldr Pietro del Castro, Dal se je zapreti v krsto in pokriti z zemljo, ko pa so dvignili pokrov, so našli fakfrja mrtvega.
Kakšne ekstravagantne produkcije zanimajo današnji svet, o tem priča posebno početje raznih fakirjev, ki se
dajejo zakopavati in vstanejo po goto* vem številu ur ali dni »od mrtvih« ne da bi bili zavžili mrvico hrane in kap» Ijico pijače in ne da bi vdihavali zrak. Čudodelniki se hvalijo, da jim na po* vel je možganov otrpne telo in ostane v tem stanju, dokler ne pride čas, ki so ga določili sami. Mnoge fakirje so pri takem početju razkrinkali za slepar« je in jih nagnali v ječo. Zdaj pa se je našel eden, ki je plačal svoje fakirske umetni je z življenjem.
V Cordovi na argentinskem ozemlju je zadnje čase nastopal fakir pod ime. nom Backaman, prav za prav Pietro de Castro, rodom Italijan. Leta in leta je hodil po svetu, gostoval v cirkusih in razkazoval strmečim množicam gledal* cev svoje fakirščine. Uganjal je reči, da se se ljudem ježili lasje. Posebno slovita je bila njegova navidezna smrt, ki je trajala pet, šest, časih deset ur. Mož se je dal položiti v krsto in zatr. pati z zemljo. Ko so ga čez toliko in toliko ur odgrcbli, se je zbudil zdrav in čvrst v življenje.
S to produkcijo je Castro lani zbujal se ■>.&<- 'O v Parizu. Za vsak večer svo» jega razkazovanja je prejel 10.000 fran. kov Bil je zelo marljiv in si je v /,a i« nih letili na ta način pridobil milijon« sko premožene. Zato e že sklenil, da se v kratkem odtegne g'umaški karije* ri in začne živeti redno življenje renti« jerja. To pa mu žal ni bilo usojeno.
Te dni se je dal v Cordovi zabiti v krsto, ki so jo nato spujtili v zemljo in pokrili. Tri ure j s trajala mučua produkcija in publika je zadrževala dih od napetosti. Medt a so izpolnile čas druge točke sporeda. Na koncu je i nt« la vseskup kronati senzacija. In bila je res senzacija, ko je klovn odgrnil zemljo ter privzdignil pokrov krste in s šibkim glasom naznani^ občinstvu, da je fakir zares mrtev. »Umrl je!« je de i 1 ii. zaplakal.
Prihit ' 5e zdravnik, ki je preisk.il fakir j a in potrdil klovnove besede. Ob*
činstva pa se je polastilo p lično ?» p 'oženje. Vse je -* ilo na oder, da vi« di mrli* . Fakir je ležal na trebuhu, medtem ko je bil takrat, ko so zabil' krsto in jo pokrili z zemljo, na hrbtu.
Fakir Pietro de Castro iz Kalabrije
Iz lege nog in rok je bilo razvidno, da se je trudil privzdigniti les, pa tega ni zmogel. Zaradi pomanjkanja zraka se je zadušil.
Ameriški zdravniki se čudijo, kako je mogel Castro predvajati to točko le« ta in leta z uspehom. Najbolj pa je zadela smrt Castrove sorodnike v Ka* labriji, ki se jim še sanjalo ni, 8 kako opasnimi produkcijami rine njihov Pe« ter skozi življenje, da si kaj prihrani za stara leta.
Vofska na ulicah — mir v Sveti deželi
Po dolgih ta Obupnih bojih med Žid! ta Arabd v Jeruzalemu ta drugih palestinskih nesttt, I« končno nastalo v deželi nekakšno premirje. Angleška vojska Je dobila ojačenja, Id ph vidimo korakati skozi Jalsko ulico v Jeruzalemu.
Diktatorjevih dnevnih 24 ur
Zadnje izpremembe v fašistični vla* di so dobile izraz tudi na zunaj. Mini* strski predsednik Mussolini se je pre« selil iz palače Chigi v palačo Venezia. To palačo je sezidal še v petnajstem veku kardinal Pietro Barba, poznejši papež Pavel II. Zgradba se zdaj reno« vira.
Že dejstvo, da si je Mussolini izbral te prostore, pomeni, da ljubi diktator velike sobane in dvorane. Mussolini pride v pisarno vsak dan ob 9. uri zju* traj. Pred vhodom stražijo mušketirji, ki prezentirajo orožje. Mušketirji so diktatorjeva telesna straža.
Mussolini sprejme takoj, ko pride v urad. generala karabinijerjev, potem pa po vrsti: svojega drž. podtajnika, še« fa policije, šefa tiskovne pisarne, drž. tajnika za notranje zadeve in tajnika fašistične stranke. Avdijence trajajo navadno do 14. ure popoldne. Ob dveh Mussolinji obeduje in se vrne v pisar« no ob štirih ter ostane v njej Jo sed« mih zvečer. Ob sedmih odide domov, kjer čita, piše in se ukvarja do polno* či. Italijanski listi dopovedujejo svojim čitateljem, da Mussolini vse ve in zna, da mu ne uide nobena malenkost iz domačih in tujih časopisov in da je ni zadevice pod italijanskim ali tujim solncem, ki bi mu ostala prikrita... Dopoldne se Mussolini sprehaja jaha--je na konju in tudi med tem odmorom rešuje državne zadeve. Časih se za raz« vedrilo vozi v motornem čolnu, v a v* tomobilu ali se pa sablja. Ker se mr.o« go giblje, je vedno svež in čvrst, kar stavi njegova okolica za zgled vsem Italijanom.
Propeler mu je odrobil glavo
Iz Varšave prihaja poročilo o strai« ni nesreči, ki se je pripetila na poljskem letališču v Templinu pri vojaških vež* bah poljske armade. Na poletu sta v zraku trčili dve letali. Eden izmed aeroplanov se je pri tem tako poškodo« val, da je začel padati. Pilota, ki jima je bilo življenje dražje od smrti, sta brž segla po padalih. Medtem ko sta se pripravljala, da skočita iz aeropla* na, pa je enemu izmed obeh propeler odrobil glavo. Ko je prišel zdravi to* variš na zemljo, je z grozo ugotovil, da leži poleg njega truplo brez lobanje.
Voldemaras odhaja
Kakor smo poročali že med brzojav« nimi vestmi, je odstopil najmanjši ev« ropski diktator, litovski profesor Vol« demaras, ki je s svojim burnim nasto* pom v Ženevi pred časom obrnil nase pozornost vsega sveta. Diktator, kr« ščen na ime Avgust, ima za seboj za* nimivo preteklost. Rodil se je 16. aprila 1883. in je bil po lastnih izjavah do 15. leta analfabet in pastir. Potem je prišel v tedanji Petrograd, absolviral je gimnazijo, se vpisal na univerzo v Kraljevcu in študiral zemljepis in zgo* dovino. Po absolutoriju visoke šole je postal docent na petrograjski univerzi. Na litovskem deželnem zboru, ki se je sestavil in sestal prvič 1. 1917. v Petro* gradu, ie formuliral resoluciio, ki je zahtevala nezavisnost Litve. Prodrl je in sestavil prvo litovsko vlado, v kateri je bil zunanji minister. Ker pa je bil
E
reveč samozavesten, so ga vtaknili za __azen v neki polk, odkoder pa jo je kmalu pobrisal. Po vojaškem puču li* tovskega državnega predsednika Sme« tone v decembru 1926. je prišel Volde« maras zopet na krmilo. Pred dvema letoma pa je čez noč razpustil državni zbor in proglasil diktaturo. Njegov re* žim se je tako omajal, da bo moral mož napraviti prostor drugemu, goto« vo zmernejšemu ministrskemu pred* sedniku.
