Občinski svet ZSS razpravijal o uresničevanju gospodarske politike
Stabilizacija - edina pot
Občinski svet ZSS je razpravljal o uresni-čevanju politike gosnodarske stabilizacije v naši občini v letu 1980. V uvodni razlagi to-variša Jožeta Dimnika, predsednika IS Sob LJublJana-Siška, je veljal poudarek predvsem tistim problemoin, ki so bili tudi v ospredju obravnav družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine v cetotnem preteklem letu. Tako so glavne značilnosti gospodarskega živ-ljenja in rezultatov doseženih v letu 1980 v gospodarstvu  občine,  predvsem:
—  težji pogoji poslovanja zaradi energel-ske in surovinske krize v svetu, notranji pro blemi v fazi procesa družbene reprodukcije, slabši mednarodni ekonomski odnosi;
—  slabilizacijski  ukrepi  in  široka  druž-bena akcija za njih izvajanje, kar je prispc-valo  k zmanjševanju posameznih oblik  po-trošnjc ter izboljšalo mednarodnc odnose v ekonomski menjavi s tujino. Tudi družbena sredstva so bila racionaineje nporabljena.
Kljnb uspehom, ki smo jih dosegli v pri-merjavi z letom poprej, pa obračun poslov-nega uspeha kaže, da se slabšajo delitvena razmerja, saj je morala reslriktivna politika delitve osebnih dohodkov in srcdstev skup-ne porabe pod pritiskom cen življenjskih stroškov popustiti. Pri vsem lem pa v glo-balu v občini uresničujemo dmžbeni dogo-vor o razporejanju dohodka, saj je rast sred-stev za osebne dohodkc.-zaostajala za več kot 25 °o v.sl rastjo dohodka.
Poslovno lelo 1980 je v občini 5 organi-zacij združenega dela končalo z izgubo v skupni vrednosti 44,102.874 din.
Značilnost prvega trimescčja letos pa je zelo velik skok ccn in nadaljnjc pomanjka-nje repromateriala, lako uvoženega kot do mačega. Po podatkih ta -trenutek lc petina delovnih orgaiiizacij naše občine nima tch težav.
Zaradi vseh teh težav je razumljiva večja angažiranost vseh institucij občine, mesta in republike, da te težave prcmostijo. Ukre-pi, že sprejeti in še kot predlogi, so name-njeni prcdvsem ohranitvi socialnoekonom-ske varnosli delavcev in občanov.
Jasno je, da je slabilizacijska politika kot osnovna usmeritev, zapisana v pianih, edina možna pot k večji produktivnosti, k večji m racionalnejši proizvodnji, k večjemu dohod-ku in. izvozu, kar vse skupaj pomcni izbolj-šanje življenjske ravni delovnih ljudi in ob-čanov.
Zato pa je nujno prizadevanje vseh, nuj-na je streznitev povsod tam, kjcr še vedno mislijo in delajo po starem.
Po vsem tem so člani oboinskega sveta ZSS sprejeli nasJcdnje odločitve:
1. Občinski svet ZSS Ljubljana-Siška oce-njuje, da smo v občini Ljubljana-Šiška v le-tu 1980 kljub težjim pogojcm poslovanja do segli zadovoljive rezultate. Tako so se v pri-merjavi z ietom 1979 povcčali dohodek, li-zični obseg proizvodnje in izvoz, zadržali smo zaposlovanje v okviru plana. Ugotavlja-mo, da nam je pretcžno uspelo uresničiti stabilizacijska prtzadcvanja, saj smo zadrža-li uspešna delitvcna razmerja v prid sred-stev za razširjeno reprodukcijo, bsebni do-hodki' pa so se gibali v okvirih resolucije.
2. Ugodni rezultati gospodarjenja pa se v prvih ireh mesecili 19SI niso nadaljevaJi. Ugo-tavljamo vrsto negativnih trendov:
—  padec fizičncga obsega proizvodnje za-radi   pomanjkanja   surovin   in   repromaten-alov;
.   — rušenje dosedanjega uspešnega' dclit-venega razmerja dohodka;
—  manjši izvoz od načrlovanega;
— nekontrolirana rast cen.
Zavol.jc tega bo naloga skupne seje pred-sedstva OS ZSS in izvršnega sveta skupšči-rie občinc Ljubljana-Šiška, da skupno pro-učimo trenutno stanje v občini in pripravi-mo ukrepe in pospešimo aktivnosti, pred-vsem z vidika zagotavljanja socialnoeko-nomske varnosti delavcev in občanov.
3. Osnovne organizacijc ZSS v združenein delu naj prevzamejo pobudo, da povsod tam, kjer doscdaj to še r.i storjcno, sprejmcjo \se planske dokumente, ki zaostajajo.
4.  Uveljavljanje   celodnevne   šole povsod tam, kjer so za to možnosti, zahteva  tudi prizadevnost osnovnih organizacij. sindikata, ki naj to aktivnost izpeljejo tudi prek koor-dinacijskih   odborov  sindikata  v  krajevnih' skupnostih.
5.   Vsepovsod   se  mora  sindikat  tvonio vključiti   v   prizadevanja   za zmanjševanje družbene režije, predvsem z doslednim urcs-ničevanjem zakona o osnovah svobodne me-njave dcla med delavci materialne proizvod-nje in delavci izven nje.
6.  Se nadalje moiajo sindikati podpirati težnje   in   napore  za  ustrezno  združevanje sredstev  in  dela  na  dohodkovnih osnovah, kar bo pripomoglo k izboljšanju gospodarje-nja v združenem delu.
7.  Pomembno je, da se y vseh okoljih sle-herna  osnovna  organizacija sindikata  tvor-no vključi v akcijo za III. samoprispevek.