Qt^om
v’7/and
NO. 115
AM6RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 5, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
Slovenci smo dostojno zastopani na 41. mednarodnem evharističnem kongresu
Telefonično poročilo posebnega poročevalca za Ameriško Domovino.
FILADELFIJA, Pa. — Pri veličastni otvoritvi 41. mednarodnega evharističnega kongresa v stolnici sv. Petra in Pavla je bilo navzočih nad 2,000 predstavnikov z vseh delov sveta. Avstralski kardinal James Knox je bil glavni mašnik. Slovensko cerkev je zastopal škof dr. Janez Jenko v spremstvu članov slovenskega kongresnega odbora.
Pri sprevodu v nedeljo je bilo nad 55,000 romarjev, gledalo pa je sprevod, ki se je vil, po mestu, nad 300,000 ljudi. Brez dvoma je bila naj lepša slovenska častna straža, ki jo je ob naših narodnih simbolih vodil Tone Babnik.
Pri nepopisno lepi nočni procesiji v nedeljo so se slovenski skupini pridružili tudi rojaki iz Kanade in Evrope.
V ponedeljek so Slovenci darovali materi Tereziji za uboge kruh v slovenskih košaricah. V torek je bila na Stadionu slavnostna velika maša za “mir in pravico” na svetu, ki jo je opravil poljski kradinal Wojtila iz Krakova. Soma-ševal je slovenski škof dr. Janez Jenko. Pri mašnem vstopu je zapel slovenski pevski, zbor “Zvon” “Presveto Srce, slavo .. pri darovanju in procesiji so spremljali škofa dr. Janeza Jenka rev. dr. Emil Hodnik in brata Tone tar John Babnik v narodnih nošah. Somaševala sta rev. A. Hribšek in rev. p. R. Rogan. V Stadionu je bilo nad 30,000 ljudi.
Včeraj je škof dr. Janez Jenko odletel v Toronto v Kanadi, kjer ga je na tamkajšnjem letališču sprejel rev. J. Kopač, župnik slovenske fare v New Torontu. Jutri popoldne se bo škof dr. Janez Jenko vrnil v Filadelfijo.
S. R.
----------o----------
Konferenca o morjih v ostrih razpravah
Zastopstva 157 držav so se razdelila v tri skupine, ki vsaka zastopa svoje koristi in načrte.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V ponedeljek se je začelo tu peto zasedanje mednarodne konference v okviru Združenih narodov, ki skuša sestaviti nove zakone o morjih. Že Ob samem začetku novega zasedanja, ki bo predvidoma trajalo do preko srede septembra, je prišlo do ostrih razprav.
Glavni vprašanji sta razširitev obalnih voda in ustanovitev “gospodarskega pasu”,, ki bi ga imele nekatere države tudi za del “obalnih voda”, ter izkoriščanje rudnega in drugega bogastva na dnu morij, ki so izven obalnih voda.
Novi grobovi
Franc Petek
V	74. letu starosti je danes zjutraj umrl na domu Franc Petek, 6618 Bonna Avenue. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clair Avenue. Podrobnosti o pokojniku jutri.
Earl V. Gillard
V	69. letu starosti je umrl v St. Vincent Charity bolnici Earl V. Gillard, 1052 E. 68 St., mož Charlotte, roj. Volkman, oče Dala, Aliena in Dwaine, pastorek Nicka Steffan, sin pokojnih Georga in Lule Gillard Steffan, 3-krat stari oče, brat pokojne Edne Efthion, rojen v Peorii, Illinois, mnogo let zaposlen pri Horwitz Construction Co., nato pri Cleveland Heights inženirskem oddelku do leta 1973, ko je stopil v pokoj. Bil je član
Zadnje vesti
.DETROIT, Fich. — V preteklem mesecu je bilo prodanih v ZDA 865,000 novih avtomobilov, 9% več kot lani v istem mesecu, precej manj, kot so pričakovali. Prodaja domačih avtomobilov je stvarno porast-la za 16% napram lani, padla pa je prodaja v tujini izdelanih na 18%.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je preglasoval predsednikov veto zakona o dajanju v
Kissinger: Nevarnost v južni Afriki raste
BOSTON, Mass. — Državni tajnik H. Kissinger je pred letno konfernco Narodne mestne lige govoril tu o položaju v južni Afriki, ki postaja vedno bolj nevaren zlasti v Rodeziji in Namibiji, kot imenujejo afriški črni nacionalisti Jugo-zahodno Afriko, ki je pod upravo Južnoafriške unije proti volji Združenih narodov.