Ste čitali
nedeljski oglas tvrdke Drago Schwab? Naznanja znatno pocenitev blaga 7° jesenske ln zimske suknje. Nad 100 mo. dem Bi vzorcev. Tudi za dam&ke plašče!
Kadio
Torek, 24. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana glas-ba. — 13: Napoved časa. borza, renrod. srlasba. — 13.30- Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra — 19.30: Slo venska literarna zgodovina. — 20: Koncert moškega in mešanega zbora »Liublianski Zvon«. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Sreda. 25. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reoroducirana elas-ba. — 13: Nanoved časa in Doročila. re-prod. glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17- Koncert radio-orkestra. — 1S»: Otroški kotiček. — 19.30: Literarna ura. — 20- Reproduclrana glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in noročila
ZAGREB 11.30: Reproduc. glasba. — 17.30' PopoDoldanski koncert orkestra. — 20: Prenos simf. koncerta iz Prage. — 22: Lahka elasba. — BEOGRAD 12.10: Reoroducirana glasba. — 1245: Koncert radio-kvarteta 20.30. Koncert solistov. — 21.30: Poročila. — 22.30: Koncert radio - kvarteta. — PRAGA 16.30: Program lz Brna. — 19.05: Zabaven program. — 20.55: Program iz Brna. — VARŠAVA 18: Poooldansk!
Poslušati zamorete na vsakem radio-
sprejemalcu in na različne cevi, toda
pristen muzikalični užitek vam nudijo
samo TUNGSRAM BARIJEVE CEVI.
8
koncert. — 20.30: Koncert solistov. — 23.05: Godba za nles — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16. Koncert orkestra. —8.30: Regerjeve skladbe. — 20: Dramski večer — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.50- Pevski koncert. — 20: Grč-tyjeva komična opera »Dva skonuha«. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 21: Prenos koncerta iz Stutt-garta. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20- Priljubljene uverture. — 21: Nemške simfonije. — Koncert lahke glasbe — STUTTGART 16.15: PoDoldanski koncert. — 21: Zborovski koncert in vojaška godba. — 22: Koncert modeme glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.10: Ciganska godba. — 1930: Prenos ooere iz gledališča — 22.30: Orkestralen koncert. — LONDON 20: Mas-senetova opera »Taais« — 22.30: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21- Vokalen in instrumentalen koncert-____________
Za stavbe
po znižanih cena<h vsakovrsten suh tesan ta žagan les. — Vsaka množina v zalogi. — Žaganje, odpadki od lesa, drva Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR lu2 6
lesna Industrija ta trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
Hrastova
suha dn a
za kurjavo kupim vsako množino, Ponudbe na: Franc Oset, Sv.Peter Sav. dol.	H307

Jk.
1>*


m/itje, prttS®, blazine, smyrna, gobelin ta vso zraven spadajoče prejo in volno dobit« najceneje pri
I T0NI |AG.E^'. ,D.vornl trg l. Ljubljana.
	• r ^	
1		
r		
		
i.	■ y .. v	
To nI vulkan, ampak petrolejski požar
Kakor »o naši tisti fe poročaB, «o ce vneli y Hullu m Angleškem velikanski petrolejski tanki. U drl« 2 mtijjoaa litrov petroleja. Ogenj se I« tako razširil, da ga niso mogli udušltL Menda bodo goreči Jezik) posrkali tekočino do zadnje kapljic«
če trči ragon v tovorni avtomobil
prvi Iztiri, drugI pa obleži v tejle InvaMni obliki, kakor kaže ta slika.
<ttqov6&i lokat, pritlično stanovanje
Za takoj ali pozneje išče v sredini mesta trgovski lokal ali pa stanovanje obstoječe iz 2—3 sob. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 855«.
11438 a
Direkcija drž. ruinika Velenje nabavi na dan 7. oktobra 19-9
1 komad Univerzalni rezkalni stroj
in na dan 21. oktobra 1929
1 komad mešalnik (Nasskollergai g)
Natančnejši pogoji se dobe pri nodpi-^am direkciji. Ponudbo je vložili najkasneje do 7. oziroma 21. oktoora 1929 do 11 ure dopoldne. Iz pisarne Di ektije drž ruJnika Velen.e, štev. 9-69/II.

Za jesensko in zimsko sezijo
priporoča:
j A ar K o
ČEŠKIK
modna manufaktuma trgovina
Ljubljana,
Iiingarjeva ulica Stritarjeva ulica
svojo bogato
Zalogo
za možke fine in športne oblekev črni in modni kamgarn, ševiot, sukno za zimske sukne, blago za površnike. — Samo Čehoslovaškega in angleškega izvora.
Zalogo
za ženske obleke, kostume, plašče, velur, kaša, rips, žamet »Krasna izbira modnega žameta«
Zaloga
belega perilnega blaga iz prvovrstne znane tovarne B. Schroll sina, Čehoslovaška.
11074
Zaloga
finih volenih in pavolnatih pokriva če v, prešite odeje lastnega izdelka. Raznovrstne preproge, tekači, predložki, posteljne gar. niture, zavese.
i.Solidnost mojega^ "rC podjetja je znana T
Vsem, M so Jo poznati, ttaanamjaino tažrao ve®t, da Je naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Štefi Terček
v nedeljo, dne 22. t. m. ipo kratki ta mučna boJezmi, previden a s tolažili sv. vere, mimo v Gosipodn zaspala.
Pogreb neipozaJbne potoojnice bo v torek, dne 24. septembra 1929 ob 3^3. popoldne z mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. sweiwba 1929.
Jera Terček, mati; Mara in Angela sestri; Janko in Lojze brata.
Zahvala.
Ob smrti naSe blage ta nepozabne bčedce, rainocia sestrice, nečaki«)« ta vmuikteij«
Vlaste Božič
nam J« bito toliko toiažiWh izrazov sočucja izrečenih, da nam je nemogoče se vsem osebno zahvaliiitn. Wekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo
Posebno hvalo smo dolžni č. g. o. patru za njegove tolažita« obiske, kakor tadi zdravnikoma g. dr. Karan« in dir. Rusu za požrtvovalen trud pri lečenjiu blaige polko jniice.
