Z80. itevmrs.
Današnja Številka stane Din 2*
v UdMIom, v soboto 8. decembra iez3.
Uto UH,
•
fm
izha\a vsak dan popoldne, iivxemsi aodolio in praznike.
Snserati: do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnnie, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem tjlede nseratov naj se priloži znamka za odgovor.
CTpravnlstvo „51ov. Naroda1' is ,Jfarođna tis Si a rat" KnaHo wm ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Ure dola t vo „Slov. Narodi'* Snaflovi ulica št 9, U nadstropje
Telefon ste*. 34. Dopise sereje-na ta oodaisaas in t a 4 ostao iraakorane. 3er~   Rokopisov so na  vrača. S39
v Jugoslaviil vse dni po O in 1*— v inozemstvu navadna đ*ii Oin 1, nedelje Din 1*25
PoStnin* plačana v gotovini.
„Slovenski Narod**	velja:				f liAztatn•
		t Lrubhahl	po		
12 mesecev    •   • .	...	Din 144 —	Din	144 —	Din 264 —
		. 72-	■	72*—	. 132--
3      »         •  • •	•  • •	36 —	■	36 —	65 —
1      ■ ...	■   . .	. I*—	a	12-—	22-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   sjnor*  po nakaznici. Na   amo nismena naroČila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
Posledice.
Komaj so zamrli zadnji stavki ogabne in netočne kampanje SLS proti davčni skupnosti našega državnega teritorija, so se že pojavile posledice, in sicer v obliki prav resnih opominov vodilnih iužnih listov na naslov Slovencev.   Brezvestna klerikalna demagogija proti  srbskemu  delu  našega naroda, proti ugledu Beograda kot državnega središča, proti avtoriteti osrednje zako-nodavske in upravne oblasti se tam na jugu ni izpregtedala.   Prejšnje dni smo citirali ostro grajo beogradske »Samouprave« proti gg. urednikom našega »Slovenca« in voditeljem SLS. Zabeležili smo tudi »Samoupravino« obsodbo tukajšnjih državnih in policijskih oblastC ki so dovolile zlorabo politične svobode in časnikarske prostosti proti državnemu edinstvu in obstoječim zakonom. Te »Samoupravine« kritike so bile političnega značaja. Novosadska »Zastava« pa odgovarja na klerikalno davčno natolcevanje   drugačno   ter ekonomsko, kar sme zbuditi splošen interes slovenskega gospodarstva za ta neljub prepir Slovenije z našimi južnimi brati. Novosadska »Zastava«   prinaša   namreč v zadnji številki prav ogorčen uvodnik o klerikalni davčni kampanji,   ki je zastrupljala širše slovenske sloje s popolnoma neopravičeno mržnjo   do Srbov, ter opomina poslance, da zadevo spravijo pred narodno skupščino.  Nato pa piše doslovno:
=>V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je Slovenija industrijsko najbolj razvita. V Sloveniji izdelani proizvodi so podvrženi taksam, ki se tamkaj rudi največ plačujejo. Toda taks samih ne plača tamošnji proizvajač, marveč potrošač, torej naš državljan od Triglava do Bitolia in Piškopeje! V vse te kraje izvaža;o slovenski industrijalci svoje proizvode popolnoma nemoteno.
Ako bi se temu izvozu delale najmanjše potežkoče — kar bi se dogodilo brez dvoma v slučaju slovenske avtonomije — b: propadla marsikatera danes laka industrijska tvornica Slovenije. V tem slučaju bi se izplačalo takoj gra-d*ti tvornice tudi po ostalih krajih naše domovine, kjer se pri današnjem stanju 'Ste ne izplačajo.
Ako sprejmemo vrženo rokavico, odložimo vsako sentimentalnost, ki jo taki špekulanti (miš^en ;e pop Korošec) tudi brez tega dovolj izkoriščajo.«
Tako novosadska »Zastava-*. Naša industrija, ki živi in pade z izvozom in
s svojo sedanjo ter bodočo ekspanzijo proti morju in jugu države, ni mogla biti težje prizadeta kot z nepremišljeno in surovo klerikalno protidavčno in proti-srbsko igro. Kar so naši gospodarski krogi z velikimi žrtvami dolga leta pripravljali tam na jugu države s pomočjo vseh mogočih činiteljev, seveda v prvi vrsti s kvaliteto svojih proizvodov in s priznanim svojim nacijonalnim čutom, ves trud za slovensko industrijsko propagando, je zdaj po lahkomiselni klerikalni protisrbski gonji uprav nevarno ogrožen. Slovenski industrijski razprodaji po Jugu države so klerikalci s svojim separatističnim programom že dovolj škodovali, da je skrajni čas. da se naši gospodarski krogi zganejo in da v v odkriti javni spomenici izpovedo južnim bratom, da nikakor ne odobravajo klerikalnega separatizma, predvsem seveda ne klerikalnega protisrbskega besa. Naša industrija, slovensko gospodarstvo sploh je navezano na princip edm-stva in složnosti tudi na ekonomskem polju ter živi od čim večje skupnosti z brati Hrvati in Srbi.
Naše južne liste pa uverjamo, da klerikalizem danes ne predstaviia resnične vole slovenskega razumništva in slovenskega naroda, marveč samo lanskoletno posledico razdruženosti, neenotnosti in neorijentiranosti nacionalnega življa v Sloveniji. Toda ta napreden in racijonalen živelj že stopa na plan. 2e raste spoznanje, da je na političnem polju disciplina in ideja vse. osebna kaprica in samovoljni domislek nič. Kmalu bo slovensko ozemlje vrglo klerikalno večino in pokazalo svoje pravo nacijonalno, nacionalistično in državotvorno lice. Vsi naši gospodarski in obrambeni ter iredentist*čni interesi govore za to, da se tesneje oklenemo državne skupnosti ter da v njej igramo kot zagovorniki primorske ori-ientacije naše državne bodočnosti inicijativno gospodarsko in politično vlogo.
Nadaljevanje klerikalnega terorja pa bi nedvomno izzvalo oster odpor in bojkot slovenske industrije in trgovine po južnih krajih naše domovine. Cas je že, da kompetentni činitelji tudi na lokalnem terenu stopijo klerikalcem na prste in da jim zabranijo nadaljno njihovo pisarijo zoper državo in složno gospodarsko in politično življenje z Beogradom in z brati Srbi sploh!
PISMO IZ PRAGE.
Proračun pravočasno rešen. — Jezikovne naredbe. — Režim v Narodnem divadlu. — Zbornica o zahtevah in potrebah novinarjev. — Načrt k pogodbi z Jugoslavijo. — f profesor dr. Mršzeh. — Družabni večer v »Hlaholu«.
6. decembra.
Poslanska zbornica se je ves pretekli teden bavila s podrobno debato o proračunu za leto 1924, kateri je bil sprejet pet dni prej nego je bilo določeno, tako da ga bo mogel tudi senat pravočasno odobriti, da bo izglašen še pred novim letom. Debate se je udeležilo 125 govornikov ,torei skoro vsak drugi član poslanske zbornice. Pravočasno rešenje proračuna je gotovo dobro spričevalo tako za naše politične stranke, ki priznavajo proračunu neobičajno važnost, kakor tudi za naše razmere, ki se ustaljujejo. Razprava je tekla povsem mirno, brez razburljivih prizorov. Niti nemške opozične stranke niso posegle po nikakih rušilnih ob-strukčnih sredstvih. Komunisti so pogo-stoma operirali z napadi na vlado, ali slovaški ludovci so se pri svojem klicu po avtonomiji Slovaške posluževali hujše, surove palbe in so posegli celo po razžalitvah najgrše vrste napram Cehom. Po petih letih nase samostojnosti je letos prvikrat, da je bil redni proračun sprejet že v novembru.
Pri proračunski debati se je potegoval poslanec Hnidck (rgr.) za to, da bi se končno izdale jezikovne naredbe, na katere čakamo že tri leta. Samo vsled tega nedostatka je mogoče nemškim občinam, da revoltirajo proti zakonski veljavnosti državnega jezika. Kakor se čuje. se izdajo jezikovne naredbe še pred koncem t. L
Isti poslanec je pri razpravi o prispevkih za češko in nemško gledališče ostro kritiziral režim v Narodnem Divadlu. Omen'al je velike vsote, name-mene rekonstrukciji, ki je bila letos v njem izvedena, da se je vzdržal začetek gledališke sezone; drugi del rekonstrukcije se šele izvrši, treba pa je, da se dokonča razsr-dneiše in da se ne bo denar zametaval. Pnako upravičene so bile njegove pritožbe glede umetniškega gledališkega vodstva. On nikakor ni nasprotnik novih smeri v umetnosti, toda uvaiati bi se morale drugače. V Narodnem Divadlu režiser zabranjuje dramatiku večje denarne izdatke, pri tem pa se dela preveč z zunanjostjo. Posebno se obrača proti napačnemu pojmovanju godbene režiie, ki je prinesla slabe sadove pri Smetanovih operah. Poslednja prireditev »ProHane neveste« je napra-
vila iz tega veselega dela žalno koračnico. Vodstvo opere in drame zahaja na krivo pot, kajti Narodni Divadlo postaja pozorišče samo za določeno smer in določen razred, postavil pa ga je ves narod za ves narod. Današnji režim goni občinstvo iz gledališča in s tem so v zvezi njegove finančne težave.
Topot se je govorilo pred parlamentarnim forumom tudi o zahtevah in potrebah češkoslovaških novinarjev. Posl. prof. Sladkv (čsl. soc.) se je v svojem stvarnem in toplem govoru izrekel priznalno o pomenu tiska in novinarjev, o njihovih zaslugah za naše osvoboienie, za kar so želi nehvaležnost, bedo in persekucijo. Ako smo zreli za svobodo, imajo na tem znaten delež nesebični in nepodkupljivi čsi. žurnalisti. Ako so vršili svojo dolžnost dobro, kar je priznal sam prezident Masaryk, morala država in vlada izvršiti svojo dolžnost do njih. Govornik predlaga uzakonjen je socila'nih in stanovskih njihovih zahtev, zlasti moderno ureditev službenega razmerij novinarja do delodajalca, uzakonjen?e zavarovanja za slučaje bolezni, s-arost? in nezgod, zgradbo zavetišč za ostarele novinarje, novinarske zbornice, novinarski dom, visoko učili-šče in izdanje modernega tiskovnega zakona. Mučno je vplivalo, da je posl. li-dove stranke (klerikalne) duhovnik Ry-par pavšalno trdil o čsl. žurnaltstih, da nimaio nravne sile in odgovornosti. Proti tej razžalitvi so se novinarji takoj pritožili, izročivši protest predsedniku zbornice Tomašku. Protestu so se pridružili tudi uredniki klerikalnih listov, ki so se obrnili zaeno s pritožbo do pred-sednistva kluba poslancev lidove stranke. Generalni referent o proračunu prof. dr. Srdinko je v svojem končnem govoru omemal. da naši javnosti ni bilo znano, da čsl. žurnalist ni primerno zavarovan za slučaj bolezni in starosti. Spoštovani žurnalist, ki ima odgovorno dolžnost, da sodeluje pri vsakodnevnem javnem mnenju, zasluži, da bi ime! svojo starost zavarovano vsaj tako, kakor državni nameščenci.
Vlada je predložila poslanski zbornici na sklepanje načrt za soglasje s pogodbo s Kraljevino SHS o ureditvi vzajemnih pravnih stikov, dogovorjeno 18.
marca 1923 v Beogradu. Tika se v glavnem pravnega stališča državnih pripadnikov pred sodnijami, uremje izvrševanje eksekučnih naslovov, kar je važno za naše gospodarske stike, v kazenskih stvareh pa določa medsebojno izročanje obdolžencev, prevoz izročenih zločincev po tretji državi in ostalo pravno pomoč v kazenskih zadevah.
Jeden izmed najboljših čeških pri-rodoslovcev, biolog svetovnega imena, prof. dr. Alojzij Mrazek, je umrl 26. preteklega meseca, star 55 let. S svojo pridnostjo, nenavadno razumnostjo in kritičnostjo je bil vzor prirodoslovnega preiskovalca. Nekoliko let pred vojno je posetil Crnogoro, kjer je dobil bogate in nepričakovane najdbe. Smrt mu je zabranila dokončati znanstveno učno knjigo o zoologiji in napisati delo o češki fauni, katero je on najbolje poznal.
Jugoslovenski narodni praznik, spojen s proslavo petletnega trajanja kral. SHS, je dobil v našem tisku glasnega odmeva in simpatičnega zavzemanja za našo zavezniško Jugoslavijo. Jugoslo-vensko poslaništvo v Pragi je priredilo na dan praznika v svojih salonih intimno slavnest, drugi dan pa je bil v dvorani »Hlahola« ob številni udeležbi Čsl. jugoslov. lige družabni večer. Navzoči so bili med drugimi jugoslovenski poslanik min. Ljuba N e š i ć , konzula Bra-danović in Vučković, poljski charge d' affaires Bader, šef generalnega štaba Mittelhauser, polkovnik Nenadovič, pisatelj Holeček, univ. prof. dr. Murko, dr. Szyskowski in drugi. Poslanec dr. Uhlir je v svojem nagovoru pozdravil goste in pokazal podobnost usode našega in jugoslovenskega naroda pred prevratom in državnotvorne ideje obeh držav. Problem političnega ujedinjenja je danes najživejsi problem političnega življenj* tako v Jugoslaviji kakor v naši republiki. Zgodovinski datum prvega decembra približuje nas tudi veliki misli ujedinjenja vseh Slovanov. Naša in jugo-slovenska politična unifikacija ie prvi korak na poti, po kateri ima hoditi v modernem svetu demokracije vsak slovanski narod. Ako smo danes dve samostojni državi, bodi nam to zgodovinska pobuda k našemu vseslovanskemu ujedinjenju. V čustvih in idejah vzajemnosti in bratstva smo v Pragi enaki Bc ogradu, Zagrebu in Ljuhliani. Viharno odobravanje je sledilo govornikovim iz-vaiarrem. Nato je govoril generalni tajnik Čsl-jugoslov. lige dr. R i p k a , ki je govoril o pomenu jugoslovenskega narodnega praznika in podrobno predočil zgodovinski   razvoj   uiedini^nia Srbov.
Kornel Makuszvnski:
Žena s srcem.
(Dalje).
»Uh, kakšen idijot sem,« je po* mislil, »pozabil sem se ji predstaviti!«
Ves dan je bil poparjen. Razveselil se je šele zvečer pri nji. In tako je šlo dalj časa. Zjutraj je bil slikar žalosten, zvečer >a vesel. V življenju se godi sedaj tako, sedaj tako.
Koncem konca se je zgodilo, da se je slikar po dolgem posvetovanju s sa* mim seboi in svojim hišnikom oblekel v frak. Odkod je vzel frak, Bog si ga znaj. Umil se je, ostrigel levjo grivo in se napotil z dostojanstvenim korakom v cerkev, kjer ga je gospod Bog sprejel z odprtimi rokami. Zelo dolgo ga že ni videl, toda rad je imel slikarja. In slu* ?abnik božji je blagoslovil zvezo sli* karja z ženo, ki ga je ljubila s srcem in dušo in ga potrdila v nadi, da je njen prvi in poslednji. Slikar pa je že tako bitje, da vsemu veruje.
Bil je zelo dober mož. Dobro rejen je pokazal mnogo poduzetnosti. Slikal je zelo marljivo, toda ni mu šlo ravno posebno izpod rok. Roke so se mu za* čele nekoliko tresti vsled prepogostega vzbujanja, duša mu je pa uplahnila kot gumasta blazinica, nakar poči.
Strašno je ljubil ženo. Toda kaj hočemo, ko je pa žena kot slama. Sli* karjeva žena se je začela po malem ohlajati v ljubezenskem navdušenju. Vse bolj pogosto je odhajala z doma. Sedaj je bila pri Šivilji, sedaj pri zobo* zdravniku: dalje je hodila tudi k Šmar* nicam, potem tudi v slaščičarno. Nekoč se je vrnila zelo pozno, z veliko škatljo sladkorčkov.
»Kje si bila tako dolgo?« »Prav nič dolgo.«
»Tri ure, po cesti se ne sprehaja tri ure.«
»Res je, imaš prav, toda glej, vojaki so šli, pa sem morala čakati, da so odkorakali mimo. Ne more človek pre* ko ceste. To je strašno.«
Slikar je opazil sladkorčke.
»Kaj pa je to?«
»To?«
»Da.«
»Tole?«
»Da, ti sladkorčki?« »Aha, ti govoriš o tem? To so slad* korčki.«
»Vidim, da so sladkorčki, toda od* kod?«
»Kaj, ti sladkorčki?«
»No da, ti sladkorčki...«
»Kako, pa odkod bi naj bili?«
»Ravno to te vprašam.«
»Kaj? Hm.., No... sladkorčki!«
Zaloputnil je z vrati in odšel slikat.
Nekoč je opazil na nji prekrasen prstan z briljantom.
»Draga moja ...?«
»Kaj je? Si morda lačen?«
»Ne; odkod r*a ti je *\ prstan?«
»Kateri? Ta poročni?«
»Ne, ne ta poročni...«
»Tale? Ta je od matere ..,«
»T^ ia ne ta, temveč oni z briljan* tom.«
»Kateri? Ta?«
»Da!«
»Kaj ne, da je zelo lep.« »Toda kje si ga dobila?«
»Kje Tnz?« »Menda ne jaz.«
»Ta prstan? Ah, to je dolga zgodba, enkrat ti jo že povem ... Moj dragi, toda kaj boš ti za večerjo?«
Slikar je vse bolj pogosto loputal z vrati.
Drugega dne proti večeru se je žena začela oblačiti. Vzela je sveže perilo »n dekoltirano obleko.
»Kara greš?«
»Kdo. jaz?«
»Ti. Kam se odpravljaš?« »Malo na izprehod. Moram k foto* grafu.«
»V tem času?«
»Kako: v tem času?«
»Za fotografa je pozno, mrači se.«
»Kaj sanjaš?« »Sedem je ura.« »Je mogoče?!« »Doma ostaneš.«
»Škoda bi bilo, ker sem že oble« cena. Grem pa samo malo na izprehod. Takoj se vrnem. Greš tudi ti?«
»Ne grem.«
»Škoda, moral bi se malo več gibati. Nasvidenie!«
»Kdaj se vrneš?« »Kdo, jaz?« »Da.«
»Kaj vem. Rekla sem že, takoj.« Odšla je.
Slikar je prižgal cigareto in se dolgo izprehajal po sobi. Gori je nekdo raz* bijal po klavirju. Naenkrat je začel p'adati dež. Slikar je stopil k oknu in zamišljeno gledal na cesto. Dva koči* jaška konja sta mešala blato. Bilo je strašno pusto.
Čakal je tako dve uri. Stopil je v drugo sobo in pogledal na stensko uro, ker žepne ni nosil. Čez eno uro je zopet pogledal na uro in se začel vznemirjati.
»Kam je neki šla? ...
Hišnik je zaprl vezna vrata in ugas* nil svetilke na hodniku. Po hiši je na* stala tišina. Minila je ena ura, dve. Dež je še vedno padal.
Hipoma se je slikar zdrznil in skočiL
Pred hišo se je ustavila kočija.
Bil je srdit. Sel je k vratom na hodnik in prisluškoval .. Gre ... Krna* lu je slišal, kako je odšel nekdo v drugo nadstropje.
Vrnil se je v sobo in začel tekati po nji kot obseden.
»Kam je neki šla? ...«
Sedel je v naslonjač in čakal. Sveti Bog! Dve uri. Dež neprestano pada. Nikjer ni žive duše.
Sedeč v naslonjaču, je slikar za* dremal. Sanjalo se mu je, da je ustrelil ženo in sebe. Prišel je v nebesa in stal  pred  nekim svetnikom.
»Vi ste, dragi gospod, ustrelili ženo. In zakaj?«
»Ni se vrnila domov.«
»O, to je slabo. In potem ste ustre* lili sebe?«
•Ustrelil sem.«
»To rešuje situacijo. Po svoji pri* liki ste slikar?« »Slikar.« »Ste slikali cerkve?« »Ne, nikoli.« »O. to je slabo.«
Sveti starček je pozvonil. Prihitel je dražesten angel iček.
»Dajte temu gospodu sobo s se» verno razsvetljavo, najbolje poleg Ra* faela.«
(Konec prihj
Hrvatov in Slovencev ter podal sliko
notranjih in zunanjih razmer tekom pet-letja samostojne jugoslovenske države, pri čemer je omenil tudi zasluge poslanika Ncšiča za zunanjo politiko kraljevine SHS. Ob splošnem soglašanju je
bila poslana brzojavka jujroslov.-ČsL ligi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani zagotavljajoč naše jugoslovenske brate naših simpatij in nezlomljive vernosti.
J. K. S.
efcsisi*a In brzolaona poročila
Pomožna akcija za Slovenijo.
Podpora Rdečega križa. — Vladne komisije.
— Beograd, 7. decembra. (Izv.) Da ublaži bedno stanje poplavliencem v Sloveniji in na Hrvatskem, ki so vsled vodeniske katastrofe pretrpeli ogromno materijalno škodo, je glavni odbor »Rdečega križa kraljevme SHS« nakazal kot prvo nujno podporo oškodovancem je imel včeraj prvo sejo. na kateri sek 50.000 Din. Rdeči križ je obenem pričel akcijo, da se odpošljejo v prizadete kraje veče množine tople obleke, perila in drugih življenjskih potrebščin.
— Beograd, 7. decembra. (Izv.) V spremstvu resornih viš'ih uradnikov in strokovnjakov sta snoči z brzovlakom ob 19.30 odpotovala v Zagreb in nato v Sloveniio minister notranjih del Milo-rad V u j i č i č z načelnikom političnega oddelka za Slovenijo dr. Franom Sve tko m in minister za izenačenie zakonov Marko Trifkovič. da osebno razgledata obseg Škode In po-vodenjsko katastrofo ter da na licu razdelita oziroma nakažeta prve nujne podpore oškodovancem.
V poljedelskem ministrstvu je nominirana posebna komisija, obstoječa iz
dveh sekcij, ki imata ugotoviti višino Škode, povzročene prebivalstvu po po-vodmi v Sloveniji in na Hrvatskem.
Skupščinski posebni odbor za proučavanje zakona o podpori poplavljen-cem je imel včeraj rvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za odborovega predsednika je bil izvoljen dr. S u b o t i ć (rad), za podpredsednika posl. Jože G o s t i n č a r (jugosl. klub) in za tajnika posl. Salih B a 1 j i č (musi.) Odbor bo danes meritorno razpravljal o zakonskem predlogu.
V poljedelskem ministrstvu sestavljena komisija strokovnjakov ima proučiti ves poplavljeni teren ob Savi in drug'h pritokih ter staviti primerne predloge za obrambo proti poplavam. Komisija ima pregledati savsko strugo in nasipe v zagrebški okolici PoLedel-sko ministrstvo bo dalo nalog, da se izdela načrt za gradnjo dolgega betonskega nasipa ob vseh nevarnih krajih. Na ta način smatra poljedelsko ministrstvo za primemo, da se zajeze poplave Save.
Volitve na Angleškem.
Živahna volilna reklama. — Prvi rezultati. — Ncrvoznost v Londonu. — Kalkulacije posamnih strank.
Konservativci so postavili 503 kandida* te. liberalci 439, delavci 430. Na najboljše uspehe upa Lahom Partv. Voditelj Thomas je izjavil, da bo delavska stranka vztrajni« do zadnjega na volilnem bojiSču, dokler si ne izvojuje popolne zmage, čeprav se volit* ve v kratkem ponove.
— London. 6. decembra. Ob 1130 so bili na transparentih objavljeni nMe rezub tati: konservativci 39. liberalci 26. delavci 4, druge stranke 1. Do sedaj so konservativci izgubili štiri sedeže, liberalci so pridobili 4 mandate, delavska stranka 1.
— London. 6. decembra. Ob 1145 re* zultati: konservativci 41. liberalci 27, delav* ci 7, druge stranke (pristaši svobodne trgo* vine) 10 mandatov.
— London. 6. decembra. Volitve so po« tekle mimo. Radi slabega vremena udeležba minimalna. Na ulicah in cestah je opažati mnogo avtomobilov, avtobusov in drugih transportnih sredstev, ki vlačijo volilce na volišča. Vrhunce agitacije je bil dosežen v večernih urah.
— London. 6. decembra. Za volitve Je bila ustanovljena nosebna borza, ki je spre* iemata razne stave. Sta\>na kvota znaša: za konseravtivce 5 : 4. za liberalce 6 : 1 in za Labour Party 33 : 1.
•    • m
— London, 6 decembra. (Izv.) Danes so volitve za angleški parlament. Povsod vlada nervozflost Velike so stave Živahna je molilna reklama. Volilne žare so se da* nes ob 9. dopoldne odprle. Volitev traja pozno v noč. Zaključek volilnega akta je določen na 21. uro. Težko bodo znani prvi voli'ni rezultati še danes. Prve definitivne rezultate pričakujemo jutri zjutraj. Vreme je slabo. Izid volitev bo radi tega zelo od* visen od slabih vremenskih prilik Pri zad* njih volitvah so snežni zameti na Škotskem napravili -nnogo škode konservativni stran* ki, ker so kmetje ostali doma.
Zadnje dneve j? volina agitacija do* segla vrhmec. Za reklamne svrhe, za leta* ke in volilne minifeste je bilo porabljenih 109 ton papirja, pri zadniih leta 1922. le 37 ton. Vse stranVc so preplavile važne centre z velikanskimi množinami letakov in bro* sur. Glavna gesla so bila: liberalno »Svo* hodna trgovina!«, delavstvo je šlo v boj za ureditev socijalnoga položaja delavstva in konservativci so imeli glavno agitacijsko sredsivo: odprava brezposelnosti in zniža* žanje cen živtjenskim potrebščinam.
Čudovito agilen je bil Llovd George Prepotoval je tekom treh tednov vso An* glijo, dnevno je imel najmanj štiri, a tudi celo 15 shodov.
— London, 6. decembra. (Tzv.) Za čim* hitrejšo objavo končnih volilnih rezultatov je stopil v akcijo najobsežnejši aparat re* klame in moderne tehnike. V Londonu se bodo rezultati takoj objavljali v vseh kinih, gledališ'ih, na vseh javnih poslopjih in na 20 va?nih prometnih točkah so postavljeni posebni stolpi. V službi bodo vsi prometno* tehnični aparati. Marconi bo od minute do minute javljal vsak najmanjši rezultat. Najt večjo važnost polagajo Angleži na okolnost, katera stranka bo dobila dve tretjini man: datov.
— London. 6. decembra. Število volilnih upravičencev v vsej Angliji znaša po ofi* ciielnih podatkih 18386.629x med temi 7.ZS9.715 volilk. Balvrin, Llovd George Macdonald in Asqu?th so včeraj zaključili z zadnjimi govori volilno agitacijo.
— London. 6. decembra. Prvi rezultat je bil 7r?n iz Manehestra. Liberalci so tu dobili 3 mandate. Nocoj ob 11. uri so bili objaviieni prvi rezultati: konservativci 41, liberalci 17. delavska 7 in 10 mandatov osta? le stranke fl). Konservativci so begubiti 4, liberalci p-Hffobfh' 4 tn delavci 1 mandat
— London. 6. decembra. Glede rezu!* tatov dana^n;ih volitev vlada v vseh treh glavnih politi "nih strankah optimistična kalkulacija. Konservativci kalkuliralo: od 565 spornih mandatov dobe konservativci 332 mandatov, liberatci 157, delavska stran* ~ka 121
Libe-fllni račun je: liberalci 248, konser* vafivci 740 in delavci 120. 7 neopredeljenih
Labour Partv računa: konservativci 136. liberalci 1*0 in delavci 310. neonoredelieni 9.
— London, 6. decembra. R*-ez volilnega akta je b;lo nesporno priznanih 50 manda* tov, od teh pripade konservativcem 35 man* datov, liberalcem 11 in 3 delavcem.
Včeraj so se vršile na Angleškem držav« nozborske volitve, za katere je vladalo ves čas zelo živahne volilne kampanje veliko za* nimanje. Podrobni rezultati še niso znani, vendar pa je malo verjetnosti, da bi se situacija po teh volitvah znatno spremenila. Gre samo za to, da-li bo obdržala konser* vativna stranka v parlamentu večino in s tem tudi vlado. Glavna nasprotnika konser* vativne stranke sta liberalna in neodvisna delavska stranka. Od vseh 615 poslaniških mest računajo konservativci na 346 manda* tov. V prejšnjem parlamentu so imeli kon* servativci 346. neodvisna delavska 144, lihe* ralna 117 in ostale stranke 8 mandatov. — Pri včerajšnjih volitvah je bilo izvoljenih 565 poslancev. Za večino ▼ parlamentu je treba 308 mandatov. Ako vpoštevamo seda* nje politične razmere na Angleškem, je pri* ča'ovati, da d^be pri teh volitvah konser* vativci 321, neodvisna delavska 129. liberal* na 105. druges tranke 6 in razcepljeni okraji 54 mandatov. Agitiralo se je dva tedna pred volitvami na vse mogoče načine Govorniki so govorili s pomočjo mikrofonov istočasno stotisočem posh-šaleev. Knservativna stran* ka je razposlala v času volilne kampanje 100 ton agitaciiskih letakov tn pozivov. Li* bralna in neodvisna delavska stranka je agitirala osobito med ženskami, češ. da se ho v slučara zmage konservativcev življenje zelo rvodm^ilo. Zato ie leadcr konservativne stranke Ba1dwin poslal angleškim gosnodi* njam doniš, v katerem pravi, da je glavni problem brezposelnost, in da morajo oni, ki delajo, plačevati velike davke, da bi mogla vlada podpirati brezposelne. Temu moramo storiti konec, pravi Baldn-in. ženske mi lahko pri tem pomadajo. Moj cilj je v tem, da nrcsVrbim vsem delo in dobre plače.
Orfahrenje k^fivencii z Avstrijo.
Razprava v skupščinskem
odboru. — Beo<rrad. 7. decembra. (Izv.) Poseben skupščinski odbor je včerai odobril konvenciie. skleniepe 26. februarja t. 1. med našo vlado in avstrijskim kancelariem v Beogradu, in ki so bile sedai v parlamentu predložene v odobren ie. Konvencije obsegajo: dviguenje selnrestrov, poravnavo še pred 1. marcem rr»r»«i prednik? obeh držav n^s'a^h starokronskih terjatev odnosno dolgov, bosrmck'o-hercegovinske akcije eraričp;h podVHl in trasnortne olabave.
Na včeraišnji seii je bila zelo živahna debata o p'ačiiu medsebojnih terjatev, nastalih, kakor gori otnenieno. Slovenci poslanci so ugovariali ključu 8 : 100, to ie 8 dinarjev za 100 sedanjih avstriiskih kron. Posl. Josip Reisner ie opozarial odbor in vlado na veliko škodo, ki jo utrpe razne slo-
venske hranilnice in posojilnice, bivše čTaniee Zadružne zveze v Gradcu, kamor so morale odda'ati vso nerazpolož-liivo gotovino. — V istem smislu ie govoril posl. § k u 1 j, ki je navajal krivično razmerje med avstrijsko krono !n dinarjem. Za eno staro avstrijsko krono ni pravilen ključ 8:100. — To konvencijo je z vnemo zagovarjal in* branil posl. dr. Laza M a r k o v 1 ć, bivši justični minister, ki le mnogo pripomogel k temu, da ie bil dosežen (med obema vladama) v tem vprasaniu končni sporazum. Kot opravičilo za ta ključ le navajal, da odgovarja razmerju, po katerem so bile pri nas zamenjane avstrijske krone (1:4). — Značilno je, da niso v debato posegli zastopniki in strokovnjaki ministrstva pravde hi zunanjega ministrstva. Razpravi je prisostvoval tudi načelnik oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu dr. O. R y b a f.
Posl. dr. Spaho (musl.) je zahteval pojasnila o 3. konvenciji ki ureja
Izplačilo bosanskohercezovinskih delrrtc raznih podjetij, pri katerih je bil udeležen avstrijski erar.
Odbor je z večino glasov proti gla-' sovom opozicije sprejel vse štiri konvencije ter je določen za poročevalca v plenumu posl. Mita Dimitrijević (rad.)
Konvencije bodo danes dopoldne predložene zbornici v odobrenje. Zbornica jih še danes odobri.
Kakor je dozna! Vaš dopisnik. Je vlada pripravljena dovoliti pr?7adet?m denarnim zavodom povrnitev delne škode, ki jo bodo trpeli pri Izplačilu terjatev po k Mucu 8:100.
Državni proračun.
Odgoditev razprav. — Predložitev dvanajstin.
— Beograd, 7. decembra. (Izv.) Finančni odbor je včerai v dolgih razpravah obravpaval najpreje proračun ministrstva pravde, o katerem se je pričela podrobna debata že na torkovi plenarni seji. Opozicija je tudi v tem odboru kritizirala vladino politiko o sekvestrih. Vsi govorniki so tudi izjavljali nezadovoljstvo, kako vlada postopa pri sekvestrih. Opozicijonalni (Tovorniki so očitali vladi, da se zavaja v pra-vosodstvo nnivečje strankarstvo in pristranstvo. Minister pravde je stvarno zavračal očitke, naglašujoč, da je njegovo načelo voditi ministrstvo pravde strogo ob ektivno in nestrankarsko. Minister financ je pripomnil, da znaša 'o restrinkcije proračuna 1.478.000. povišanja pa 167.000. tako da se je ta proračun znižal za 1 ^11.000 dinarjev. Proračun je bil po štiri ure traJajoči debati z večino glasov sprejet. Za proračun je glasovalo 17 poslancev, proti na 8. Opo-zicijonalni poslanci niso bili kompaktni, proti je glasoval tudi član džemiieta.
Ob 16. je finančni odbor pričel razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Razvila se je obširna debata o dosedanji vladini agrarni politiki. Govorniki opozicije so konstatirali, da je med vladnimi člani opažati stremljenje, da se izvedba agrarne reforme zavleče in da se ohrani sistem velepose-stev. Finančni odbor nadaljuje danes razpravo o tem proračunu. Minister dr. Simonovvć je naznanil, da bo danes podal obširen ekspoze o stanju agrarne reforme in o vseh faktoriih. ki skušajo vplivati na izvedbo te reforme.
Vlada, kar je bilo že večkrat javljeno, je sedaj prišla do prepričanja. Ca ne bo mogla rednim parlamentarnim potom spraviti proračuna do konca tega leta pod streho. Parlamentarna taktika opozicijonalnih skupin je tako usmerjena, da je vladi radi dolgih razprav v finančnem odboru onemogočeno rešiti proračun v plenumu do določenega roka.