“Čas se izteka, za izognitev najem zvezne zemlje za kopa-(porasta gverilske vojne v teh
dveh pokrajinah Afrike,” je dejal Kissinger. Opozoril je na prisotnost kubanskih čet v Angoli, ki se lahko vmešajo v boj med belim režimom v Rodeziji in črno gverilo, ki se bori za prevzem oblasti. Podobno se lahko zgodi v Namibiji, sosedi Angole, kjer Južno-afriška unija skrbi za red in ima kar precej opravka s črnimi gverilci.
Kissinger išče premostitev sporov med črnim prebivalstvom in belimi vladami v južni
Masonic Blue Lodge št. 508 Na konferenci so zastopstva jt&r m. Woodward Temple. 157 držav z vsega sveta. Raz- pogreb bo jutri ob 1. popoldne, padla so v tri skupine: skupino Obrede bo opravil pastor Theo-obalnih držav, skupino celin- dore Dorn od luteranske cerkve skih držav, ki ne segajo nikjer sv Pavla. Pokojnik je živel 38
do morja, in skupino pomorskih in industrijskih držav.
Hamilton S. Amerasinghe iz Sri Lanke, ki konferenci predseduje, je dejal, da ta ne bo mogla svojega dela končati na sedanjem zasedanju. Enako mnenje so izrazili tudi drugi, med njimi zastopstvo ZDA.
------o------
Rdeči križ začel reševati ranjence iz Tal Zaatar taborišča
BEJRUT, Lib. — Mednarodni rdeči križ je v torek uspel prepeljati iz palstinskega begunskega taborišča Tal Zaatar, ki ga oblegajo kristjani že nad pol drug mesec, 91 ranjencev in otrok.	(
To je bil prvi tak uspešen poskus po vrsti neuspehov. Vodniki kristjanov, na katerih ozemlju je begunsko taborišče Tell Zaatar so poskrbeli za varnost prevoza. V islamskem delu Bejruta so kolono Rdečega križa sprejeli, kot da bi dosegli velikansko zmago.
Včeraj je Rdeči 'križ z novo kolono prepeljal iz Tal Zaatar 243 ranjencev. Zaradi streljanja je bil za danes predvideni prevoz odpovedan.
let v senklerski naselbini, kjer ima velko prijateljev.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov!
nje premoga. Države bodo po novem zakonu dobivale večji delež od tega.
JACKSON, Miss. — R. Reagan je prišel včeraj sem s sen.
Schweikerjem, da bo si zagotovil podporo državne delegacije na republikanski narodni konvenciji v Kansas Cityju, pa, kot trdijo, ni bil posebno uspešen.
WASHINGTON, D.C. — Demokratski predsedniki kandidat Jimmy Carter se je včeraj tu razgovarjal o volivni kampanji in pri tem povedal, da re- Afriki, pa skuša prepričati isto-publikanci skrbno pregleduje- časno tudi črnske vodnike v jo njegovo preteklost, če bi do- ZDA, da se prizadeva za prenos bili kak njegov zamolčani greh. oblasti od belih manjšinjskih Strankine vodnike je zagoto- vlad v južni Afriki na črno ve-vil, da se to ne bo zgodilo. cino.
HARRISBURG, Pa. — Dosiej je	-----o-----
umrlo za neznano boleznijo 22 udeležencev konvencije American Legion tu pretekli mesec, 122 pa jih je v bolnišnicah. Preiskave doslej niso uspele najti vzroka teh smrti in oboljenj.	;
KANSAS CITY, Miss. — Kong. Wa^e L' Ha>o\ ,,1 Je zašel v te' Jerry Litton je pri primarnih Žaive’ ko 3® E5 aeth Ray izvolitvah pretekli torek za kan- a’ ^a 3° ie in * Hays na mn-didata demokratske stranke' gresni	^ zf
PEKING PRIPRAVLJA ZASEDBO TAJVANA?