Dalje naj izrazimo toiplo zahvalo g. prof. dir. Molč-u, njenem« bivšemu razredniku ter njenim součemikaim sedanjega 6. razreda ženske reatoe gimnazije, za njih spremstvo na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem in vsem darovanjem številnih vencev in šopkov, vsem ki so jo obiska« ob njeni mrtvaški poste® in za častno spremstvo k njenem« večnemu spremstvu. Bog plačaj!	11-44
V Ljubljani, dlne 24. septembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne izraze sožalja ob pre rani smrti naše ljubljene mamice in tete, gospe
Franje Eržen
soproge zvan. drž. žel. v Ljubljani
izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. dir. Rusu, g. dr. Kaminu, ki sta zdravila pokojmico. prečastiti duhovščini, darovalcem vencev in cvetja ter vseim ostalim, ki so našo nepozabno mamico sipremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, 23. septembra 1929.
ŽALUJOČI SORODNIKI.
I
HKTUTRO* 8f. 223
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
hoče
da me mu pomije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo tičoco se malih oglamov naj priloži v ttnantGah a mieer ne bo prejel odgovora t « MUPMMM
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Blagainičarka
dcožaa slovenskega in nemškega jezika, dobi etalno mesto v modni trgovini v Sloveniji poti zelo ugodnimi pogoji. Zgla-siti se je osebno pri vratarju hotela Union v Ljubljani dne 26. septembra od 11. dopoldne do 8. popoldne.	83098
Trgov, sotradnika
agitnega za trgovino me-
fenega	blaga, špecijalno
dcbrega	manufakturista —
6t>rejme	C. Skrbeč, Bre-
iice 7.	33093
Poslovodinjo
za trgovino t mešanim blagom iščem sa Maribor. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe naj pošljejo osebe i trgovsko prakso, ki si lahko pridobip obrtni list za trgovino z mešanim blagom pod šifro — 393« na podr. Jutra v Mariboru.	82919
Pestunjo
izvežbano, inteligentno, ki ljubi otroke in ki M ev. prevzela v oskrbo tudi dojenčka, Iščem k fantku, ki je 1 leto star. Znati mora perfektno nemško, biti mora popolnoma zdrava, stara od 25 do 35 let. Katera reflektira na stalno službo in gornjim pogojem odgovarja, naj se pismeno javi in pošlje sliko in prepise spričeval, navede naj reference in stavi pogoje glede plače. V hiši ima popolno oskrbo. Dopisi naj se naslovijo na M Grundner, Zreče pri Konjicah.	33091
Veščo Irlzerko
ali dam. frizerja sprejmem g 15. oktobrom. Ponudbe na naslov: Rihard Tantz, Maribor, Gosposka št. 4.
82941
Frizerka
in manikerkj
perfektna, samostojna moč. ti dobro ondulira, lepo manikira ln ki je vešča vodene oitdul&cije, dobi stalno službo. Hrajo. stan in pranje perila dobi pri meni. Nastop 1. oktobra. Plača po dogovoru. Samo na dobro moč reflektiram. Ponudbe na naslov: Josip Kir&ly, moški in damski frizer. Murska Sobota.
33077
Frizerko
sprejme salon Dobaj v Mariboru. Gosposka ulica 38.
32915
Več pleskarskih
pomočnikom
«1 o b r o izurjenih sprejme takoj I. Genussi, Ljubljana. Igriška 10.	33220
5-------
f Kuhinjsko učenko
(ki bi opravljala vsa kuhinjska del«, sprejme Mrazova restavracija na Rimski cesti 4 Stanovanje in hrana v hiši.	33221
2 soboslikarja-
pleskarja
res dobro Izurjena pomočnika sprejme takoj Roman Pratt.es, Tržič.	33224
Vajenca
s hrano in stanovanjem — drugo po dogoviru, sprejme takoj Josip Novak, krojač v Kranju. 33183
Fino kuharico
perfektno, z dolgimi spričevali, sprejmem na deželo Ponudbe na oglas, oddelel »Jutra« pod »Fina kuharica«.	33182
Klepar, pomočnikj
sprejmem tako}. G. Me-sesnel. Krško ob Savi.
Učenko v trgovino
pridno in pošteno, ki zna nekoliko šivati, sprejme L P.ot, fcrznar, Ljubljana, Mestni trg 9	32994
Modlstlnja
sprejme učenko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33277
Brivskega
pomočnika
dobro verziranega sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Jitro »Brivec«.
2 mizar, pomočnika
mlajša »prejme v »talno službo Štefan Mareijan — Dob pri Domžalah. 88302
Služkinjo
ki sna kuhati in opravljati druga hišna dela, iščem. Poljanska cesta 15, I. stop-njišče, I. nadstr., vrata S.
83307
Preiekt
dobi mesto v Dijaškem domu v Ptuju. — Prošnje, nekolkovane in opremljene z do-kazili o usposobljenosti teT curr. vibae do 27. septembra na vodstvo Dijaškega doma.	83270
Dva krojaška
pomočnika
iščem za fino	konfekcijski delo.	Skofic	Anton. — Ljubljana VH,	Jernejeva cesta 84. 83S93
Učenko
sprejmem v modno trgovino » primemo izobrazbo. Ofert-e na ogl. odd. pod »Zelo zanesljiva 16«. 83316
Deklico
okoli 1« let staro, sprejmem za lahko delo. Naslov t Ofrl. odd. Jutra.
83317
Učenca
▼ starosti od 15 do 17 let sprejmem takoj v trgovino mešanera blaga Naslov v ogl. odd. Jutra.
33081
Skladiščnega
delavca
močnega, poštenega, mlajših let, iščem za takojšnji nastop. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	83323
sprejme takoj Ivan Kapelj, kotlarstvo, Ljubljana VII (Šiška, Aljaževa cesta 4).	83304
Hišno šiviljo
izučeno, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Hišna« na ogl. odd. Jutra.
Vajenko
za fotografsko stroko eT>relmem. Naslov v 02:1. odd. Jutra.	33351
Dobro dekle
pridno ln pošteno, ki zna tudi nekoliko šivati, sprejmem v službo, kjer ima iriliko priučiti se kuhanju Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro dekle«.
83335
Sodelavca
strokovnjaka, za nakup in
prodajo steklene robe. če tudi brez kapitala. Iščemo. Podjetje ee na novo ustanovi. Ponudbe pod »Roba« na ogl. od. Jutra.
33337
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnsk in njegov avtomobil
Postrežnico
skrbno, potrebuje tričlanska družina. Naslov v ogl. Odd. Jutra.	83338
Mizar, pomočnike
dobro izvežbane, sprejmem. Delo trajno. Andrej Krecar, tvornica pohištva, St. "Vid nad Ljubljano.