Finančni minister je včerai oficijelno izjavil zastopnikom tiska, da je primoran predložiti dvanajstine za mesece januar, februar in mereč 1924, vsled česar se morajo razprave o rednem proračunu za časno prekiniti
Vladi je mnogo na tem, da ne nastopi I. januaria 1924. v državnih financah exlex stanje.
Vesti iz Italije.
Bombacci se obrne do komunistične internacijonate. — Poročilo o katastrofi v Bergamasku. — španska naročila v Italiji. — Podtajnik Ciano v Trstu. —
— Trst, 6 decembra, flzv.") Ali odstopi komunistični poslanec Bombacci? Ako bi se to zgodilo, bi izgubil Trst edinega komuni* stičnega poslanca. V zbornici je rekel da ve" Mussolini dobro, da želi Jordanski skic* nitev trgovske pogodbe tudi radi tega, ker bi se obe revoluciji, fa^istovska in ruska, zaključili z zvezo med obema državama. Bombacci ie pozval industrijalce, da na i se požurijo, da jih ne prehite Francozi in An* glezL Tzvrševalni odbor komunistične stran* ke je Bombacciia radi njegovega govora iz* ki ju čil in Bombacci je pozvan, da demisi* jonira. Bombacci je izjavil na to, da se ne čuti krivega in se zaveda, da je v svojem govoru zastopal interese delavcev in kme* tov v obeh državah ter se ni pregrešil proti dostojnosti in komunistični zavesti. On ho* če svojo zadevo predložiti eksekutivi komu* nistične internacijooale.
— Rim, 6. decembra. (Izv.) V minisrr* skem svetu je poročal minister za javna de* 1a Carnazza o povoden jski katastrofi v Bergamasku. Mrtvih je 500 ljudi. Škode je do 150 milijonov lir. Gbensko jezero so bili povečali v svrho, da bo tem ogromno zhi'-a* lišče vode za električne centrale v pokra? jini. Dva potoka sta napolnjevala jezero, ki je obsegalo 6 milijonov kubičnih metrov vode. Jezero je imelo svoj izliv, iz katerega ao spuščali vodo po potrebi. Na južni strani je bil ogromen jez, 1 kilometer dolg in 30 metrov debel. Jezero se nahaja na visoki ravnini ob robu doline. Grozni na'ivi in tajenje snega so vrgli v jezero nenavndno mnogo vode. ki je tako na^astla. da se je pod njeno silo pretrgal jez in se je voda vsul« no ravnmi, kjer ie vse uničila, kamor je segla. Vrši se preiskava, ki je dognala, da se je pri zidanju najina na več mestih namesto cementa ▼porabljalo apno, kar je poslabšalo odporno stlo nasioa.
— Pariz 6. decembra. (Izv.) SpansVa vlada naroči razni vojni materijal deloma v Angliji, deloma v Ttaliil NeVaj artilje* rifskih potrebščin. Štiri podmornike in eno križarko jej izgo+ove italijanska podjetja. Prvi asTvn priiateljstvsf
— Trti, 6 decembra. (Tzv.) Tu se na* ha ji državni podtajnik za mornarioo in ko* mtsar za trgovsko mornarico C Ciano. ki je prišel nenapovedan. Pomorski kroet pri* čaknieio od tega po se ta usprh za rr*a*t-o plovbo. Oanov prihod ie ▼ zvezi s poročili, podanimi rimski vladi o naraščajočem pro*
▼ tržaškem pristanišču.
Politične vesti.
= Klerikalci se sporazume z vlado? »Vreme« poroča: V zadnjem času se širijo v parlamentu glasovi, da so klerikalci že dosegli neki začasni sporazum z vlado. Vladno izjavo v ponedeljek, da sprejema nujnost klerikalnega predloga o podpori slovenskim kra-iem. ki so oškodovani po povod nI, smatrajo kot posledico tega sporazuma,
— Ob klerikalni dvorezni politiki je vse mogoče. Danes je »Slovenec« sicer Še strupen, toda s tem morda hoče samo maskirati prelcvitev krvoločnih klerikalnih tigrov v krotka ingnieta!
= Javorina pr-znana Češkoslovaški. Mučno politično nasprotje, ki je vladalo zadnjih pet let med Češkoslovaško in Poljsko radi javorinskega vprašanja se ie končno razrešilo. Vprašanje je v končni instanci prišlo pred mednarodno haaško razs-.dišče. ki je 6. dec. razsodilo nastopno: 1. Odločitev poslaniške konference z dne 28. julija 1020. je kon-čaovel;avno in ureja vprašanje suverenitete Javorfne In njene oko^'ce (po tej odločitvi pripada Javorina Češkoslovaški); 2. V tej odločitvi začrtane meje se dajo izvesti v polnem obsegu; 3. iz-premembe se smeio izvršiti samo v špi-škem okraju po določbah pravno priznanega sklepa, — Upamo, da sedaj nastopi med severnimi Slovani dobo skupnega živlienia in složnega zunanjepolitičnega delo^ama.
= Radića pričakujejo na Dunaja, Z Dunaja poročajo, da pričakujejo tamkaj že v kratkem Stjepana Radiča. Na Dunaj so prispeli nekateri RadLčevi politični prijatelji, da ga sprejmo in mu omogočiio neopazen povratek v Zagreb.
= Zinovjev napoveduje svetovno revolucijo.? Ljudski komisar Sinovjev je imel v Petrogradu velik govor, v katerem je razpravljal o dogodkih v Nemci i ,na Poliskem in v Bolgariji. Svoj govor je zaključil s posebnim povdar-kom. rekoč: Dogodki v Bolgariji, na Holiskem in v Nemčiji niso samo slučajni dogodki, marveč so napovedovalci splošne svetovne revolucije.
= Napad na češkoslovaškega poslanika v Berlinu. »Deutsche Zeitung« pri-občuje izpod peresa grofa v o n d e r G o 1 t z nesramen napad na Ceškdslo-slovaško republiko in njenega poslanika v Berlinu Tusarja, Von der Goltz pravi med drugim: »Za nas je Češkoslovaška sovražna država, ki sistematično preganja nemštvo in deluje na to. da bi se povečala preko sedanjih svojih meja na stroške nemške države. Njen poslanik v Berlinu ima uradno nalogo i z v o h u-niti vse možnosti za to. V tem, Nemcem sovražnem namenu vzdržuje ozke stike z nemškimi socijalnimi demokrati in izve od njih mnogo dragocenih skrivnosti, ki jih izrablja v svoje svrhe. Tega češkega špijona proglašajo nekateri v Berlinu za sodruga in prijatelja. Sramota! — Da bo češkoslovaška vlada za ta nesramni napad na njenega poslanika zahtevala v Berlinu zadoščenje, jc gotovo.
= Zopet vesti o diktaturi! Beogradska »Pravda« poroča, da se v parlamentarnih krogih zopet širijo vesti o vojaški diktaturi. List pravu da se radikali odločno protiviio temu načrtu, češ da bi bil to državni udar, ker bi bila diktatura v nasprotju z ustavo in veljavnimi zakoni. Za diktaturo se baje zavzema o gotovi krogi, ki stoje blizu kraljevskemu dvoru.
= Sestanek opozicijonalnih skupin, j Vodja muslimanov dr. Mehmed Spaho j in podpredsednik Jugoslovenskega klu-1 ba posl. Ivan Sušnik sta se včeraj neobvezno informativno razgovarjala s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davidovičem. Predmet razgovoru je bilo vprašanje skupne parlamentarne taktike, kako bi se strmoglavil sedanji vladni režim. Razgovori se bodo nadaljevali, ko prispe v Beograd dr. Korošec, katerega bolezensko stanje se je zadnje dni po poročilih iz L;ubliane znatno izbolisalo in je voditelj SLS že precej okreval. Dr. Korošec je težko obolel na sladkorni boleznt
= Idejntm borcem svoje stranke je prinesel zadnji »Kmetijski list« junaški uvodni članek. In njegov junak maha po našem glasilu s pravo, naravnost zeleno jezo. »Meščanski absolutizem zakrknjenih ozkosrčnih reakci-jonarcev. številni mastno plačani priga-njači. besno krdelce na potapliajoči se barki in — čila armada 11 tisoč mož z neomadeževanim   zelenim praporjem«
— vse to vkup pa na belem, neomade-ževanem papirju zelene naše vojske. Nehote se tu spomniš kar Ksenofonta in njegovih — ne enajst — marveč deset-tisoč zgodovinskih bojevnikov stare Grčije in »triumfalnega n;ih pogoda« od reke Tigride proti domovini, ko so se ves čas borili in branili napadov kakor levi na vse strani. Razloček je edi-nole ta, da naših kmetijcev nihče ne spravlja — v smrtne nevarnosti. Zakaj naj bi tedaj kar »propadla kmetska misel«, ni jasno. Se bolj zelena pa je trditev, da bi izginil tudi zadnji sled
naprednosti in demokracije, ako propade kmetska misel itd. Vse te bojne klice zoper nas meščane se da prenesti. Ker pa pišete, gg. idejni kmetski pred-borcit o brezvestni korupciji .v bližnji
ali daljni zvezi z našim listom, te zvite In prisiljene Vaše očitke pa za danes — odklanjamo. Nas ne zadene to orožje, ki se Vam utegne kmalu skrhati.
= Konkordat z Vatikanom, Po poročilu iz Beograda se je včeraj minister ver dr. V. Janjič nad eno uro razgovar-jal s papeškim nuncijem msgr. Pellegri-nettijem o načrtu konkordata, ki se naj sklene med našo državo in Vatikanom. Razpravljalo se je tudi vprašamo imenovanja škofa koadiutora zagrebškemu nadškofu dr. Ante Bauerju. ki je včeraj radi tega prispel v Beograd.
±= Slika iz finančnega odbora. V ponedeljek jc izvršil finančni odbor neobičajno veliko dela. Pretresal je proračun vrhovne državne uprave, za kar je bila potrebna tudi dolgotrajna nočna seja. ki pa ni ostala brez pikantnega zaključka. Po dnevni seii so namreč narodni poslanci odšli na ve* čerjo in se primerno okrepčali. Ta dan so večerjo založili s posebno krepkimi požirki srbskih vin. kar je prineslo v finančni odbor, ki se je sestal in nada» lieval delo ob 9. zvečer, novo razpolo* ženje. Oči poslancev so žarele, geste so postajale okornejše. govori »temc» ljitejši«. Tu so sc radika'ci domislili »p^rlametarncga« običaja, ki pri nas ni redek. Začeli so vabiti posamne opo-zicijonalne poslance v svoje klubske prostore, kjer je krepko piroeansko vino zmešalo štrene proračunske deba« te, da se je seja zaključila v naiprijaz« nejsem objemu najhujših proračunskih nasprotnikov ...
, Juliiska krajina.
— Množijo se protesti proti pottrj-čevanju jugoslovenske šole. V protestu vasi Slope v občini Materiji pravijo sta-riši. da se nikdar ne zadovolie s tem, da bi se njihovi otroci poučevali izključno v italijanskem jeziku, in zahtevajo pouk v domačem slovenskem jeziku. Slično se glasč tudi protesti iz va<:i Brezovica. Gradišče, Draga. Gročana in še drugih Povsod se naglasa ogorčenje proti šolski politiki, ki uvaja v slovenske šole izključno italijanski pouk. Spoštovati se mora naravni zakon, po katerem se imajo naši otroci vzgajati v slovenskem jeziku.
— Tržaška  šolska   statistika. Po
uradnih podatkih je v tržaških meščanskih in osnovnih šolah v tekočem letu 23.759 otrok, in sicer za 1500 manj nego lansko leto. Zmanjšanje se pripisuje večji umrljivosti otrok nego je bila v predvojnem času, V deset otroških vrtcev zahaja vsak dan do 1100 otrok v starosti od treh do šestih let. V slovenskih osnovnih šolah je bilo lani 63 razredov za dečke, letos jih je 49. za deklice jih je bilo lani 25, letos jih ie 16. Lani je bilo dečkov 2029 in deklic 2056, letos je dečkov 1822 in deklic 1408.
— Kaj se vse godi na Krasu! »Pic-colo d. S« pripoveduje, da je bila v Lipi v šolskem poslopju v peči sežgana Šolska italijanska zastava skupno s slikama kralia tn kraljice. Zaprli so šolsko postrežnico, ki pravi, da nihče ne ve, kdo bi bil to storil. Prijeli so nadalje pred kratkim odpuščenega učitelja Karla Crnigoja in ga odgnali v Gorico. Vrši se stroga preiskava po raznih vaseh. Podprefekt je odločil, da se mora nova šolska zastava slovesno blagosloviti in vse prebivalstvo mora biti navzoče. Izkazati mora čast zastavi !n slikama kraljeve dvojice. Nadalie poroča tržaški list. da so v Lokvah neki mladi ljudje udrli v Šolsko poslopje, raztrgali italijansko zastavo in pretepli italijansko učiteljico. »Piccoloc udarja v svoji nesramnosti po slovenskih agitatorjih in še posebej po slovenskih Ustih. Krivice, ki jih trpi slovensko ludstvo, so nezash'Šane. Italijani so mojstri v ob-doiževanju Slovenca in podtaknili so jim že marsikaj, česar Slovenci nikdar niso mislili storiti.
— Rudnik v Rablju je prepuščen, kakor smo že poročali, neki Inozemsk' družbi. Sedaj se uradno objavlja, da je odobrena konvencija med ministrsrvom za narodno gospodarstvo in anonimno rudniško družbo v Rablju, po kateri se rzToča slednji  tamkajšnji rudnik za dobn 30 let.
— Pedagoška beseda o učnem jeziku na osnovni šoli. Luigi Credaro, bivši generalni civilni komisar v Tren-tu, piše v pedagoškem Časopisu »Rivi-sta pedagogica« 1923. to-le: Učni jezik, v katerm se morajo otroci poučevati, je izključno samo materni jezik, ki je edino pravo sredstvo, da se človek duševno, nravno in versko umno vzgoji Otrok, ki s Šestim letom sedi v klopi pred učitel em. ki mu govori v jeziku, različnem od onega, ki ga rabi v občevanju s starši, brati in sestrami, se čut! prestavljenega v popolnoma tujo okolico, bo zmeden in zgubljen. V šolah, kjer se pouk ne vrši v matemem jeziku, vlada popolna zmešniava .. . Tako piše v pedagoški reviji Credaro. |n je oni Cedaro. ki je kot politik proti pouku v materinem jeziku za slovenske in nemške otroke. Ali ie sploh še kai resnosti v Italiji?
— Iz Idrije so se morale izseliti ŠoMVe sestre, ki so osem let oskrbovale otro*k» vrtec In fospodinisko šolo. Vlada ie odklonila nilhove prošnie za ltal;jan<:ko držav, ljansrvo In pred par dnevi 90 se sestre te-selile x Jugoslavijo,
štev ^£>a
»SLOVENSKI   NAROOf dne 3 decembra 1923.
Stran 3
Dr. Gustav Grcgoiin:
ODPLAČEVANJE DOLGOV PRI »NARODNI BANKI« IN VPRAŠANJE KONTINGENTA PRIVATNIH KREDITOV.
V zadnjem sobotnem članku sem razpravljal o vprašanju, kako in iz katerih virov naj bi odplačevala država svoje dolgove pri Narodni banki. V dopolnilo dotičnih izvajanj ml Je še omeniti umestni predlog dr. M. Nedeljkovića v beogradskem »Trgovinskem Glasniku«. On predlaga namreč, da se v svrho odplačila dolga pri Narodni banki proda državne domene manjše važnosti. 2e ponovno ic bilo predvideno v državnih budžetih, tako tudi v budžetu za L 1923/24. da sme finančni minister sporazumno z ministrskim svetom prodati manjša državna posestva, katera dajejo mani nego 10 000 D dohodkov na leto in katerih uprava je zvezana z nerazmerno visokimi stroški. Takih državnih posestev je mnogo. Razen odplačila na dolg pri Narodni banki bi se s tako prodajo doseglo, da bi bila od zasebnikov bolje obdelovana zemljišča, kar bi znatno povečalo našo agrarno produkcijo. Končno bi se s tem! prodajami izvleklo Iz zemlje-lačnlh scllakov sline milijone, skrite po raznih kntlh. Na ta način vrnjen denar bi se mogel, vsaj deloma, porabiti za kreditne potrebe našega gospodarstva. S tem bi se izvajala deflacija bolj prestopno, da ne bi nagel skok dinarja prnvzročal od svoje strani potresov In pustošenja.
Tako dr. M. Nedeljkovič. Z njegovim predlogom mora soglašati vsakdo. Samo glede nlegovega mnenja, da bi se moglo na omenjeni način Narodni banki vrnjeni denar, vsal deloma, porabit! za kreditne potrebe našega gospodarstva, Je treba pripomniti sledeče:
Glasom čl. 12. zakona o Narodni banki In čl. IV. in X. prehodnih določil ne spadajo novčanice, izdane radi državnih dolgov, v redni kontfngcnt novčanic. ki ne sme presegati trikratne kovinske pod'age. Odplačevanje dolga od države v dinarskih novčanicah bi torei pač zmanjšalo dotok novčanic, ne omogočilo bi pa Narodni banki zvišati bon-tlngent novčanic za privatne kreditne potrebe In to sicer radi tega, ker bi kovinska podlaga ostala ista. Le v slučaju, da bi država za iz prodale domen rrejete dinarske novčanice, kupila zlato, srebro, devize aH tuje valute ter Narodni banki odplr.ca.la del svojega dolga z istimi, bi se razmerno povišala kovinska podlaga ter bi zamogla Narodna banka povišati kontingent privatnih kreditov za trikratno svoto. Ker pa, kakor sem izvajal v prejšnjih člankih, naša Narodna banka valutfra kovinsko podlago po nominalni vrednosti kovanega zlata, srebra, deviz in tujih valut, bi povišanje kontingenta privatnih kreditov daleč   zaostajalo za zmanjšanjem    papirnato-dinarskega dolga idr^ave. Recimo, da bi država skirplla 450 mlliionov dinarjev iz prodaje domen. To bi odgovarjalo približno 30 milijonom zlatih frankov ali dinarjev. S tem bi se kontingent novčanic za privatne kredite zvišal le za trikratno svoto, to le za 90 milijonov papirnatih dinariev. Isto bi veljalo v slučaju, da bi država nalela posojilo v inozemstvu, torej v inozemski valuti, v svrho odolnčila dela dolga pri Narodni banki.   V poslednjem slučaju, to je v slučalu najetja posojila v inozemstvu, bi pa obstajala novčanična inflacija, nastala vslcd zadolževanja države, še naprej v polnem obsegu. Načelni defla-cijonistl hI tudi v tem slučaju morali nastopati proti vsakemu povišanju obtoka novčanic. Iz te zagate se nam odpira le en izhod. In ta Je, da se spremeni način valuti-ranja kovinske podlage, knkor sem ga predlagal ter utemeljeval v prejšnjih člankih. Moralo bi se namreč v bilanci In tedenskih izkazih Narodne banke, po češkoslovaškem in avstrijskem vzorcu, valutirati kovinsko podlago, ako ne po dnevnem kurzu našega dinarja, vsa) po nekem višjem kurzu. ki si ga Imata postaviti naša finančna uprava In naša Narodna banka kot končen in dosecrlliv cilj stabilizacije dinarja ter odplačevati dolg države s potegneniem odgovarjajoče kvote Iz prometa.    Ponavljam: misel, da bi mogel naš dinar   doseči v dogledni dobi predvojno pariteto, je utopija, katero bi moralo naše gospodarstvo in posebno naša še-le razvijajoča se industrija drago plačati.
Prehitro zboljšanje naše valute z umetnimi sredstvi hi povzročilo katastrofo našega gospodarstva. k?kor sem že Izvajal v prejšnjih člankih, postopno boljšanje naše valute do predvojne paritete bi pa ne prišlo do svojega cilja desetletja In desetletja. Le-to bi pa pomenjalo kronično bolezen vsega našega gospodarstva <kozi vsa ta desetletja, oziro^n zastoj v*ake podietno-sti. Ne višanle fiktivne vrednosti mših papirnatih novčanic. amnak napredek naše produktivnosti in prod'ikoile hodi cilj stremllenjn naše državne uprave. To se pa da dosoč? le s čim orei«"nio staMlimciio našega dinnria na pametni podlagi. Pri tem se ne sme Im^tl strahu pr^đ izdajanjem nov-h novčanih, ako in v kolikor to zahtevajo upravičene gospodarske potrebe. Te valu-tame polftlke se Je opnlela Nrm*ka Avstrija-pod patronanco mednarodnega generalnega komisarja dr. Zlmmermnnna z naravnost sijainlm uspehom. V enem letu se Je obtok novčanic v Avstriji zvišal od približno 3 b'lilonov na več kot 6 bil;Jonov. Tečaj avstrijske krone pa je ostal vkliuh temu po-višaniu stalen ter se Je celo nekoliko zholl-gat Poudariti Je na tem mestu, da avstrijska Narodna banka za sedaj ne dorušča povišanja tečala nad d^s^ženo višino. O tej zanimivi valutami politiki, ki potrjuje tezo-da ni vsaka pomnožl^ev novčanic že sama na sebi inflacija in škodljiva tečaju, hočem Izpregovoritl prihodnjič. _
JhtP^p jrinrrl/p
za „Jugoslovensko Matico"!
Gospodarstvo.
NASE KMETIJSTVO.
(Dopis z Gorenjskega.)
Socijalne in gospodarske razmere na ! Gorenjskem se izvanredno spreminjajo. Pred leti je bila razvita Industrija in rudarstvo. Domačini so kopali rude, jih sami v fužinah topili in obdelavah pridobljeno železa Koliko je bilo fužin in kako so cvetele fužinske pokrajine! V zvezi z železno industrijo so bili ogljarjl, ki so prav dobro služili.
Da so bile naše prilike ugodne, dokazuje dejstvo, da se Je tedaj nebroj tujcev iz Nemčije in Italije priselilo v naše kraje. To nam spričujejo znana družinska Imena. Pa tudi mnogi kraji imajo še danes popačena nemška imena. In celo na stavbah opaziš še dandanes vpliv in sled tujih naseljencev.
Tako si Je naše ljudstvo v teh krajih In njihovih okolicah poiskalo dela In zaslužka v fužinah, rudnikih Itd. Ostali del naroda pa se je bavi! dalje z živinorejo In delal na polju. Ker pa Je bilo zlasti v ozkih dolinah le malo prostora in premalo paše za živinorejo, pomagal si je naš živinorejec s planinami. In razvilo se je planšarstvo.
Z napredkom svetovne tehnike se je jela mala industrija umikati in združevati v večja podjetja. Posebno tujci so to pospeševali in prenesli vso industrijo tja. kjer so bile večje, jačje vodne sile. Najpoprej so se preselili v Bohinj, kasneje na Jesenice In malo pred svetovno vojno so radi dragega prevoza surovin od morja do Je.senic prenesli večji del naše industrije v Skedenj. — Zadnja leta le prišla železna ruda dosti ceneje iz Afrike po morju, kakor pa da bi se jo doma kopalo in se je Industrija v Jesenicah in Bohinju preselila v Trst v skledenj-ske plavže.
Kmalu pa sta rudarstvo In industrija v naših krajih skoraj Popolnoma propadli. Pričela je cvetet! lesna trgovina. In Povsod se je gledalo, da se razširijo gozdov!. Kmetu se Je Jemala pravica za pašnjo živine. Kmet ni imel skoraj mesta, kjer bi mogel pasti, rediti in množiti svojo živino.
Svetovna vojna le prisilila nnšega kmeta, da je moral sejati več žita kakor prejšnja leta. Pri nas ie to delo jako neplodo-nosno. V Gornji Radgovnl je n. pr. kmet se-jal rž, posejal je tri mernike, pridelal pa po dva. Po vojni so nastopile z novo grunacijo pokrajin popolnoma drugačne razmere v našem gospodarstvu.
V Avstriji je bilo združenih nebroj za poljedelstvo neprikladnih pokrajin.   Žito iz j Banata, Bačke, Srcma se je poizgubilo   po j celi bivši Avstriji. Takrat se je s p'člim do- j mačim pridelkom tudi pri nas vendar nekaj | malega prislužilo. Po svetovni vojn! so na- j še pokrajine priključene po večin! poljedelskim pokrajinam, kjer je hvala Bogu žitaric v Izrbilju. kjer preostaja žita še za iz- \ voz. nam ne bode nič več treba izsiljevati pičlega žitnega zrna iz zemlje.
Kako naj se pri nas izplača seianje žita, ko moramo letno in sicer močno gne-iiti? Z gnojem smo spraviti na njivo plevel. Treba ga je puliti ako nočemo, da slednii ne pobere vseh dobrih snovi in ne zaduši posetve. Koliko nas vse to stane in koncem konca pridelamo mogoče petkratni sade/. Slama, ki ostane, pa tudi nima takih posebnih redilnih snovi, da bi Jo ne mogli nadomestiti pri krmenju živine.
V Vojvodini gnoje vsakih pet do sedem let in še takrat malo. Pridelajo pa brez vsake pletve devetkratni do dvar.ajstkratni sadež. Ako naročimo iz Vojvodine pšenico, stane nas danes približno 3.50 Din. Koliko pa nas stane, ako smo Jo doma pridelali?
Mnogi naši posestniki in roljedelci so vse to že preračunali in pričeli cbupavati nad današnjim našim kmetijstvom.
Te in take mHl tarejo naše   kmetske i gospodarje, ki se pač zatekajo v svoje go- ! zdove.   Vedno sekati In sekat? po gozdovih i in s tem zalagati tisti pomanjkP?! ki je na- • stal pri poljedelstvu, pa tudi ne gre in ne poide. Tudi gozdov bode zmanjkalo in sicer j prekmalu, ako se sekira ne umiri Izseliti se j tudi ne kaže. ker tudi po tujem svetu ne cveto le rožice.    Vrniti se bode treba pač i tja. kjer smo bili nekdaj!     Pričeti bodemo j morali z živinorejo, katera je pač za naše i pokrajine najbolj prikladna. Sila utegne kai kmalu našega kmeta o tej potrebi podučiti in tudi merodajnim faktorjem se bodo odprle oči, da v tem podpro našega kmeta, ki je glavna opora in zelo važen činitelj naše države. (Konec prih.)
★    ★ ★
POKRAJINSKA ZVEZA JUGOST.OVENISKIH VINOGRADNIKOV ZA SLOVENIJO
Dne 2. dec. 1923. se je vršil v Narodnem domu v Mariboru ustanovni občni zbor. ki so se ga udeležili mnogi delegatie krajevnih vinarskih društev in drugI odlični vlnogrndnfki z vse Slovenje. Zveza šteje danes 14 krajevnih organizacij s 838 Člani. Želeti je, da b! bil vsak vfnogradn:k član krnievne organizacije, k! danes obstoje v Mnriboru. Ptuju. Smariu. pri Sv. Rolfenku pri Središču, Ormožu, Gor. Radgoni. Brežicah. Ljutomeru, Rogatcu, Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu in Krškem. Čim močneiša organizacija tlm lažja obramba ogroženih interesov našega vinogradništva. Ustanavljajte povsod krajevne organizacije!
Izvolil se Je sledeči odbor: predsednik Anton Puklavec, vinarski ravnatelj v Mariboru: podpredsednik Bohuslnv Sknlfckv, kmet. svetnik in ravnatelj kmet. šole na Grmu, tajnik Josip Zabavnik, višji klet. nadzornik v Mariboru; blagajnik Ivo Zu-pnnlč. strok, učitelj na vin. in sadjarski šoli v Mariboru; odborniki MIha Brenčlč, posestnik Spuhla pri Ptuiu: Prane Kirln. posestnik v Krškem. Franc Penca, župan v Mokronu, Ivan Urek. posestnik v Globokem pri Brežicah. Robert Košar, veleposestnik pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi: Jože Nemnnlč, po<?e«tnfk In narod, poslanec v 2elebeju pri Metliki; Lovro Petrov ar, veleposestnik   TI Ivanjkovcih;
Alojz Supanič, posestnik v Vajgnn pri Jare nini; Franjo Zebot. Posestnik In narod, poslanec v Mariboru; Frte Žemljic, veleposestnik In vinski trgovec v Ljutomeru; Srečko Robič, iupan in posestnik v Lkn-bušu pri Mariboru, Petar Miovtč, posestnik Pv Mariboru. Občni zbor je soglasno sklenil sledečo resolucijo:
»Pokr. Savez jugoslov. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru, Je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 2. dec 1923. na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev Iz cele Slovenije s skupaj 838 člani vinogradniki, sklenil, pridružiti se zahtevam vin. In sadjar, odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru, ki jih je ta^le stavi! v svoj! zadnji »Spomenici« z dne 10. junija ti. štev. 717 in si jih osvojiti! Zlasti zahteva Pokr. Savez od visoke vlade:
1. da pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo doseže za uvoz naših vin vsaj Iste usodnosti, ki jih je Avstrija konccdirala Italiji (znižanje uvozne carine od 60 na 30 zlatih K za hi in za Slovenijo — kontingent vsaj 100.000 hI lažjega naravnega vina, ozlr. vinskega mošta od 8 do 12% alkohola, ozir. 14 do 20% sladkorja).
2. da pritegne k trgovskim pogajanjem z vino uvazajočiml državami pred vsem
< sedaj z Avstrijo — vedno eksperta iz Slo-I venije, ki natančno pozna razmere vinogradništva In vinski trg v Sloveniji. Na vsak način pa zahtevamo z vso odločnostjo od vlade, da se k trgovinskim pogaja*-njem z republiko Avstrijo pritegne tudi en delegat iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske.
3. da ukrene potrebno, da se vinski zakon Iz leta 1907, ki velja danes samo v Sloveniji in Dalmaciji, uveljavi za celo državo ter da se ga zopet začne izvajati z vso strogostjo.
4. da se prepreči vsako vtlhotapljenje vina iz Madžarske in Italije v našo državo;
5. da se ukinejo kontrolni list! za prevoz vina, ki povzročalo mnogo stroškov in še veliko več zamude časa in — če že to ne gre, da se naj Izdala kontrolnih listov poveri občinskim uradom, ki so bolje pri roki;
6. Istotako naj se ukine naredba, po kateri morajo slovenski vinogradniki vsako leto svoj vinski pridelek naznaniti finančni oblasti;
7. Slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da vinogradniki iz prejšnje Avstro-Ogrske. radi pre'Šn'pcra podanlšrva ne bi mogli sodelovati pri trgovskih poga-
j janjih z republiko Avstrijo kot delegatje in eksperti;
8. Zahtevamo, da da vlada v slabih letinah za sladkanjc vinskega mošta vinogradnikom na razpolago trošarine prosti sladkor;
9. Ker vinogradi letos zbog s!abe vinske letine niso bili aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije nit! pridelovalnih stroškov, znhtevamo od vlade, da ća financam obTastem nalog, da dohodkov Iz vinogradov, kf ne reprezentirajo nobenega čistega dobička, letos v obče ne obdačl.
To resolucijo naj se takoj dopošlje vsem pristojnim ministrstvom, narodni skupščini bi drugim merodajnim zastopništvom.«
*   ★ *
—g Prvo  rusko  žito  na Angleškem.
Te dni je dospel v Hull parnik »King Alfred« s prvo pošiliatvijo ruskega žita po končan! svetovni vojni. Nndalnje pošiliat-ve se pričakujejo v kratkem v Southamp-tonu in Manches'ru. Plačila se vrše po Predvojnih pogojih, to Je v gotovini proti položitvi doVumentov.
—g Odslovljeni in nezaposleni v Avstriji. Število po sanacijskem načrtu v Av-sriii o-dslovijenih državnih nameščencev je znašalo koncem novembra 51043. Število nezaposlenih delavcev znaša istočasno 75842; prfčetkom Teta jih je bilo 167.417.
—g Glasilo Zagrebačkog Zbora. Sredinom ovog mieseca iziči Će prvi broj treće godine službenoga zborskoga glasila. U tom če broju biti sadržani uvjeti i upute za izlagače na zagrebačkom proljetnom velikom sajmu, koji se obdržaje od 27. aprila do 5. maja 1924. List će izlaziti redovito svokl mesec, u velikoj nakladi, te će se badava slati svim trgovcima. Industrijalcima I orbtniclma u državi. Pored teksta biti če u njemu i jak! oglasni materijal._____________
Prosveta,
Reperfoir Narodnega gledališča v Liubljani*
DRAMA.
Začetek ob 8. ori zvečer.
Sobota, 8. dec: Ob 3. Popoldne: Danes bomo tiči. Veseloigra. Izven. Nedelja, 9. dec.: Ob 3. popoldne: Kar hočete. Veseloigra. Ljudska Predstava, — Ob 8. zvečer: Osma žena. Veseloigra. Izven. Ponedeljek, 10. dec: Ob 8. zvečer: Osma žena- Veseloigra. Red B.
★    ★ ★
OPERA.
Začetek ob pol 8. ari. Sobota, 8. dec: Ob pol 8. zvečer: Mignon.
Ljudska predstava. Nedelja, 9. dec: Ob pol 8. zvečer: Gospo-svetski sen. Izven. Ponedeljek, 10. dec: Zaprto.
★ *
— Ljudska predstava v opernem gledališča. V soboto na praznik zvečer se poje v operi Mignon kot ljudska predstava pri znažanih cenah. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni.
— V dramskem gledališča se vprizori v soboto dne 8, tm. ob 3. popoldne veseloigra »Danes bomo tiči«. Predstava se vrši izven abonementa.
— Slavensko marijonetoo gledališče v Mestnem doma. V nedeljo 9. decembra uprizori marijonetno gledišče »Čarobne gosli«, pravljično igro v 4. dejanjih t godbo, petjem in plesom. Igro Je spisal lutkovni klasik Franc Poccl, ki je pisal sploh najboljše te*« ** lutke; »Čarobne gosli«
ie igralo marijonetno gledišče ob njegovi ustanovitvi kot otvoritveno predstavo, pa se Jih Je na novo naitudiralo In Izpopolnilo ter rzelo v letošnji repertoir že zategadelj, ker hoče gledišče baš s to Igro proslaviti bližnji jubilej stote predstave. V soboto na praznik je gledišče zaprto. Za drugI teden se pripravlja »Kralj Lavrin«.
—   Slovensko   marijonetno gledišče. Sobota 8. decembra: Zaprto.  Nedelja 9. decembra: »Čarobne gosiic (Fr. Poccl) ob 15. in 18.