LR Kitajska, ki je bila voljna čakati na vključitev Tajvana, se je sedaj začela nagibati k stremljenju no njegovi vojaški zasedbi. To utegne privesti do poslabšanja odnosov med Pekingom in Washingto-nom, pa do pomiritve Pekinga z Moskvo, ko bo Mao odšel s prizorišča.
Kong. Haysu pustili načelstvo pododbora
—-i^.	ip-.-
WASHING^, , D.C. —Kong.
za zvezni senat zmagal, pa se ne usluga”> <**2^ bila deJansko z ženo, otrokoma in prijatelje- Plačana iz -i3’ h sredstev P° ma smrtno ponesrečil na po-,^14’000 letno samo za to’ da ]e letu sem, da bi slavili volivno bila kongresnikova ljubica, je
zmago. Državni strankin glav- ohranil ene§a od svojih treh P°-ni odbor bo sedaj določil no-.^0^^ moči. vega kandidata.	I Izgubil ie načelstvo upravnega
LONDON, Vel. Brit. — Sem je,odbora Predstavniškega doma, priletel sinoči H. Kissinger injizSubil načelstvo kampanjskega se razgovarjal s predsednkom odboia’ usPel° Pa mu ie obia‘ vlade Callaghanom o Rodeziji !niti načelstvo vplivnega podod-in drugih vprašanjih medna- bora za mednarodne operacije.
rodne politike.	Za kong- W' Haysa se 3e za^
LONDON, Vel. Brit. - Včeraj zel sam načelnik Domovega od-je umrl tu 82 let stari Lord bora za mednarodne odnose Thompson of Fleet, lastnik Thomas E- Morgan, demokrat blizu 150 časopisov v Britaniji, iz Pennsylvame, kateremu je ZDA in Kanadi, med njimi Haysov pododbor podrejen. Times of London in Sunday
Times of London.
! JOHANNESBURG, J. Af. — V
KARTUM, Sud.— Včeraj je bila izvršena smrtna obsdba na 81 obsojenci, ki so bili zamešani v upor proti vladi predsednika Jaafarja Numeiryja.	!
črnskem predmestju Sowveto je prišlo včeraj do novih nemirov in policija je zopet streljala v množico. Število mrtvih in ranjenih ni znano.
WASHINGTON, D.C. — Ko se je Richard Nixon leta 1972 razgovarjal s kitajskimi vodniki, ti niso priganjali k rešitvi tajvanskega vprašanja. Izgleda. lo je, da so pripravljeni počakati na primeren čas, ki bi bil lahko tudi precej daleč v bodočnosti. Sedaj sodijo v diplomatskih krogih, da so v Pekingu v tem pogledu spremenili svoje stališče.
V	Pekingu so prišli do spoznanja, da ne morejo računati na vključitev Tajvana v LR Kitajsko na prostovoljnem temelju v sorazmerni bodočnosti. Če hočejo njegovo vključitev v LR Kitajsko, morejo to doseči v doglednem času samo s silo.
V	partiji so prevladali skrajneži, ki so glede
Tajvana “nestrpni’’
Sen. Hugh Scott, vodnik republikanske manjšine v Senatu, ki se je pretekli teden vrnil s 14-dnevne poti na Kitajsko, je dobil vtis, da so tam dobili prevlado v komunistični partiji skrajneži, ki pritiskajo, da ZDA
sko formulo” za sporazum s Pekingom. V okviru te bi ZDA u-maknile s Tajvana svoje redno diplomatsko zastopstvo, pa o-hranile z njim normalne stike in redne trgovinske odnose, kot je to storila Japonska.
Predsednik Nixon je v “Šanghajskem sporazumu” priznal, da je Tajvan del Kitajske — kar trdij o tako v Pekingu kot v Ta j -peju — in obljubil postopni u-mik vojaštva ZDA s Tajvana v upanju, da bodo Kitajci “sami mirnim potom rešili vprašanje Tajvana”.