83345
Več potnikov
gilnih. za prodajo dobro idočega predn eta sprejme »Posest« Miklošičeva c. 4 Pri malo agilnosti možno zaslužiti 200 Din dnevno. Posebno primerno za vpo-kojene železniške u*lužben_ ce.	83188
Potnik
avto samovozač. z znanjem v trg. mešan, blaga, se želi uvesti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avto samovozač«. 33287
Potnika
agilnega, ki ima 20.000 Din kavcije, sprejme industrijsko podjetje v Ljub-jani. Ponudbe pod »Industrija« na ogl. odd Jutra.	83365
Francoščino ln
nemščino
poučrajem hitro, uspešno in poceni. Stari trg 3, n. n., desno.	33331
Mesto natakarice
dobrimi spričevali, iščem Naslov v ogl. odd. Jutra.
33322
Trg. pomočnica
mešane stroke, vajena tudi domačih opravil, išče službo. Cenj. ponudbe na M. Razinger pri M. Smo-lej. Jesenice 16 Gorenf-sko.	33142
Službo varuhinje
ali kaj sličnega išče dekle srednjih let iz boljše hiše. vajeno kuhanja in šivanja Cenjene ponudbe na naslov: M Kalčič, Križevci v Prekmurju, poštno ležeče 33233
Čevljar, pomočnik
dobro izurjen, želi spremeniti službo ter takoj stopiti v delo. Ivan Mak. Pokoše, pošta Zg. Polska-va pri PrageN-kem. 33332
Vdovec
prileten, išče službo, dobro izurjen v sadjarstvu vrtnarstvu, šel bi budi kakor sluga. Dopi.-nica na ogl. odd. Jutra pod »Samski«.	33341
Obrača se pažnja
zastopnikom in podzastop-nikom. da dobe najugodnejše pogoje »a prodajo državnih vrednostnih papff-|ev ln zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra-rl»«. Beograd, Oblličev ve-nac br 25	206
žaganje drv
najceneje pri Uran Frane. Vllharjsva o., telefon 2820 186
Zastopnik za prodajo koles
ki Je posebno v ljubljanski oblasti najbolje uveden, dobi takoj mesto. — Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod »Kolesa« — z navedbo dosedanjega delovanja v tTgovini e kolesi.
83303
Šivilja
se priporoča za bol.Ha dela zunaj ali na dom. Na-slov v ogl. odd. Jutra.
33320
Pletenje
(telovnike) sprejmem na dom na stroj St 8. Ale-ševčeva ulica 29. 83328
Moderna šola novih jezikov
Francoščino, nemščino, angleščino. italijanščino ln ruščino poučujejo samo
akadem. naobraženi predavatelj!
vsak v svojem maternem jeziku, po različnih modernih metodah (Berlitz ln dr.) v skupinah in posameznike. Istotam
nemški otroški vrtec
Vpisovanje vsak dan med 11. in 12.30 ter 18. in 20 uro na Gosposvetski cesti St. 16, pritličje — nasproti Kolizeju. Začetek tečajev 1. oktobra.	82700
Nemščino
in irancoščino
poučuje učiteljica. Gre tudi na dom Pismene prijave na oglas, oddelek Jutra pod »Perfektno«. 32619
Gosli poučuje
bivši nčiteli konservatorlja Studentovska ul 9-1 29176
Mesar, pomočnik
izurjen v vseh mizarskih panogah, želi stalne služ be v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33168
Gradbeni tehnik
želi primernega zaposlenja Delo prevzame event. tudi na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Tehnik«.	33158
V večjo
dobro trgovine
bi rad al učit 6vojega sina s primerno izobrazbo, 15 let starega, ki je zdrav in močan ter ima do trgovine veselje. Ponudbe na ogL odd. Jutra. 33087
	
	*fmm
Trgovec
let star, vsestransko izobražen, z dobrim nastopom, reprezentativen. ki ie imel dolgo let več"o trgovino, zadnja Jeta kot zastopnik prepotoval vso državo, z dobrimi zveza-, želi primernega zapoelenja kot potnik, zastopnik, poslovodja ali slično. Po potrebi ima bančno jam-čevlno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »39-86«.	83086
šolet v"'
trezen Io dober vozač, znrBžen veeh TfiSnJšth popravil, išče primerne službe. Cenj. ponudbe v ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in trezen«.	83076
Uradnik
mlajši, samski, z večletno prakso v trgovski in odvetniški pisarni ki je vsled vojaščine zgubil dosedanje mesto, želi zopet nameščenja. Gre tudi na deželo. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »Vojaščine prost«.
83060
Pisarniška moč
želi premenitl drž. službo za privatno v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Državno za piivatno«.
Trg. poslovodkinja
ki lahko dobi koncesijo za trg. z mešanim blagom — želi službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poslovodkinja«. 33289
Konjski hlapec
oženjen, srednjih let, vajen vsake vožnje in oprav-ljanja goveje živine, pošten, trezen, zmožen slov, in nemškega jezika, išče stalno službo. Nikolaj Ru-pič, Križ-Komenda. 33292
Mesto oskrbnika
iščem. Zmožen sem vseh panog kmetijstva in dober lovec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33306
Pek. pomočnik
bi želel stopiti v službo, zmožen vseja dela, povečini tudi slaščičarskih del Nastopi lahko takoj, najraje kje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra.
33363
Spreten kurjač
vešč tudi vseh montažnih del in popravil, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Kuriač« 33340
Šivilja
boljša gospodična, stara 50 let, nima dela. želi priti k boljčemu vdovcu v pomoč. Ponudbe pod šifro: »Poštena 336« na osrl. odd. Jutra.	33336
Mesar, pomočnik
izutjen v vseh mesarskih panogah, želi stalne službe mestu ali na deželi, nastopi lahko takoj. Naslov povs ogl. odd. Jutra. — 33168
Hrastove sode
od 100—600 litrov, v najboljšem stanju projn No-vakovič, Ljubljana, Koli-zej.	33150
Male kadi
do 3001 ugodno proda Novakovič, Ljubljana, Ko-llzej.	33149
Brivski inventar
kompleten, skoraj nov, poceni prodam. Pcizve ee pri ogl. odd. Jutra. 82679
35 starih oken
kompletnih in eno železno ograjo z okraski, dolgo 12 m proda N a v i n š e k, Selenburgova ulica. 33218
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po oovzetju najmanj 5 kg. ootem čisti beli puh po Din 800 kg L Brozovič. ke mička člsticns perja. Za greb. Ilica 82	183
Mleko
vsak dan eveže, v vsaki množini dostavljam na dom — lahko že ob 6. zjutraj. Cenjena naročila prosim na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobro mleko«	33000
Otroško pis. mizico
poceni prodam v Streliški ulici 32.	83281
Knjige
Večja partija nemških slovenskih leposlovnih proda. Kolodvorska 5.
Nov srednji voziček
»ceni proda Skraba. Do-enjska cesta 6 (pri Kovaču).	33260
33314
Ind. tračnice
rabljene, 50—100 m, profil 5 cm, kupi Kari Kovač, 6tari trg jrl Rakeku.
33340
Železno peč
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na naslov: M. L a n g u s, Cešnjica — Srednja vas,-Bohinj. 83300
Seme
divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, bukve. Jelove storže in gobe krupute FRUKTUS, Ljubljana. Krekov trg 10.