— Ljudska visoka šola v LJubljani priredi v nedeljo, dne 9. tm. ob 10. url dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: O strokovnem šolstvu. (Etični vidiki pri Izberi poklica.) Predava g. vseuč. prof. Ing. J .Foerster. Vabimo vse, ki se zanimajo za pereča vprašanja naše dobe; posebej pa vabimo še starše in vzgojitelje.
Književnost.
— Gospodinjski koledar Jugoslovcn-ske Matice za leo 1924 je izšel. Uredila ga je zopet naša priznana pisateljica Utva in sicer na način, ki se ie vsem slovenskim gospodinjam prikupil. Poleg koledarske vsebine prinaša Gospodinjski koledar celo vrsto informativnih, poučnih, propagandnih in zabavnih člankov naših prvih pisateljic in pisateljev. O dečjem In materinskem domu poroča A. Šiebijeva. O Amcrikan-skemu domu za vojno siročad F. H. S. I. Zemljanova. Cela vrsta člankov ie posvečena ženskemu gibanju in prvoborilkam za ženske pravice. Ko poroča M. Govekarje-va o Danici Hrističevf, Ana Marija o »Slovenski materi Mhnnikovi« U-a o sedemdesetletnici Ljudmile Roblekove, O ustanovni skupščini Feministične alliance kraljevine SHS piše I. J. O Internacionalni ženski ligi za mir In svobodo nas seznanja Albrechtova, in o ženskem vprašanju piše Š. Cela vrsta člankov in navodil je posvečenih gospodinjstvu In ta poglavja bodo zlasti dobrodošla našim gospodinjam. Končno naj omenimo še MllČinskl-jevo humoresko »Strah«. Vsaka vestna gospodinja bo posebno pozdravila troškovnik, ki je tako obsežen ko druga leta, Z važnim! tabelami je potem Gospodinjski koledar zaključen. Oprema koledarja je vseskozi prvovrstna in je zato njegova cena nad vse nizka. Gospodinjski koledar velja za Člane Jugoslovenske Matice 15 Din, za nečlane pa 18 Din. Gospodinjski koledar se naroča v Matični knjigarni, Kongresni trg 9, ali pa v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani Pred škofijo 21 /I. Vsaka zavedna in dobra gospodinja bo kupila Gospodinjski koledar.
— »Srpski književni Glasnik«. Decem-berska Številka Ima to-le vsebiro: Milan Kašanin: »Grešnlci«; Tcdor Manoj-lovlč: »Ka drugim obalama«, »Uzviše-nje«; Kuzma Tomašlč »Refraln eternel« Avgust G a u v a i n »Povodom 5 godišnjice jugoslovenskog narodnog ujedinjenja«; dr. Izzidora S e k u 11 č: »Istop u pripovedkama Iva Andriča«; general K a l a f a t o-vič »Naša primirja u 1918 godini«, Dušan I v a n £ e v ! č »Stjepan Radić i njegova mirotvorna republika«; Ekonomski pregled, politički pregled, ocene i prikazi, beležke. Med beležkami navajamo »Slovenačk! av-tonomlzem«. Srbski književni Glasnik Izhaja 1. In 16. vsakega meseca v Beogradu In stane za vse leto 140 Din.
— Ivan Albrecht: Ranjena gruda. Čedna povest je to, povest z našega Notranjskega o žlvljcniu priprostih, dobrih kraških kmetov iz Zagozda — »tistih koščenih Ijudij, va?enih dela In ponosnih na svoje žulja ve roke In na skalovito zemljo hribovito, ki jo imenujejo svojo last«. Z veliko prisrčnostjo, lepo po domače, brez Pretiravanja In brez zvenečih fraz In po raznih slovarjih zbranih besedi nam pripoveduje pisatelj to ljubezensko zgodbo o Janezu in Alenki, gosto prepleteno z dogodki, ki so se godili v teh krajih pred in med vojno ter po vojni, ko so prišli vanje neprešeni gostje, Italijani ter raztrgali grudo, ki ranjena zdaj krvavi in bo krvavela, razkosana na dvoje, dokler ne pride čas odrešenja. Ivan Albrecht nnm je znan kot pisatelj mladinskih knjig »Mlade grede« In »Zelene livade« ter po zbirki »Malenkosti« kot fin, globokočuteč, čisto svojevrsten novelist, tu se pa nam kaže zopet kot v vsakem oziru zanimiv ljudski pripovednik, brez patosa In razne druge navlake, priprost In odkrit, kakor so ljudje in kraji, ki jih opisuje v tej povesti.
R. P. — P.
— Srbski književni glasnik. Pravkar smo prejeli prvo decembersko številko, ki prinaša poleg zanimive literarne vsebine še nastopne članke: A. Gativain, ob petletnici jugosl. narodnega ujedinicnia. general Kalatatović. Naša premirja L 1918. D. Ivančević, St. Radič in njegova »mirotvorna republika«, N. Stanarević, O padu ene banke. Razven tega prinaša ta številka še zanimiv politični pregled, ocene, poročila in beležke.
— »Jugoslavenska Njiva«. Izišao je 11. broj ovoga časopisa za mjesec decembar s bogatim sadržajem. Prof. F. ŠIŠić na osnovu nove gradio u studiji »Hrvati 1 Madžari uoči sukoba 1848.« crta prve zametke. Iz kojih se razvila naša revolucija, a hrvatski ban Jelačić tu put Izlazi u Isto-riografij! u pravom istorijskom osvjetljenju. Njegova istorijska ličnost postaje većom. Kristijana Solvejgs (gdla Vojnovlć-Loiseau), koja je nekoć saradjlvaia u »Vijencu«, javlja se značajnom legendom »Mali kapral Kostla i Goethe«. Dr. Zdenka Marković donosi studiju »Boleslav Prus«, povodom prijevoda njegova znamenitog romana »Faraon«. Ante Kovač u duhovitoj noveli »Udovice Iz Orangca« da;e sliku rz žfvota naših dobrovoljaca u Francuskoj. Milan Marjanović nastavlja studiju »VI. Nazor kao nacionalni piesnik«. U Pregledu piše A. Barac o Dvornlkovićevoj studiji o Hamleta I KranjČevIću. Juraj De-metrović o problemu naše uprave. St. Sro-Janovlć o agrarni reformi l poljoprivrednoj proizvodnji, Zofkn Kveder-Demetrović priopćuje nekrolog o slovenskom piscu Josipu Stritaru itd.   »Jugoslavenska Njiva«
Izlazi dva puta mjesečno, a stoji na godinu 120 Din. Pretplata Šalje se upravi: Zagreb, Marovska ulica 30.
Olardeni vestnlk.
JUBILEJ PEVSKEGA DRUŠTVA »KOLO« IN PEVSKI KONGRES.
Te dn! je poteklo 60 let. odkar je bilo ustanovljeno zagrebško pevsko društvo »Kolo«, ki je eno najstare ših v naši državi. Ustanovljeno leta l>-2 je Izšlo »Kolo« iz pcpolno germanlziranega »Musik-vereinac in deluje že več desetletij kot žarišče nacijonalne misli In zavesti. Z dvigom narodne pesmi je začelo društvo Prvo kulturno-politlčno delovati in sledila so mu vsa hrvatska pevska društva po provinci.   S »Kolonu na čelu so vsa hr-
i vatska društva prenesla   svoje pretežno
? diletantsko delo na splošno kulturno polje z izvajanjem pesmi domačih in znamenit del svetovne zborne literature. Pokret tej ideji je zrastel pod okriljem mlade generacije »Kola«, ki je živo sodelovala pri ustvarjanju narodne glasbene umetnosti. »Kolo« pa je po preteku skoraj pol stoletja moralo prekiniti svoje lepe ali že zastarele tradicije. Zmaga novih idealov ni samo donesla nesoglasja In krrze v društvo, dogodilo se je celo. da je društvo doživelo na koncertu nemil poraz. Koncert v letu 1919. pa znači popolen preokret za Kolo. Z močnim korakom stopa »Kolo« v vrsto onih, ki tekmujejo za palmo prvenstva na polju naprednega umetniškega zbornega petja. Z naporni dobro organiziranim delom Je »Kolo« nadomestilo vse kar je Izgubilo In danes je zopet društvo med Prvimi. Kolo je danes po svojem Šcst-
: desetletnem delovanju zopet mlado In sveže — je zopet na višini, ki ga od njega zahteva duh časa In napredka. Glavna zasluga, da se Je »Kolo« zopet povspelo na
. popolno   višino   pripada   njegovima pevo-
■ vodjfma Oskarju Smodeku In Oskarju Jo-: zefovlču, ki sta organizira'a zbor na no-t vlh temeljih In ga z neumornim vzgaja-I njem vodila od stopnice do stopnice, do j one visoke popolnosti, s katero si jc Kolo : izvojevalo zmago.
i Ob priliki svoje 60 letnice Je društvo J v glasbenem zavodu priredilo pevsko tekmovanje, na katerem so sedclovnla vsa pevska društva Iz Zagreba in pokrajine, i Povabljeni so bili tudi zastopniki iz vseh ; krajev države. Na proslavo so prispeli gg.
■ R'sta  Odavić,    kot zastopnik ministrstva , prosvete, komponist Nanojlovfč, kot predstavnik  saveza srpskih pevskih društev, Matej Hubnd,   kot predsednik slovenske
i pevske Zveze, dr. Švfgelj. komponisti La-| jovlc in drugI. Pri pevskem tekmovanju. Je odneslo »Kolo« prvo nagrado v prvi kate-: goriji, (mešan zbor) 2 »Zora« Karlovac, 3 . Intelektualci (Zagreb), v I. kategoriji žensk! zbori I. »Kolo«.   I. Kategorija moški zbor 1.1 »Kolo«. 2. Kuhač Osijek. Tekmo-: I vanje je bilo razdeljeno   namreč na dve kategoriji. V prvi so se tzvajale takozva-ne vokalne kompozicije, ki Imajo označbo • »težke«, v drugI so bila zastopane »lažje« j kompozicije. Jurv so tvoril! gg. Faller. Du- j j gan,   Lajovic   ManojlovIĆ,   Baranović In j Polič.
Na koncertu Je »Kolo« Izvajalo dela
! JitgosTovenskih komponistov. Nov Je bil j Širolin zbor »Zarja moja«, ki je s svojo lahko gracljoznostjo zapusti! globok do-j jem. Društvu so nato čestitali v Imenu ml-j nlstrstva prosvete g. Rista Odavić, v j imenu »Zveze slov. pevskih društev« g. dr. t Š v I g e I j. v Imenu »Glasbene Matice« dr. Vladimir Ravni h ar, ki je obenem i društvu sporočil, da ga je Glasbena Matl-j ca Imenovala za častnega člana. Izročil je 1 tudi društvu diplomo. Nato so sledile čestitke Lislnskega. Zore, Mladosti, Slobo-i de ter Ljubljanskega Zvona, v Čegar Ime-I nu sta čestitala g. Zorko Pre lovec in t dr. S v i g e 1 J.
ZmagalcI v pevskem tekmovanju od j sobote so v nedeljo zvečer peli na koncertu dela, s katerim? so priborili zmago. Ob tej priliki so jim bile Izročene tud! nagrade.
Popreje |e b:I  Še   poopldne sestanek : zastopnikov pevskih dn.-Stev, na katerem ; se Je razpravljalo o ustanovitvi »Zveze I jugoslovanskih pevskih društev.« Za pred-| sednika   zborovan'a   je   bil   Izvoljen dr. j Švlgeli. Do definitvnega zaključka nI I prišlo, ker so zastopniki hrvatskega »Sa-| veza« zagovarjali stališče, da naj deluje j vsak Savez sam zase, v Izjemnih slučajih pa skupno. Sprejeta je bila po burni debati resoluclia, dn se vsem pevskim društvom države predložilo pravila In naj ob priliki sklicanja kongresa p~dr»io svc'e mnenje S svečano soareio v dvorani »Kola«, je bila proslava »Kola« končana.
— Koncert pevskega društva »Zvon« v Trbovljah. Izmed pevskih društev, ki so lansko leto ob priliki našega dcccmhcrskefja narodnega praznika v nekakšnem tekmoval* nem koncertu nastopila, Je vzbudil resno zanimanje izmed fzvcnljubljanskih pevskih društev v prvi vrsti »Zvon« iz Trbovelj. Ze takrat smo bili prepričani, da se »Zvon« pod ambicijoznim vodstvom svojega dirl* genta g. Molla v kratkem času razvije v eno izmed naiholiših, res koncertnih pevskih društev, ki bo zamoglo glede naprednih programov ter uglaicncga. izrazitega petja prav kmalu z uspehom tekmovati tudi z nekaterimi ljubljanskimi pevskimi skupina« mf. Sobotni koncert je to moje sedanje prl» čakovanje iznova utrdil. »Zvon* je tekom cncg-i leta svoj glasovni materija! izpopol* nil. Zlasti ienskj plasovi so tako v višini, kot nižini polni, uglajeni in pred vsem proi« ni ter čisti Dnnc. kot en sfim. enaVobarvan plas. Molki glasovi ra naj bi bili številnejši v tenorjih, a še holi basih. Slišijo se zelo redko in posamrrni dft*0v1 silijo v ospredje. Dineerttova ™T^a bodi, da take, sicer hva« levredno častih^one glasove tordinlra, ze« načl z driTjt'mi- Zbor je zmožen kaj nežnega pianissima, n. pr. v Laiovičcv? »Hi«i«, & tudi krenko donečega. zmagovitega fortfs* sima, kakor ga je pokazal ▼ »PI^ , kralja Matjaža«. Med moškimi in ženskimi gU, sovi pa le ni nrave^a razmeria, zato bodi skrb drrStva. da pridohi vsa i dva. tri dobre, m^hke tenorje in neka i globoko donečih masivni basov. Tedaj bo (tidl sam moški zbor lahko uspešno tekmoval z ženskim, kf
J« sedaj pač najboljši. Opozoriti p« bi ho« tel še na nekaj napak. »Zvon« je resno pevsko društvo, zato zasluži tudi resno oce* no. Seveda veljajo moje opombe v prvi vrsti pevovodji. Od njega sta odvisni dve tretjini uspeha. Dihanje bodi izdatno, enot* no. En sam dih obsezaj daljšo glasbeno frazo, ako to zahteva tekst in glasbena lini« j*- Na to naj pazi dirigent. Prvo znamenje manjvrednega petja je dihanje sredi besed Vokali naj bodo cnakobarvni, jasni. Diri*
Jent naj pazi,   kako pevci odpirajo usta. led petjem enega in istega vokala naj ne menjajo oblike   ust  ali   lege  jezika. Tudi glavo naj  drže enako in  tudi  telo. Pevci naj pazijo na dirigenta. Dirigent to naj« lažje doseže, ako jim  pobere note. Prav gotovo zna vsak pvvcc program na pamet, saj se je na koncert pripravljal cele mesece. Operni  pevec  mora  obvladati  še stokrat težje stvari na pamet in včasih v par dneh. Brez not bo pevec sigurnejši in dirigent bo laljc uveljavljal svoje tempne in dinamične zahteve.   Pesem   ho  zvenela svobodnejše, prcpričcvalnejše. Pri izberi pevcev se diri« gent oziraj vsaj na glasovno enoten mate* rijaL Vem. da je malo izbere, toda dobrota zbora ni odvisna od množice glasov, tem* več od njih kakovosti. Moški glasovi so vajeni zategnjenih pesmi ali rezkih, boje* vitih ritmov. Tako je bilo še nedavno; zato pri  novejših   prožnih   pesmih   dirigent trpi. «*tt tudi pevci in se usoeh da doseči le ston* njema. Dirigent bodi pri izberi pesmi za moški zbor tedaj previden. Pred očmi imej občo izobrazbo pevcev in večje ali manjše veselje do izbrane pesmi   Le to bodo peli dopro, kar radi pojo. Pri izberi programa nai dirigent ne izgreši kontakta s publiko Kaj pomaga še tako umetna pesem, ako je publika,  kateri  je  namenjena,  ne razume Skoki niso nikjer prida, zato polagoma, a tem sigurne"'? navzgor! Veseli pa me zlasti, da kažejo vsi pevci in pevke najboljšo voljo in  železno  energijo.   Tu  ni  nič cincanja, prepiranja, nevolje, kakor je to tako obi* čamo v pevskih društvih. Dirigentova be* sed.. je merodajna in zbor se ji pokorava brezpogojno. Zato pa je bil koncert za ohls čajne razmere na deželi  res občudovanja vreden. G. Moli in njegov pevski zbor naj prideta  kmalu  v  Ljubljano,  da prebudita one. ki na svojih lavorikah zadovoljno In mirno spe. Pri koncertu je sodeloval iz pri* jaznosti tudi »Krekov kvartet« »Ljubljan« sVe«a Zvonar ter solist kr. opere, g. Kovač. Občinstvo jim je bilo za prijaznost, pa tudi za netje zrlo hvaležno. —č.
— Dr. Aleksander Rlgo je znan obiskovalcem naše opere Iz njegovih nastopov v raznih operah, ki so na repertoarju Narodnega gledališča v Ljublianl. Po dovršenih univerzitetnih štud'iah Izobraževal je svoj glas tri leta pri znamenitem profesorju solopetja v Nenplju in tako obvlada pooolnoma takozvano Italijansko bellcarto šolo. Kot koncertni pevec se prvokrat predstavi našemu občinstvu v ponedeljek, dne 10. m. ob 8. zvečer v Fll-harmonični dvoran!, kjer priredi koncert na korist Dečjcga In materinskega doma-, kraljice Marije v Ljubljani. Izvaja raznovrsten spored, na katerem so zastopane v Prvi vrsti 1'rične pesmi In balade raznih avotrjev. Vstopnice za ta koncert so v pTedprodaj! v Matični knjigarn! na Kongresnem trgu.
— Pevski zbor Glasbene Matice v Lfubljanl priredi v nedeljo dne 9. decembra ti. ob 8. ur! zvečer v Sokolskem domu na Viču pevski koncert. Na vsporedu so Jugoslovanske narodne In umetne pesm!. Prijatelj! pevske umetnosti vljudno vabljeni
— Danes popoldne ob pol 5. url se vrši ▼ filharmonični dvorani L interna vaja gojencev konservatorija Glasbene Matice ln sicer nastopijo gojenci prof. ge. VVIsting-faausen, prof. Janka Ravnika in prof. šlaisa. Pristop imajo starši gojencev in gojenci konservatorija.
— Razpis nagrad za Izvirne pesmi. •Pevska zveza« v Ljubljani je razpisala na predlog svojega art. odseka za izvirne slov. mešane zbore 3 nagrade, in sicer 1 za 2000 K, dve pa po 1000 K. Skladbe naj imajo namesto imena skladateljevega geslo in priloženo zaprto pismo z natančnim naslovom skladatelja, ovoj naj »mn pa napisano geslo pesmi. Rok do 1. febr. 1924. Nagrajene skladbe Izidejo v »Pevcu« in dobe še običajno nagrado. One pesmi, ki ne dobe nagrade, bo porabilo uredništvo »Pevca« po možnosti in vrednosti in dobe običajno nagrado. Rokopise vrnemo le na zahtevo. — Odbor »Pevske zveze« v Ljubljani.
Turistika in sport.
— Danes, v sobto 8. t. m. ob 19. zvečer, vsi na proslavo lOletnice kluba kolesarjev in motoclklistov »Ilirija« v Mestni dom,
— Klub koles. In motoclk. »Ilirija«. Danes zvečer ob 7. sestanek vseh članov v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Radi razdelitve funkcij k veselici udeležba obvezna. — Odbor.
— S. K. Jadran priredi danes ob 8. »večer Miklavžev večer v gostilniških prostorih g. Ivanca, pred konjušnico. Večer je namenjen samo za odrasle člane In pO njih vpeljane goste. Vstop prost. Prvovrsten spored.
k- izJet hrvatskega planinskega drtt-Itva v Kamn:ške planine. »Hrvatsko planinsko društvo priredi v soboto in nedeljo 8. in 9. tm. izlet v Kamnik. Izletniki dospo v Kamnik v soboto dopoldne ob 9 21 minut. Tz Zagreba se odpeliejo v petek ob 20.20 minut, seveda samo v slučaju lepega vremena. Tz Kamnika se napotijo al! v Kamniško Bistrico, ali k sv. Primožu, odkoder je kakor znano, krasen razgled. V Zagreb ze vrnejo v nedeljo zvečer preko Zidanega mosta.
— Planmskega Vesmika št. 12 Je ptavkar Izšla. Ima tole vsebino: Vladimir Topolovec: »Povprek po Kamniških planinah«: dr. Milko Hrašovec: Iz Celja v jugovzhodne albanske Alpe.; Kotiček: Skala. Društvene vesti: Posavske podružnice in Slovenieblstriške po-družn'ce SPD občni zbor. Obzor: Hrvatsko planinarsko društvo na Pohorju; Emanue! Kusy-Dubrav; Jlrasek »Filozofska historija«; zvezku ie priložena slika Razgled s škrlatlce na predgorje«. Planinski Vtatnik bo prihodnje leto Uhajal v pove-
čanem obsegu. Vsaka številka bo poveča- i
na za pol pole, to je za osem strani. Vsa- j kemu zvezku bo prklejana najmanj po ena 1 slika iz naših gora Naročnina bo znašala 40 Din. Vsem planincem in ljubiteljem pri- j rode toplo priporočamo,   da   si naroče Planinski Vestnik.
Klerikalna morala.
Tujcu, ki opazuje naše domače gospodarsko in politično življenje in si ni na jasnem, kdo v tem vrtoglavem plesu pije in kdo plača, bi se zdelo, da stoji v rimskem amfiteatru, kjer zveri trgajo in požirajo nedolžne prve kristjane. Tako kakor v onih starodavnih časih, ko je bil rimski narod strogo razdeljen na patricije in plebejce. na sužnje in njihove neomejene gospodarje, na peščico pri-vilegirancev in božjih maziljencev ter na ogromno večino zatiranega in izkoriščanega ljudstva, ki je bilo brez lastne volje in Inicijative prepuščeno kruti usodi, prav tako slikajo gotovi brezvestni hujskači tudi sedanje razmere pri nas. Ubogemu slovenskemu ljudstvu" trobijo na ušesa neprestano eno in isto pesem: Olei, kako so se razšopirili tvoji zajedala*, kako v brezdelju !n razkošju pi-je:o tvojo kri in Izžemajo tvoje Žulje, kako se je razpaslo verižništvo, banko-kratstvo in goljufija, kako dobiva požrešni zmaj v obliki kapitalizma vedno več glav. ki bodo sčasoma požrle vse tvoje fizične sile in te pahnile v popolno duševno robstvo. Tako mu pojejo in svirajo prebrisani goslarji. ki bi se radi polastili tujega imetja in prišli po ceni do komodnega Življcma. ki im ni prav nič do tega, da otareio potno srago s trpinovega obraza, pač pa hrepene po privilegiranih mestih v javnem življenju in po lastnem blagostanju, ki ga nimajo večinoma zato, ker so delomržni in nesposobni za pošteno delo. In ljudstvo je dan za dnem bolj zbegano, ker ne ve, komu naj veriame. Z ene strani mu obetajo rasko življenje, ko ne bo treba plačevati nobenih davkov, ko bodo uživali vsi. brez izjeme, kolikor jim bo' zaželela duša, z druge pa stoje deianskc razmere, kjer trka marsikje na vrata beda in pomanjkanje in ie treba napeti vse sile,   da   si človek zasluži vsakdanji kruh. Javnost ie rnzdvoiena. in kdor ne zna trezno presoditi, odkod in zakaj ni na svetu več onega bla^osfnn n. ki smo ga imeli pred vojno, se mu kaj lahko pripeti, da se ujame v ajritatorske mreže in začne tudi sam prepevati isto de-magoško pesem o razkošju na eni in bedi na drugi strani, o izkoriščanju zatirane večine   po  brezskrbno in na tuj račun živeči manjšini.
To beganje in hujskanje širš:h plasti naroda, ki je značilen pojav ne samo pri nas, nego po vsem svetu, je več ali mani odmev krvave socijalne revolucije v Rusiji. Tudi tam so se dvignili moderni odrešeniki človeštva, tudi tam so tekli iz bogate zakladnice demagoških gesel in utopističnih idej bogati studenci bla-gozveneeih obljub o ravenstvu in bratstvu vseh narodov, o popolni socijalni enakopravnosti vseh slojev in stanov, nešteti drago plačani in nalašč za to najeti agitatorji so hodili od vasi do vasi in oznanjali ludstvu pričetek nove zlate dobe. ko bo človek delal samo za svoje veselje in zabavo, z neba pa mu bodo leteli v usta pečeni golobje. In preprosti ruski narod ie v svoji naivnosti in politični nezrelosti verjel tem pravljicam. Brat je dvignil orožje proti bratu, oče se je boril proti lastnemu sinu, sin proti očetu, tekla je v potokih ljudska kri, z ognjem in mečem je zapeljano 1 udstvo uničilo to. kar so ustvarili prednjki s težkim trudom, krvavi ples. ki so ga uprizorili časti, slave in bogastva željni voditelji, je razsa'al po deželi tako dolgo, dokler ni spravil na beraško palico kmeta, delavca in uradnika. V starodavnem Kremliu pa so sedeli ta čas kabinetni revolucionarji in z matematično točnostjo računali, koliko bodo spravili od tega podjetia v lastni žep. Danes si nesrečni ruski narod puli lase, pa je že prepozno.
Pri nas so po čudnih potih prevzeli vlogo slovenskega Janeza Krstnika klerikalci. DoČim je ta gospoda pred vojno uporno molčala o socijalnih problemih in ji je bila skrb za siromaka deveta briga, ker je lepo mirno sedela na nakopičenem cerkvenem bogastvu, ki je bilo pod katoliško Avstrijo izven vsake nevarnosti, je bila po vojni pod pritiskom razmer prisil'ena. da na v'dez izpreme-ni svoj izrazito kapitalistični značaj in se po možnosti prilagodi modernemu duhu časa. Pazne eminence "n prevzvi-šeni so začutili, da preti n ihovim lati-fundiiam in kapitalu nevarnost. Zato so dali signal za naskok na pretečo nevarnost. Kdor hoče obvarovati svojo kožo in ohraniti svoje »pošteno« pridobljene milijone, je najbolje, da se prikupi ljudstvu na ta način, da začne na vse pretege zagovarjati in jezično Ščititi njegove vitalne interese. Morda se pa le posreči spraviti lovskega psa na napačno sled. in zajec bi bil v tem sluča;u rešen. Tako so računali klerikalni voditelji in so 511 v svoj! prebrisanosti celo tako daleč, da so sklenili prijateljstvo s komunisti kot svojimi Idejnimi antipodi. Cilj posvcčuie sredstvo — ta prlslovica se je pri klerikalcih sijaino uveljavila. Dosledno in s Čudovito vstrajnostjo so
začeli najprej izpodkopavafl ugled dr* zave, in ko se jim ni posrečilo ustvariti si s pomočjo avtonomije v Sloveniji krepke pozicije za razmah svoje časti-hlepnosti in hrepenenja po gospodarski premoči so obrnili strele proti gotovim pridobitnim krogom, ki bi jih radi utopili v žlici vode.
Uradno glasilo katoliškega cerkvenega kapitalizma in absolutizma »Slovenec« je priobčil v sredo uvodnik pod kriminalističnim naslovom »Pozor na žeparje«. Površen pogled na ta jezuitski elaborat zadostuje za ugotovitev, kam pes taco moli. Ataka na antiklerikalne denarne zavode in liste, ki hvaležno odklanjajo farizejsko vlogo ljudskih hujskače v. Prav! Cim več bo takih napadov, tem prej si bomo na jasnem, kdo je moralno usposobljen kričati o banko-kratstvu in izkoriščanju. Prehajamo preko dejstva, da ti zavodi s svojimi Številnimi podjetji zaposlujejo danes tisoče delavcev in uradnikov, ki so bolje plačani kakor v državni službi, da je od uspešnega razvo a teh podjetij odvisno tudi splošno gospodarsko stanie slovenskega liudstva. in vprašujemo klerikalno gospodo iz oči v oči: Kdo je danes lastnik neštetih drugih denarnih zavodov in gospodarskih institucij, kdo ima v svojih rokah ogromne komplekse rodovitne zemlje in gozdov, čigavi so bogati samostani in druge cerkvene ustanove, odkod izvira vaše razkošje in blagostanje in čemu ne obesite na svoje rame beraške suknje in ne greste med one. o katerih tako glasno kričite, da jih domača, ne vaša. podjetia izkoriščajo in odira;o? Vzemite metlo naiprei v svoje sociialno-pravične roke in počistite pred svoiim pragom, kjer je dovoli smeti: razdelite lastno nakopičeno bogastvo, ki po samostanih in cerkvenih ustanovah leži kot mrtvi kapital, med siromašno ljudstvo. doVa'/lte na primer, da imate res sočutje in usmiljenje z bližnim. ki ga tareio živiiemske nadloge, iztrgaife iz svojih «^rc oboževanje zlatega teleta, potem pa stopite pred druge in iim zabrusite v obraz da so krivični. Tako bi storil vsak prštenink: in če hočete igrati vkgo od-rešemka slovenskcero liudstva. morate biti v prvi vrsti pošteni in storiti isto. Dokler pa bodo vaše demagoške fraze brez deiani. bo tudi visoko pesem o socialni pravičnost' le obrabljena melodi-ia o dvojni morali.
★   ★ ★
?rm iz L^afca.
Ze dalj časa se pojavljajo razne vesti v raznih časopisih o Logatcu. V teh vesteh se ondenije tihog? Lotjat'anc na vse pretrde. Rni hočejo vedeti, kaj Logntčani mislijo, drugi jim čitaio levite, češ, da so premalo narrdni, tretji zopet poročajo na dnlgo in široko o zadnjih obeins' th volitvah.
Kliub vsem tem vestem pa n^steni Lo» gat'ar.i mirno sede pri »Stckclhirtu« in pi* jejo za boljšo prebavo vsak svoj četrt vina. Pri niiael se sučejo njihovi pogovori navad* no okrog slabeča vremena, le če kdo sproži vprašanje o italtinnski oV"paciii. nride po* g^vor navadno tudi o italiianskcm društvu »Circnlo di Roma«, ki je imel-"* svoj sedež v Dolniem Locntcu. Pristni Logat'nni so imenovali to društvo »bacilus Circulus Romne«.
Ta nevarni in kužni bacil, ki se ie pri* Čel oprijemati nekaterih sicer zdravih Lo* gatčanov, je bil zanesen v Logatec z helo zastavo. Najbolj nevaren je bil ženskam. Ženska, naoadcna po tem bacilu, se je za« čela kaj hitro izpreminjati. Temperatura se ji je povečala na 40° C — pu!s 120 Vslcd hude vročine so začele navadno blesti V tej zablodi so pozabile na prejšnjo dmaj« sko ali pa domačo modo ter se pričele obla* čiti kakor naimoderneiše Rimlianke. Tiste, ki so imele posebno hudo vročino, so mi« slM<*. da so "contesse«. Zdravit so se hodile v Trst ali Florcnco, neka i iih ie od?lo celo v Rim. Domačinov — svojih prijateljev ni« so več marale — celo možje in otroci so stopili ponekod v ozadje. Kar pa je najbolj značilno je to, da je od bacilov circubis Ro* mae napadenim ženskam začelo smrdeti vse, kar je pristno domačega Ugajal pa jim je zelo duh mu! in kalabreških oslov. Tudi govorica se jim je čisto zmešala: podobna je bila žabjemu krakanju. Neprenehoma se je čulo »lui e loro — mi go — ti — go« itd. Zdravi, od bacilov nenapadeni Logatčani, so rekli takšnim ženskam »migalice«.
Celo trdne moške narave se je ta baci« lus prijel. Okuženi moški so tožili o velikih slabostih v glavi, imeli pa so zraven Izvrsten tek. Snanje iim je bilo kaj nemirno; sanjali so vedno eno in isto — o visokih redovih — donečih naslovih — kakor cavalkre itd. Tudi spomin so začeli izgubljati. Kadar so se okuženci zbirali skupaj, so klicali besede, ki jih pošteni Logatrani še dan<*8 ne morejo pozabiti: namreč »Rvvie d" Italla«.
Pa prišli so zdravniki, in so napravili recept. Še predno pa so se zdravila v slo* veči lekarni v Rappalu kupila, že so se za* čeli kazati znaki zboljšanja.
Nekatere ženske so postale spočetka nemirne, pozneje tihe in otožne. Te vrste bolnice so kmalu potem odšle v solnčne kra* je za bacilonosci. Velika večina pa jih je ozdravila že samo radi tega, ker je bU na« hipoma izginil.
Težje je bilo z moškimi. Najbolj ne« varno bolni so proti zdravilom celo prote« stirali. Ti niso imelu miru v Logatcu, zato so se porazgubili. Drugim pa »e je zdravie očividno vračalo. Niso več tožili o boleči« nah v glavi, tek je postal normalen — spa* nje brez sanj — tudi spomin je postajal vedno boMši. i
Ko p« so prišla zdravila v oMP>? i"go* slovenskih satkač, je bacilus cireulut Romae
hipoma izgini.
Danes je Lof»a*ee »d-*v ln Ust. Pth« llajo sicer ostre sanice iz »Dotnol?"hovfh« in »Slovenčcvih« e*>ra. da M pežno rasMinico — jugo*lovensVo zavest, zamorila, toda prenrU čan sem. da bo v kraški burji Tsairna rast« lina krepko uspevala v ponos Logatcu hi vzgled mnogim drugim krajem. Kranj&nov*
Dnevne vesti.
V Ltubtiant, dne
Razkrinka/ a klerikalna brezsrčnost.
Ni javnega dogodka, ki bi ga klerikalna stranka ne Izrabljala v svoje strankarske namene. V vsakem pojavu stika za demagoškim jedrom, vsako priliko izrablja za brezvesten izpad proti državi in Srbom. V svoji politični brez vestnosti gre tako daleč, da zanika institucijo državnih davkov, da govori o socijalni revoluciji itd., samo da osvaja zaupanje širokih mas, da krepi svojo strankarsko moč.