ZDA oborožujejo Tajvan, da se bo lahko sam branil
Vlada ZDA dobavlja Tajvanu novo, modernejše orožje ki ga naj pripravi na morebitni napad s celine in mu omogoči u-spešno obrambo brez pomoči ZDA. V nedavnem proračunskem predlogu Kongresu je vlada opravičevala prodajo orožja in opreme Tajvanu na kredit s potrebo, da postane ta sposoben sam sebe uspešno braniti pred napadom.
Od letošnjega junija je pri-
cim preje vzpostavijo redne od- stala vlada ZDA v skladu z nanose z LR Kitajsko in prekinejo vedenim smotrom na prodajo vse zveze s Tajvanom. Ko se je ^modernega radarskega sistema sen. Scott pred 4 leti razgovar- Za obrambo pred letalskimi na-jal o tem s tedanjim predsedni- Ipadi, ki bo podvojil številko kom vlade Ču En-lajem. mu je .Hawk protiletalskih raket in ta dejal: “Mi smo potrpežljivo pove^ai število F-5E jet borhe-Ijudstvo!”	|njh letal od 120 na 180. Tajvan-
Tokrat je sen. H. Scott dobil ,ske sile bodo sposobne rabiti in
vtis, da so sedanji oblastniki v tem pogledu “nepotrpežljivi”. Scott je hotel zvedeti od Kitajcev, če mislijo uporabiti proti Tajvanu silo, pa je dobil edini odgovor, ki ga lahko posreduje javnosti, da je “to notranja kitajska zadeva”.
Težave za ZDA
Tako spremenjeno stališče bo i
upravljati to orožje in opremo same po določenem, omejenem vežbanju od strani ameriškega vojaškega osobja.
ZDA hočejo te načrte izvesti ob čim, manjši pozornosti javnosti, da ne bi po nepotrebnem razburjale Pekinga, ki bi jim mogel očitati, da skušajo na ta način doseči stalno ločitev Taj-otežilo vsaki vladi ZDA vzpo- |vana od Kitajske. To bi mogio stavo rednih diplomatskih od-|VCKbd_do poslabšanja odnosov nosov s Pekingom. Nobena !med ZE^ EE Kitajsko. Ne-namreč ne bo tvegala javnega |kateri ugibljejo, da je Peking odpora v ZDA proti ' nasilni |postal “nepotrpežljiv” prav za-priključitvi Tajvana, nacional- do’ ker ie zvedel za sedanje pone Kitajske, s katero imajo .spešeno oboroževanje Tajvana. ZDA od leta 1954 zavezniško in ! Vsak poskus Pekinga nastopi-vojaško-obrambno pogodbo, LR iE z v0.laško silo proti Tajvanu
Kitajski,
s ciljem njegove zasedbe bi imel
Sedanja Fordova administra- usodne posledice na odnose med
LR Kitajsko in ZDA. Tega se
cija je voljna sprejeti “japon-
ZANEMARJANJE KATOLIŠKIH VOLIVCEV UTEGNE PRINESTI CARTERJU PORAZ
Gallup in Harris sta objavila izide svojih povpraševanj volivcev, ki kažejo, da dajejo ti sedaj demokratskemu kandidatu Jimmyju Carterju prednost pred republikanskima tekmecema v razmerju 2:1. To ustvarja vtis, da je Carterju volivna zmaga že zagotovljena ali vsaj zelo, zelo verjetna, če demokratski kandidat ne bo napravil do volitev kake posebne nerodnosti, ki bi utegnila odvrniti od njega večje število volivcev.
Nekateri opazovalci političnega razpoloženja in položaja v naši deželi so že na sami konvenciji opozorili na nevarnost, ki jo predstavljajo za Carterja, “na novo rojenega” južnega baptista katoliški vo-
livci. Ti predstavljajo okoli 40% celotnega števila pristašev demokratske stranke, pa jim Jimmy Carter ni posvetil nobene pozornosti, nasprotno, s svojimi stališči in izjavami se jim je možno zameril.