216
Otroški voziček
jonikljan, poceni prodam Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«.	33304
Gonilna jermena
/rima, češke znamke F. ?olicky d. d., vseh vret ima etalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 311
Jedilno orodje
(nože, vilice In žlice), 87 cosov, za 6 oseb, vse iz najfinejšega srebra ln lepo izdelano, v lepi leseni ša-tull, znotraj t jelenovo kožo prevleČrjio, popolnoma novo, brez monograma prodam. Na ogled vsaki dan med 8. in 1. uro. Naslo-r v oglasnem oddelku »Jutra«.	33310
Orig. Lutz-ove peč:
malo rabljene, večje obli ke, še nekaj komadov zelo ugodno prodam. Poizve se v trgovini konfekcije De-renda, Ljubljana, Gradiš^ St. 4.	83308
Enonadstropno hišo
novo, s 8 trisobnimi stanovanji ln obsežnim vrtjm pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82943
Žago
s polnojarmenikom In drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 m1, tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga«	32865
Kapitalisti pozor!
Redka prilika. — Izredno ugodna naložitev kapitala. Vsled družinskih razmer prodam veliko in lepo posestvo, pripravno za veletrgovino, industrijo etc., na najlepšem mestu, t visokim donosom. Ponudbe le direktnih kupcev pod »Redka prilika 4,000.000« na oglasni oddelek Jutra 33208
In avtomobil? Kakor besen bik se je zaletel naprej, najprej na vrh in nato po drugi strani nizdol. Zdaj pa idaj je trešžil t kako ulično svetiliko in Volarci so na smrt preplašeni bežali na vse strani. Gospa Koia-murnica in Minka sta klatili s rokami ter Jaskali na pomoč.
Prva oblast, koncesilonlrana
šoferska šota
Camernib Liubliana I Joga avto). Dunajska cesta 36 Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični ix>uk in praktične vožnje ns različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom vsake** prvega 254
Klavir poučujem
grem tudi na dom. Pismeno oglasni oddelek Jutra pod »Učiteljica«. 33073
Oblastveno konceslonlratia
šoferska šola
I. Gaberščlk, bival komisar za šoferske Izpite —
LJubljana, Blelirelsova cesta Stev. SZ.
Praktični 'ji teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra. Poučujem tudi privatno.	83297
Lekcije
nsmSkega ln francoskega Jezika prevzame učiteljica, ki je več let poučevala v Rimu in Parizu. Dopise na oglas, oddelek »Jutri« pod
Šivilja
išče mesto pomočnice. Nastopi lahko takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivi!'a«.
33276
oglas »Dobi
iro 94«.
Kroj. pomočnik
dobro izurjen v delu po meri in konfekciji, želi premenlti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
83972
Dekle
18 let staro, išče službo za hišna dela. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 83274
Boljše dekle
z meščansko šolo. dobro izučena šivilja, želi službe — najraje v tr?nvirj. Ponudbe pod »Boljša hiša« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	832157
Deklica
stara 15 let, ki je dovrSl-la 4 meSČ. Tazrede s prav dobrim uspehom, želi mesta kot trgovska vajenka. najraje na deželi. Na«lov: A. P., Go»po«vetska cesta 19, 51. Ljubljana. 83362
Hišo
zidano, z opeko krito, i dvema sobama, e kletjo 66 oralov zemlje, 1 uro od postaje Brežice. takoj prodam, cena 33.000 Din. Naslov v ogl. odd. Jutra 33082
Novozidana vila
enodružinska, visolcopriVč-na, 30 min. od zdravilifča Slatina RadincI, je radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi poioji takoj naprodaj. Pojasnila daje g. Jakoh Zemljič, župan, Sla-tina-Radinci.	33268
Trgovsko hišo
dvonadstropno, z dvema lokaloma, na Meistnem trgu, prodam za 680.000 Din Resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Rentabilna 25«
ssses
Prodam posestvo
pol ure od Celja, 12 oralov zemlje, na malem hribu, za 58.000 Din. Natančneje se poizve na Bregu 34, pri Celju.	38355
Hrastove kadi
za namakanje sadja, v najboljšem stanju, velike, proda Novakovič, LJubljana. KolizeJ.	38152
Več železnih sodov
po 300—400 litrov proda zelo ngodno Jane. Ljubljana, Židovska ulica Stev. 1 33151
Brlvnlco
lepo urejeno, sredi mesta, obstoječo te 75 let, na prometnem kraju po zmerni ceni prodam radi prevzema drugovrstnega podjetja. Interesenti dobe naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83273
Kot sostanovalca
bližini šišenske nove cerkve sprejmem gospoda takoj ali s 1. oktobrom. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.
JLLLk
lLLL
Opremljeno sobo
oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	88296
20odstotne kronske bone
kupuje Pučka Stedlonica, založni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 2T. 32766
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, z elektriko ln posebnim vbodom, parketirano oddam 1. oktobrom boljSemu gospodu ali zakon, paru na Starem trgu št. 21/1 — desno.	83279
Vsakovrstno zlato
supuie po najvišjih cenah
C e r n e — Juvellr
LJubljana. Wolfova ulica J.
Opremljeno sobo
elektr. razsvetljavo — e hrano ali zajtrkom oddam gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 83265
Nekaj pohištva
in ženske obleke ceno prodam. Celovška cesta 91.
33327
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom v sredini mesta oddam takoj ali s 1. oktobrom 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33266
Kuhinjsko kredenco
belo, veliko, prodam ''za 600 Din. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	83352
Moško obleko
in posteljno odejo prodam. Ogledati samo med 2. in 4. uro popoldne na Sv. Petra cesti 75 — pritličje.
Športni plašč
dobro ohranjen, prodam. Poizve se v ogl. odd. Jutra.	33348
Deklico ali dečka
poljubne starosti vzamem v rejo proti primerni od. škodnini — na deželi. Dobra oskrba ln vzgoja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	83271
Dijaka
v vestno oskrbo sprejme boljša rodbina brez o-trok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83037
Dijak
iSče stanovanje v bližini srednje tehnične Sole. Gre tudi kot sostanovalec. Cena 150 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	83284
Dijaka
sprejmem v popolno oskr-
bo. Naslov Jutra.
ogl. odd. 83349
Preproge
svetilko, plišasto jopo. fi-let čipke, plašč, klobuke, nalme in razno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
33339
Otroški voziček
dobro ohranjen, in šivalni stroj prodam. Mfliler, Janševa ulica 1.	83353
Stensko ogledalo
čisto, 112 cm visoko, 60 cm Široko, v lepem Širokem okvirju, v Krekovi ulici 8, Maribor, pri g. Vesteneck na prodaj. — 33359
Gostilno
lepim vrtom in vsem inventarjem prodam. Imam nad 30 abonentov. Leži na dobrem prostoru, blizu neke tovarne. Reflektanti izvedo pismenim potom za ceno. Vprašanja na naslov Jugomosse, Zagreb, Zrinje-vac 20 — pod šifre »377«.