Najnovejšo demagnŠko priliko je podala klerikalcem poplavna nesreča velikih delov Slovenije in Hrvatske okoli Zagreba. Človeško bi bilo, da nastopijo klerikalni poslanci kot formalni predstavniki naših krajev z vsem primernim taktom v Be< gradu, da opozo-ri.o vlado na veliko poplavno ncsreCo. da apelirajo na složen humanitaren pristop cele skupščine In vlade. Tudi bi bili lahko nesrečo porabili za pomiritev, za zbližanje. za sporazumevanje. Toda. kaj sočutje. Kaj nesreča, kaj sloga v pomoči! Zlorabili so elementarno nesrečo v strankarske, obstnikciiske namene in vprizorili v narodni skupščini pravi škandal. Dasi so o nesreči vedeli že v nedeljo, niso v ponedeljek pred sejo narodne skupščine obvestili vlade o svojem predlogu za pomoč prizadetim krajem, opustili so osebno intervencijo pri posameznih ministrih, pri predsedništvu narodne skupščine ter pri klubskih načelnikih. Popolnoma tiho so pripravili in inscenirali parlamentarno brezprimc-ren škandal. Pogazili so predpisana formalne načine ter vložili zakonski načrt za pomoč poplavljencem v svoji zahrbt-nosti tekom seje, dasi so imeli časa do-veb. da pred sejo obvestijo vse činitelje in zadostijo formalnim predpisom pravilnika.
Kljub takemu postopanju je vlada izlavila. da prista;c na nujnost predloga in da ga reši. čim prejme službene podatke o katastrofi. To seveda ni šlo klerikalcem v račun. Uprizorili so vpitje, razsa'an'e in škandalozno prepiranje, ki jih je prikazalo v na:slabši lnčl. Po pravici je razkrinkala beogradska »Samouprava« to klerikalno početje kot brezsrčno in demagnŠko, pišoč:
»Težka elementarna nesreča, ki te zadela na*e brate Hrvate in Slovence, fe napravlfa globok vtis na vs<* službene in nesh'žbene krocre Srb?ie. Vs7, brez razlike hočemo, da pomagamo nesrečnim bratom ln to čTmpre*e In koHkor moremo. Nesreča naj nas prlbl'ža ln naj se ne izrab'ja s strani brezvestnih in nezre'ih provo^a'eriev v strankarske namene, nai se, kar je še hujše, ne jerpfie za povod nezadovoljnosti s Srbi in SrbiTo. Nemora'no je ztorabMati elementarno katastrofo v sebične in osebne namene«.
To je treba povedati naši javnosti, predvsem prizadetim nesrečnikom, ko pregledineta dva ministra poplnvliene kraje, da se prikaže klerikalno sočutje in človečnost v pravi luči, zlasti pa. da se vidi. kako je mogoče v strankarski zaslepljenosti zlorabiti elementarno nesrečo za defrtistični in strankarski ob-strukcijski škandal. Mesto složne in bratske pomoči, škandalozna parlamentarna intriga! Obilujemo, da si lahko Srbi po klerikalcih predstavljalo nnšo iavnost tako sebično ln nemoralno, kakor io zastopa klerikalni klub v narodni skupščini .
★   ★ ★
— Povra*ek kralja Aleksandra. Ni. Vel. kralj Aleksander l. je 5. t. m. inkognito prispel v Pariz, od koder se že povrne 11. t. m. v Beograd. Po povratku v Beograd krali takoj odpotme v Saraievo. kjer proslavi krstno slavo rodbine Karag'orgievičev, ki se praznuje l?. decembra.
— Kal ie sramota? Tudi mariborska »Straža« se čuti prizadeto, ker smo konstatirati, da se Slovenec niti z besedico nj spomnil petletnice našega osvo-bojema in uiedmienja. Dočim se skuša Slovenec oprati te sramote z raznimi puhlimi izgovori, je »Straža« bolj odkrita, ker se pač zaveda, da nosi pred javnostjo mamšo odgovornost, ter pove na vst usta in brez vseh ovinkov, da smatraio klerikalci osvoboditev in uiedinienie za niim tako neprijeten dogodek, da bi bilo pod n ihovo častio, ako bi ta dogodek slavili in praznovali. Tako-Ie plŠ? mariborska »Straža«: ^Slovenski Narod« je spustil dolgo notico pod zaglaviem »Sramota«. V tej notici starostno-blebetavo fraznri o velikanskem pomenu državnega praznika — prvega decembra. Zna tudi prorokovati, da ne bomo sadov tega dne vživali mL ki smo se ujedinili, ampak naši presrečni potomci. !n sramota za celi slovenski narod je. ker »Slovenec« ni spomnil javnosti na globok pom°n državnega prazmkn. »Narod« v svoji omejenosti vedno glnda in prežvekuje rodoljubne fraze, ker drrg^ga ne zna in če nočHo drugi gepntl za n:im. potem pa nai h! b?la to sramota Sramota za »Narod« In za kliko, kf se zbira okrog tepa lista, da nb vsaki priliki izda'a «1o. vensko samozavest in samostojnost In
\ decembra 1923.
nas Slovence denuncira na najpodleili način.« — Po tej »Stražinl« izjavi izdaja torej slovensko samozavest in samostojnost tisti, ki se s hvaležnostjo v srcu spominja tistega velikega trenutka, ko je bil Slovenec rešen izpod tisočletnega nemškega iarma ter postal na svoji zemlji svoj g )spod! Tako si upajo pisati one klerikalne propalice, ki so tako zatelebani v svoje avstrijakant-stvo in v svoje habMmrškc malike. da jim Še petk-tno življenje v svoji lastni svobodni državi ni odprlo oči! Ali bo res treba Izvesti na n in energično operacijo, da se jim sname z oči mrena, ki jim jemlje vid v sedanjost in v sijajno našo bodočnost?
— Cchoslovaki In »Jadranska Straža«. Kolik razmah in kako važnost je pridobiki JaJranska Straža, nam naj-bol.e dokazuje zanimanje, ki se je začelo širiti za to velevažno organizacijo celo v Češkoslovaški republiki, kjer našj severni bratje pr;pra\ltajo vse potrebno, da se razvije tudi v njih zemlji ta naša organizacija. Znani naš prijatelj in publicist, urednik »NarodnA nil na centralno tajništvo »Jadranske Straže« z jako lepim navdušenim pismom, v katerm prosi, da naj se mu Pwšl ejo vsa potrebna navodila za ustanovitev Jadranske Straže v Pragi ln po drugih mestih republike. Ker žele bratje Cehoslovak!, da bi »Jadranska Straža« v republiki imela posebno varnost, stopijo na čelo te akcije najod-ličnejše osebe in društva, kot: Sokol. Savez oficirjev. Novinarsko udruženje itd. ter bo stvar v najkrajšem času osnovana na podlagi dogovura z naMm poslaništvom v Pragi in z našim dija-štvom, ki studira v republiki. Poselme simpatije za »Jadransko Stražo« goji minister Narodne Obrane g. Udržal, ki bo naprošen, da prevzame častno predsedstvo Jadranske Straže v Prrgi. 'la lep korak naših severnih bratov najlepše pozdravljamo in jih priporočamo v izgled onim našim lastnim sodržavljanom, ki sta jim narodnost in patriotizem deveta briga. Jadranska Straža je začela izdajati svoje žigice, ki jih izdeluje tovarna v Vrbovskem ter so Že prišle v promet. Etiketa predstavlja zastavo naše vojne mornarice z napisom: »Čuvajmo naše morjelc — »Žigice J. S.t — Glavni odbor »Jadranske Straže«.
— Zdravniška zbornic za SI »venijo v Ljubljani OJbor zdravniške zbornice za Slovenijo objavlja nasledno pogodbo ter opozarja, da Je ra vse zbornične člane sto-go (zvezna. Prestopke zasleduje disciplinarno sodišče. Pogodba, sklenjena med delegati jugoslovenskcga lekarniškega društva, g*:, dr. Dereanijem, dr. Stojcem in dr. Jamarjem in delegati Saveza, osigurajočih društava kraljevine SJiS. v Beogradu gg. Durom Paunkovjćem, gen. direktorjem, Beograd, Nikom Gamulinom, ravnateljem, Zagreb, Jakobom VVcllejem. ravnateljem Ljubljana, na seji v ljubljanskem fizikatu dne 11. julija 1923. 1.) Honorar za zdravniške preiskave zavarovancev se določi na 120 dinarjev cd 15. avgusta L i. naprej, če potrdi do tedaj Savez osiguravajnčih društava kraljevine SHS v Beogradu to svr»to. Do tega termina Pa velja honorar 100 (sto) dinarjev. 2,) Za preiskavo na domu zavarovanca se plača 50% k honorarju, vendar naj pa se take preiskave kolikor mogoče omeje. 3.) Za preiskave izven zdravniškega okoliša se določa dnevnlna po dogovoru med zdravnikrm in dotično zavarovalno družbo. 4.) Prepoved preiskav zdravnikom, izdano po jugnslov. lekarniškem društvu, se ukine takoj In se to razglasi po časopisih. 5.) Ta pogodba velja r\1 15. julija 1923 do 31. avgusta 1924. 6.) Odpovedati se mora pred-stoječa pogodba pred 31. avgustom 1924 In sicer dva meseca poprej od ene ali od druge strani, dnigače je veljavna nadalje za dobo eneera leta. 7.) Ta pogodba se predloži zdravniški zbornici v odobrenje, kakor hitro začne ta poslovati. 8.) Postopanje napram zdravnikom, ki so kršili izdano prepoved preiskav, se prepusti komori. Sklenjeno In podpisano v LJubMani dne 11. Julija 1923. — Podpirani odhor zdravniške zbornice Potrjuje, da je v seji dne 27. novembra 1923 ^dnbri! zgornjo pogrdbo. — Za od^or zdravniške zbornice v LJ'blJan'. dne 29. novembra 1923. — Predsednik: Dr. Gre-goric s. r. — Tajnik: Dr. Krajec s. r.
Smrt   odličnega   nnšega kirurga.
Kakor smo že poročali, je v torek v Beogradu umrl prof. dr. Voiislav S u b o t i Ć, eden najbnPS'h nnših kirurgov. Rojen jc bil leta 1859. kot s?n znanega srbskega književnika In pollika dr. Jovanta Subitl-Ča. Medicinske sudlie je absolvirnl v Pest! in na Dunaju« na kar se Je s'fl'no nastanil v Zemunu. Bil je izbiren zdravnik, eden naispretne'Rih kirurgov, bil je tudi s'^er zelo nn^bražen mož In le govoril in prsal šest tui;h jezikov. Dr Vlnrlnn Gjorivcvič" ie nekoč rekel o njem: »Knko srečni bi bili, ako bf imeli v vsak! stroki zlnsti pa med Hfndnršrvom vsai neka} dr. Subotl-čev.« Dr. Subotlč je umrl na srčni k*pl. Vrlemu možu bodi ohranien hlng spomin.
— Osobni vlaki na Gorenjsko. In-
Spektornt držnvnih žeWnic v Ljubljani obinvlta. da se t futrlšnilm dnem 8. tm. do nndnPne odredbe v svrho pospešitve poprav pri Podnortu znčnsno ukine*« dva osobna v'nka. In sicer vlak št 913. ki od-hnin tz Jesenic ob 10.10 ln prhaja v Ljubljano ob 11.57 ter vlak St. 914, k! odhaja Iz Ljubnana ob 11.2? In prlhaia na Jesenice ob 13.35. Večerna vlaka §t. 917 In št. 918 vozita do Kranja resp. do Podnarta kakor UosedaJ.
stev 280
»SLOVTNSK1   NAROD«,   dne 8 decembra 19*23.
Stran 5
— O »Kmetijski družbic je priobčil današnji »Slovenec« tendencijozno notico z očivid. namenom, da bi znano afero v »Kmetijski družbi« javnosti pokazal tako, kakor si jo zamišlajo klerikalci. V točno informacijo naše javnosti ugotavljamo to-le: Te dni se je vršila na pokrajinski vladi konferenca, ki so ji prisostvovali namestnik velikega župana dv. svet Janko Kremenšek, I. podpredsednik »Kmetijske družbe« prof. Evgen J a r c in člani glavnega odbora »Kmetijske družbe«. Predmet razpravi je bil znani spor v »Kmetijski družbi«. Slo je za to, ali se naj imenuje vladni komisar, ki bi začasno vodil posle »Kmetijske družbe«, in ali sc naj vrši 16. t. m. sklicani občni zbor, katerega skušajo, kakor znano, klerikalci z vsemi sredstvi preprečiti, ker računajo pri tem občnem zboru na svoj poraz. Konferenca e potekla brez vidnega rezultata. Vladni zastopnik ni v spornih vprašanjih zavzel nobenega določnega stališča. Vlada se šefe v nekaj dneh odloči, ali imenuje vladnega komisarja ali ne. Tudi glede občnega zbora še nI definitivno ukrepala. Ako vlada ne razveljavi sklicanje občnega zbora, se bo i a občni zbor i 6. t m. seveda vršil. Sicer pa tudi ni nobenih zakonitih razlogov, ki bi upravičevali vladin nastop proti temu občnemu zboru. Sploh pa je jedro vsega vprašania po naši informaciji v tem. ali naj izvede za dan 16. t. m. sklicani občni zbor sedanji glavni odbor ali pa vladni komisar.
— Vzpostavitev prometa za Gorenjsko. Kakor nam javita jo od merodaine strani, bo popoten osobni in tovorni promet na goreniski progi vzpostavljen začetkom prihodnjega tedna. Pretrgani promet je povzročil na Ooreniskem veliko gospodarsko Škodo. V gorenjih krajih n-imanikuje živil. V Fesenice in drugam vozijo živila, moko In drugo z avtomobili.
— MIha ^ftžamaza pod vodo. Danes rjutraj se »e raznesla po mestu tužna vest. da so Miha „ Zužamnža nenadoma preminuli. V torek so bili še pri zdravju, v sredo jih je prijel krč za tisti del možganov, kjer se neha logika In začne blebetavost, v četrtek popoldne so zlezli v hudi slutnji v bolniško postelj, zvečer je narasla Ljubljanica in Mihova temperatura, v peterk zjutraj je bilo konec peklenskih muk in nečloveškega glavobola. Povodenj je uničila nadebudno življenje. Previden! ui z rožnim vencem akol! vratu so postal! žrtev na-ravne katastrofe. Blagopokojni pa niso bHi navaden človek in zato so samo preminuli, umrli pa še niso. Povodenj jih je sicer odnesla, toda ker spadajo med am-fibije, so zatisnili ušesa In oči, odprl! Škrge, smuknili pod vodo in utonil! pod normalo človeške pameti. Ne bili bi storil! tega usodnega koraka, da jim nI svetovala dobra kuharica, naj se umaknejo s te prejrreS-ne ljubljanske površine. Kajti, je dejalo dobro dekle, »žajfa« na deviškem obrazu ni nič kaj prida. V novi situaciji so se napotili najprej v slovito krčmo k »Trem — deklicam«, kjer so kot stalen gost za prvo silo okrepčali svoje oslabele možgane, potem pa so krenili naravnost k Mačku tam pod vodo. Tu pa se ie pripetila nova nesreča. Ponovili so se stari krči pod srcem m v možganih in prijel jih je tako silen »maček«, da bo težko kaj z njimi. Bržkone je pričakovati katastrofe in »Slovenec« bo moral jutri napisati: de mortius nlhll.
— Hitra pošta. Pismo, ki ga je dal na pošto naš celjski poročevalec dne 2. dec. s poročilom o praznovanju državnega praznfka v Celju smo srečno dobili danes dne 7. tm. Pismo ie torej rabilo te Celja v Ljubliano 5 dni. Ali nosijo pošto rz Celja v Ljubljano poštni seli, ki hodijo peš?
— Iz Celia je premeščen na svojo prošnjo prof. Pavel Hole ček m sicer na gimnaz;,o v Kniš^vac.
— Osebna vest Dr. Pavle Kane. bfv-ši okrožni zdravnik v Vipavi, se je te dni preselil na Vič-Glince št. 37. ter prične prihodnji teden Izvrševati svojo zdravniško prakso. Kakor nam je dobro znano. Je dr. Kane po 19 letnem bivanju In Izvrševanju zdravniškega poklica na Vipavskem, moral sedaj zapustiti brez vsakega pardona svoje mesto, svoj poklic In svojo obširno klijentelo. Dolgo časa se je branil, reklamiral In dokazoval ?a!nan*k:m pregnmal-:em. da se on ni bavll nikdar s politiko Itd. Povsod so mu meni In teb! rrfč odgovarali, da mora iti, ker je jugoslovenski prrmagator. V petletnem tem boju je dT. Kane seveda podlegel in se moral umakniti iz Vipave. Najbolj žalostno v cel! tej zelo mučni zadevi je dejstvo, da so zoper dr. Kanca nastopili tudi slovenski fašisti z
županom Petrovčičem na čelu. Tako se je tedaj zgodilo, da se ie na dr. Kanče-vo mesto sredi med naše slovensko Vipavsko ljudstvo vsedel sedaj italijanski zdravnik, ki govori kakor čujemo, le paT slovenskih besed. Dr. Kancu želimo v Jugoslaviji obf1o uspeha ter smo prepričani, da s! tudi na novem mestu kmalu pridobi PTav koliko simpatij kakor jih je užival po celi Vipavi In okolici.
_ Po »francosko« Je hotel oditi brezposelni Adolf Horvat, rodom iz Hrvatske iz Varodne kavarne. Imel Je namreč veliko lakoto še hujšo pa žejo In — orazen žep. Pojedel je 3 kose potice In popi! pet steklenic pive. Končno ie še vpil: »Bogami, hoću vina!« Natakarju pa mož ni bi! preveč pogodu In je zahteval od nJega, da naj preje plača. Sestradani in žejni »Dolfe« Je sedal r-^čel stikati po vseh žepih, toda denarja nI bilo na dan. Končno le Junaško izjavil: »Molim Vat«; gosp-dlne. čakajte Jednu sedmicu, idem radit u Podnart I onda ču Vam platit!« Naravno le, da Je natakar to zagotovilo nllt'dno odklonil in poslal po stražnika, ki le Horvata, kateri Je v ostalem na poilcfjl Je d"bro zaolsana firma, aretiral Horvat le napravi! 70 Din »cehe«.
_ Ukraden vol.    Dne 30. novembra le
aH na Planini pri Tinjah ukraden posestniku Martinu Pongracu iz hleva Pet let star voU vreden 8000 dinarjev.
— K električni katastrofi v Velikem Bečkerekn. Po poročilih listov je bila uvedena preiskava v Velikem Bečkereku vsled velike električne katastrofe. Ugotovljeno je, da sta bili struji namenoma spojeni. Nesrečne žrtve katastrofe so bile pokopane ob ogromni udeležbi prebivalstva.
— Samomor profesorja v Dubrovnika. V Gorici sv. Vlaha pri Dubrovniku so poleg kapucinske cerkve našli ustreljenega vpoko-jenega profesorja Pavla Burica. Poleg njega ie ležal samokres. Profesor Burič je imel neozdravljivo živčno bolezen In je v tem bolestnem stanju izvršil samomor.
— Velik požar v Tuzli. Dne 2. t. m. Je v Tuzli v Bosni v trgovini bogatega trgovca Draga Papiča Izbruhnil požar, ki se je bliskovito razširil in zaje! bližnje skladišče. Škoda znaša okoli po! milijona dinarjev.
— Celjske vesti. Vode zopet naraščajo. Vsled neprestanega deževja minulih dni so naše vode po celjskem okraju zopet Izstopile iz svojih strug ter poplavile celisko okolico. K škodi, katero je ria^ šim krajem prizadejala zadnja povodenj, se je sedaj pridružila še nova škoda. Naš mestni vrt »e popolnoma opustošen ?n bo stalo mnogo denirin in truda, da se ga bo spravilo zopet v red. — Zadnji celjski s e i e m ni radi slnbega vremena posebno dobro uspel. Kupcev kaVor tudi trgovcev ni prišlo mnogo in je bila temu primerna tudi kupčija. — Ljudsko vseučilišče Zadnie predavanie na našem ljudskem vscučfišču je oskrbel minuli ponedeljek prof. dr. Omersa. Predaval je o reformi sredn^h šol v CeslcosiovaSk?, Predavanje je bflo zanfmfvo toda slabo obiskano. — V mestnem gledališču se ie v torek r>od režiio g. Rado 2e'eznfka igrala z dobrim uspehom ljubezenska ko-
I mediia »Prinček«. Tgra se ponavlja v petek in v nedeljo zvečer. — Miklavžev
j večer celiske narodne Čitalnice se ie kakor vsako leto tudi letos dobro obnesel. Na sporedu je bil nastop Miklavža z njegovim spremstvom, obdarovanje. prosta zabava itd Popoldne ob 15. se je vršilo M'k'avževo obdarovanje otrok. V četrtek popoldne ie bilo Miklavževo obdarovanje v Sokolskem domu v Gaberiu. — Iz pred porote. V včeraišnll Štev'Tki smo obširneje poročali o razpravi radi uboia proti Ignacu Koprivniku. Obsodba se je glasila na 8 mesecev težke ječe radi prekoračenega silobrana. — Dva uboja. V četrtek dopoldne se je pred porotniki zagovarjal rad? hudodelstva uboia rudar Alojz Verhovšek. Dne 1. novembra 1922 je s polenom v nekem fantovskem pretepu udaril po glavi rudarja Ivana Zemeta ter mu prizadejal take poškodbe, da le Zeme drugi dan umrl. Nato Je pobegnfl v Avstrijo. Verhovšek se je zagovarjal s silobranom. Porotniki so zanikali vprašanje uboja, potrdili pa onega glede prekoračenega silobrana, nakar je bil Alojz Verhovšek obsojen na 18 mesecev težke ječe. — Popoldne se je Istotako radi uboja zagovarjal rudar Tgnae Kodrun iz Plešivca pri Velenju. Na cesti v Plešivcu so se fantje med seboj stepi! radi nekega kmečkega dekleta. V pretepu je Kodrun udaril s polenom Po glav! nekega Ivana Na pomnika ter ga tako poškodoval, da je drugi dan vsled poškodb umrl!
— Neupravičena dražitev slanine In mleka. Iz uradniških krogov nam pišejo: Lani je bilo vsled suše splošno pomanjkar nje krmil za živino. Cena senu ie poskočila do 10 K za kg, vkljub temu se je dobivalo mleko še po 12 K za^ liter ter je šele na zimo poskočilo na 14 K. Letos je sena in otave v izobilju, da se lahko kupi po 3 K, t. j. za eno tretjino lanske cene. toda za liter mleka zahtevajo kmetje 16 K. Dovolj je tudi drugih krmil za molzne krave, kakor pese. otrobov ttd. Isto nezdravo razmerje vidimo pri cenah slanine in masti. Letos ie svinjske piče naravnost v izobilju, posebno mnogo je krompirja, ki se vsled tega prodaja za polovico ceneje kot lani. Cene slanini In masti pa so od lanske jeseni poskočile skoraj za polovico. Poprej so se kmetovalci pri dviganju cen svojim pridelkom izgovarjali na dražitev oblačilnega blaga. Od lani pa se cene manufakturi v splošnem niso zvišale. Kako se naj borno plačana uradniška rodbina preskrbi s potrebno zabeljo pri teh horendnih cenah. Edino upanje je še mtezivnejši uvoz pitanih prašičev k južnih delov naše države. AH ni naravnost komično slišati, da dobivajo pasivne države (Avstrija in Nemčija) iz Amerike mast po nižjih cenah, kakor jo moramo plačevati mi doma, kjer bi moralo biti vsega v izobilju, ako bi se zajezilo oderuštvo in verižništvo.
— Promocija, 1. decembra ti. je promovirala na češki univerzi v Pragi za doktorja vsega zdravilstva gospodična Marija Fink, hčerka umrlega Ivana Finka, ravnatelja pomožnih uradov pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
— »Slovenski Llovd«, list za pospeševanje trgovine, obrti in industrije, je Izšel te dni v Celju. Izdajatelj in odgovorni urednik mu je g. Ciril M a y e r. V vabilu na na-ročbo piše uredništvo, da se Je ta list poklical v življenje, ker se zaveda truda, težav in neprilik, ki nas čakajo, in da resnost položaja zahteva nujne organizacije. Obljublja si gladke poti in tudi duševne podpore. Pozdravljamo to najnovejše gospodarsko glasilo v Celju in želimo, da bo vreden drug ljubljanskega »Trgovskega Lista«, ki se krepko in živahno razvija in menda v kratkem tudi razširi. Veseli nas predvsem, da se naše strokovno časopisje tako lepo razvija, kar mora obroditi tudi mnogo strokovnega sadu In uspeha.
_ Mestna zastavljale* Ima trimesečno dražbo aprila 1923 zastavljenih predmetov 13. tm. popoldne. /
— V naše državljanstvo je sprejet dr. Venfjamln Novogradski, kontraktual-ni vojaški zdravnik te Vilne. — Iz našega državljanstva je Izstopila Marija Mar-tlnčič iz Pisec pri Brežicah. Sprejela je državljanstvo CSR.
— Poziv tobačnim trafikantom ▼ Sloveniji. Pozivamo vas, da se vsi trafikanti Slovenije polnoštevilno udeležite občnega zbora dne 16. tm. ob 14. popoldne v re-stavradij pri Mraka na Rimski cesti, a»
pa v svojo lastno korist  — Udruženje
tob. trafikantov za Slovenijo.
— Smrt ruske** generala. V Panče-vu je umrl na srčni kapi ruski general Nikola P o 1 i v a n o v, dalnji sorodnik bivšega ruskega ministra Polivanova. V Jugoslaviji je živel že dve letu
— Sedemstoletnlca frančiškanskega reda. Dne 29. novembra ti. je poteklo 700 let odkar je papež Honorij III. leta 1223. izdal bulo, s katero je priznal frančiškanski red, k! ga je ustanovil Frančišek Asi-škL
— Razne tatvine. Posestniku Antonu Ovnu iz Dravelj je bilo ukradeno 20 kg težko nakovalo in ročni stroj za vrtanje železa. Škoda znaša 2500 Din. — Gospodarski zadrugi v St. Vidu je bilo ukradenih več raznovrstnih predmetov v vrednosti 500 D. — V Spodnji Ložnicl je bil izvršen vlom pri posestniku Ivanu Zafosniku. Iz omare so tatovi odnesli dve lovski puški, vredn? 2000 dinarjev.
— Nepošten sluga. Aretiran je bil sluga Fran Huth zaporlen Pri elektrotehničnem p<>die+ju »Transformator«, ki ie ponev^ril raznim nastavljencem večje zaupane mu zneske in tvrdko samo oškodoval za 1000 D. Oddan je bil državnemu pravdni^tvu.
KAJ SE GODI V NARAVI?
£e več lel opazujemo v naravi čudne poiave. Tako na pr se ^pren^ma podnebje. Predlanska rima v Sfb-'r'il. ki je znana po svoj? Jrredno nlzk' temperatur! po zimi (do — 60°) in visok! po letu (do + 45n) je bla tako topla, da so starejši ljudje maiali z glavami češ. kaj takega še niso dožfvell, T e+o« v decembru cveto v južni Rusiji črešnie dočlm je v Franciji že zapadel sneg. Nedavno smo čital? o strašni katastrof? na Japonskem o izbruhu Vezuva, ki je te dni znova začel vznemlriat! okoHSko prebivalstvo. Pri nas Imamo tako obilne padavine, da nI izkliučena splošna katastrofama povodenj. Dočim pade v l.fubPnni letno povprečno 1460 mm padavine, je padlo tekom za^lih treh tednov že več kakor petkia vsega, kar nam narava dodeli celo leto. Kakor potresne katastrofe, tako tudi povodem ne more ostati brez posledic. Kakšne bodo te posledice, je težTco povedati. Geologi bodo 'meli mnogo opravPa. da »gotove, kako m v koH-ko bo vplivala povodenj m ootresl na našo planeto. Sporedno z nenavadnimi naravnim? pa gredo rudi čudni pojavi v življenju človeštva. Od krvave svetovne vojne preko še bolj krvavih revolucij, lakote, epidemij m drugih katastrofalnih nesreč do državnih prevratov, političnih umorov, splošnega moralnega In materialnega padca ter gospodarske m politične zmedenosti drvi človeštvo dalje, ne ozirale se ne na desno ne na levo. Živimo v dobi, ko zloglasna povojna psihoza razjeda družinsko In družabno življenje. Vsi dosedanji poskusi, da se uvede na svetu red in mir. so se izjalovili. Najboljša volja in vse fizične in duševne sile, ki ph zastavljajo politične stranke hi državniki, da bi spravili ž;vl?eniske razmere v normalni tir, so večinoma brez uspeha, človeštva se Je polastila neka čudna napetost m če opazujemo istočasne ekscentrične prirodne pojave, nas vse to nehote navaja na misel, da se vrše aH bližnjo spremembe v svetovna sploh. V prorošklh knjigah nahajamo marsikaj, kar se ujema z zloglasnim 20. stoletjem. Zemlja kot neznaten delec vsemir-ja in obenem tudi človeštvo Je odvisna od čudovite harmonije v tej neskončnosti. Ako bi nastala v tem mehanizmu le najmanjša sprememba, bi lahko nastopile usodne posledice tudi za življenje naše planete. Upajmo, da se to ne zgodi, vendar i so pojavi, kJ Jih opazujemo zadnja leta, v gotovem nasprotju z naravnimi zakoni
— Plesna etiketa, bar In drugo. Pišejo nam: Plesna strast je zajela v Ljubljani najširše kroge. Ni družine, ki bi ne štela nekaj parov in kandidatov za januarsko tekmovanje, na katerih se bo tekmovalo prvič v naših analih za plesno prvenstvo j Ljubljane.      V    Narodnem    domu, v Kazini,   v Unionu in po   neštetih drugih zaključenih  in  nezaključenih  dvoranah m in sobanah vežbajo plesni kandidati nazive in mrtve, kakor bi Šlo za milijonske loterije. Novi plesi hnajo to prednost, da dajejo temu družabnemu   pojavu zanimivo napredno ost, ker nehote usmerjajo našo mladino in precejšen del naše starine k okretnejšemu telesnemu gibanju in lepšim formam. Novi plesi so umerjenejši, dostoj- j nejši.    Radi tega se nadejamo, da bomo > Imeli  prihodnjo  pomlad  že  pečeno  Novo- j Ljubljano z  najelegantnejš'mt  promenada- j mi in dfstingviranlmi manirami, Če ... In s tem prihajamo do tiste točke, ki je pri tem pojavu črna in ki se tiče plesne etikete in notranje elegance.   Ne moremo trditi, da bi se z novimi plesi začutila tudi potreba po prfvzgajanju  notranje plemenitosti in elegance in da bi se bile v neštevilnftS plesnih tečajih kje uvrstile praktične vaje o plesnih etiketah, ientlmenskem obnašanju, o načinih predstavljanja ter medsebojnega občevanja po naših   javnih lokalih, po kavarnah In restavracijah. Sploh opažamo na naših plesiščih vse polno razvad ki zahtevajo sistematične   tečaje plesne, družabne  in  sološno-socijalne  etikete ter ollkanosti. Tako velja v Ljubljani povsem za prirodno,   da se smatra na posamni plesni zabavi, od najprostejse do najelitnejše prisotni damski svet kot popolnoma svoboden in vsakemu dostopen, pa naj se Ž njhn osebno poznamo ali ne. Prišlo je že do mučnih prizorov ker se dama ni hotela odzvati poljubnemu doSecu.   To »svobodno družabnost« moramo prav prisrčno odkloniti. Naša plesišča niso prostori z razvadami oziroma navadami velikomesrnm pikantnih dvoran, kjer se vsako ženo vzame kot svoboden predmet amizirane razposajenosti m proste dostopnosti. Ta naSa razvada, ki odkriva precej nizko stopnjo plesne etikete med nami. se pojavlja sedaj tudi v ljubljanskem baru na veliko Škodo našega dobrega ugleda. Dogaja se namreč da pristopalo k plešočim damam popolnoma neznani gospođici, ki se nit! predstaviti ne znajo in ki seveda spravljajo dame v * silne težave, ker se le-te zavedajo, da bi : mogle z odkkHtttviio tasvaH močne mcJ- <
dente in razžalitve. To absolutno ne gre in treba je našo javnost opozoriti, da z našim družinskim barom nočemo posnemati tradicij zloglasnih velemestnih barskih zabaviSČ, ki jih razen tega posečajo vellkomestne »lilije«, seveda kot take vsakemu na razpolago, marveč da je nn£ bar namenjen družinski zabavi s ples' Izključno med prijatelji in znanci. Vse drugo nasprotuje družabni olikanosti in svobodi ki jo vsaka dama sme. upa»mo. zase reklamirati. Zatorej uvedimo v naše plesne šole tudi tečaie družabne o'Fknnosti in plesne etikete! Zabavajmo se e'egantno in dostojno!
— ?ivlfcn?a svetle strpni. Ne govorimo zastonj o »bleščeči srei'i«. »brezs'-rrbnem ve* selju«, o »življenja svetlih straneh«. Dobro* bit in veselje sta neločljiva od svetlobe in jasnosti: veselic do dela pri pisalni mizi ali v delavnici, takisto kot radostno družn^no občutie v salono poživljen imp-dz v obrat« nem živlienju itd. Trgovčevo blago je treba v pravem pomenu besede »pomflcnit? v oravo luč«, da se dosege dobra p'-odaia Kakršnokoli rjošnodarsko delo je čisto teh« ni*no možno ^amo pri lasni luči ne oiedr na niem učinek, ki p°dvTr«3 nepoln "en ie. NJ*s*a   torej       Tin   vse*'**   in   dobro ivv^ntf«
nje. ner»o t(,di "sneh in delo sta nelo'liiva od rape"?b FarVov sveti *f*c '^n-^ra svetloba 7orv»t pa 'e nAli'liiv)i -^rl sveriliVe. Os>HHW VJit»"a Ta r'd^vih pridobitev naše ^v"*1'ap. ne tenn'Ve Izžareva resni "no vi- svetlobe, ki se z M^čoJo b°l',~^ ^ m V orn^-^ '""n ?t-~"i-f*va* n i'"ti sVr>ro ponrln^mn *> -1V!'" • * i a šolnini !»ič?- b^tia*. oX/%*-' prileten pri V-a*"rem
se vejico d^o tiM*o nnrftvlifl l-flt-or mi di'v« ni !***i. svetlobe, H v*ak nni^ar??? odfn* pir»V bn*v »*d Eurtesd^vo oo^-^'n kaVor r*r? dn*»vn? —  TTi-oHna  nvftlnhi svr*t?1?Ve
O^ra*^ « Vit-^ Tahtova vrt?Vo t^mnerarMro niti. l-at-nr bi  j* navadni svetfliVi ne pri*
Spial rY>T-,/->\-t*q t-ortc + nit-ciifl 0«;ram<NT?t-re — v or'ro <:*->?ra?r> ravi+ri 7^«--» ?a-e"a v nevtralnem pUnti — le ornnftr^Hi fo ra vse n^?e gosrvodar^l-rk ?n k"lf-"rno ?ivl?en?e tako pr> prnknrt  fr>!if«*v mn'inio raT«ve*T?ave
— Kino Ljubljanski dvor« igra samo
§e danes — petek in Jutri — soboto krasno družabno — pustolovno dramo v 6 dejanjih »Zgrešeno žlvlien'e« v glavni vlogi filmska diva Anita Berber. Slike v 1 de-ianiu nam predstavljajo naravne, zelo krasne panine. ki so za hriholasce prav posebnega ulitka; ostala deianja se vrše na Dunaju in vid:mo slike duna'skih parkov In jsvnih poslopij. — V nedeljo ponedeljek in torek se predvaja Izredna komična ve^elnipra »F a t t v J e v i s v n t j e« z na jbol'**rn. svetovunrn^rvm !:V «:k:m ko-mkom Fnt"v Arbuekle Ime tega komika jamči vsakemu gledalcu teea filma prav posebni užitek in veseir ?abavo.