To je bilo očitno na sami demokratski konvenciji tekom predlaganja kandidatinje Mac C or mačk, katere glavni program je bil doseči ustavno dopolnilo, ki naj prepove “splav na zahtevo”. Jimmy Carter se je izjavil proti takemu dopolnilu in se s tem zameril prenekaterim katoliškim volivcem in volivkam, ki se za to odločno zavzemajo. Proti “splavu na zahtevo” se je namreč uradno izjavilo tudi samo vodstvo katoliške
Cerkve. Demokratski predsedniški kandidat ni pokazal tudi kakega razumevanja za privatne šole, kamor spadajo katoliške farne in druge šole, temelj katoliškega vzgojnega sistema.
Nekateri so upali, da bo Jimmy Carter izbral za podpredsedniškega kandidata katoličana, ki bi naj pridobil katoliške volivce za demokratskega p r e d s e d niškega kandidata. Jimmy Carter se je odločil za sen. W. F. Mon-daleja, sina protestantovske-ga pastorja iz Minnesote, ki je znan po svojih liberalnih nazorih in glasovanjih v Senatu. To naj bi Carterju pridobilo podporo liberalnega krila demokratske stranke.
Sen. W. F- Mondale je res
pridobil J. Carterju vzhodne liberalne kroge demokratske stranke, ki so dotlej stali ob strani, pa že spoznali, da morajo na voz Carterja, če naj ta ne pelje mimo ali celo preko njih. Ta skupina predstavlja v demokratski stranici kvečjemu 10%, A. Greeley jo omejuje celo na le 5%, ko predstavljajo katoličani okoli 40% vseh strankinih podpornikov in volivcev. Če se ti o-brnejo proti Carterju ali mu vsaj odrečejo svojo podporo s tem, da ostanejo doma, se u-tegne ta 2. novembra 1976 slabo odrezati...
V tem vidijo nekateri republikanci najboljše upanje na ohranitev Bele hiše v republikanskih rokah po 20. januarju 1977.
zavedajo tako v Pekingu kot v Washingtonu, toda v Washing-tonu ne izključujejo možnosti, da do kaj takega pride, ko se bodo v LR Kitajski borile posamezne skupine za oblast po Ma-ovem odhodu. V takem slučaju ni izključena predhodna pomiritev Pekinga z Moskvo, kar bi imelo neugodne posledice na ravnotežje sil na svetu.
-----o------
Moskva se ni spremenila
BERLIN, Nem. — Upanje vzhodno-evropskih držav, da bo Moskva popustila svoj trdi nadzor nad satelitskimi državami po konferenci vodnikov evropskih komunističnih partij v Berlinu v preteklem juniju, je splahnelo.
Prevladuje prepričanje, da bi Sovjetska zveza znova nastopila trdo s silo, kot je avgusta 1967 na Češkoslovaškem, če bi v kateri izmed satelitskih držav nastopile slične okoliščine.
i /z Clevelanda
i
i in okolice
Zdravniki in odvetniki obtoženi goljufije Ohia pri odškodninah delavcev—
Doslej je bilo obtoženih 20 oseb iz Velikega Clevelanda, med njimi štirje zdravniki in dva odvetnika v zvezi s preiskavo o goljufijah države Ohio pri delavskih odškodninah. Preiskava je šele na začetku in okrajni tožilec Corrigan je dejal, da bodo sedanjim obtožbam sledile nove. Mesto mora plačati CE1 9.5 milijona—
Zvezni sodnik Robert B. Kru-pansky je včeraj razsodil, da mora mesto Cleveland plačati Cleveland Electric Illuminating Company 9.5 milijonov dolarjev za električni tok, ki ga je od nje dobilo od maja 1975. Mesto se upira plačilu, ker trdi, da je cena te elektrike previsoka, saj prodaja CEI električno kilowatno uro industriji po S0.019, mestu pa jo je računala po $0.099. Dopolnilo—
V Zahvali, priobčeni pretekli torek, za pokojno Ivo Sivec, je izostalo ime pravnukinje Brede, kar s tem dopolnjujemo.
Portugalska vlada predložila program
Predsednik vlade Mario Soares je narodni skupščini predložil vladni program o obnovi državne avtoritete, gospodarstva in v i š a n j u življenjske ravni.