Dvosedežen avto
zaprt, z majhno uporabo bencina, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32963
Harley-Davidson
850 cem, vožen ca. 3700 km prvovrstno ohranjen in kompletno opremljen, radi odpotovanja v inozemstvo naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33299
Moško kolo
dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83291
3 pisar, prostore
krasne, v Slovensfti ulici 8, oddam s 1. oktobrom t. 1. Vprašati Istotam pri hišniku ali pa v trgovini s premogom Tinnauer, Gregorifeva ulica 9, Maribor.	83062
Trgovski lokal
s stanovanjem
vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« z navedbo najemnine pod šifro »Trgovina c mešan, blagom«,	83290
Stanovanje
2—3 sob, v sredini mesta iščem s 1. nevembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zračno stanovanje«	82947
Stanovanje
2 £Ob in kuhinje, e posebnim vhodom, elektriko vodovodom oddam za 550 Din v Zg. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
83285
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin,
najraje v Sp. Šiški ali mestu išč»m e 1. novembrom, Ponudbe na oglas, oddelek Jutrr pod Slfro »Zanesljiv plačnik«.	33261
Stanovanje
z 8 sobama, kuhinje, kopalnico in balkonom od. dam z novembrom v najem točnemu plačniku. Najem nina 1000 Din mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83301
Stanovanje
pritlično, suho in solnčnrf; obstoječe iz 2 eob, kuhinje in pritiklin, z elektriko in vodovodom v hiši, oddam za mesec november. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33309
Stanovanje
dveh sob in pritiklin od-dam stranki brez f4xq}: In
opremljeno sobo
eni ali dvema osebama. — Naslov pove ogl. odd. Ju tra.	33344
Sobo
čedno ln skromno ISče za takoj Rihard Angelo, Ljub Ijana, Gledališka ul. 4/1.
83173
2 prazni sobi
s posebnim vhodom takoj oddam v novi hlžl v Ko-baridskl ulici (poleg niee).
Sobo
• posebnim vhodom oddam samo boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33275
Prazno sobo
z majhno prltikllno ln po sobnim vhodom, oddam ta fcoj v novi vili. Naslov oglasnem oddelku »Jutra.
83288
Opremljen kabinet
takoj oddam n* BleiweIso. ■rt cesti it. B/HI — desno
Prijateljstvo
v Jeseni«
naj ee oglasi pod značko »Zimski večeri 32984« na oglasni oddelek »Jutra«.
33286
Klavir
za vežbanje poceni na razpolago. Kolodvorska 5. — 83313
Psa mladega
hudega, kupim, A. Mtlller, Janševa 15, Ljubljana 7.
33319
Opremljeno sobo
iščem ali prazno s posebnim vhodom za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba na Mestnem trgu«.	33315
Akademik
išče sobo (kabinet). Gre tudi kot sostanovalec. Pismene ponudbe na ogl. od Jutra pod »V bližini uni-ze«.	33321
Opremljeno sobo
lepo, iščem za 2 osebi v centru mesta, a posebnim vhodom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj rabim«. 88318
Sobo aH kabinet
lepo, 5ščem » 1. oktobrom, s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »B.«.	33347
Opremljeno sobo
zelo lepo, oddam. Vprašati v ogl. odd. Jutra. 33350
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Društvena 27, Novi Vodmat.	38342
Opremljeno sobo
tik univerze, oddam dve-ma boljšima gospodoma Naslov v ogl. odd. Jutra.
83343
Gospoda
prejimem na stanovanje, raslov v ogl. odd. Jutra.
33334
Sostanovalko
sprejmem. Vprašati od 1. do 8. ure popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.
83354
Lepo sobo
solnčno, novo opremljeno, posebnim vhodom ln elektriko, v centru mesta, oddam solidnemu boljšemu gospodu. Naslov v ogl odd. Jutra.
Vinsko trgovino
klet z vsem inviutarjem oddam takoj v najem radi smrti moža. Istotam naprodaj več »odov od 100 do 800 L Marija Jenčič. MengeS.	83217
Trgovino
zaradi preselitve oddam najem, dobro vpeljano, tik cerkve in Sole, brez konkurence. Zelo pripravno za začetnika (co). Potreben kapital 20.000 do " 000 Din. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju.
83058
Pozor, lovci!
Dne 8. oktobra »e vrSi
dražba planinskega I • v
občine Gozd, v Kamniku v gostilni goep. Cerarja,
ob lil. uri dopoldne. 33312 ---
fhpiti
Znanja
želim z gospodično zaradi prijateljstva. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uniforma«.	83333
Gdčna. ali vdova
katera želi resnega dopisovanja x dobro situlranim 281etnhn gospodom v stalni službi, naj pošlje pvoj naslov pod »Miren značaj na podružnico »Jutra« Mariboru. Zenltev ni
ključen a.
Iz-83256
Zlat uhan
z belim kamnom sem izgubila preteklo soboto od Narodnega doma do Kar-lovske ceste Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«.

Doberman
dreelran, 14 mescev star, zaradi preselitve ugodno n» prodaj. Naslov v od. odd. Jutra.	83358
Pisalni stroj
rabljen, znamke »Ideal«, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ideal«.
33346
Elektromotor
rabljen, v dobrem stanju. »/« do 1 HP, za 440 voltov, Istosmernl tok, kupi Kari Kovač, lesna industrija, Stari trg pri Rakeku.	33238
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon HibSer, Ljubljana. Sv. Petra cesta 2<5. 212
7 ključev
se Je Izgubilo v soboto 21. septembra od 15. ure naprej, skupaj na obročku od gostilne Keršič, na Bleiweisovi cesti, Dunaj ski cesti do gostilne Ster-nove na Posavju. Pošten najditelj naj jih odda ekspozituri Jutra Ljubljana VH proti nagradi. —
direktno ia >
Tovarne
07. tov skladišča
JteineftKercldl
JHaribor štioi-B|
Preklic
Podpisana prekiicujem kar sem govorila neresničnega o gdč. Miri Prosenovi. — Mara Bončar.	88311
Peči Monolit
in
Velika zaloga!
Ifsg.dUSIlIiJ
LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 5 Tflffon 3252
ie ¥@sf@
da se vsa knjigoveška ln galanterijska dela izvršijo solidno in po nizki ceni v
knjigoveznici	12245
. A. Feldstein
Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 12.
Šestsabno stanovanje
z vsetrri pnitBfctemaiim, papoikocna im novo preme-jemo, se odda takoj. Ceilo pnvo nadstropje, ceniteT me*9ta, mirna okolica. — Pomidlbe odnosno vpra-šartja pod mačko »<Stano<\nain.ie«, na Reklam Rozman, amomčno ta re&laimrno podjetje, Ljubljana, Miklošičeva 6.	11427
Ep os pionirske Amerike. Visoka pesem o ljubezni Allie Lee.
Knjiga dela in ljubezni ie
Zatte

cesta
tftoman
Najkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem trgu.
Čitajte to Illjado naše dobe.
Cena: Broširana Din 35'— Vezana Din 45•—
Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani.