KtnO f.MAT?f3iV«
7.. 8. in 9 'VP.
Prodan! mladenič.
Zlvljenska    drama  v 7. de?aniih  v gl. vlogi ftfeh*rd B^rtbelmesa
Predstave: ob delavnikih ob 3.. ''?7.. 8'4*.. 7n 9 oh nedeljah In praznikih ob 3., l/*5- 6.. '/s8 In 9 Cene prostorom:   31,   S.,   6.. 7. fn 3 Din
PRODAN MLADENIČ.
Do nedelje 8 tm. predvaja kino Matica krasno življensko trapedito »Prodani mladenič« amerikansko dramo iz življenja s farme. Osebe, nastopajoče v filmu, predvsem brutalni in oholi farmer, nesrečna mati, ki mora takorekoč s krvavečim srcem prodati svoje lastno dete in končno sin sam, so svetovni filmski umetniki. Glavno vlogo igra Ribard BarhlmeB, katerega izvrstno Interpretiranje In kolosalna mimU kaka, posebno v petem delu filma, zadiv-lja igralce. Tipično so pogojeni amerikanski seljaki. izborni so posnetki s farme, so-diSča in ogromnih plantaž. Vsebina filma je pretresljivo ganljiva, prikazuje neizrekljivo ljubav do matere, junaško samozata-jevanje v korist bližnjega in končno zmago pravice. Omembe vredno je nadalje, da je film prvi produkt domače tvrdke »Triglav* ter je izvanredno jasen In čist Občinstvo sc opozarja na to Izredno predvajanje.
— Kino Tivoli ima na sporedu enega izmed najlepših historičnih filmov, ki se lih Je predvajalo zadnja leta v Dvbljani. »Noč kraljice Isabean« je v srce segajoča tragedija ljubezni. Pozornost vzbujajo zlasti ženske noše In sploh življenje na kraljevem dvoru ▼ srednjem veku. Naslovno vlogo Igra Fern Andra, ki ima v Prič Kortnerju v vlogi oblastneea in okrutnega connetabla Izbornega partnerja. Samo še do nedelje 0. t m. DrugI teden posebnost prve vrste: »Beli pav«.
— Priporočamo, da se z neoibveznim obiskom v prodajnem lokalu prepričate, da so obleke pri tvrdki I. Maček na Aleksandrovi cesti št 12. najboljše in najcenejše.
— Koncert. V soboto dne 8. tm. se vrši koncert dravske godbe v kavarni »Europa«. Začetek ob 9 url zvečer. Vstop prost.
— Kavama Jadran, Turjaški trg dnevno koncert.
Zahtevate novsod nsšo domačo KOLINSKO CIKORIJO
izvrstni oridat^k za kavo.
— Najcenejše in najnovejše obleke se dobflo s a m o v Šelenburgovi ulica št. 3 pri Gričor * MejaČ.
— Opozarjamo na mserat oblačilne in* dustrije A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica Stev. 7.
— Tovarna Jo*. Rele h prevzame v pranje, likanje In sušenje vsakovrstno žensko
In moSko, knkor posteljno in namizno perilo, za kar se cenj. občinstvu uljudno priporoča. Glej današnji inserat
— Restavracija In kavarna »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsnk dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji In od 22. dalje zopet v kavarni. Kapelnik Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, došla iz Osjeka. Atrakcija prve vrste.
— Izredna prilika za nakup šivalnih Strolev se nudi p. n. občinstvu pri dobro znani tvrdki I. Oorec ki Je prejela Izborne šivalne stroje slovite nemške tvornice znamke »Ezcella«. ki so urejeni za umetno vezenje, šivanje, krpanje perila in mašenle nogavic Za božič in novo leto Imajo kupci 5e izredno ugodnost 10% porpusta. Oglejte si te stroje, medno se odločite za nakup.
— Priporočamo konfekcijsko trgovino Fran Luldč, Pred Škofijo 19. Glej današnfl inaerat! 12.928
— Tvrdka P.  Magdlč.  §e!enbnrgi va
trhVa, nasproti pošte, prhečl tudi let;;. _
kakor dosedaj že več let razstavo vseh modnih novosti za dame m gospode. Razstava bo otvorieun v soboto m In nedelio.
— Ob odehelelosti, protfnn In sladko-socnosrl grenčica »Franc-Joseff« Izboljša delovanje želodca m črevesa, prtžhri prebavo m mogočno pospeši probavljanje.
Dopisi.
— Iz Rateč- na Gorenjskem: Komu med Slovenci je neznano ime Kaltcn-egRcr, ime moža. ki ie pod Avstrijo kruto preganjal slovensko učitelistvo?! Vreden očeta ie sin, ki je bil kot »k. u, k. Officier« strah naših vojakov, ob koroškem plebiscitu pa stal v prvih vrstah naših nasprotnikov. A danes se giMje rodbina Kaltenegger med nami. kakor da bi se ne bilo ničesar dogodilo. Družina živi tu. v Ratečah, kjer mejimo z dvema sosedoma, tam. kjer je poleg naših zavednih Rateeanov še mnogo takih, ki se pohlevno klanjajo nekdanjim mogočnikom. Kalteneggerjeva gospoda se hlini našim kmetom in neštetokrat smo že čuli. posebno od žensk, kako nepravični so Srbi. ko so pognali gospoda Kaltenegger a iz državne službe. Zanimiv dogodek v dokaz. Ko je letošnje poletje bivši avstrijski politični uradnik R o t h von Rothenhorst, brat Kaltcneggerjeve žene. praznoval srebrno poroko, je župnik iz Rateč, ki pri državnih svečanostih mašo bere ob sedmih, bral mašo za Kalteneggerjevo družino ob osmih. samo. da je bila udeležba večja in siiaineiša prireditev. T?a-tečani so med mašo in med sprevodom potrkavali. Kalteneggerjeva hči se Je oblekla v rateško narodno nošo. torej v nošnjo od njih nekdai tako zaničevanih Slovencev. Zadnie čase se je Roth. ki je sedaj čeŠko-slovaški državljan, najbrže radi dobre valute, zelo trudil in končno dosegel, da mu je nek Ratcčan prodaj posestvo, kjer hoče postaviti tabor za svojo družbo. — Roth. ki je brez otrok, deluie pod češkoslovaško krinko samo za svoje sorodnike. Zavedni R* tečani. ki poznajo Kalteneggcrjevo pri« jaznost in Rothovo čehoslovaštvo. najodločneje protestirajo, da bi se taki nevarni elementi v naši občini ugnezdili.
— Iz Šiške. V proslavo petletnice narodnega ujedinjenja je priredila Čitalnica v Sp. Šiški veličasten večer z izbranim sporedom. Proslavo je otvoril društveni tajnik g. H., ki je zbranemu občinstvu s prav lepim patrijotičnim govorom orisal pomen tega dne. Sledile so na to deklamacije. Da!je je nastopil tudi domači Citalniški pevski zbor z narodno himno in drugimi pevskimi točkami Predvsem gre zasluga za tako dobro izvajanje pevskih točk sedanjemu gosp, pevovodji in pa zboru, ki je sedaj vstra-jen, dobro discipliniran. Za pevske solo-točke pa se imamo zahvaliti gg. Sube-1 u in Banovcu, ki sta radevolje bila pripravljena sodelovati pri tej slavnostni prireditvi, za kar se jima najtopleje zahvaljujemo. Dobro znani Kinčuo pa nas je zabaval s svojimi komičnimi spevi in nastopi, da ni bilo smeha ne konca in kraja. V tem razpoloženju nam je potekel večer le prehitro in morali smo se ločiti, s trdnim prepričanjem, da nam Čitalnica zopet nudi tako lep večer kot je bil ta. Na žalost moramo konstatirati, da smo pogrešali na tej prireditvi tiskarje in to take, ki vedno kličejo, da so napredniaki.
— Z Jezerskega nam pfSeio: V nedeljo 2. tm. smo Imeli pripravljalni sestanek za ustanovitev narodne čitalnice, ki ga je sklical g. Smodej. Na sestpnku se je izvolil pripravljalni odbor In upamo, da bo sestanku kmn'u sledila ustanovitev. Ljudje se iako zanimajo za to stvar In se je prijavilo že več drušrvenikov. Čitalnica je ta bojj kakor kie drugje potrebna.
— Iz Slovenjgradca nam poročajo, df je uspela prireditev v proslavo narodnega praznka dne 1. decembra v prostorih hru tela Goli v ?lovenjgradcu v prid božićnice za revno šolsko deco prav dobro. Cisti dobiček znaša 36.000 K. Slične prireditve In rblrke prispevkov se uspešno pr re-jajo v ta namen rudi po drugih večiih krajih slovenjgra^kega političnega okraja, ter bi bilo želeti, da bi se nnb>a1o prispevke in prirejalo koncerte, gledališke predstave in srečolove v ta narodni in človekoljubni namen tudi drugod, zlasti v večjih mestih in trgih.
— Iz Borovnice. Praznik uiedinjenja je letos proslavfl tukajšnji Sokol prvič v novozgrajeni dvorani Sokoiskega dnma. Priredila se je telovadna akademija kateri je sledilo več solospevov s premlevanjem klavirja, dalje proizvajanja na go-sllh In klavirju ter deklamacije. Kakor navadno gre tudi to pot našim požrtvovalnim damam največ zaslug za lepo uspelo proslavo. Žalfbog obisk nI bil tak kakor b' bilo želeti. Vzrok zato je iskati pona<ve v tem. da se nase Pudstvo 5e ne zavedr pomena tega praznika. In sicer po krivd hujskajočega protldržavnega časopKja Sploh pa drŽava sama premalo skrbi za gojitev tega praznika. Ce bna dr?ava država pravico se vtikati v različne zadeve tovarniških obratov, zakaj bi ne predpisovala tem obratom tudi ta praznik? Pri nas so namreč ta dan obratovala vsa tovar, podjetja. Ali je potem čudno, da se utrujen delavec ne spomni zvečer na praa-
nik, ampaJc gre k počitku? Mi bi prosili
gospodarje naših podjetij, na i v bodoče žrtvujejo ta dan spominu naše svobode. Napredni naj ostalim prednja:;:jo! — Zadnje vremenske neprilike so napravile naši občini obilo škode. Deloma je posestnik prizadet na Barju po povodnji, še večjo škodo pa je utrrei v gozdu. V obširnih gozdnih kompleksih se danes nudi slika kakor svoječasno v vojni če so granate razbile kak gozd. Najlepše, najdaljše drevje se je rndi silnega snega polomilo. Po-lomnine v taki meri ljudje ne pomnijo. Opozarjamo politično obi«:s:, da se na licu mesta rrcpriČa o ogromni škodi, ki gre v milijone in naj upošteva pr;za<J3te pri odmeri davkov.
— Iz gostilničarskih krogov. Prejeli smo In priebčujemo ta-lc dopis: V 2. številki »Radikala« z dne 6 decembra se med dopisi nntakarski donašalcj zahvaljujejo g. S^efan^viCru, da se je zavzel za niih gmotni položaj. Z ozirom na ta dop:s se mi zdi potrebno, da ugotovim, to-le: Bil sem eden prvih, ki sem poskusil uvesti takozvani re-vtrni sistem. Prišel sem v na :V r nisem času do prepriča njo da razmere pri nas niso take, da bi ta sistem uspel. Nedostaja nam po:rebne strokovne in tudi umstvenc izobrazbe. Prav zato se naša zadruga to-Bko trudi, da S2 ustanovi potrebna strokovna šola za naš gostilničarski in kavar-nnrski naraščaj. Kar fa se tiče gmotnega položaja nastavljcncev pa moram pojasniti, da ni (oliko s!:":bo, kakor se opisuje. Ako ima dor»aš?iTec samec, stat 17. do 25. let p;,lcg hra?:e vsaj pri meni še 1800 do ?000 kron mesečne plače, pri čemer ne raci: a i m napitnine, vprašam, ali je to res mizerna plača. Tako je vsaj pri meni, a tudi v drn?.:ii rod;etiih. mislim, so plače uslužbencev take, da lahko govor Brno o razmeroma dobrem zaslužku. Naši markerj? bi mora1! gledati na to. da bi bila naša obrt visoko čislana in spoštovana, toda žallbog za to med njim; ni pravega razumevanja. S orc:bi natakarji bi moraii naraščaj vzgajati in gledati na to, da bi se naša cbrt v doslednem času dvignila na zaslu-1 n1 mesto, potem pa pride tudi čas, da uvedemo rev:rni sistem. H koncu pa naj pripomnim še to-le: Markerji se naj v prvi vrsti za tekaio k svojim gospodarjem ali strokovnjakom, ne pa k osebam, ki ne poznajo razmer in niso informirane v naši strok;. — Fran Krape ž, restavrater in kavarnar.
— Iz Mest! Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo Sokolovo dvorano v redeljo, se je imenitno zabavalo. Igrali so naši marljivi igralci pnd vodstvom br. Vrtina, burko: *iMnč un'forme«. UarizorUev je bila dobra, le žal da vsi igralci svojim vlogam niso bili dorasli in to velja zlasti za Agato, kateri pa ni odrekati talenta »tudi potrudila se je a ni mogla pač kot začetnica ustvariti več; tudi Lizika ni bila baš dobra, razen v prvem dejanju v prizoru z Mi-lekom. Obx;nski svet je bi! razen Zupana in Trčka. ki sta bila *ako pogođena, tipa, za nič. Eksekutor je bil nenaraven, ni. pijanost nemogoča — sicer pa dober. Žigon je svojo ulogo izvršil zelo dobro. O Mileku Cvirnu in Maierjn pa ie možno reči le to. da so ed-no oni držali igro. bil? so sija ini
— in težko si je misliti, da bi bili poklicni Igralci bolfi od nj:h. Bili so res krasni tipi
— in občinstvo se ie skoro vsaki ni. besedi in kretnji iz srca smejalo ter ni šte-dilo s priznanjem. Bil je v splošnem zelo lep večer, želeti je da se itrra enkrat ponovi — seveda v deloma novi zasedbi. Za soboto in nedeljo se nam obeta lepa in pretresljiva drama »Usoda«. Le marljivo hi p^umno naprej in hvaležno občinstvo Vam garantira za polno dvorano! Zdravo!
Naše marjetno gledišče otvarja ta mesec svojo sezono, ki i? kolikor ml je pač zini no, že četrta. V četrfč nam otvarja torej n~.š nevtnidljivi ravnate1; Milan Kiemenčič oni ba;ni in pravljični svet, ki krije v sebi toli nezaslužene ta;ne in skrivnosti ter lepote, oni svet iz katerega veje toli duše in svo;evrstnega vonja. Niti ne zavedamo se kaj se nam s tem nudi. Da se je otvorilo — je to mnogo, ako si le predoč:?n"> težkoče ;n ovire — skratka kri-žev pot naše mlade umetniške institucije od nje ustanovitve sem. Ko je Kiemenčič ustanavljal marionetno gled'šče. ie gotovo zrl v bodočnost z idealnimi načrti. Takrat :e zazvenelo dokaj obljub, ki so govorile za vsestransko 1Tterarno, kakor tudi gmotno podporo. Ali vse ie ostalo na žalost le pr obljubah, n:e:.i glasovi so se izgubljali in izgubljali in tako na;'demo danes ravnatelja K'emcnčiča skprp osamljenega v njegovem deln. Zofo moram podčrtati, da me je otvoritev našega malega irledišča v>pri-čo pre: omenjenih de:stev do dna duše razveje!;1 a. Tako krepko in sočno i/pre-govar-"a ta svet. da me ie preseneti! in da se- prav n?x rn bojhn 73 umo'niško viširo n^eirrv-h nre^s'ov. v"<no ?«. da mora po-zrtvdvalno đelo ustanovitelja slovenskega rnafijonetnega gledišča najti pr? slovenski javnosti njeno najiskfenejSo zahvalo, odobravanje in zlasti — vsestranske podpore. Mislim, da b? ravnatelja5 že razveseljevalo dejstvo da mu pnblfkum in mladež r^^-iTTta dvorano. Ka;fi v tem bi zrl — našo zahvalo in p y6 aro. On! podpori, ki je p vsem druga in teko živo vpije, pa bi s? dalo marsikaj spregovoriti. To je stvar merodairiih krogov, ki naj se vendar enkrat prehude iz dremaviće. V dannšnii spesni razrnvonosti in ra^čebJjanosiš človeške družbe in človeške duše in ko gle-< •c----- vsoi-a vrata ^^«frn se režeče žene: beda, stiska in porpan:kanje. b* je ob čarobni, s?rr-vnos1ni igri teh malih lesenih' robotov, ter ob g!a.srj in razposajeni Šari burkeža Gašperčka, neskočno lepo in sfečnb pri došT. Tu sc nasmeješ do solz iz vv~~a srca :n vse dtiše. Ta smeh, ki se proži v teb? se razliva po tvo-ferii telesu t:* 'rc'rcsa in vzbuja k življenju in končn! c-bčutek. ki se kakor zaje v kri in telo — je neizmerno ugodje, ki mu ne veš miena. Naša mladina najde v tem malem svetišču
vse, kar je lepo in prikladno za otrokovo sanjavo dušo, katero igra lutk ople-ipenituje. Igra niarijonet je ena sama večno lepa hann nlja, vsak gibljaj in vsaka kretnja lutke se ti zdi obdana z neko ue-inadeževanoatio. Iz etičnega stališča je ta svet za naše drobne malčke gotovo zlate vrednosti. V otrokovo dušo pričarajo ta lesena bitja, bajen, pravljičen svet, koder se krečeio kralji in kraljeviči, kra-lilč'ne in princeze, dobri in zli duhovi, dobra in zločesta bitja. In dobra bitja nad-vladujejo zločesta.
Roman+ika je dobro zaslutila to kra-[jestvo Pravljic in bajk. Temu kraljestvu je duša Gašperček Lariiari, hladen ljudski razumneš in premetenem, »skakavec prek prepadov«, neutrud'jivo plavajoč nad vse-mirjem. Sedaj oplazi skakačev bič vsa človekova brezumna in glupa početja, sedaj se mu sproži beseda, udrihajoča z jedko ironijo po vsem iilisterstvu, sedaj postreže ljudstvu s porcijo smeha in večno žeV^o po cmokih, kislemu zelju in klobasah.
o !
Naše marijoneino gledišče igra »Skrivnostno zrcalo«, katero ne pripisujem Poc-ci.hi. V igri si stojita nasproti dva kralja, ki se borita za zemljo, za nič... V sredo teh dveh rivalov postavim kraljeviča — norca — zamorca s kraljično. Njima ob strani stoji Gašperček, ki razplete vse v srečen izid. Če hočeš uživati v tem malem svetišču, te opozorim, da vržeš raz sebe vso puhlo in domišljavo oficijelnost. ki govor* naravnost v banalnost. Bodi iskren in preprost ter ne prosmatraj to iluzijsko torišče iz katerega visoko umetniškega piedestnla. Bodi kot otrok in doživel boš prenovljenje.
Zelo me je zanimal splošni program našega marijonetnega gledišča, kaki cilji ga nosijo v bodočnost zlasti pa repertoir letošnje sezone, ki se m: je zdel v časopisnih objavah precej lakonski. V svoji preveliki radovednosti, kj ji nikakor ne morem biti kos, sem že mislil na obisk k ravnatelju Klemenčiču. in s tesnostjo v srcu sem se Pripravljal nnn.i; kajti bil sem si v svesti, da me gospod ravnatelj nažene, češ, da sem v svoji radovednosti naravnost vsiljiva figura. In glej si srečne usode! Čisto po naključju naletim na znanca in hkrati mladega Člana slov. marijonetnega gledišča, ki v zbranih in sladkih besedah vabi mene in moja dva »iogra* na lntkovo predstavo. KaT na hitro sem se okoristil z njim ter ga vpeljal k sebi na dom. Ta mladi mož se je, kakor sam pravi, zatekel v ta mali, čnrobni svet. Sila je navdušen za lutke: če spregovoriš le besedico o lutkah, se mu beseda živo razvname. Doumel je Gašperčka-tolažnika žalostnih, bolnih, in "čutil sem kako skuša vspričo grobe realnosti življenja najti v tem svetu zatoč-šča, opore in oddiba. Skakavčeva beseda mu ozarja na ustih sproščen sme-hffaj Govoril pa mi je nekako tako-le:
»Načrti? vprašujete. Kaki da so načrti in cilji marijonetnega gleda,;šča v bodočnosti. O tem ne upam in nimam poguma veliko govoriti. PirbMžno iih ugane nagonsko vsakdo, kd^r se koMčkai razgleda po sličnih rlediščih v inozemstvu. S;:er se je pa dovoli razločno izrazil v namemh lutkovnega gled'šča ravnatelj sam ob njegovi ustanovitvi. Prali ste gotovo takratne niegove sp^e in objave V slovenskih !;stih.
če niste brali, jih prečitajte, pa bo vaši radovednosti ustreženo. Mo"«;tr? V men-čiča vodi v vsem njegovem delu duh Poc-
ciiev, (nekak Shakespeare lutkovmh iger). Naši cilii so V7"jn:ni če hočete in vsekakor idealno zasnovani: nudit? mladini to, kar je njeni dus' najprik^dneje, odras7^m, da se oproste skrbi in trpkosti — veselost in »zdravo žalost«, bolnim in Žalostnim ter blodečun d'išo.m — pe^em in besedo srčno«. Lutke naj pokažc'o blodnežu življenje ali tn'-n kot ie v resnici: nesmiselno, nepotrebno, nalikovaje igrački in otročjim solzam.
Zategadelj sodim, da ima lutkovno gled;šče .v tem pogledu — duhovno misijo. Poglejte v indijski svet, v svet Rabindra-nata Tocnreia. ki vam govori s svojo govorico, drugačno kot je naša. Indijci časte lutke kakor bo/ia bitja, niih življenje je v skladu z naravo. Pri nas poznate bolestno zvijanje Ibsenov^ Strindbercrov in N:e-tsehejev, nemir, iskanje in odklanjanie resnice..., tam pa: kontemplacija, mir, nir-vana... kajti drugače pojmujejo življenje in sVet Zato je umevno, da zro v lutke kot v božja b'tia. Vsakdo naj poroma v tempelj lutk kajti znašel se bo v cutfovlteau ttP 111.   Kdor ga bo d^ ume!, dostavmiam.«
->Kak reperto'r si je Izbralo gicdršče za letošnjo sezono?«
Ravnatelj ;e moral sestavo reperto-:Tia v mnr^'čem omei'H. bod'si rad" gmot-n:b izdatkov, bodisi rad* st:še lutkovne literature, izvirlne ali lepe, prevajalne. Pisati za lu+ke ie težko in rmslim da n^bert lunetnik ni tako živo in rloboko pron:Vni] v lutkovni svet kakor baš crrof Franc T>o- \ klasik lutkovnih »ger. Povn^telju ie 3 na  tem, da  dnbi    s^venske igre
Imamo pa. le dr. Lahovo »Snegulčico« vsakoletne »Prologe«, pa smo pri kraju. Letos je pa napisa! nekaj za lutke Mi'čin-ski v »Mladdd«, kar se pa bo uprizorio drago sezono. Nobene skrivnosti pa ne iz-dani* če povem, da je tik pred otvoritvijo gledišča izročil Mirani .Tare ravnatelju rokopis krasne tatkpve »gre v 4 slikah ^Godec Janez«, katero bo gledišče uprizorilo najbrže januarja prihodnjega leta. V niei se nam predstavi zepet Ga.šoerček, le svojo zttaanjost in ime si je spremenil. Nalfl de Cankarjeveina Kurentu. Je igra. v kafri se Poociieva grotesknost in burka ter Maetatlinckova siinbplika či^dovito zlivata v neskončno lepo sozvočje. Tej ali nni iern se bo prfđejala še kaka burka, farza ali groteska. Kajti groteska s močno podcrtan'm! karikaturami, pride v lutkovnem gledišču do krepke besede. Tudi lutke same pridejo mnogo bolj do izraza, če je njih izde1anost usmerjena v karikaturo in grotesknost. V ostalem se pa bo ponavLa! lanski repertorr. ki vam je znan in ki ga tvorijo po večin' Pocdieve Igre, ki nosijo v sebi žlvljenle. Poseči po Maeter-lincku, je sedaj še daleko preuranjeno. Ma-
eterlinck je pisal krasne igre, zastrte v mistiko, nežnost in globoko simboliko. V niih nastopajo osebe ki j-h tlači ob tla z vso silo usoda, zemeljska teža naturalizma. (»Malaine«) Njegove Isre se d^uj uprizarjat! le kot komorne tj. za gotovi krog občinstva, ki ima smisel in okus.
»Kako ste zadovoljni s pričetkom nove sezone?«
»Z obiskom je srednje. Upamo, da se bo obrnilo na boljše, ko nas obišče drugo vreme. Ravnatelj Kiemenčič dela dela in zopet dela. V njem je Se polno leoo zasnovanih načrtov. Končno še to! Mnogo se podcenjuje lutkovno umetnost, ki je čisto svojevrstna. To je krivično. Čisto prav je povedal zadnjič nekdo v ljubljanskem časopisju, da :e Gašpes&ovo kraljestvo ne sam kulturni, ampak čisto umetniški forum. Ni treba podpore in sodelovanja vseh. Zunaj se je že močno zmračilo in blesk snega je belil sobo. Pred seboj sem vide! sijaj mladeničevlh oči in blede; obrise njegovih gest. Zahvalim se za nj?crove besede ter mu obljubim svoj poset za bi -predstavo. Nt C.
Japonski naturalizem.
Japonci se znajo hitro okoristiti s tujimi prosvetnimi dobrinami. Dve a'i tri leta pred vojno zoper Rusijo je v deželi vzhajajočega solnca cvetela filozofska šola, ki izhaja iz nemškega agnosticizma. Zadala je hud udarec Fichteju, ki je bil močno v čislih med državniki in vseučili-škimi veljaki, ter uveljavila Schopenhau-erja in Nietzscheia. Njen prvoboritelj Ta-kajama je oznanja! »življenje v lepoti, ljubezni in nagonu«. Vendar čustveni Japonec se ne zanima tolikanj za čisto modrovanje kakor za umetnost. Zato imajo slovstveni proizvodi tolikšen vpliv nanje. Največji uspeh pa je dosegel med njimi francoski naturalizem: Zola, Maopassant, Goncourt, Paul Alexis.
Mnenje Taka Jamovega krožka je bilo, da more prava in poštena literatura izvirati zgolj iz instinkta in da mora biti roman edino točno popisovanje naporov človeške životinje za obstanek, ljubezen, gospodovanje. Roman je sprejemljiv samo. če zvesto poteka iz avtorjevih izkustev. Kdor piše, je moral poprej uživati, trpet!. In navzlic pristojnosti, navkjJub spodobnosti so izvajali naturalistično geslo, brez napačne sramežljivosti alt skrivanja, drzno izzivajoč moralo. Prvi roman nove struje je bil morda »Futon« (haložnica, postcll-nina). Avtor Ta jama Kata j opisuje mlado žensko, ki prosi romanopisca: »Prijatelj,, uči mene pisariie«. Redno ga poseča. toda. v njem se vzbudi strast, ki jo moški zaman poskuša krotiti.
Ona ugane pohlep, ki ga je zasejala. ga v svojo zabavo podžiga, zdrkne nekoč na »futon« (preprogo), ali on je noče imeti. Jedva dekle odide, se on kot brezumen vrže na prostiračo. koder je hodila niego-va učenka, zgrabi zimnico, kjer je sedela, in jo dolgo voha, hoteč ujeti vonjavo po njej. Ta povest je avtorju nakopala kopo Psovk, a tudi mojstrski sloves. »Življenje je brez rešitve in umetnost je v zveznost;. Čim so naše želje potolažene, ni več naslade; vedno moramo iztezati roke po tem kar bež:. Slast in umetnost sta v tem zasledovanju.« Tako razlaga v svoji povesti, ki je nekak zagovor.
Drugi mojster naturalizma se zove Si-maraki Tozon. V svojem obzorniku »Književni svet« je posvet;l mnogo strani Zolo-vemu delu. V njegovih romanih pr^maooije polt najjačje sklepe duha. Po svojem bivanju v Parizu je priobčil v tokiskem dnevniku »Asahi« pod naslovom »Novo živiie-nje« oseben roman, kjer obširno razkraja svojo strast do mlade nečakinje, priznavajoč končno zoblodo. vir trpljenja. Da bi se ogni! tej grešni ljubavi, beži v tujino; vrnivši se domov, najde svojo ljubico in svojo bol. ki se vnovič obudi. Izpoved je po okusu mlade japonske generacije, zavzete za drzovito odkritosrčnost, zategadelj je imel Šimaraki ne glede na nemoralnost velik uspeh s podlistkom.
Tudi kritika se ie mnogo borila za na-tarafizem. Najbolj znan med temi doktri-narci se je pojavil 1. 1912. po zaroti zoper cesarja Meidžija. Vlada je obsodi1 a socija-lizem, redarstvo je zasledovalo in razpršilo privržence. Pisec fwano Homei pa je, kakor pravi eden njegovih učencev, »pobral kadečo se bombo, padlo prekucuhom iz rok«. Ni bil sicer iz njih tabora, vendar socialistično prevratno stremljenje mu je prijalo, kajti sprememba v političnem in gospodarskem življemu naj bi bila potegnila s seboj preobličenje Šeg in navad, kar bi utegnilo pospeševati razmah poedinca^
Jedva prišedši z univerze, je hvano protestiral proti načelu nasilja in avtoritete s škandalom svojega zasebnega življenja. Potem se je osamil in napisal »Filozofijo žalosti« v schopenhauerskem duhu. če ne v budistični smeri. Kasneje pa je širil Verlaineovo prozodijo. Konča vsi roman »Pijanost užitkov«, je obrazložil svoio teorijo »napol živinstvo« korenito obsodbo priznanih nravoslovii ali moral; prevrnil ie etične ter estetične vrednote razpravljal o grdobi v izrazih, ki se uporabljajo za lepoto postal je zagovornik počtitnega hedonizma z značnico: »Trenutno polteno razkošje« in izrekel slovečo krilatico: »Biti nog in pustiti nago, kar je nago«, geslo naturalistov, njegovih sledbenfkov, k: so se odzvali z odmevom: »Nespremenjeno!«
Japonski naturalizem je 1. 1920. izgubil svojega teoretika. Mcmte li. da je družba, kjer je I\vano izzival pohujšanje in spotiko s svojim? čini. razpravam:. rečenica m:, izražala ob njegovi smrti grajo ter obsodbo? Kaj še! Tugovali in tarnali so za. njim, zakaj na Japonskem umejo ločiti ljuljko od zrna. Danes je sirovi na'uraližem preminul, goji se »trom? reo.-:zcm«, ki se bavi z običainimi vsakdanjostmi človeškega životarenja, ogibajoč se tracike in nenavadnega. Tik pred volno ?o se Iv'? vse struje obrnile v sme1- Francoza Pomožna R&tattđft. .Tean-Cbristophe ie donr<šnie-mu rodu zvezda vodnica. Dr. A. AL
Sokslstvo,
— Sokol Štepanja vas priredi na praznik v soboto 8. trn. v društveni telovadnici »Savezni dan« s sledečim sporedom: Govor o Sokoistvn in narodnem ujedinjenju, uekianiacija, dve burki er:odejanki »Damo-klejev meč« in »Zdaj gre sem. zdaj gre tja2iva slika. Začetek ob 19. uri.
Brnštvens vesti,
Akademska podružnica Jugoslavenske Matice priredb v soboto t. j. 8. tm. ob 8. uri zvečer na Viču v dvorani Sokol-skega doma, predavanje s skioptičnfmi slikami. Predava cand. phil. Roman Savnik o DaJmaciji. Vstopnica za sedež 2 Din. V predavanju se bo dotaknil govornik tudi problema naše obale, naših pristanišč in njih zveze z zaledjem. Vabijo se vsi oni, ki jih zanima spoznavanje in lepota naše domovine.
— Šivalnica »Splošnega ženskega društva« uspeva jako debro in je v veliko korist članicam, ki si morajo same delati nove in Popravljati stare obleke. Članice šivajo pod nadzorstvom zelo spretne Šivilje v društvenih prostorih Rimska cesta št. 9. vsak ponedeljek in terek od 4. do 8. in vsako sredo in četrtek od 3. do 7. zvečer. Udeleženke Šivalnega tečaja plačuje-jejo odslej po 50 kron dnevno in sicer takoj ob priglasu najmanj za en dan naprej. Priglasi se sprejemajo v dnevih šivanja.
— Uvod k ume vanju umetnosti le naslov ciklu desetih predavanj, ki jih priredi Umetnostno zgodovinsko društvo ob sobotah dne 15. in 22. dec. 1923, 5. 12, 19, in 26 jan., 9. in 16. febr. in 15 hi 22. marca 1924. v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predavatelji so: dr. Iz. Cankar, dr. V. Mole, dr. Fr. Mesesnel in dr. Fr. Sterle. Vstopnice v predprodajt se dobe v prodajalnah Nove založbe in Tiskovne zadruge. Vstopnica za celi ciklus stane za člane Umetnostno zgodovinskega društva 60 Din, za nečlane 100 Din. Vstopnice za posamna predavanja se bodo dobile pri vhodu v kolikor bo dopuščal prostor po 12 Din.
— Českoslov. obec v Ljubljani. V so-botu 8. tm. v restavraciji Narod, domu o 3. hod. odpol. Mikulaš pro deti, večer v 8 hod. pro velkč. Darky pfijima Skrušn^
v atelieru. Dostavte se všichni.
— Mesečni sestanek dobrovotjcev se vrši v sredo. 12. tm. ob 20. zvečer v gostilni prt »Mlkužu«.