Umbreto Nisitri, poročnik, Rim (Italija) lastnik jugoslovenskega patenta št. 2461:
»Način in naprava za fotografsko snimanje"
želi proda*! ta patent ali dati licenco istega. — Infor-roaciije dalje dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja
Milana 48.	11436
Mag. §t. 32439-29.
11449
Podaljšanje roka za Tlaganje ofertov mestnih voženj.
Pok za vlagamje ofertov razpisanih mestnih voženj z dne 3. septembra 1929, mag. št 32439-29, se radi nepredvidenih koimiplikiacij podalsjlia (nepreklicno do 2. oktobra 1929, do 11. mre dopofldan.
Ponudbe je na zapečatenem ovitkiu označiti e naškrajim pamidmika in z vrsto uonudibe ter vložiti iste1 do navedenega termina v pisarni mestnega gradbenega urada; dosedaj vložene zadevne ipomidbe se bodo istatako odpirale omenjenega dne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dme 18. septembra 1929.
Herman Bane:
Trma
Karen Peers je nehala pripovedovati št je glasno ihtela za svojimi mnogimi robci.
Župnik jo Je poslušal, oči pa je ime} uprte v mizo. Povzdignil jih je in je pogledal žensko.
»Ln te je sam poslal, Karen?« je vprašal.
Karen se je nemirno prestopala z ene noge na drugo.
»Storila sem, kar ste mi. prečastiti veleli, z mnogimi vprašanji sem ga opominjala na Boga. Saj drugače se je tega branil — Bog miu bodi m ilosti v — in se je v postelji obrnil, kadar sem ga vprašala, davi pa, ko mu je šilo tako slabo in sem m-u ob postelji pela psatae ter ea spet vprašala, če naj grem po Vas, da pridete s svetimi zakramenti, je prikimal in od takrat je ležal čisto pri miru...«
»Dobro — da, Gospod ne zapusti m-
Sr0Kar-<	.	X. t
Odpri je omarico, vzel kelih m postel nekoliko hostid na zlati krožnik ter vi nekoliko kapljic vina v keiih. Karen je sklenila roke irn opazovala sveto po-sodje s plahim pogledom.
Kmalu nato je bil župnik pripravljen.
Šla sta po cesti, ki je držala med polji. Žetev je počivala v opoldanski uri; okofti in okoli so stali prazni vozovi, tu in tam
so ležali famrtfje v senci dreves, s klobukom ipote®mjendm na oči, in poteč se v avgustovski vročini; dekleta so ležala na kupu za napol naloženim vozom, z odpetimi životki in žarečimi glavami pod rutami Na polfeu ni bilo čuti niti glasu. Župnik je šd s povešeno glaivo in je prižema! k eliti na prsi. Opoldansko soln-ce je ležalo kakor svinec v guibah njegovega orna ta. Zdaj pa zdaj se je obrnil h Karen Peers, ki je po solncu le počasi lezla po griču navzgor, in jo priganjal, naj hitreše stopi. Kajti župniku je je jaJko mudio. Da — da Gospod je bil močam in edini, On je upognii trdovratna srca kakor tnsttje. Njegova je bila zimaga na veke.. in vroče in nemirno veselje je razplalo v župnokovi duši; kajti leta in leta miu-je ta ponosni belolasi trmec grenil življenje — leta in leta — od tistega dne ... Dosti molitev je že molil, dosti gorečih besedi je govori'] belemu obrazni, kadar ga je ob velikih daritvenih dmeh videl nepremično stati pri cerkvenem stebru... molitve im besede — zastonj govoril.
In župnik je opazoval polja, ki so spala v opoldanskem miru in je šel počasneje.	,,
Bil je dan kakor ta. ko so v opoldanskem miru prinesli sina Hansa Rasmusa k župnišču. Župnik je stal na gričku na vrtu in videl, kako so se njegovi ženjcl
v vročini s teSclm bremenom priimek®, k župnišču. Im se je ustrašili in jim je tekel naproti iti s kratkima besedami, so mu položili možfee svoje breme pred noge: bilo je truplo mrtvega Rasmusa Hansena.
Da je stal na voziu, so pripovedovali, itn se hipoma kakor vrtalka dvakrat zasukal, vzdignil roke im brez glasu omahnil ... prav tako kakor lansko leto pri Andersu Nielsenu oven, ki je bil za sončarico poginil.
Stali so okoli župnika, truplo je ležalo na zemlji... Tedaj se je vrgel župnik na cesto, otipaval mdiču žilo in srce in ga nezmiselno miikastii. Dolgo je delal tako. dokler ni eden izmed hlapcev rekel:
»Gospod župnik, moramo ga odnesti. Zapiramo cesto.«
Tedaj je župnik vstal in šel s povešeno glavo za mrličem.
Nadel si je ornat, da bi sporočil staršem smrt Rasmus Hanseu je bil edlini poanorojeni sin v zakonu, ki je bil sicer brez otrok.
Tisti dan miu je bila postala pot čez ta grič težka. Stanovalci hiše so spali, on pritisne na kljuko in vstopi. Muhe so brenčale okoli Hansa Rasimusa, ki je 'bil v vročini zaspal z rokami na mizi in z glavo na mizinem robu. Karen je dremala na sto lu.
Pri šumu sta se oba zbudila in se prestrašila. ko sta zagledala župnika v or-
*
nato,
Tedaij ie začefl župnik govoriti o suer-beh, ki pridejo kakor tatovi ponoči, in o uri Gospodovi, ki je kakor blisk. Starca pa sta le začudeno sedela, Karen je začela potihem jokati, nevedš sama, zakaj.
In župnik je govoril o potih Gospodovih, ki so čudovita — in o edinem jag-njebu... in o grehu sveta... dokler mu ni pot udarila iz čela — in o sinu vdove in o Bogu, ki vzame, kar mu ugaja...
Starca ga nista razumela in slednjič je brez nadaljmih besedi izmučeno rekel: »Bog Vama je ussodil — Rasmus je mrtev.«
Pričakoval je krik, vsklik... toda nič se ni zgodilo, molče sta obsedela, Karen so omahnile roke, iztegnjeno v naročje. Nato pa stopi župnik k njej in jo prime za mrzle roke; in začne ji mehko in tolažeče prigovarjati.
Govoril je dolgo in ko io je tolažil, je pokleknil po-leg nje. »Da — le jokaj,« je rekel, »jokaj — zakaj solze lajajo.«
In začel je tiho moliti, držeč roke jhte-če Karen v svojih.
Zdajci je začutil trdo roko na svoji rami in videl je obraz Hansa Rasnsusa tik (•leg svojega. Bil je spačen in bled. ipnik je iztegnil roke, kakor bi hotel preprečiti udarec.
Hans Rasmus ga ni izpustil, njegov spačeni obraz je ostal tik podeg njegovega: Kakor dva plamena so mu žarele
oči pod obrvmi	.
»Lažeš,« je rekel, »lažeš. Pojdi!« Župnik se je hotel odtrgati, pa se ni mogel »Potrdi,« jerelkel še enkrat, »lažeš«. In šele na pragu ga je izpustil.
Župnik se je obrnil, hotel nekaj reči, fcoda je umolknil pri prvih besedah, sunkoma odpri vrata in odšel, ne da bi se bil ozrl. Domov, preko dvorišča, kjer je še ležalo truplo, zaprl se je v svojo sobo in ni več dni govoril z nikomer.
Sedemnajst let — sedemnajst let je preteklo od takrat im vedel je še vse prav natanko, kakor bi bilo včeraj.
Spominjal se je večera, ko je prišel Hains Rasmus v župnišče naročit pogreb. V njegovih očeh je žarel še isti ogenj. »Vrši naj se brez petja in besedi,« je rekeL »Zagrebi ga — in nam pri-zamesi z vsem drugim.
Župnik ga je poskusil prijeti za roko, Hans Rasmus mu jo je odtegnil »Hants Rasmus,« je rekel župnik, »ne zakrfcni svojega srca. Slišiš — Bog, Vsemogočni ti je to naložil.«
Tedaj pa je Hans Rasmus povzdignil k župniku ofi in rekel hripavo: »Molči, far. Boga ni. Tebe je skrbelo zastran rži... zato so morali tvojo ljudje opoldne žeti. Župnik je prebledei »Hains
Rasmus--kaj praviš? Hans Ras-
mius --«
Hans Rasmus je položil tiste štiri tolarje na mizo in odšel
(Dalje.)

m BRhMSTUfGEBRlh
Nov uspeh
tovornega avta Chevrolet
pri tekmi!
V Gronsngnu (Holandsha) je Chevrolet Six prevozil 8.3 km z enim litrom gazolina!
TJolandska, ki je ena Izmed najbolj naprednih evropskih dežel, slovi tudi po velikem števila motornih vozil.
Tisoči tororaih avtomobilov pomagajo tam malim trgovcem iiriti krog odjemalcem — poljedelcem pa, razpošiljati njiho-re pridelke T velika ljudska središča. Tovorni avtomobili »o si kakor T rseh dragih deže-
lah na svetu tudi na Holand-skem stekli velikansko popularnost.
Ia zdaj «1 je pri tekmi, Si jo le organiziralo Društvo lastni-kor tovornih avtor r Groning nu pri Amsterdamu, Chevrolet uradno izrojeval moro zmago. Tovorni avto i« skladišča je
prepeljal dve toni tovora 8.8 km daleč s samo enim litrom gazolina!
To poceni ln Izdatno motor-10 rozilo otegue tudi vam • pridom služiti — stopite do najbližjega zastopnika Chevroleta in prosite ga, na) ram razka> že močno šasijo tovornega arta Cherrolet i« ram pore, katera karoserija najbolj ustreza vaši kupčijski stroki.
TOVORNI AVTO CHEVROLET
CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - MAROUETTE - BUICK - VAUXHALL — LA SALLE - CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI - O. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI
F1SHERJEVE KAROSERIJE
PROIZVODI GENERAL MOTORS
Največja Izbera — najnižje cen« najnovejših dvokoles dirkalnih, ca ceste tort n damskih, motorjev, malih dvokoles za otroke, igračnih io otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega, brzošivalnih strojer Central Bobbin. Pred nakupom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribuna F. B. L* tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška C. 4. Ceniki franJso
Prodaja na obroke.
VINSKA KLET!
V mestu Kočevju se oddajajo vinske kleti prejšnje firme Ant. Kajfež, sedaj la®t Premoženjske uprave za mesto Kočevje, v najem.
Na razpolago so 3 velike kleti, približno 700 M praznih sodov, pisarniški prostori, hlev za konje, kolarnioa, drvarnica, pralnica, avtogaraža in mami-puilacijska možnost na dvorišču.
Tozadevne ponudbe prosimo do 1. oktobra 1929 na naslov: Premoženjska uprava za mesto Kočevje.	11363
Strojevodje
dva ali tri, z izpitom za vožnjo na ozkotirnih in nor-malnotirnih industrijskih železnicah, sprejme
Kranjska industrijska družba na Jesenicah.
Pismene ponudbe z izpričevali naj se vpošljejo ravnateljstvu družbe, Jesenice-Fužine	11431
Trgovina s klavirji
F. Bodner
Oeoerataa reprezentanca tovarn« klavirjem Kanzler
MARIBOR, Gosposka ul. 2
Edino zastopstvo svetovne tvTdlke: EHRBAR im vodečib tovarn klavirjev:
Lauberger & Gloss.
Daletosežna plačili a na obroke.
11256
Fižol
11433
vsake vrste kupuje vedno veletrgovina
Ed. Snppanz, Pristava
Primarij
11435
dr.Rihard Jug
ne ordinira do do 3 oktobra 1929
Monter!
za centralno kurjavo
proti trajnemu nameščenju in dobri plači išče za Zagreb velika tvrdka za kurjavo
Samo v istini samostojni monterji nai se javijo in pošljejo svoje oferte na Jugosl. Rudolf MosseA. G., Zagreb Zrinskega trg 20 pod „No. 4639« 11422
Zahvala.
Vsem, ki so ob smrti mojega dragega soproga
dr. Toneta Gosak
odvetnika ▼ Ptuju
sočustvovali in izkazali blagemu pokojnik« v tako obilni meri spoštovanje in udanost, mene tolažili in mi v težlki uri bili ob strani, vsem znancem iin prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, izrekam tem potom najprisrčnejšo zahva io.
V posebno dolžnost si štejem zahvaliti se gg. zdravnikoma dr. Blankeju in dr. Vrečku za njiju požflt vovalni trud za časa pokojnikove bolezni, ofbitelji dr. Poznikovi, g. odvetniku dr. Šalamunu, dr. Štefanoviou in gospici učiteljici Koomutovi za trud in požrtvovalnost, ki so mi ga iizikazali v najtežji uri.
Nadalje se zahvaljujem govornikom za gin Wve govore; čast. duhovščini, pevcem, pokojnikovim tovarišem - odvetnikom, gg. sodnikom, uTadnii&tvu, društvu Sokol in CMD ter drugim korpora-ciijam, sploh vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Hvala vseim, ki so trni izrazili sožal.ie in darovaM vence.
Ptuj. dne 21. septembra 1939.
11430
Emica Gosaikova in žalujoči sorodniki.
V^JA* "V" |
Ipjli

Zalofono vest sporočamo sorodstvu, prijateljem in znancem: umrl je naš dobri, sfoifani oče, soprog, ded, zet, tast in stric, gospod
Ivan Potokar
posestnik
Pogreto predragega pokojnika bo v sredo, 25. septembra 1929. ob pol 10, uri dopoldne na domače pokopališče.
Priporočamo ga v blag spomin.
Radomlje, dne 22. septembra 1929.
<
Marija Potokar roj. Sedmak, soproga; Ivo, odvetnik; Pavel, podporočnik, sinova; Zdravka, hčeiika; Anka roj. Cepuder. sinaha; Josip Sedmak, tast; Svetozar, vnuk.
11443
t