— Družabni večer društva »Soče« 1. tm. je bila spontana ovacija in izraz narodno čutečih src idealna manifestacija za naše edinstvo, brez katerega smo prava ničla. Dvorana je bila nabito polna inteligence in delavstva. Večer je otvoril predsednik dr. Dinko P u c, ki je napil bodočnosti troimenega naroda in njega dinastiji. Navzoči so se odzvali z navdušenjem. Z velikim zanimanjem so na to sledili poslušalci poljudnemu predavanju g. Majcena o delovanju naših poslancev in odborov tu in v inozemstvu v usodepolnih najkritičnej-š'h trenutkih svetovne vojne. G. predavatelj je orisal v glavnem delovanju srbske vlade. Jugoslovanskega odbora, Jug. kluba na Dunaju in Narodnega vječa. Pri vseh teh činiteljih ni bito prave organiza-cr:e duha, ne dela, povsod needinost in ne-dozorelost, obenem nezaupanje antante do avstriiskih Jugoslovanov. Priboriti si nismo znali ne zaupanja, ne uvaževanja antante, v kateri so bili Čehi uvaževan činitelj. Adresa »Narod, vječa« 24. nov. je re-
vi težko situacijo, da niso Italijani zasedli naših dežel. Udeležnci so izrazili govorniku iskreno zahvalo. O našem ujedinjenju ie v kratkih, a zelo temperamentnih besedah govoril g. dr. M a r u š i č. Njegov govor je bil pravi izliv narodne idealne duše, ki mu je istina vse. En m pol milijona srbskih žrtev nj imponirala le antanti, ampak celemu svetu. Te strašne žrtve so nam priborile svobodo. A zdaj zahtevamo mi le pravice, dolžnosti nečemo priznati-Mesto. da bi vsi pomagali zgraditi skupen dom, je preceišen del Slovencev in Hrvatov, ki razdira, kar so naši bratje s strašnim trpljenjem in žrtvami nam priborili. Odstranjujejo se od skupnega dela in seie-jo samo sovraštvo in razdirajo med narodom. Skupen dom — skupno delo — prvič do'žnosti, potem zahteve. Jedrnatemu — ogmev;*emu govoru je sledila viharna zahvala. Kvartet »Soče« je prvič nastopil z ubranimi z dovršenostjo proizvajaninrt pesmicami. Udeleženci so iskreno hvaležni požrtvovalnemu kvartetu. Deklamacijo »N?ša zerrrl^a« je izvajala gdč. Batjelova v popolno zadovoljstvo.
— Deeil In materinski dom kraljice Mar*?e v LJubljani je brez dvoma eno na!-plemenite;š;h ustanov, kar jih je v zadnjih letih ustvarila privatna incijativa v Ljubljani. Do'žrtost nas vseh je, da podpremo to idealno ustanovo našega narodnega žensfva. Tej ustanovi je namenjen čisti c*o»;ocfeV koncerta, katerega izvajata oper-m' baritonist dr. Aleksander Rigo in kons. orof. Janko Ravnik. Dr. Rigo je v svo-;em privatnem poklicu rudi zdravnik in kot tak ceni odlično in človekoljubno delo Dečjega in materinskega doma. Zato je tej ustanovi namenil č;sti dohodek svojega prveza koncerta v Ljubljani. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni ter se vrši ta koncert v ponedeljek; dne 10. tm. ob 8. zvečer v Filharmo-ničoj dvoran!. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
« \/
VREMENSKO POROČILO. — Pnnaj, 6. decembra. Uradna vremenska napoved za 7. december: Večinoma oblačno in deževno, temperatura nekaj nad 0*. Za zimski sport ugodno vreme v višini nad 1000 m. ker ie v nižavah toplo. Ni iz-kljtičeno, da se bo vreme za nekaj časa zboli šalo. Temeljite spremembe in lepega vremena pa še ni pričakovati
SlffPrffJ^lfg JO
Jrap sv. Cirila iti Kotoila"! 1
PRVI REZULTATI ANGLEŠKIH VOLITEV, Izgube kons^rvativ c e
— London. 7. decembra. (V olff.) Po danes ob 2. zjutraj objavljenih vo* lilnih rezultatih je bilo izvoljei konservativcev, 5S liberalcev in 7 ; de* lavske stranke.
— London. 7. decembra. (RetiterJ Po sedanjih volilnih  rezultatih i: liberalci in Labouz l\ rtv tazm movatl znatne dobičke na račun konservativne stranke.
POSLANICA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA, Amerika proti Društvu narod v Amerika in Rusija.
— VVashlngton. 6. decembra. 'I v no) Kongres se ,e or.tv šesta.. L", predsedn'-ka kongresa je bii izvoljen O"    K n reso je bi'a prečiiana poslanica pi CooliJge'a
— VVashinjrton, 6. dec. (\\oiff) P dent Coolrdge veli zbornici:
»Amerika ima v zunanii onlifikl slediti temeljnim načelom narodne pohtikc ter roditi ameriško poliiko. Prizni mdl >\<>k obveznosti hi hoče narodom pona 'ari.
Cooldge ne želi    nikake   sprefl nbc dosedanje zunanje politike    v Odkl glede spreiema in Izpolnitve pakt:* o štvu narodov ter ie na drugi strani 7a mednarodno sodišče kot edin! prlsmjni fo-nnn. kjer bodo našli narodi soglasnost
Glede Rusije pravi poslanica:
Ameriška vlada nikakor ne predlaga, da nai stopi Amerika v stke z dosedn režimom, ki le vedno odklanjal    poli;:ko priznanja mednarodnih obveznosti.
Amerika Je pripravljena Izkazati svojo naklonjenost In ruskemu narodu p gad, kakor bHro se pojavijo znaki pre! navad v RusijL
Če ruska vlada pokaže znak snravin-vostl. tedcij bo ameriška vlada med prvimi, da sodeluje pri rešitvi Rnsije in n;.- i\k roda.
Poročila o velikem potresu.
— Dunaj, 6. decembra. Dunajskn menska opazovalnica je včeraj 06 21J 1 opazovala na svojih inštrumentih zemeljski potresni sunek katastrofalne intenzitete, k a* terega središče je bilo oddaljeno 1050 km. Domnevajo, da je bilo potresno ognjišče nri Messini.
— Postdam, 6. decembra. 0»V.) V.
ob 22. so ▼ pruskem geoderičnem za\ kfa
potresni aparati zaznamovali tredn
potres z razdaljo ognjišča približno loOO ku\.
— Innsbruck, 6. decembra (K.) SeiznKV graf je ob 21.35.36 zaznamoval močim po* zresni sunek. Efektivno gibanje zemlje jr» znašalo 0.2 mm.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 7. decembra. Sprejeto ob 13.
Vsled še vedno zadostne množine blaga je bila tiidi na današnji borzi še vedno mlačna tendenca. Osobito r;:radovala je deviza Praga, razmeroma čvrsta pa je ostala Italija.
Na efektnem trgu ni bilo skoraj nobenega prometa. Razven delnic Trboveljske premogokopne dražbe, katere so porastle za 20 Din, so bili vsi papirji slabi.
Ob zaključku notirajo:
Devize: Curih 15.40—15.50, P;iriz 4.725—4.80, London 385,25 -387.25, D na 0.J240—0.1250, Praga 257.75—258.75, Trst 383.5—384.50 Nevv/ork 87.50—$8.50. Budimpešta 0.47—0.45.
Efekti: 7% invest. drž. pos. od leta 1921 50—51, Ljubi j. kred. banka 215. Prva brv. šted., Zagreb 980, Slav. banka. Zagreb 108, Hrv.-slav. zem. hip. banka, Zagreb 96.5T)—9S, Hrv. esk. banka. Zagreb 166—166.25. Jugoslnv. banka. Zagreb 147, Trbov. prem. društvo 900 —910, Slavonija 208. Eksploatacija 217—222 50. Večerana 2415_2430. Nar. šum. ind. 147.50—148. Guttman 1725—1730.
Valute: dolar 86.50—87, lira 3.78—
3.80.
— Beograd, 7. dec. Amsterd.im 3372, Dunaj 0.1253. Bruselj 413, Budimpešta "475 Bukarešta 45, 2eneva 1540, London 386.75 M Man 383.75, Newyork 99, Pariz 478, Praga 258, Sofija 65.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 7. dec. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.475, Amsterdam 218, Newyork 572.25, London 25.80, Paril 31.— Milan 24.90, Praga 16.75. Dunaj 0.008075,
— Trst, 7. dec. Predborza: Be 26.125—26.175,   Dunaj  0.1324—0.1336, Praga   67.10—67.750,     Pariz   124.20—13-1.50, London 100.60—100.80,    Newyork 22.90-23.—, Curih 400.50—402.50,
— Dunaj, 6. decembra. Devize Beograd 805—809. London 310^500—311.500, M lian 3094 -3106 Newyork 70,935—71.185, Pariz 3867— 3883, Praga 2075—2085. Curih 12.10^ do 12.455. — Vabite: dinar 805—811 dolar 70.560--70.0*0. če*ke krr ne 2082 2068 SvJc franki 12.290—12.370, čVke krone 2052 do 2068.
Poizv
V U tu u •
— Gospod, ki Je dne 6. t. m. med 15. i-17. uro zamenjal mo^ki d'*nik v kavami Emona, se uljudno prosi, da ga odda isto-tam v garderobi, da se izogne sitnostim, ker ie poznan.
— Kolo znamke »Kinta« Je b;1o ukradeno Valentinu Babnik^ iz Zerornje Šiške. Kolo ie bilo vredno 2000 dinarjev.
štev. 280
»SLOVTNSKI   NAROD«,   d o e 8 decembri 1923.
Stran 7
134 letnica prve slovenske
gledališke igre v Ljubljani,
Dne 28. decembra leta 1789 je deželnem gledišča v Ljubljani Igrali nr-rfkrat v slovenskem jezilcn. Predstavljali k> Linhartovo »Zupanovo Miciko«. Kot Bralce navaja gledališki Hst:»Tulpenheim :n žlahtni Gospod (suknar Derselbrurmer). ^rernieidovka, ena mlada bogata vdova (gospa pl. Garzarolli). Monkof, Tulpen-heimov perjatelj (dr. Makoviz). Jaka Zupan (dr. Merk). Micka, njegova hčer (go-sna Linhartova); Anže. Micken ženen (dr. Piller); Glažck, en Sribar (dr. Repitsch).« Za šepetal ca je bil Linhart sam. Drugi dan je Prinesla »Laibacher Zertungc ze-lo laskavo oceno, češ* da je kranjski jezik rudi za oder dovolj gibčen in blagoglasen, igralci da so položili temelj za izobraževanje mr»ter:nega jezika in so ga usposobili za gledališčne predstave. Pozneje se je z istim uspehom predstavljala Linhartova igra »Veseli dan« ali >Matiček se i* ni«. Obe igri je Linhart prevedel, obenem pa dokaj lokalizira], prvo po nemškem, drugo po francoskem izvirniku. Dne 8. fcbra 1791 se je pri benefici igralke Dei-mereve deklamova?a Linhartova pesem •Fantje«, ki se glasi:
»Fantje en lep cvet je ta, ■ Ena roža brez tema
Pa še ni prav odperta
F.n dober duh ima
Vam b*jo rada predala. 1
Ne bo velik koštala
Labi Fantje! kupite
Za en repar al dva
Friško naprej stopite
Dober kup Vam se da.« Potrebno je, da se oživi spomin na tega našega Prvega dramaturga. Anton Linhart je bil rojen v Radovljici dne 11. decembra 1756. Od leta 1776—1778 je bil v Eistercijanslceio samostanu v Stični kot brat Kristijan, a je čez 2 leti izstopil ter
darsrvene trgovske ta finančne vede. Po
končanih študijah je služboval prvih 10 let (1773—1783) v knezoškofijski pisarni v Ljubljani. Na priporočilo barona Žice Coj-za je bo sprejet k c kr. okrožnemu oradu v Ljubljani ter je aranžiral do tajnika kranjskih deželnih stanov. Umri je leta 1795.
600LETNA PRAVDA.
Pravkar je bila končana pravda, ki je tekla polnih 600 let. Na dalmatinsko-her-cogovinski meji leži siromašna vasica Šče-nica. V 14. stoletju, še pred bitko na K osove m polju, je bosanski kralj O s t o j e daroval prebivalcem te siromašne vasice bližnje gozdove in pašnike. Kraljev ukaz o tem darilu še danes hTani mestni arhiv v Dubrovniku. Ščenici so bile nevoščljive sosedne vasi Gromača, Kliševo, Mrčevo in Mravinjak, ki so spadale takrat pod du-brovniško republiko. Lastile so si te gozdove in pašnike in započele pravdo, ker so jim vaščani v Sčenici kratili soposest teh gozdov. Pravda Je tekla, med tem pa so prebivalci teh vasi reševali svoj spor na licu mesta s krvavimi pretepi. Ko je Hercegovina prršla pod turško gospodstvo, so turški uradniki dodeljevali sporne gozdove in pašnike tistemu, ki je najbolje plačal. Krvavi spori med vaščani pa niso ponehaK. Ko je Bosno in Hercegovino okupirala Avstrija, je sicer priznavala Sčeni-čanom pravico do teh gozdov in pašnikov, vendar pa je odredila, da smejo tudi gori imenovane štiri dalmatinske vasi pasti svojo živino na tem zemljišču in sekati v gozdovih potrebna drva. Ščeničani so sicer vložili tožbo za priznanje svoje lastninske pravice toda ta tožba ni bila nikdar rešena. Takoj po osvoboditvi so Ščeničani napravili novo vlogo na pokrajinsko vlado v Sarajevu ter zahtevali da se jhn priznajo od kralja Ostoja podarjeni gozdovi
rešitev te kočljive sporne stvari ministarstva notranjih dei v Beograde. Minister-stvo je imenovalo posebno komisijo z nalogo, da stvar preišče in izreče svoje mnenje. Ta komisija je svoje delo svrifln nt predložila ministrstvo obširen referat. Na podlaci tega referenat je ministrstvo prisodilo sporne gozdove vasi Sčemci.
Proti temo pa so Pritožile dalmatinske vasi Gromača, Kltševo, Mrčevo in Mravima na državni svet. Državni svet je te pritožbo dne L trn. kot neotemeUeao zavrnil.
Tako je bila končno rešena pravda, ki je trajala polnih #00 let. Spor je reševalo pet držav: Bosna, ko je bila še samostojna kraljevina, dubrovniška republika, Turčija in Avstrija, končno rešena pa je bila ta pravda pod kraljevmo Jugoslavijo.
V Rusiji cveto češr»je — t južni Franciji leži sneg.
Letošnja zima bo brezdvomno odnesla rekord abnormalnosti. Po poročilih angleških listov se je nad Rusijo razširil val vročine, ki je v tej deželi povzročil drugo poletje. Medtem, ko je Rusfja meseca novembra že skoraj vedno ležala pod snegom, vlada tam sedaj pomlad. V Klievn je španski bezeg v polnem cvetju, v Odesi se prodajajo sveže vijolice, v ceh* Ukrajini cveto češnje m mesto, da bi površina dežele bHa pokrita s snegom, je zemrja bela od češnje vega cvetja. Povprečna temperatura znaša 22° R. Za roško porje-deljstvo pomeni ta meteorologičen fenomen katastrofo. Kajti oziram a je že pričela poganjati m stebla silijo na dan. S tem je združena nevarnost, da bo pri nastopivši slani uničena cela zimska setev Ukrajine, ki je pravzaprav krušna zakladnica Rusije.
Medtem, ko vlada na severu Evrope
vročina, kot se je ne spomin i a človeštvo,
zima. V krajih Nlmes, Avlgnon, ttnere so padle ogromne mase snega In strahoviti viharji so povzročiti ogromno škodo. Celo v severni Afriki v Alžiru je padel sneg la temperatura je padla, kakor nizko Jo še skoraj ne pomnijo v teh krajih. Irgieda, da je svet res znorel. Tudi iz naših krajev poročajo o fenomenalnih vremenska pojavih. V Bosni je prava spomlad in drevje, Predvsem slive, je popolnoma v cvetju. Pri nas v Ljubljani pa je fenomenalno, da pada že skoraj tri tedne dež. Tudi narobe svet
Izpred sodišča.
— Čudni zapleti i a ji. Mlad fant, dober obrtnik, se je seznanil s hčerko precej ima* vitega očeta, tudi obrtnika. Prišlo bi bilo morda do zakona, da je ni mladi snubec za vozil. Tast in spe mu je posodil, da bi se osvojil v obrti, precejšnjo vsoto denarja, katero pa je fant zaveseljačil v Zagrebu in si izmislil pravljico, da so ga napadli ro» parji, česar mu pa seveda ni nihče verjel. In prišlo je do spora, ki je rodil maščevanje. Užaljen tast je imel že leta 1921. nepriliko, da mu jc hotela obesiti na vrat neka služ* kinja očetovstvo svojega sina, čemur se je mož ubranil le na ta. način, da se mu je posrečilo dokazati, da je bil oni dan, ko bi bil moral po navedbi ženske biti z njo v šišenskem gozdu, v resnici v Tržiču in v Kranju. In spomnil se je zavrnjeni zet te neprijetne tastove zadeve m kmalu je bil načrt gotov. Obdolžil je tasta, da ga je ta* krat nagovoril h krivemu pričevanju in ga ovadil tudi če bi bil sam kaznovan. Vršila se je zanimiva obravnava, pri kateri se pa obtoženemu tastu ni moglo dokazati nape* Ijevanje h krivemu pričevanju. Zato je bi! tast oproščen, da je nagovarjal zeta h kri* vemu pričevanju, da je zet po krivem pri* segel. Pač pa je bil zet obsojen na 10 dni zapora, ker je ukradel kokoš in spravil nekoč na Pragerskem neko Ljudmilo Lesko* var v rmoto s tem, da se jc predstavil za
spremljevalca živine za neko veliko rvrdko v Ljubljani in izvabil od nje 1000 Din posojila. Tako so se razvozi j ali maščevalni zapleti ja ji
— Ne žalite uradnih oseb. Spri se h& neki Iv. B. s stražnikom in ga nahrulil po domače, da ga nima pravice aretirati, ker on bolje pozna zakone nego stražnik. Te besede je zasolil še s par kletvicami. Obso* jen je bil na 200 Din globe ali 4 dni zapora. — Neki uslužbenec državne Železnice je zafrkaval in žalil tamošnjo postno upravi* teljico, ki jc prišla s poštnim hlapcem na kolodvor kot uradna spremljevalka reko* mandirane pošte. Med drugim ji je tudi rekel: »Vi. Sokolića, boste kmalu sfrlcla, ker hujskate!« Ker jc bila upraviteljica v službi, je bil obsojen obtoženec na 150 Din globe. — Branjevka M. Ko. je orosila na mitnici paznika, naj »Var pr* en glih naredi«, koliko mora plačati. Ker ji pa seveda užit* niški paznik ni smel in m* cel utfoditi, se je žena razjezila in ga je oitela tako*le: »Fes* damani jeblajterji, kok so siten, po cest špancirajo, pa Ij'di sekirsjo.« Čenčala je še nekaj in cxl^'.i Obsojena je bila na 50 Din globe ali pa bo en dan sedela, čc ne plača in se ne iztiri.«. — Grdo je ozmerjal čev» liarski pomočnik V. V. na Rimski cesti stražnika St. St. Med grdimi psovkami mu je tudi rekel, da je še oreneumem. da bi ca odgnal. Obsojen je bil, ker je res grdo zmerjal in po lastnem priznanju tudi ni bil pijan, na pet dni zapora.
— Dosle so Smlrna preproge, fzde'arte od Industrije preprog (Lavoslav Nenhans) iz Osijeka ter so razstav!:'ene pri fvrdki »Kolizej-oprema stanovanj« na Gosposvct-ski cesti 13. Ta tvrdka -ma edino zastopstvo za Sloventio in prevzema vsa naročila. Preproge so pravo ročno delo: odlikuje jih poleg fzredne lepote v risbi m barvi tudi velika, vsestranska trpežnost, ker so delane iz prave vo'ne n barvane z najbeb'šimj barvami. Priporočamo vsakomur da si jfh ogleda.
Uz Jamstvo popravne«!
L0K0N0BIU
Lanz-VVoli Gradj. god. 1914—22
HP	HP	HP	Novi	
10—15	75—«5	200-300	40 - 65 HP	
15—20	80—100	300—400	50— 80	
20—25	90-120	100-500	70—100	
25-30	J0O—130	500—600	100—140	
50—40	120—170	NotI	120—170	
40—50	130—190		130 - 190	_
50—60	150—200	26— 42	170-210	m
60—70	170-230	30— 50	200—309	m
Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Potpnna montaža. Pogledajte naše stalno skladište
Slrnvouflni-Bgnrin-Motcri Transmisne    Potpuna montaža
Peter Semho
l. fvgonlovanskn barvarlja, krrnarstvo in strojarstvo
LJubljana, Krlievniška trtica 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzeme tudi vsa popravil« v moderniziranje.
Primarii
dr. Jese
radi odpotovanja
ne ordinira do 22. t. m.
BRUCA FISCHE8 ii, HB
Pantovčak 5
"Obnovite
naročnino!
Velika zaloga
porceia&m
Emajlirana   in Inksosna posoda.
Priporoča se 9806
Ana Kus,
LJUBLJANA. Kesljeva cesta 4 (prej trg. barv g. Hauptmana)
Halo?
Plačam bnljse, kakor vsakdo drngi za stare obleke, perilo, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, pridem tudi na dom.
A. Jureći c.
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31.
Glavna  zaloga  cigaretnega papirja in vseh vrat
ovojni papir
A. Lam prat, LJubljana
Krekov trg 10.
Najboljši premog, drva in oglje
kupite najceneje »H
Dražbi ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
Fiat 18 B L R z zavoro kapa)eme. — Ponudbe na Forempoher i dru?, Bakar
Trgovci!
Kopirno ce?e partfc matrnjakturnega blag?
tod i od gg. trgovcev z dežele proti take|in]**m plačila in prevzetja. Ponudbe pod „Partije 12957* na opravo Slovenskega Naroda. 12957
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši  Šivalni stroji
zne
f vseh fi opremah
Pouk v vezenjn ter krpanju perila in nogavic (Stohmje) brezplačno EDINO le pri:
Josip Peteline «SH»- |
Rabim
8239
Rabljene
na moko
85 kg vsebujoče, is za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, Čiste in brez-Inknjaste kapi Vinko Majtllć,
valjični mlin, Kranj. 60o0
r Presse
za Jugoslavijo.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tajim stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 4T>—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
peci i ni prašek m vanilin-s'adkor
ker je na [boljši
in domač izdelek
Halo! - Čujete?
Svetujemo Vam, ne kupujte preje emajlirane kuhinjske posode, predno si ne ogledate novo« doslo partijo v veliki izbiri pri
, Fort u na'
trgovska dražba Bizjak & Co.,
Ljnbljonn -  Krekov trg 7
(poleg Mestnega doma). eu gros eh detail
cehe koiikuremčkei
BaooBOBOPei laooaaoi ■wwnrT^vwnw**w'w*»vw *'» ■ sansBosoMosojnsossnasos
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletr. R. Stermecki, Celje, ako hočete res dobro in poceni kupiti
€ EVLJ
ročno. domaČe delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške i otroke, perilo, klobuke, plet. jope, čepice i šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh v«o modno robo za dame in gospode. —  Trgoircl ennros - ceno.
ccoooooooca—aoag osssnaasaai ■.................»ppoBao>»o»XMn>»«aooaaoBBqaooBBfc
Oblast, avt clv. Inž.
A. STEBI
tehn. pisarna, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a (v palači
Ljubljanske Kreditne banke). Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja.
aglašaje in pouratfla solidno
in točno
ter gre tudi na deželo.
Feliks PovJe^SMs
¥ njenem potplatu potpelnik in potplat-
Telefon 5 te v. 730
Telefon štev. 73t
Kino
••Ljubljanski dvor"
j    Četrt k	P v tek	Sobota
|     6. de embra	7. deeem.	S. deeem.
Zahvala.
Vsem, ki so nas tolažili in spremili našega ljubega soproga, očeta, starega očeta, gospoda
Alolzllo Irm
k zadnjemu počitku, se najiskreneje zahvaljujemo.
Žalufoči ostali.
An 1 ta B e r t>er
znana iz drame ,,Tri lfuhiie grofa Mzraaa" Igra v najlepši drninbai pastolovai drami šestih dejanj
Zgrešeno življenje
Predstave: 11IZZST'3-,hl- **in8
la praanikia : 11. uri dopoldne povoldne ob 4M S 6.. Vi 8. In 9.
Cene prostorom:
I« nadatreple:
Kljub vsemu J mhmm tala {
štev. 12 *
* nili eHtte. mM zimske ahl!. H S iipifl za lat is tort i. 11 w tvrtki ■
i    J. Maček
najboljša kakovosti in najceneje.
Lote I. rada, sedež Bin 15 Lose strana V: e, sedež   n 11* Balkonski ssdsi      M 10'
Parter s
Parketni sudei Resarvlraai sedet L treslor H. srester
Din 9'
a-
rt
Dnevna predprotfaja Tstopolc od 2. ure dalje.
V sled arevieme trgovin«
reklamna prodal
oblačilnega blaga
flanele, zeflrjl, žensko In moško volneno b'ago, barhentl, tiskanine, sukno in vsa draga manufaktura.
aap*   Specijalna zaloga belega blaga, platno, SHoni, kotemne, posteljnine in vseh podlo; za krojače in Šivilje.
_i  Zimsko blago, kakor barhenti, sukno za zimske  i ^
si  snknje In ženske ptaSce radi pozne sezije po J!| izredno znižanih cenah. I —
Veliko ostankov po vsaki sprejemi ji vi ceni. ■sfalil* cene I Prepričajte sel
Manufaktura
-I K0DRIČ & P0T0KAR &
fc 5       preje LIV. VekaE, (Mernseel
m i
pri Zmajske« mostu, ozadje nekdanje Mabrove hiše za vodo.
ge
330
63
Službe
J
Salatarica in
potni valka
m sprejmeta ▼ reata vra*
ciji hotela »Slon«. 13.062
Sprejmem učenca
brez hrane in stanovanja xa puikarSko brt — Fran KaLscr, puškar, Ljublja* 12.997
Pleskarja
femajlirarja) sprejme »Tribuna«, F. B. L, to* varna dvokolea in otro» iTcih vozičkov, Ljubljana, Karlov&ka cesta -1 13.130
Deklica
tli ženska srednje staro* Sti se sprejme za pomoč v trgovini. Hrana in sta* oovanje v hi$i. — Ljub« ■aoa, Rarlovska cesta 4. _13.131
Prodajalka
trgovine mešanega blaga, S Štiriletno prakso, vest* na in marljiva, išče služ* jbe; — najraje v okolici Ljubljane. — Ponudbe na tepravo »Slov. Naroda« pod »G. L./13.058«,
Prodajalka«
dobro izvežbana, in že z daljšo prakso, se takoj Sprejme v veletrgovino. — Ponudbe na nohtni predal 44. Celje,    12 977
Ekonom,
vrgovee srednje dobe. Želi dopisovanja z gospodično alf vdovo od 25 do 30 let s premoženjem — radi fenitve. — Dopisi pod »Zadovolistvo'13.137« na opravo »Slov. Naroda«.
Brivskega
pomočnika«
mladega, samo dobrega delavca, sprejme v stalno nameščen je. Pogoj: Čist m po*ten. — Naslov: Fra* njo Briski, brivec, Ilica 137, Zagreb. 13.123
Potnik,
fzočen v kolonijalni stroki, agilen. ne nad 25 let star, za Stajerako, — se tišče. Nastop takoj. Ponudbe z referencami na upravo »Slov. Naroda« •pod Marljiv ^tnik'13.103
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme na stalno delo -— Čevljarna »Adria«, Celje. — Oglasiti se „je osebno ali pismeno.
! 2.079
Kontoristinja
zmožna vseh pisarniških del, z večletno prakso, se sprejme takoj v vele* trgovino. — Ponudbe z vsemi navedbami in zne* sek zahtevane plače na poštni  predal  44, Celje.
12.976
Prod^elec
Spreten, se išče za 15. i a* nuar za Beljak na Ko* roškem. Zmožen naj bo nemščine, slovenščine in event. italiianščme. VeČ v slaščičarni Novotnv, L*» bijena, Duna>akn ce* sta. 12.835
XoMor?5tIn?a,
začetnica ali pa s kratko prakso, ki ma lepo pisa* vo in ie popolnoma ve* ffiča slovenskega in nem* £k«ga jeziVa, po možno« 'Sti rudi čitan i a cirilice, .poleg tega tudi znanja 5tenografije in pisanja na pisalnem stroiti. se takoj snrejme ▼ slu.'bo. Začet* pa plača Din 750 mesec* no. in se mor« zaverati, da ST>reime vsa koptoa*** pa dela Sipin* ie r Lj'.jb* i ljani z dobro bodočnost« jo. — Pismene oferte naj Se rnošho nod »Kontori* stin ja'13 0P4« na upravo »Slov. Naroda«,
Kot daaaača
ačiteljlca
za rfadakoiolske m trgovske predmete, nemščino, stenografijo itd. želi vstopiti pri dobri in ugledni rodbini v Ljub* ljani, mlada, zdrava in jako dobro kvalificirana državna učiteljica. — Ponudbe pod »Učiteljic« 12.974« na opravo »Slov. Naroda«,
Naktrpo valeč
goveje živine.
Trezen, zanesljiv in po*
i Sten, izkušen poznavalec blaga in dober cenilec na živo in zaklano težo, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri veliki tvrdki — Prednost imajo izuče* ni mesarji in oni, kateri morejo položiti kavcijo ali dati jamstvo. — Ponudbe z event. prepisi spričeval m zahtevami na »Ljubljana, postni pre*> dal št. 39«. 13.108
I    Prodam |
Železno peč
poceni prodam. — PiTler, Prečna ulica. 12.937
Železna peč
(Filllofen) se proda. — Komenakega ulica št. 26, levo. 13.085
Proda se kolo,
dobro ohranjeno. — Na ogled od 10. do 3. ure na Vodnikovem trgu št. 4, pritličje. 13.09J
Lovska puška,
browning in »Manlicher Schonauer« za kroglo, se proda, — Naslov 'pove uprava »SI. Nar.«. 13.094
Perziiska oreOToga
se proda. — Na ogled od 1.—-4. ure popoldne: Po« lianska  cesta   13/1. (Va*
lenta). 13.015
Tri vagone
krompirja.
prvovrstnega, prodam. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.041
Klavir
se proda za 12.000 Din. Ogled od 11. do 2. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.042
Pisalni stroj,
še malo rabljen, in računski stroj se takoj kupi. Naslov: Matej Ore* hek. Kolodvorska ul. 26.
Nov smcMng,
kiasno delo, se proda izredno ugodno. — Plller, krojaški mojster. Prečrta ulica. 12.936
Motorno kolo
2Y> HP, v najboljšem sta* nju prodam po nizki ceni ali zamenjam za eno* vpreino krito lahko kočijo. Naslov pove ujm** »Slov. Naroda«. 13.128
500 knjig
(leposlovnih, filozofičnfli in umetniških) za bibli* oteke, znanstvenike, pri« varnikc. naprodaj. — Na ogled od pol 2. do pol 4-, tvdi na praznik in v ne* deljo — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 13.10$
■    Bokova drva,
! suha, žagana, postavim a*
i dom. 100 kg 46.25 Din. I Najmanjše naročilo mora j biti 500 kg. — Naročuje j se lahko pismeno. — A. i Stor. Vodmat 16, Moste pri Ljubljeni. 1X840
m
visoke čevlje
It 38, otroške plašČke, oblekce In perilo od 2 do 7 let stare, moško zimsko obleko proda samo privatnikom. — Ogleda se: Gledališka ulica 10, ITI. nadstropje, levo. 13.126
Proda se klobasi carska obrt
v Beogradu s fllijalko in najmodernejšimi stroji na benci n«motor 8 HP Klo> basi carski stroji z 4 HP bencin*raotorjem m ročni stroji za salame. — Več pove: Sava N e d u Č 1 n. Vel Klkinda. 13.074
Naw>rodaj vinof
Radi selitve kleti oddam 100 hI dobrega štajerskega vina pod lastno ceno, liter po K 22 in 23, iz kleti v Snodnii SlSki VI* no se proda od 100 litrov naprei. — Josip Schrev, Ljubi Una, Sodna ulio« it 7fl\. 12.851
Prodani miško
sistema Manlicher Schonauer kal. 63 mm s »Go» rard« dallnoglerlemv Strelja irhorno. Nadalje dalj* nogled Zels m pištolo si* ste m a »Frommer« VaTSer 7.65 mm. Vse v najboljšem stanu ohrani«»no. — Ponudb« pod »Dober lo* vec/13 121« na upravo »SL Naroda«.
I   S*aitov?ii'* I
Na stanovanje
se sprejme gospod. — Naslov pove uprava »SI. Narode«. 13104
Meblovano sobo
Iščeta dva akademika. — Ponudbe pod »Dva aka* demika/13.117« na upravo »Slov. Naroda«.
Elegantna soba
se enega gospode ali dv aa enega ali dva odlična
gospoda se takoj odda._
Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 13.142
Iščem sobo
sredi mesta (pritličje ali L nadstropje), prazno ali lepo premljeno. s posebnim ločenim vhodom — Ponudbe pod »Separirana soba/13 j 16« na upravo »SI. Naroda«.
eoremicmiu?
i
Vinotoč čez ulico
v Zagrebu v prometni u H* ci Dići, se proda Stalna cena 25.000 Din. — Na-slov: Franc Briski. Ilica 137. Zagreb. 13.122
Lepa hiša,
dobro ohranjena, v lepem in prometnem kralu ljubljanske okolice, se prods. — Ponudbe pod »Prosto stanovanje 12.839« na upravo »Slov. Naroda«.
Amerikanci in Evrooejci oozcH
Odda se za deset let žaga in mlin proti temu. da se pomaga popra vi ti jez in rake na Savi Bohini'<i. — Pojasnila daje: Fr Gogo* la. Bohinjska Bela. 13.124
Trgovsko hišo
8 prostim lokalom in stanovanjem v centru Ljub* Ijane kupim v ceni do Din 500.000. — Ponudbe z navedbo cene pod »HI* tra ktrpčija/13.109« na upravo   »Slov. Naroda«.
Prode J*? se vila
a Hrvatskom Primorju, a bližini Martinščice sa dva stana, gospodski ured je* na. sa dvorištem 1 vrtom od 146 červ. hv. — Po* bliže informacije daje: odvokat dr L Koša k. Su*
i
Naprodaj:
nov avtomatičen navija* lec (SmilanparaO za stroj* no pletenje in 10 popol* noma novih vreten (Spol) — Ogleda se: Čevljarska ulica  *t.  4. 13.102
Ne zamudite
ntfodne nrilike!
Veliki čolni za deroče in stoječe vods po zelo ngodni ceni naprodaj. — Pismene ponudbe na Cla* mor. Ljubi Jana, šelenhur* gova ulica 5. 13.101
Sobo
z električno razsvetljavo iščeta dva gospoda. Ponudbe pod »J. K./l3.093« na  tmravo »Slov Nar.«.
Priorosto sobico
išče za takoj gospodična; gre tudi kot sostanoval* ka. Ima svoje perilo. — Ponudbe na »rpravo »SI. Nar.« pod  Mirna/13.097.
Soba za dijaka
z vso oskrbo v hiši, se takoj odda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 13.138
Meblovana soba
s posebnim vhodom ae odda takoj enemu gospodu — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.135
Stanovanje
s tremi event. štirimi so* bami se odda za več let. — Ponudbe pod »5t 4000 13.045« na upravo »Slov. Naroda«.
Sob j
s posebnim vhodom m električno razsvetljavo, nemehlovana, se takoj odda. — Naslov pove oprsju »SI Nar.«. 13.136
Stanovanje
Ljub t farm — Dunaj Z gospodarjevim privo* lenjem bi rad zamenjal svoje stanovanje, obstoječe iz treh sob, predsobe, kuhinje, sobe sa služkinje, kopalnice; vodo* vod. plin elektrika, s stanovanjem (četudi manišim) na Dunaju. — Podrobnosti pri: Rvoeš, glasbeni ravnatelj, Pražakova nli-ea (hiša »Obnova«. 13.096
Ssk.
12 932
Gostilna,
izvrstno idoča, v sredini Ljubljane, z enonadstrop* no hišo, vrtom, ter vsem Inventarjem in koncesijo se proda radi dmžin^Hh razmer za 375.000 Din. — Takoj samo polovico kupnine. — Pojasnila da* je: Realitetna pisarna, Ljubliana, Poljanaka ce* sta 12 13.110
Gostilno s
posestvom
55 oralov, izvrstno obiskovano, z d vem s eno* nadstropnima hišsma. ob*
širnimi gospodarskimi po* slopjl. v trgu ob ŽVlezni. ci. prods zs Din 700.000 Realitetna pisarna. Ljub? Ijana, Poljanska cesta 12.
13.112
Gostilna in
trgovin*
z mesenim blagom s še* sti mi prostori in velTVlm stanovanjem. — na Jako prometnem kraju. — se proda jako povoljno — skupaj aH posamezno. — Vpraša se: Ivan Mlškić, Kustosi ja  4. Zagreb.
13063
Trgovska hiša
enonad stropna z vrtom in trgovino z mešanim blagom oh železnici, na najlepšem prostoru Spod* nje Štajerske, naprodai pod izredno ugodnimi plačfnimi pogoii za Din 400.000 v Pealitr*nl pi. sarni. Ljubljana, Poljanska eesta 12. 13.114
Vogalna hiša.
enonadstropna, v Mari* boru, z gospodarskim po* stopjem, povsod električ* na razsvetljava, z vrtom kot stavblšče in s takoj prostim stanovanjem, — se prode. — Naslov: Ste* panovič, Oražnova ulica ll/L 13.022
Parcelo
4300 m9 ob Martinovi cesti proda po Din 8 za 1 m* Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanaka cesta 12. 13.111
Hiša s posestvom!
Proda se hiša, obstoječa iz več sob in pritiklin, kakor tudi gospodarsko poslopje Dalje tri njive m štiri parcele gozda po čudovito nizki ceni. — Natančna pojasnila daje: Franc Repanšek. DocaŽa* le.  Gorenjsko 11.820
Naprodaj:
posestva z Inventar* jem od 100.00o—500.000 dinarjev; žaga z gostil* no in trgovino s 6 orali zemljišča, cena 400 000 dinarjev; hiše v mrstu rn vile s prostim sta no« vaniem od 250 000 do 500.000 Din; gostilna s hiio in trgovino v mestu, cena 400.000 Din; restavracija (enonadstropna hišal z zim* kim kegljiščem, vrtom, salonom Itd v sredini mesta, cena 550 0OO Prn. — K. T roba. Marino-Slover.ska ulica 2 13.070
I Dopisan*
Posojilo Din 50.000
se da proti garanciji v podjetje v Ljubljani, ki me sprejme tudi v službo pri knjigo* vodstvu — Ponudbe pod »Poštenost 13.057«« na upravo   »Slov Naroda«.
Deklico.
dve leti ata.ro, dam dohri osebi za svojo. — Ponudbe je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Krepka    deklica; 13.100«.
Čreva
vseh vrst, na »boljše kva* litete, se dobe — kakor vsako leto — po najnižji dnevni ceni pri Jos Berg. manu, Ljubljana, Polian* ska eesta 85. 12.886
Možitev!
Bogati inozemci in premožni nemški gospodje, želijo srečno ženitev — Damam, tudi brez pre» možen i a. daje proti tri* krstni poštnini, — po* jasnila Ausk. Stabrev, Berlin N. 113. Stolpisrhe Stresse 48. 12.890
Dopisovati
si želi posestnik ln gostilničar z dež>!c v starosti 45 let z gospodično ali vdovo brez otrok enake starosti s premoženjem ln veščo te obrti. Pred* noet Imaio one z dežele. — T,e resne gospodinje pod »Pridnost'13 086« na upravo »SI. Naroda« do 16. t m. 13.086
Ženitna Domidba.
Polnoleten mladenič. vešČ dobre obrii, izobražen v več jesfkih, želi znan ta z mlado inteligentno da» mo s premožen lem, ali vdovo brez otrok, v sta* rosti d" 26 let Prednost hnaio šlvllie. — Ponudbe s sliko, katera se vrne: le na re«ne in značalne se da odgovor — pod »Zvesta in zaneslMva 13.031« na uprn^o »Slov. Naroda«.
I
CoVsI!
1
J. A. D, »Triolav«,
podružnica Ljubliana, — išče primeren društveni lokal. — Pon»idbe je poslati na naslov: T. A. D. »Triglav«, Ljubljana. T Tni* verza. 13.087
Trgovski lokal,
velik, z izložbenimi okni, inventariem, tremi skla« dišči ter s stanovanjem, obstoječim Iz treh sob m kuhinje (vodovod in električna razsvetli a val je v novo zidani enonadstrop* ni hiši tik glavne ceste in blizu postaje Oro«»rp!je. zs oddati — V G rosu p* liem ie križišče železnic m večja tovarna. — Več se Izve pri: Franc Javor« nik. Grosuplje. 13.002
I
I
Otročja posteljica.
dobro ohraniena. žrlezna aH iz medi, se k^pi. — Ponudbe pod »Otročja posteljica/13.080«.
Dežne plašče
»Waterproof« (nenremoČV liive). g»»ml * pelerine zs dame, prevlečene s svflo in usnlene suknilre pri* poroča Drago Schwab, Ljubljane, Dvorni trg 3.
11 983
T'-aTMstovski s?r la
(po1noma«ten) nudi po 29.50 Din franko pošta ali železnica. — Trgov* sko podjetje K Mahor* čič Zagreb, Petrova ul!* ca 35. 12.430
Sfo^n EllaaacS*
Ljubtjana, Selenburgova ulica 6 Izdelujem obleke po meri In najnovej* šem kroju. Jamčim za* najelegantnejšo izdelavo. — V zalogi angleško m Češko blago. 12.900
•Milo,
cca. 64—66 % maščobe a Din 14.50 kg. postavno kolodvor Zagreb, v svet* lo-umeni barvi, nudi — »Tribor«, tvornica mile, Zagreb, Zavrtnica 33. Telefon 15—50. Sprejme se zastopnik. 12.933
Filatelisti pozor!
Boljše znamke vseh dr* ^av, pošiljam resnim re-flektantom na izbero. — Dobre reference ali de* not pogoj. — Os"wald, Meža. 12.962
Ofcra*M za
bož*čno drevo,
božične svečlce. Jaslice, razglednice za Božič m novo leto, kupite na de* belo najceneje pri tvrdki Ivan Babovec, Ljubljana. Sv  Jakoba trg 7    12 439
Spec*|*lna znlo^a zimskega bl^rfa
double. palmerston. flauš. t**r Izgotovlienih zimskih raglanov, ulstrov in vsakovrstnih oblek — Drago Schwab. LjtJbliana. Dvomi trg 3 11.982
Dalmatinskoj* vina
(novoffa. crnoga) i slatkog filitranog mošta — franko štaci ja Bakar ili Gospič — u transportnim bačvama od 700 1 po 475 dinara za 100 litara netto Polovica ka* ae unaprijed po pouzeću. Ostalo po dogovoru Jo» sip Budak Ignačev. Karlo* bag, Primorje, Hrvatsko.
12.229
I_■»■;    _ .
Ribje o!Je7
medicinsko sveže, vedno V zalog«  — drogerije  A. j Kane,   Ljubljana,   Zidov, i ska ulica l. 12.658
»Jsr'ran«*
nepremočl'iva m*jst za čevlje v pločevinastih škatljah po V,«, */«, K in 's kg priporoča — »-Ta* d*-an<r. kemiTna tova'-na. Ljubi Tana»Mo«te 12.r375
Okraske in svečke za božično drevo,
letos krasna izbira, n a debelo in drobno naj« ceneie priporoča L. Pe» velek. Ljubliana. Žfdov ska ulica. 12.280
Jaslice«
Rr-»2TfWE tnt novo, LETNE RAZGLEDNI. CE, velika krasna Izbira, na debelo in drobno naiceneje priporoča — L Pevalek, Ljubliana, Židovska ulica.       12 281
Klobnke
(baržunaste. klobučevina* ste m svilene) ter vsa v to stroko spada k»ča orla spre tem a v popravilo — J. Stemberger. modistinja. Dunajska eesta 9 12.827
Vs«ko soboto
in nedeljo sveže krvave, rižev** klobase m dmge domače koHne. — Se pri* poroča gostilna Vidmar (Težak), Sv. Jakoba trg 5 13.125
Nov angleški tečaj
za začetnike d i re letna metoda začne za ^ do 10 oseb rojena Angležinja s dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden; 7 dinarjev ura. — Javiti se pri Miss Farle?, Pražako* va ulica (nova Tonicaova hiša, ITI. nadatropje> med 2. In 3. popoldne 13.139
Za božično darilo
so   najbol)   primerni in
poceni igralni športni vorički, tricikli. na ino* ve^a zmanjšana dvoko* lesa že ra otroke pet let star« ter na»r*oveise •««• mokolnice rholenderji). — Tovarna »Tribuna« F. B L^ Ljubljana, Karlov* ska cesta 4. 12 854
Pohištvo
vsa!re vrste iz trdega m mehkoga lesa Imam ved« no v zalogi po priznano nizkih cenah — Matija A.rdV>vic, mizarstvo m zaloga pohištva. Vidov* danska cesta 6, Ljubliana.
13 127
Telovadci -
športniki!
Priporoča se tvornica telovadnega In športnega orodja J ORAZEM. Ribnica. Dolenjsko Oprema kompletnih telo* vadnic m letnih tclova-dlšč. — Stabilno in prenosljivo orodje.      10 362
Kot družabnik
z več Hm kapitalom žen vstopiti mlad samostojen trgovec in veleposestnik Iz zelo ugledne družine, v kako dobro vpeljano rndu.vrriJsko aH drugo do* bičkanosno podjetje — Dorrfsi pod »Industrija 13.000* na upravo »Slov. Naroda«.
Kako **ostanem ler*a?
— Ako uporabljam ko-
smetične »Eta*preparate«. Razoošll j al niča L. Očko, Ljubliana VTT. Kavškova cesta 248. — Cenik brezplačno, j 12064
Za m al mizarski strojni obrat
se !Sče družabnika, stro* kovnjaVa, z neka) kapitalom. Event. se da tudi malo stanovanje. Več" se zve od 9. do 12. ure pri Obrtno kreditni zadregi, Pražakova uBca 3, pritllč. je, Wvo 12.903
Sprejmem pekarno
v najem aH stopim kot poslovodja v ksko pekarno, četudi pod mojo obrtjo; pristopen sem tu* 65 s rvojrm kapitalom v gotovini. — Ponudbe naj* pozne i e do 12. decembra na Val. Slak, pek. mojster Dolnji Logatec. 13.144
Peafitetna trfsarna
Frane Sehantel, Ljubi lan Frane Schantet LJubljana, Mestni trg 18fl — trna naprodaj: hiše, vile, gostilne, trgovine, skladi* Šča, graščine, kmetijska posestva, gozdna m vele* posestva- mline, žage ttd.
13.118
PrirK>ročilof
Z ogrevalnimi aparati »Topl^dar«, ki ste jih postavili v moji kavami, sem vsestransko rado* voljen. — Prištedlio ml mnogo denarja, kuriva in nesnage ter grejejo v splošno zadovoltnost. za* to jih z!a«rl molim rova* rišem Vavarnarlem m re* stavTaterjem toplo pri. poročam. — At-ksander KlesiČ, lastnik »Velike kavarne« in predsednik Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, Maribor. — Naroča ses Jugometallla, L|»»bl|ana. Kolodvorska ulica 18 sli R. Nlpič »n drug, Maribor. 13.073
Kupovalci
nepremičnin!
V vašem interesu je, da sa pred naktrpom nepremičnin. tTgovskih hiš. go-| stilen in vinog-adnih po-setev, — obrnete tja, kjer imata takorv na (večjo Izbiro, to je na Reall* \ tetno pisarno. Lj"bljana, j  Poljanska cesta 12. 13113
Za božično in novoletno darilo
so najbolj primerni in poceni Igračni športni vozički, rriclkelini. najnovejša amanjšana dvnkole* sa sa otroke že od 5 let« ter nalnoveHe samokolnl-ce fholenderfi), otročji vozički od najcenejših do naiflnejšlh. šivalni stroji itd. — »Tribuna« F B L. tovarna dvokoles m otro* Skih vozičkov. Ljubliana, Karlovska cesta 4  13 132
POZOR! PEKARJH
Diamalt
tvornice Hatrser in Sobot« ka, Dunaj. Stadlau. pekarski sla dni ekstra^rt, je nalbollše pekaraAro sredstvo ter prekaša vso ostale dosedanie nadomestke. — čuvalte ae sličnih potvorb, naj bo prašek ali tekočina! Zahteva ite samo originalni »Diamalt«! — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Edvard Dužanee, Strosa-maverieva ulica br 10, Zagreb. 1X961
B o i 1 6 n a I a novoletna - D A BI L A -
si nabavite po ugodnih cenah edino te pri rvrdkl
R. HlmosIeclinBP
Celje. Gosposka al. 14
Veliki lzbera zlatnine, srebrnfne, Chlna*srrbrs In ar raznih slovi tih znamk — s preciznim tekom. •«
Lastni popravliainica.
Ponoćni pratanl no metH t« *rom 4 ttr*
MALI OGLAS
lahko izračuni ta temi M pošljite tznot v gorovfraf ali v znamkah v pismo, s besed it om vred.
c^e
•) e *•
■ e 9
s a g.i
■S n s e f « m *•
. - -*
B>«a a
1» t
i s«0
• 1 > ei
-r 2 3
Ia24
% m I c % > t*
ii."
-o o t- e 3 c
aSšl
-Se«
=.?a -
o •- ■ ■
C«Ie opreme
sa nevesta, la entla»*e
izdeluje točno in solidno novo-otvoriena izdelovalnica
P. Jančigai«
Ljnbl-ana, Reshevs cesta 20/1 levo
pleskarska i litanb
dslaviiloA
Ivan Brieel(, Daaafaka e« 19,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne 2530
L.Mikuš
Uiklja*. Itste m 15
J—^^Ia aKCf-alai la»aBBi
aRvsfRi rfffi nwft dsinOco« ta soinhn-
ii Jnrltiftjc tsfat is
Manufakturo
13191
in usn^e
vseh vrsi nafboljle kakovosti po najnižjih cenah dobite v trgovini
„Danica."
PJajsolj A Raj telj,
LJUBLJANA. Turjaški tra &L 1
H
E
I
DAMSKE 118 H JATE ROKAVICE
KER D A
ara n.
Pošteno dekle
Kza mak) plačilo (evenL tndl i plačila) v kako podjetje, da bi se privadila v kuhi. Sesa tudi nekoliko »vlila, ser M lahko oprav. Ijaia bšiaa dala.
JUBSmL, Kraoj,
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
Jot. B. PUH. Ljubljana
■I. «X»    Tel. 513
Pozor!
Kopo jem le edino laz po nal-viljih cenah stare obleke, čevlje in pohiltvo Kupujem tudi stare volalke obleke. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje.
Draaia Martla,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabicije 29
Ceno češko posteljno perje!
1 kg slvegs skublfenetrs neris Din 6B*—; potbelega Din 80-—; belega Din 90/—; boljšega Din 100 — ln Din 120-—; mehkegs kol poh Din 150-— ln Din lafr—; nslbolfsa vrsta Din 225-—. PoSilja prosto proti novzet)u od Din 200 — viSJe prosto poštnine. Zamena In vrnitev dovoljena. VrorcJ brernla^no. Dopisi le na Benedikt Sacttael, Loboat At 35 pH Plenu, Caiks. Postni paketi Iz Čeike v Jugoslavijo rabiio okoli 14 dn\
Teod.Korn, li ubijana,   Prečita] !
M, iBtelloeiftneiia dam
zamore ? svoji bili raslnžlti
fToS^r^-.rr.rr: 3000 d© 5000 Din
firnež, barvo, lak In med vsake mesečno. — Znamko za odgovor velikosti kakor tudi posod (Škatle) nosiari. Obrnite se pod ..Sigurna.
aa konserve, i zarada", Rcsavska 4& Beograd.
Follaaaaa caata at. 9.
Krovsc stevasA, fa<astarl}$kl sj stresal
fonnan-vata
nafbolle sredstvo protiv k()svice nahoda se dobi o sva koja p oteci, drogeriji. Glavno slov ari! te sa Jugoslavllo:
Fnrmaaaocf|a
Bavi Sad 12449
Kapalemo vsako količino
tesanoga lesa
dimenzije 6/7" 8, 9, 10 m , dimenzije Vo* 7, 8, 9 m; dimemlje 4/5" 5 do 8 m; 1 paralelne deske 13, 20. 25 m/m, 4 in 5 m. Ostalih dimenzij potrebujemo manj Ponudbe t rvodi roslati na: Braća i IVKOV. Slapar (Bačka). 1281$
y
štev. 280.
»SLOVENSKI   NARODf,   dne8 decembru 1923.
Sf*an. 9
PnMsM železnica.
Na Dunaju, 5. dec.
Koliko so slovenski listi pisali o siromašnem Trstu, ki da je zapisan gotovi smrti. Pri tem pa Slovenci kar tekmujejo med seboj, kdo napravi s Trstom večje kupčije. V prvih devetih mesecih so v glavnem Slovenci povečali promet s Trstom za celih 21 odstotkov. Ali ob istem Času so Čehi povečali svoj promet za 61 odstotkov, Avstrija za 15, Nemčija pa za 11 % in s tem ;e Trst dosegel že 69% predvojnega prometa. — Zanaprej pa kaže, da se silno pomnoži promet s Češko in južno Nemčijo, tudi z Avstrijo, a ves tovorni promet pojde mimo Jugoslavije.
Na sploh opažamo tendenco, da naši »dobri sosedje« ubijajo ves tranzitni promet skozi Jugoslavijo, in take namere kratkovidno podpira vaše prometno ministrstvo z največjo vnemo, odl^ar je prevzelo vaše proge južne železnice v državno upravo in uva?a poslej tudi tu režim neslavnih drž. železnic. S prevzetnem Savske žel. je bila zapisana smrt tranzitnemu prometu, kajti pri vas doli velja za kvintesenco modrosti, da višate tarife do onemoglosti, a nič ne nudite. Kopiči se pri vas težava na težavo, ugodnosti in varnosti pa ne nudite nobene. Vaši carinarji pa vtikajo svoje nosove tudi v take stvari, ki bi jih ne smeje prav nič brigati.
Dočim je vaša železniška uprava računala na papirju, koliko bo imela več dohodka s svojimi novimi tarifi, so vam tuji izvozniki pokazali figo in so svoje tovore napotili preko — Pontebe. Vagon blaga iz Prage v Trst preko Pontebe stane manj nego — z Dunaja v Trst preko Jugoslavije. Ali je torej čudno, da je promet na pontebski progi tako na-rastel. da železnica že s težavami obvlada tovorni promet?
Alussolini je bistra glava in sreče ima tudi, in po njegovi zaslugi je prišlo resno na dnevni red staro vprašanje — predelske železnice, ki naj bi prevzela sedanji odvisni in bodoči novi promet od severa v Trst. Posla bo imela več nego dovolj, ob enem pa bo udarec proti vaši Savski železnici, kateri odpade tudi ves oni promet, ki je doslej Šel pre-i:o Maribora na Koroško in dalje na Tirolsko. Avstrija poslej nima več intere-a na tem, da pospešuje promet po pro-;ah bivše južne železnice.
V ospredje je torej stopilo vprašane pontebske železnice. Kadarkoli Ita-ijani govorijo o novih industri ah, pr>-ebno o tovarni za steklo v Trstu, o ckstilnl tovarni v opuščenem arsenalu ■ Pulju, ali tudi o novi veliki rafineriji sladkorja v Furlaniji, kar snujejo s po-nočjo bratov Čehov, vselej jim je na uisli predelska železnica, s katero se izognejo poti skozi — Jugolavijo.
Čez pol stoletja že je več aH manj
ikrualno vprašanje predelske železnice, \'ešteto je že bilo komisii, ljudskih sho-lov, v goriškem in tržaškem deželnem boru je bilo često na dnevnem redu, in •osebno goriški Slovenci   so videvali vojo lepšo bodočnost v tej železnici, 'od H o h e n w a r t o m so jo že traso-ali v letu 1871., ali takratna abstinenca *ehov je to Železnico ubila. Ko so Čehi ; svojo abstinenco vrgli dovolj prrazno 1nhenwartovo vlado,   ki bi   bila tudi Slovencem silno koristila, in so prišli na <rmilo ustavoverci. je bilo konec pre-lelske železnice. Njim je bila južna železnica bolj pri srcu nego neodvisna zveza države z edinim pristaniščem v frstu. Ustavoverce je podpiral tudi šef icneralncga Štaba baron Beck,   ki je ~rana Josipa tako nahujskal proti pre-ielski železnici, da niso smeli pred njim niti izreči tega imena. Strategiški oziri so v stari Avstriji odločevali, in ti so navidezno res govorili proti predelski ">rogi, ker bi bila na nekaterih mestih preveč izpostavljena sovražnim topo-
Tekom desetletij je prišla predelska železnica še večkrat v resne kombinaci-e. Da bi Franu Josipu napravili ta na-M bolj simpatičen, so imenovali novo železnico — mangartsko, ker so Prvotni načrt tudi nekoliko premenili, da bi ne šla ne čez In ne skozi Predel, "narveč skozi Mangart mimo Belope-'kega jezera do gorenjske železnice. Ta iačrt so zagovarjali vsi pravi prijatelji Trsta in tudi državnih interesov. Vsled odpora generalnega štaba so našli zagovorniki druge zveze s Trstom takozva-io — loško železnico, ki bi Šla mimo vranja skozi Karavanke naravnost pro-i Celovcu. Kot kompromisna črta med "redelsko in loško črto je prišla na ta-•et bohinjska železnica, ki je bila tudi grajena.
Samo kot interesanten Intermezzo aj povem, da bi bili to železnico kmalu reprečili Čehi. Oni so se bili v tisti dobi agrizli v vodne prekope do Donave, in ačunali so, da teh prekopov ne bo, ako e država preveč engažuje v velikih in-estici:ah za nove železnice, posebno za ako drage proge bohinjske in turske eleznice. Tudi od strani goriških Slovencev je bil odpor proti bohinjski prosu m sicer z gospodarskega in narodnega staršča. Predelska železnica bi namreč pritegnila več Slovencev (vso Soško dolino) proti Gorici in Trstu. Z mir-ao dušo lahko trdim, da bi bila Gorica
Že vsaj deset let pred vojno v slovenskih rokah, in v Trstu bi bila slovenska sila tako močna, da bi vse drugače dokončala mirovna pogajanja, ako bi bilo sploh prišlo do svetovne vojne.
Vlada sama se je bila odločila že leta 1900., Če me spomin ne vara, za bohinjsko železnico. Ker pa je imela itak dovolj nasprotnikov z zagovorniki loške železnice, med katerimi so bili vsi vplivnejši poslanci iz Kranjske, je vlada hotela zlomiti vsaj odpor goriških Slovencev. V ta namen je prišel v Gorico iz ministrstva inžener Gartner, ki je imel za ženo aktivno vadniško učiteljico v Gorici, in njemu se je posrečilo pridobiti vplivne voditelje goriških Slovencev, da so opustili agitacijo za predelsko železnico. In tako smo dobili železnico skozi Bohinj in Ture do Solnograda, ki je pritegnila na Trst večji del Češke in vso južno Nemčijo.
Zdaj pa je nastala tej železnici resna nevarnost z obnovljenimi načrti predelske železnice, ki še bolj zbliža Češko in Nemško s Trstom. Sicer ste pri vas tam doli itak storili vse mogoče in nemogoče, da ste pristudili bohinjsko progo vsem, ki so io kakorkoli potrebovali, in tako čedalje bolj forsirali ideje predelske železnice, ki bo za par let tekla po naš« prelepi Soški dolini tik pod cerkvijo, kjer sniva večne sanje o lepši bodočnosti svojega naroda naš gorski j slavec — Simon Gregorčič.
Mnn mmti pri MM.,
Morda je nekoliko predrzno za moške- j ga, da tako naslovi svoj članek, ko je ven- j dar dognano,   da moški ničesar ne ve o j ženski, docim je on zanjo kristalno jasen, VeČina žensk  velja za čudna, misterijozna ta nenavadna bitja, ki ne spadajo v člnve- j ški rod, izvzemši v toliko, v kolikor mu pripadajo angeli po svoji obliki.    To je zelo čudno, kajti nikjer ne najdete moškega, ki bi trdil, da ga ženske ne poznajo. Kar se pa tiče mene, se ne bom skrival za mi^terijoz-nost Ženskega spola. Moški spol je mistert-j zen, toda njega le mogoče razumeti. Ženske pa niso take. Kakor ženska novega sveta, tako je bila ona tudi v prejšnjem času predmet psihološkega izučavanja. Treba je samo odgovoriti na vprašanje. da-Ii je v povojnih letih postala bolj ali manj logična, inteligentna, praktična, lojalna itd. Ni lahko odgovoriti, kajti tu imamo opraviti osobito z žensko ekscentričnostjo.     V krocu, kjer se moški dobro počuti, ženska redkokdaj vztraja, kjer on pravi »da«, ona gotovo trdi »ne«, kjer je moški sebičen, tam se j ženska navadno žrtvuje. Ženske enako pri- ! spevajo k dobremu in zlu. Ko sem nedavno j pregledoval Številke jetnikov v angleških j lečah, sem ugotovil, da je med njimi že prej j kaznovanih 63% moških in 79% žensk,   da j znaša procent moških, ki so bili obsojeni že • II ali večkrat 17, dočim je takih žensk 31%. Z drugimi besedami:   precej resnice je v prislovici, ki pravi: kadar je bUo dobro, je bilo zelo dobro, kadar pa je bilo slabo. Je bilo strašno.
Torej vsaka analiza ženskega razuma se nagiba k izučavanju ekscentričnosti in sicer navzgor in navzdol. Kar se tiče glavnih potez ženske intelektualnosti, se mi zdi, da ni velike razlike, izvzemši okolnosti, v splošni trditvi, da se Je žen ka okoristila ne samo z izobrazbo treh zadnjih stoletij, nego tudi z duhom časa med vojno. Vojna je ni naučila logično misliti (kajti moški so bili slabi profesorji), pač pa jo je prisilila da se zanima za marsikaj, kar je prej sploh ni interesiralo. Mlati sicer prazno slamo kakor poprej, toda s tem, da je pogosto prisiljena varčevati in trezno razmišljati o realnih življenskih razmerah, s tem, da le dobila volilno pravico, je prenehala biti otrok. Šum političnega življenja že dosega njeno uho in vzbuja njeno zanimanje za davke, budžet, mednarodne dolgove in oborožitev. Toda tudi če preidemo preko čiste intelektualnosti, ki je moškemu in ženski večinoma indiferentna, naletimo na spremembo glede njenega razmerja do moškega. Ne mislim reči, da je postala v modernem času ljubezen toliko pametna, da nastopa samo kot uradni šef oddelka za civilne zakone. Ne. ljubezen je ostala prav tako zapletena in anarhistična, kakor Je bila doslej; ona je gentlcman .ki tudi dandanes ironično druži profesorja kemije z balerino in pesnico s knjigotržcem. Ljubezen še vedno nudi nado za najboljše In prinaša najslabše. V novem svetu je ostala stara ljubezen. Vendar pa le nastala sprememba, ki so je pripravljala dolga leta in ki Je nastopila tako hitro samo za to, ker so ženske vedno bolj neodvisne od moških. Zakon je še vedno najboljša karijera za žensko, toda to že ni več njena edina karilera. genska tudi dandanes klasificira moške na mogoče in nemogoče, toda sedanja doba pozna tudf drugo kategorijo in sicer prijatelje ali tovariše.
Ne glede na to, da le prijateljstvo med moškim in Žensko v splošnem še vedno nekam problematično In neverjetno, da Je v bistvu le nepriznana ljubezen, so vendar slučaji pravega prijateljstva. kakršnega pred sto leti človeštvo sploh nI poznalo. To le posledica dejstva, da je moderna ženska izobražena, Inteligentna in dovolj interesantna za prijateljsko razmerje, dočim Je bila pred sto leti sposobna samo za ljubezen. Rezultat tega Je odkritosrčnost v pogovoru in umik od dozdevne skromnosti — pojav, ki ga stari kritiki označujejo kot konec ženske skromnosti sploh. Kar se tiče mene. mi ni prav nič žal te Izgube, kajti skromnost je stvar duševnosti hi bHj svobodne ženske Imajo boli čiste misli, kakor pa navidez rezervirane. Ta sprememba Je nastala v novejšem času zato. ker Je mnogo žena ki tudi prej niso bile docela navezane na svoje može, vstopilo v službo k^t u«mi-Ijenke. vajene naibolj ostudnega dela: druge zonet so deli časa živele izv*n območja domačega ognjišča in prišle v stik z zuna-
njim svetom. Vse to je zelo vplh/aJo na njihovo Intelektualnost. Ne trdim, da se Je ženska narava docela spremenila. Večina žensk je ostala taka, kakršna je bila. Mnoge so še koketke z namišljeno nedolžnostjo; toda ženske, ki danes kaj pomenijo, so tiste, ki stopajo na čelu pokreta za popolno osamosvojitev ženstva. Vzrok spremembe pa ni samo vojna, nego tudi mir tn beda. ki jo je rodila vojna. Nekaj Časa je bedno življenje spreminjalo ženske v tovorno živino, toda danes Je že drugače. 2ena teži bolj za tem da postane enakopravna z možem, kakor pa da se mu brezpogojno pokori. Posledica tega je večje zaupanje in vera v lastno duševnost in lastne sposobnosti.
Sporedno s svobodnim občevanjem med moškimi in ženskami pa gre še nekaj bolj zanimivega in sicer razmerje med samimi ženskami. Žen ko prijateljstvo Je danes veliko bolj Intimno kakor je bilo n. pr. pred desetimi leti En vzrok tega je pomanjkanje moških, toda to ni edini. Prej ie bilo žensko prijateljstvo dvojno: blondinka se je družila z brunetko, ker je bilo bo!] prijetno sprehajati se dvema, kakor cnl \n ker to ni motilo njunih zakonskih načrtov. Drugo prijateljstvo je obstojalo v malih skupinah žensk, ki so si hotele pripov * vati svoje skrivnosti. Ene so poslušale, .,gc klepetale. To je bilo in bo. dasi je zelo zanimivo, da ženske vedno bolj iščejo svojih zaurni-kov v moških. Intimno in taino prijateljstvo med Ženskami sloni na skupim interesih. Ko so služile v bolnicah, v pisarnah ali pa nosile bojno »kaki« uniformo, so spoznale, da lahko žive skupaj. Vojna in sufrsžetska propaganda je ustvarila neke vrste spalno lojalnost; ta lojalnost je še slaba in podvržena privlačni sili moškega vendar pa obstoja. Umstvena sprememba je sistematično ustvarila to, kar imenujemo »moderna devoika*.
Da-li v resnici obstoja ta moderna de-vojka. to je zelo problematično. Uboga modelna devojka' Na Angl**š:,rm in ▼ Araeril. skoraj nI !i*tj, ki 1 i jo pu** T pri mini. Z uli razpravlja na do--o in široko, redkok'iii pa pišejo listi o nif)d*!rcm moškem. "«i kakšna ie ta moderna ženska? Pol noči preživi v plesni dvorani, drugo polovico pod vplivom kokaina. To je strašna slika tem bolj, ker so vse njene s*rj.stJ tako privlačne. \k-> ie moderna devojka ženska novega sv.*la, tedaj je ta svet v zelo Žalostnem staniu. Kar se tiče te vrste žensk nisem optimist. Res »e ffrer, so sc ženske našega wka v masičem spre?nenile. Mnogo predsodkov je Šlo v koš. To opažamo na vsakem koraku. Ako ne more najeti služkinje, opravlja sama domače delo. čut dolžnosti Še vedno pozna. Ako so roditelji v stiski, jim pomaga s svojim zaslužkom. Ona Je pogumna, njen um Je ja^en, volja odločna. Srce JI le nekoliko otrpnilo. nI pa brez usmiljenja. Ako upoštevamo njeno zanimanje za politično in gospodarsko življenje, njeno napredovanje na socijalnem in posvetnem pollu tn njeno zavest, da ni sužnja svojega moža. morami pač priznati, da se tudi nad ženskim obzorjem polagoma dvisa solnce novega umstve-nega in materialnega življenja.
Razne vesti.
ALI NAJ SEŽIGAMO LJUBAVNA PISMA?
La L'berte je otvorila zanimivo poizvedbo o tem perečem vprašanju. Odgovori sc glase različno. Slučajno sem se o tej priliki domislil, da je Maupassant v neki noveli obdelal ta predmet. Sklenil je pa .takole: moški naj upepelijo ljubezenska pisma, ženske pa ne. Evo vam bistveni odlomek iz Maupassantove povesti »Naša pisma« (Novele, prevel Pastukšin, Salonska knjižnica XII, 1910). Roza zahteva svoja pisma od svojega ljubimca:
»Ali ste Že kedaj pomislili na vsa ljubezenska pisma, ki so se našla v predalih mrtvih soprog. Jaz razglabljam Že dolgo o tem in potem dolgotrajnem razmišljanju sem prišla do tega, da zahtevam svoje liste od vas.
Vedite torej in zapomnite si, da nikdar In nikoli nobena ženska ne spali, ne uniči, ne raztrga listov, kjer ji moški razkriva svojo ljubezen. V njih je zakopano vse naše življenje, vse naše upanje, vse naše pričakovanje, ves naš sen. Ti papirčki, ki nosijo naše ime in nas božajo z ljubavnim; besedami, so nam svetinje In me ženske rade molimo v kapelicah, kjer smo me svetnice. Naša ljubavna pisma so priznanja naše dražestl in mamljivostl. naš tajni ženski ponos to je zaklad našega srca. Ne, nikoli nobena ženska ne ugonobi skrivnih in slastnih arhivov svojega življenja. AH ne mrjemo kakor vsakdo in potem ... potem najdejo drugi ta pisma. Kdo jih najde? Soprog. Kaj pa stori z njimi? — Nič. Zažge jih.
O. mnogo sem premišljala o tem, mnogo! Pomislite, da dan na dan umirajo Ženske, ki so bile ljubljene, da dan za dnem padajo sledovi, dokazi njih krivde možu v roke in da ne izbruhne nikdar noben škandal, da ne pride nikoli do dvoboja. Pomislite, dragi, kaj je človek, kaj človeško srce. Mož se pač osveti nad Ženo dokler je živa; bije se z moškim, ki onečašča, ubija ga, dokler je ona živa, ker... da, zakaj ? Jaz ne vem prav za prav. Ali če najde prt njej po njeni smrti podobnih dokazov, jih sežge, ljudje ne zvedo ničesar, on stiska še naprej roko prijatelju pokojnice in je silno zadovoljen, da niso prišla ta pisma v tuje roke in ima sladko zavest, da so uničena. O. koliko jih poznam med svojimi prijatelji, ki so morali spaliti take dokaze, ki pa se delajo kakor da ne vedo ničesar, in ki bi se bili grozno maščevali, da so prišM na sled, dokler je ona še živela. Toda ona le mrtva. Čast se je spremenila. Grob pomenu da je zakonska zvestoba zastarela. Potemtakem smem mimo hraniti nahna pisma, ki so v vaših rokah nevarna za nnin oba. Ali si upate trditi, da nimam prav?---
Rešimo sokolski Tabor!
• Ljeninov Novgorod. Tako se bo Imenovalo neko mesto v Kavkazu v čast Lje-nlna. Mesto bo Imelo oblika peterorogate zvezde, ki je sovjetski emblem. Prostor med žarki zvezde bodo zavzemali parki.
• Pogovor preko Atlantskega morja. Z Newyorka poročajo, da je 25. preteklega meseca angleški glas preletel Atlantsko morje. Zgodovinskega dogodka nI zabeležila kaka zgodovinska objava, marveč kratki »halo, halo, Amerika! Čakajte eno minu-to.t ki je prišel radiotelefonično iz Newca-stla. Dolgost vala, 400 metrov, je identificirala postaja. Radiotelefonlčni naročniki so se v vsej radovednosti zbrali, da pričakajo eksperiment v Garden Ci:y pri Newyorku In v Cbatamu v Massacuschets. Prvi pogovor Je prišel ob 22 10, ko so vsled dispozicije ameriške radiotclegrafične postaje nehale pošiljati svoje navadne radio-brzojav-ke. Pogovor ni bil sprejet samo v Garden Cltvju In Chatamu, marveč tudi na postaji Tarvtovnu pri Newyorku In po številnih ra-diotelegTaflčnih dtletantih. Iz Oarden Cltv se Je naprosila postaja v Londonu, da naj Jim da slišati glasovir in res so ga slišali razločno ob 22.25.
• V kraju Smipperbv zovore z anzeljL V SmJpperby pri Linkolnju živi duhovnik, ki govori, kakor poročajo angleški listi, z i angelji. Pred dvema letoma so ga baje an- 1 geljl pregovorili, da naj se njegova žena nikar ne da operirati, kakor se Je bila odločila, marveč pelje naj jo v Brighton. kjer bo dobila zdravnika, ki jI pove resnico. Duhovnik Je to storil in v hotelu Je naletel na nekega angleškega zdravnika, ki Je izjavil, da ni treba nikake operacije, marveč da gre | le za nosečnost, kar Je bilo tudi res, ker se je pozneje rodil vikarju sinček. Dotični zdravnik je rekel pozneje, da Je prišel v Brighton, ker ga je gnala tja neka moč, katere se ni mogel ubraniti. Sedaj vidijo an-gelje za časa službe bo'je tudi verniki, ki Imajo za to potrebno duševno Čustvenost. Govore tudi, da Je omenjeni vikar s polaganjem rok na ijudl že marsikoga ozdravel. Tudi njegova žena ima v sebi zdravilne lastnosU in iz njenih rok se razsipajo na bolnika nekaki električni pretresljajl. O stvari se mnogo govori in raznašajo se najneverjetnejše vesti. Tisti, ki pravijo, da vidijo angelje, pripovedujejo, da so angelji oblečeni v dolge tunike, da so svetil in nosijo sandale. Izjavljajo, da ni nič čudnega, ako jih vidijo In ne razumejo, zakaj Jih ne vidijo tudi drugi ljudje Treba le iskrene vere, pa lahko pride vsakdo do občevanja 2
njimi In mrtveci. Po tistem takozvano pro-svetljenem svetu je še zelo mnogo nepro-svetljenega ljudstva.
• Svojo oporoko napisal na orratnlk.
V Monterevu v Ameriki se je pr?vrnil avtomobil v katerem se je petlal Hugo Put-terer. Pod avtonobilom !e?.eč je snel z vratu svoi ovratnik In nap'sal nani svojo oporoko. Med drugim je napisal tudi, da se smatra odgovornim za nesrečo, pri kateri je bila smrtno poškodovana tudJ njegova nečakina 19 letna Erna Vogele. Obe žrtvi nesreče so naSK šele deset ur pozneje.
• Beračlca — milijonarka. V Brook-lynu v Ameriki je umrla beraCIca Mary Lovg. Ko so preiskali rjeno stanovanje, so našli za 10.000 do!ar;ev vrednostnih papirjev in bankovcev. Vsota znaša v naši valuti okoli 850.000 Din.
• Slavna Rafaelova slika zgorela. V hfši Sir Roberta Thomasa v Holvheadu v Ameriki je Izbruhnil požar, ki Je uničil mnogo dragocenih slik in med njimi tudi g'asovlto Rafaelovo sliko »Madonna del Pazzac. k: Je bila cenjena na okoli 80 tisoč dolarjev.
• Zadnja želja  staro  gospodične. V
Nevvcastlu je umrla pred kratkim gospodična Mary Cooper, bivša učiteljica. P«v-ma. ki je dosegla visoko starost. Je določila v svoj! oporoki, s katero zapušča svoto ZAnA funtov šterl:ns;ov in odreja njeno vporabo, da naj Jo pokop'jc.o v grob njene matere, ampak na enagrobn-m spomeniku ne smejo na noben nač'm navesti starosti, v kateri je umrla. Ta je pa trdovratna. V življenju nI hotela nikomur povedati svoje starosti, zato pa tudi po smrti ne sme nihče Izvedeti, koliko Jej je bilo let.
• Pet petkov v februarja 1924. Londonski list »Dai!y News« opozarja s strahom na irrednost meseca februarja prihrdn.;e-jra nasfomera leta 192-4, ki Šteje v devetindvajsetih dneh pet petkov. 36 let že nI bilo takega slučaja In bodoči bo šele za 44 let. To zanima v pni vrsti ves angleški narod, kjer se je ohranil stari ob čaj, da Imajo v februarju ženske pravico snubiti moške. Ker je pa toliko petkov, mfsll omenjeni list, da kažejo slabo za poroke, ker petek pomeni slab začetek tudi pri Angležih.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLPMSčK,
Odzovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
rw w w vrvvvVTVlrvvVvVVVvTVvvvVVVI
Velik natečaj!
Mil
Iti
i*
i
Kaj pomeni ta slika?
Za pravilno r*ešiiev smo določili 20 nagrad v skupni vrednosti Din 3.409*— Pogoji i
1. ) Vsaka oseba v drŽavi S H S se lahko udeleži rešitve, vendar samo z enim
odgovorom.
2. ) Rešitev se naj pošlje potom dopisnice reklamnemu oddelku tvornice Zlatorog
— Maribor. Naveden naj bo časnik in natančen naslov.
3. ) Vse rešitve morajo biti do 15. decembra pri nas.
4. ) Ako dobimo nad 20 pravilnih rešitev, bodo se nagrade žrebale.
Nagrade so sledeče i
L nagrada: Din 500.— v gotovini Din 500*— U.       .   :    .   30O— „     .       „     300-—
m. - x.
XL — XX.
200,— 100 —
1600-—
10O0-—
skupno........D.n 3400 —
Nagrade se bodo razde'lle še pred Božičnimi prazniki. Imena onih, Id so dobili nagrade, bodemo objavili na tem mestu.
Tvornice ZLATOROG, preje C. Bros, Maribor.
Lastna izdelovalnica
klubskih in salonskih garnitur, pisarniških fote-lov, žimnic in afrik modro-cev v »slogi in po naročilu. Stalna zaloga žime in afri'Kn na drobno, debelo po konkurenčnih cenah
R. SEVER
LJubljana, Gesposvetska 6
Zahtevajte prospekte.
I T
Najboljše toaletno milo
kralj, dvornega dobavitelja dobi povsod.
se
Glavna zaloga:
A. Lampret
Lfubliana
Krekov trg 10.
u Brat a Fa^is i. dr.
tvornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov i. t d.
Ljubljana I, poštni predal 126 S5§T««
takoj ln v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri
večjih naroč'lih popust 6865
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta štv. 2.
Tehniško  vodstvo   po   oblastveno avtoriacl« ranem gradbenem inženjerju*
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno, in inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne.
Pozor!
BlSIfft
Pekarji !
tvornice Hatiser in Sobotka, Dunaj, Stadlau, pekarski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nadomestke. — Čuvajte se sličnih poivorb, nai ba prašek ali tekočina! Zahtevajte samo originalni »Diamalt* 1 — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Edvard Daianec, Strosmajerjeva ul. br. 10
Zaereb.
netil
in
12704
Obratouodja
o
PlSmentin
priznano najboljše barve za lase priporoča
Piiavil „Strmoli"
L!al  *na,  Pod Trančo 1
IV JHX in SIN
L^ubl^ana, Ooapoive-aba 2. Moderni mlin
trfM l\W
titan« sjaMvfi ■aliprfpi rrrfrfT
h lp?*ma t lian I*'»nfit:>3 \ 561
*i!ei?8 nauloie bnm»lrw.
m lira'nib itrcjev 10 letna garancHa.
Pralni stroji „CDLER"
Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih fovarn:
Dflrkopp, Styriaf Waffenrad. Začasno znižane cene.
zelo sposoben in izkušen, se iies za premogovnik
na HolntCS- Ponudbe tekom 8 dni sprejema ravnateljstvo Jurija grofa Thurnskega jeklarne na Ravnah.
Ložar A Bizjak, Ljubljana,
Sv. Petra cesta stev. 20,
priporoča naJfineiSe zim«ke sukn-e, kožuhe, ragta^e, rfe'ne rlašče, nepremotxlilve lovske pelerine Iz tirolskega sukna fErlingerioden in usmate jopice.
haloga vsakovrstnih obl«-k za g-soode in dečke. Nadalje klobuke, cepiče, perilo I. t d.
Izdelovanje oblek no men* no najnove Sem kroja. SMdno delo! Točna f7\r?^ev! Mirke cene!
a  mletev  soli   In  ostalih začimb
ie.Toi i iComp.. Novi Sadi
nudi vsako množino
najfinejše zmlete kuhinjske soli
kakor tudi
kamene soli (v koscih)
r»o najnižjih ernah. Na? na moderne<£i mdn, velike tvornosti, stavlja na- v  motnost,   da  vsako množino  lahko m jhtreie dobavljamo. Izvršu emo tudi redovito ve'ike liferacje.   Za najčistejSo kval teto prevzameno v^ako jamstvo.
Hrtie jwM liri
DOBAVU dO
oflmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SUE STROJEVE I OLOT
za sto'are, tvornice pokućtva, k./are i pilane, za bravare. mekanOare l radionice za popravke, za limare, tvom ee limoni i kovinskih predmeta. Bogato skladište transm sija, sirovoulnuh in bcnzln-motora, kao i urcd'aj.* za svariti i bi ele kovine.
fllBT i STROJEV!
dion. dr
m mm
ZAGREB
Vd'UB uiica bro: 25
um
' s Ki.
Jese&ise.
Samo 1-4 dni!
Perilo   za gospode, kravate, naramnico,   rokavioe, noga vioe i*d. prodaja ac
10jZ0% PODOflRia
A. Sinkovic nasi. K. Soss,
Ljubljana,  Mestni trg 19.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in indu-stri ske stavbe, proračune načr e, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
onz orezn
bivši ušteli Glasb. Matice In zapri;, izvedenec
deželnega sodišča
Ljubljana, Mestni trg 3 leg
stal h!Ii po-magistroto.
Tatova ?n fzposolevaln5ca najboljših klavlnev, planinov in harmoni;ev ??5rster, BSacndorfer, H&lzl, Hofman, Original Stingl Ozdpka eto. — Prodaja tudi na obroke — Ugodna zamena. — 10-1* tno iams vo. — Popravila in uglaSevania najceneje. — §faj bogatejša Izbira vijolin, vsega glazbenega orodja, muzikalij ln strun engros detall.
Mm ptfpj
it. oii a h:
Boliončeva ulica 20
Novi model
svetovnornan^pa nisalne^a atrofa
„UHDERWOO
si je povsod uglndil tir! Dale POPO  NI Pi3ALWI STROJ nripraven za vsakogar!
Zal -ga p sa'nega stroja fJJnderwood (, Zagreb,  Mesntćka  ul. 1.
ISčemo zastopnike, ki kupujejo v gotovini : v Spod. Dravo-prndu, Ptuju, Celju, Mariboru.
Prodajamo direktno po vse; Sloveniji,
1
I
I I
euiiites
Navadni, gladki, politirani, pleteni. Edina tovarna v Jugoslaviji,  ki izdeluje bičevnike iz pravega koprivovega lesa.
V najkraćem času bova montirala najmodernejše ;   stroje tako, da bodeva 'ahko posiregla cenjenim odjemalcem v vsaki množini po najnižjih cenah.
Prva jugoslovanska tvornica bičevnikov
OOmif  & PEX!IC,   larrca pri
D21C
n3]Isp22 darilo za mladino so bniigs
Golar, Prel2pa US5l3|ica, cena Din 10-—
Verne, Drama o zraka 1^   •   . 10 — •   Ka1 si !o Izmislil
Dr. OSss tU        w   . 12—
priporoma
flarssđ^a knjigarna,
L|ab1Janaf Prsšernoua nL 7.
i ji ji ja-jrarf -u .in-jmrmmr
t'ub!*snl.
d. d.
v L!ubl!ani
se |e preselila iz Stritarjeve ulice v isto hišo na Cankarjevo nabrežje in sicer v bivše prostore tvrrike Breznik & Fritsch
prodala
vseh fis^ovostl, v celih vagonih po orfg. cenah premogovnikov za domačo uporabo kahor tudi za industrijska podjetja !n raspevava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Ma slov: PBOMKTNI ZAVOD ZA PREMOG, d. d. centrala v Ljubljani, Miklodičeva oeata 15 IV
a o o
as o
D
lil
S
MEDICfNAL-COGN AC
Zahtevajte samot
„Medicinal - Coinnac"
pi Jamaica - rum"
nCognac - rum"
9yCstrone - rum"
, fK9ed'cinal - pelinkovacc<
v,Naifine;še crem-likerje11
9|Siivovko" in 19brsn?evec"
z mod^m z modrim z modrim z modrim z modrim z modrsm z modrim
križcem križce:i križcem križcem križcem križcem križcem
ALKO4 LJUBLJANA.
MEDICINAL-COGNAC
S*
r
t
O
o o z
o
1
ne
3
=11=
LJUBLJANSKA   KREDITNA BANKA
trn ime i Z5.ooo.ooir-
loim nad Din Z0.II0fl.00ir-1
CENTRALA:
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:
Celje, Črnomelj, Gorica, Kroni, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split. Trot.
Telefon to 261.113.532. 503 ii 504.
Izvršuje   vse   bančne   posle najkulantneje.
=l.r==H H =
SE
3C
SE
3£
9580
stev 2>0
•slovenski   narod« doc S decembri 1*23
Stran 1)
= srp9ka  tovarna preprog
LAZAR durjer8ki A. D. VELIKI beckerek,
priporoča svoje najmodemeje urejeno domače podjetje aa izdelovanje vsake Trste Ti Vel vet, Gloria, Tapeetrl, Bakle. Kldermlneter, Holender, Jerte, ■< In Moket preprog, kakor tud   svoje splošno znane specijaliteta z roko Izdelanih
Smimaklh preprog, knlpfcrov v vseh barvah in norcih po danih velikostih. Zastopstvo (h zalog* za Slovenijo A. DULAR, ljubljabA, Miklošičeve cesta it 86.
		
		
'—S*.   .                            ■   T.    •      '-.'-* mZ'		
Jugosl. Importno in eksportno potUetle
ING. rudolf peclin.
Stroji za vsako Industrijo, ieano in kovinsko; poljedelski stroji hi orodje; lokomobile in motorji: vseh vst stiskalnice; veletrgovina železa za stavben? ]n konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine f. faric iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
MARIBOR, Trubarjeva ul. 4.
Tel. fnter. 82.
Tel. leter. 82.
*-   CIE. GLE. TRA^SftTLA T!0li£. FRA' COSHfi U US
* *■* krajša vožnja v Amerike — Ha vre — New Yerk
* « samo 6 sni.
Giavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne listke hi tozadevna poiasnCs dale izstopni«
IVAN KRAKER, uuburna
KOLODVORSKA ULICA STEV. 41
TTOtmCA SVlNiOTTH PB0TZV09GV
J. B. ULRIGH D. D.
ftEHSRALIIa poslovnica ih SKLADIŠČE
ZAOBEBp JiLAOicrv trs 25. tel. is-4«
Svinčeni prOlZVOlll: svinčene cevi, svinčene ploSče, (orig. Winiwarter), plombe, svinec v skladih, šipkab i, C d,
Pločevine: Črne in pocinkane (orig. O. Winiwarter) in angleške pločevine.
StanfOls v rtinovrstnih barvah in načrtih.
COVia plinove, črne in pocinkane, parne cevi, želeine tlan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (fitingi) iz litega kovanega železa«
Kopalnice itd. 10631
Prvovrstna trgovska hiša,
tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Resljeva cesta štev. 22) obstoječa iz velike enonadstropne stanovanjske hiše s kletmi, 3 samostojnih stavb na dvorišča, ki služijo zs skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in vrta (celokupna površina realitete ca 3000 m7) se proda
najboljšemu ponadnikn potom pismene ofertalne licitacije v smislu pogojev, ki so v pisarni podpisane družbe oa vpogled in, ki se na zahtevo vpošljejo.
Vse ponudbe morajo biti vložene do 15. decembra 1923 is obvezne do 15. januarja 1024 ter mora vsak ponudnik tudi sočasno podpisati prodajne pogoje.
Vsi trgovski, tako skladiščni, kakor tudi pisarniški lokali so kupcu takoj na razpolago.
Ponudbe je nasloviti zapečatene z označbo »Ponudba za hišo* na Slovoasko trgovsko delniško draibo v/ likvidacij?, LJubljana.
rrrp rcer p;r!riBi.b!P b.Tir n-nr ri.r p r p r p
Mita olivni: Div 60.091.OM'-. ~  Imm: Dh 32.515.000 -
ULJ
Bled, Canfat, Celle,
Dnbroontk. Ercegnooi
PodrBlnice Jesenice, Kor£ntm, Rotor, Hran!, Ltabitona, msTtbor,
lllstkBvie, Preoalle. Sarafeon,
SoHt,
snieniii, Zagreta.
Stroji za obdelavo neb mt \m.
si tega, geterlfe (Vongatter) eeostavvJ la entverzalni strofi ta mizarska stroje, knseb. s krožno ki trakovno žago rBanoV ». Kreissage). stroj aa avataajt m afavaaveajt lasa (Ahrkfat u od DtcJctenhohel sasadrtasj sve) as vrtaajt (Bo*umaaczitne\ ta skobianje (Prašen) krotile žage (KrfJseJgen). Raa-oaMlja v prvovrstni IrvrJbt, pe sej aiiiSi caeaa ki eaJpovel)eajBai pUčiinh pogodb
Velker-Werke, Vi en X, latenburgestr. 12.
Jugoslovanski kreditni zavoi
t flabljasi — ttjiijtn trg iter. 8 registrom zadrnga z o««jeio amo strejtau vloge aa kaj ¥xt ta plača fcstih
n
obresti brez odbitka rent^ga hi faivatiBsVtgz SavVa. Za večie ii stakne vloge kakor tuli vloge v tekočem računu eb estevanie pe ovjevoru. - paJcljnje krat (o roJne trgtvskc ia personalne kredite najknlintntt
Poljedelski
stroji
Denar ta Bollc prihranite
če kupite za obleke ostanke moškega in ženskega blaga pod lasta« ceno pri
Lenasl & Gerkman
ItafeMaaa
ELEKTRARNE 1 PO*OB' ™*°» ' INSTALATERJS!
Izolirane in gole bakrene tioe. Bertfmeneve eevt (Berg
nunnsrOhren) kakor ves Instalacijski materijal ter elektro* motorji po najnižjih tovarn i Skfh cenah. — Največje za-toge v Slov«ni]i.
Mazuran&Comp.f Ljubljana
Dunajska cesta 33. Telefon 866 In 22S.
m •
3
fc= s
Hrnerlhanshf odio.
lUsloo eb krialm: JMMMnSIUL
Rfllllranl zaoodi:
Jadranska bauka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakscr State Bank: Cortland Street 82, New-York CTty. Banco Vngoslaoo de Chlle: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arena*,
Puerto Natales, Porvcnir.
HEBstjajaj^
prvovrstne izvršitve naravnost od izdelovalnice
vVoilepsdorfep-VVerke A. G.
Schvvarzembergplatz   No. 3.
Velika zaloga!    Velika zaloga!
r^acDi a II
0 U t
ioioioioic
vili
C
■
o
e
0
e
0
a
o
e
0
0
e
o
■
o
e
0
■
o
OlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOroiOlo
12 let prakse, knHffOvorlJA-bflanoiat, kores-pondent v več jezikih, vrSfi vaeb trgovskih, bančnih in Korenih poslov, ainotren in ie-kuš*»n organizator, popolnoma npeiian v lesa! la i natriji ln eksporta z akad. teh i«i<*no naobrazbo, t noodpovedani alažbi, ift^e odjrovarjajoče vodilno mesto. Ponn^be na upravo Slovenskega Naroda pod „Sa-mostoSaostM-1207l».
V novi igradbi dnižbe z o. s. .Llubljanski dvor* v Llnh-Ijani ob vogala Kolodvorske in Pralakove allee -t v kleti
predvidena
us£la resfnuroella In vinska klet
s obštroiml priti fc lin« ml se oddalo v ne i a m.
Da W cela naprava kar nafbolje odgovarjala praktičnim potrebam je omenjena d m ž ha pHpravlfena oslrati »e po moinosti že pri gradbeni isvrSitVi na lelie one^a, ki bi potneje vodil postilnirarsko obrt Vsled tega te vabijo resni reflekientl9 da se čimprej? obrnejo na .Ljub* Ijanski dvor" d. z o t., Ljubljana, poslovodstvo pri gradbenem oddelku jolne ieleanlce.
aaaassssaasessssi
Resnična tolažba na živcih bolnim
ie aioi pravkar izšli spis! Obravnava mnoge dolgoletne likuftnfe O virokfh postanki in tečenju tivčnlh bolesti Ti idravitveni evanu« 11) pošljem popolnoma zastonj vsakem«, če p!5e ron\ na spodnji naslov.
Na tisoče pismenih zahval izpričuje ta edino obstoječi uspeh neumornega, vsatnega raziskovslnejra dela v blaginjo trpečega Čioveitva.
Kdor pripada
veliki armadi na živcih bolnih,
kdoi trpi na raztresenoiti, tesnobi v srcu. slabem spominu, glivo* h >lu iz nervoz^osti, pomanjkanju spanja, motenju lelodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v udh, splošni ali delni telesni slabosti ali na neiteto drug'h poiavih.
naj bS narofii mojo tolažbo nudefco knjEliool
Kdor jo bo pazno prečital. bo pomiri u joče prepričan, da imamo prav preprosto pot do zdravja ln veseifa do Življenja. Ne čakalte, nago
pilite ie danes 1
F. PsMternack. Berlin, S. 0 MichBelk'rchplatz 13. IM. 511
Min/
nove
žetve
U
NITED STATE
LINES
1
"EC
^ J
V NEW YORK
la Southamptons - CherbourgS
Leviathan
tO. oktobra, 20. novembre, 15. deoembro
Iz BREMENA čea Seuthampton <n Cherboarg v REV tork
George Washington
&S. dsoembra
12. decembre 16. januarja
24 oktobre
Presleent Roosevelt.....7. novembra
President Harrtlng    ..... 14. novembra
r*res!denl Flllmore..... SI. novembra
America.........1. decembra      9. janaerje
President Arthor...... VI. decembra
Odhod iz Saethamptma Hi OraiSesvga «a lan pstfitje v«/ Is spodajih aasisvot.
UNITEO STATES LINES
Oeneralno zsstopstvo: Beograd, Palata Beogradske   idrege, prko
Sta .Ho»el Bristola". — Zagreb. Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih druga. Mlhanovićeva alle* 2, rreko puta kolodvora — Ljubljana, Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških Drlav, Dunajska cesta 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Se'iačkib Zadruga za Bosnu i Hfrcegovlcn, Aleksandrova oliea 52. -- Sniak. Banka za Pomoratvo.
Ustanovljena leta 1838.
Vplačana akcijska glavnica Lit. 20,000.000 —
zavarovalna
OUanilane Mrtatfca dl Skavta b Trsta] Btsieraliii zaitop o LiobllanL latsenslitliiiiB a ZaBrebn)
S K L E
Dazif9tila9 da sc fs preselila lx doicdanllli prostoroo o lastno poslopje o BeafSoo-oooo ulico Iteo. 4.
P A:
1. Požarna zavarovanja. 5.
2. Življenjska zavarovanja. 6.
3. Nezgodna in jamstvena zavarovanja.
4. Zavarovanja proti škodam vsled 7. tatinskega vloma,
Najnižji tarifi.      z^opstvo v vseh krajih Slovenije,
Transportna zavarovanja. Zavarovanja proti Škodam vsled raz-bitja stekla.
Zavarovanja proti škodam po toči.
Takojšnje izplačilo škod.
253
4652
AYA
FU
.-.v ' •   -'
Za Božič
■ 11
Izgotovljene obleke za gospode, dame in otroke
GRIČAR & M6JAČ
55 O. Tt> O Ž? i ^ •
Priporoča po najnižji ceni vsakovrstne kandrte kakor tudi sladkorne obeske za božična drevesca
tovarna kand?tov,   Lfabliana,  Rimska cesta 8
in
evaeT^sa
Mm MIK
nueli najceneje)
8. Skala - Ljubljana
je M. 4
ec CM
iobna pas>tay ustna voda, zobni pr£&ek.
Dobi se povsod — Glavna zaloga drog. a. ea3ic, LjubVana.
ZI5SSKE SUstilJE
prlpareia se zelo stgostnfh conah OBLACILRA IKĐUSTRLJA
A. KIMC. LJubljana.
GOSPOSKA ULICA 7.
.... . A . J,.^ii|t!IPiiL^UJUILJH
Krznar in izdeJovatelj čepic s m
■fr*
p
Ljubljana, Kongresu! trg Št. 7.
? n!a§j i mi a /sikov m« fciie: sltasjs, ilro& II, lat, aof«, evnti'hi MGtaBjrts lia-<ri past .ar?Tz?B2a niiiTnan paan^a
z^jser vlom, si*tem „Lihvrniu |e prevzela elektrotehnična tvrdka
Tratnik,
LjisbS|ana»f Sv. Petra cesta 25. Ha željo sftrokovnražkS o&isk!
L
TEODOR KUNO
Ljubijaaa, Bc-eihovnova ulica 9
.zrdeiujo   kostume,   plašče In toalete. 9931
5. F.
tetnk
Ljubljena eaae*tU2 UglL&iijeai ter ps>aravli asa
glascvirje in harmonije, špecijelno strokovno in cer.ol
"I l|P*^aaldennM9*B
s:"
IHJJjjl
Sfeg te Hllll IHlBIltlel orefer
»roti
|H   Gripi i h katarju
Razstava
okusnih božičnih predmetov sm dame hi gospode Aleksandrova cesta 3, I. nadstr.
nad trgovino Kette
celi dan otvorjena do 9. zvečer.
MSSOH £"ovo!
I Modrilo (plavilo) v platnenih
mošniičkih. 1 Porabljalo ga vse gospodinje. ^S^\yy^".^p^^S^ff^        Dobiva se povsod!
'^^(^f^^ iuoosloven. inatasrtrtia
"i^pg^feg^Kis^T ;t;4 'ctt-Tplavi?« u platnenim keeleamn
j Sobotica, Tolstojeva  ul. 11.
Telefon »SO.
§ Pozor Iraovc?!
Z novim letom oddam trgovino z mešanim blagom 3   vsled bolezni z vsem inventarjem in zalogo za dobo 10 let P   v najem.. Stanovanje na rnzpolago.  Trgovina se nahaja r    v bogatem industriiskem kraju na Kranjskem. C " Detajlni letni promet znaša Din 2 milijona. Po-
p    trebm kapital samo Din 250.000'—. Ostanek po dogovora.
8Ponudbe je poslati na naravo Slov. Naroda pod Mesni reflektant-11819'.
..Šentjanški premog"
vseh vrst, popolnoma Čiato opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih va jonski h pošiljkah prodajni urad šentianSkepa pre-uiogokopa and. jakil, LJUBLJANA, Krekov tre; Štev. 10.
f5-!efoa psrifHcllM.
SoIMk came. Ma|katai isa
ea
5Q pa^TO^^I^
-y .4M 3fei in S «y' a
sle*
T,
v
v;
d
Vse kar prinaša
današnja mod
za dame in gospode
razstavlja 8. in 9. dec^^.hra
P. Magdi ć, Lj ubijan
nasproti glavne pošte.
i
v
i
Pr/ rJyfri cen
10-20 i9 popusta
v--^e pri
t Silnk it R. Soss
l^^r-i^, Meatn^ trg 19
Oblastno dovoljena razprodaja
Vsled popolne opustitve damske konfekcije zadnje novosti kakor: pia$če, jope, obleke, kostume, kožuhovino in pletenino
razprodajam izpod lastne cene
Fran Lukač, Ljubljana,
Pred škofijo 19.
Pri ni^k: c^nii
POZOR i
t
lagodna  prfiiJta ya   natcuc  boyicnth   daril po
. pr. trikotaže vseh vrst. — Velika zaloga raznega I perila. — Krasna izbira volnenih jopic, jumperjev, ovi-§   jačk, rokavic, nogavic, raznih kravat posebno samoveznic
l(jn. JŽargi, lij ubijanj
$v. Pefrcr C9^ia J.
la
mm
-T
f t *«!?■ savavSal
iadeSek kupile
najceneje avl irvdki
Za Boiii in novo leto
10%
popusta
W l{ i
V i
•Z* m
'm i
Si
a ■
a
8
ozor!
Podpisana tvrdka vljudno naznanja si. občinstvu da sprejema odslej
Vš&kcvrst**c fefrsfco in moško perilo, -fr r'V\* posteljino
/yr -.Le$^
3nje in
ran, mm ijiiSllimae hrefitise Ba,R2
■
Istotako se sprejema = penlo samo v pranje in sušenje =
Sprejema se vsaki dan In sicer v podružnici v Šeleaeaire/evl al. 3.    in tovarn ?ol?aaakl *2slp 4.
Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespoštovanjem
tov-rna J-ss. Hei€h» Ljubljana.
■nmiiiiH   ■ m 9 m mm h m m aaaMM
Največje veselje
za Božii
napravite svojta dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja
ki ga dobite
na obroke pri
The Rex
Ljubtiaaa
■
■
Oradlifsj tO
Telefon 26>8
Stanovitno, neprernočljivo areastvo za pokrivanje &treh in izoliranje proi vlagi, *e desetletja pognano in preizkušeno
CI s to Brez katrana, zato ličen je za v z drža-vanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošiiiamo brezplačno.
M iniistr. katrana i i Zairei.
Tren kova ul. br. 18« — Tel. »r. 1-64.
HALO I
Lepo božično in novoletno darilo se najlepša
šolske in pisarniške potrebščine, božični prtički za jaslice, pastiroi (Krippenbilder), krep in svileni papir vseh barv, bežične in novoletne ter umetne razglednice. Na veliko in na drobno razpošilja
Jos. Omorza, trgovina papirja,
LJUBLJANA, Dunajska o 6, I. nadstr.
kiša lekarne Pioooli. eaaaaSMaaoVJaaava^
oioioioioioioioioioioioioio
gralle i/flision
v svetilniku
0
■
0
■
o
m
o o
Glavna taloga ta preprodajalce:
„o?$iS" d. a.
Cvetlične  kanlje brez  alkohola čudovito naravne. 0
■
Kapljica zadošča. q
Smernicet vijolice, j vrtnice, Španski bezeg, g heliotrop, popiii,  tro- m pični mak) itd. q ■
0
a
0
m
0
■
0
a
0
■
o
al
0
■
o
01
0
odd. Jurij Drallet ZAGREB, Pabnoticeva ulica it. 6*5.