LIZBONA, Port. — Ministrski predsednik socialist Mario Soares je v štiri-urnem govoru obrazi ožil narodni skupščini vladin program, ki obljublja obnovo državne avtoritete, oživitev gospodarstva in izboljšanje življenjske ravni. Skupščina je program na splošno ugodno sprejela, četudi je vlada manjšinj ska.
Najbolj vneto so seveda ploskali socialisti, nekaj manj pa ljudski demokrati in krščanski demokrati. Komunisti so bili zadržani, prav tako ostali skrajni levičarji.
Celoten program obsega 260 strani in je bil, ob koncu predsednikovega govora izročen posameznim delegacijam. Soares je obljubil, da bo vlada program popravila in dopolnila v soglasju z razpravo o njem v narodni skupščini. Vladni program je označil za “narodni program rešitve težke narodne krize”. Poseben poudarek je na “vladnem planiranju kot okvirju za javne in privatne vloge v gospodarstvo”.
Sovjetski disidenti očitajo Moskvi kršenje
helsinških sporazumov
MOSKVA, ZSSR. — Skupina političnih disidentov je obtožila sovjetsko vlado kršenja helsinških sporazumov, ki govorijo o pravici svobodnega izražanja misli in večje svobode v izmenjavi in stikih med obema deloma Evrope.	,
Sovjetske oblasti kršijo človekove pravice, kot so jih določili in jih določajo helsinški dogovori.
V marnski prerok
Delno oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 82 F .(28 C),
Ameriška Domovina
TiVi » imc»/vil—no-vil
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
TubUxUed daily except Wed., Sat., Sun., and holiday*, 1st week ol July
ipak tudi drugod. Jasir Arafat je o tem javno govoril pred glavno skupščino Združenih narodov, Palestinska osvobodilna organizacija je bila od vodnikov arabskih držav na sestanku v Rabatu priznana kot edino zastopstvo palestinskih Arabcev, ki naj bi se udeležilo tudi konference za ureditev Srednjega vzhoda v švicarski Ženevi.
(Konec sledi)
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za B mesec«
•	Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 m«s«e« Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 žor 6 months; 7.00 for 8 month* Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 115 Thursday, Aug. 5, 1976
Palestinski begunci izgubljajo
I.
Ko so se v Londonu odločili po koncu druge svetovne vojne, da je čas za umik iz Palestine, kjer so imeli čez glavo sitnosti z Judi, ki so hoteli v Palestini obnoviti svojo, pred več kot dva tisoč leti uničeno državo, in z Arabci, ki so se tej judovski nameri odločno u-pirali, eo Združeni narodi sklenili, naj se Palestina razdeli v judovski in arabski del. Z izjemo arabskih članic Združenih narodov so vsi odobrili tako rešitev.
Po ZN ustanovljena judovska država je bila precej manjša od sedanjega Izraela, dejansko je bil arabski del Palestine večji od judovskega. Arabci s tem niso bili zadovoljni in so se odločili z orožjem streti judovsko državo, še predno bi se ta mogla organizirati. Od vseh strani so Arabci pritisnili proti judovskim naselbinam v Palestini. Četudi v veliki premoči, so Arabci doživeli hud poraz, nova judovska država je pokazala svoje sposobnosti in zmožnosti. Ostanek arabske Palestine je z izjemo Gaze osvojil transjordanijski kralj Abdulah in svojo državo nato preimenoval v — Jordanijo.
Z dela Palestine, ki so ga ZN prisodili Arabcem, pa so ga osvojili Judje, so Arabci zbežali v sosednje a-rabske države in se zaklinjali k maščevanju. Nad milijon palestinskih Arabcev je dobilo začasno zatočišče v Jordaniji, Libanonu, Gazi in v manjši meri v Siriji. Za te begunce so prevzeli skrb ZN, stroške pa so v glavnem krile ZDA.	_
Arabske države so redko naseljene in palestinski Arabci bi že davno lahko dobili nova bivališča v njih in jim s svojim delom pomagali k gospodarskemu in kulturnemu'napredku. Namesto tega so ostali v begunskih taboriščih, kjer so pod stalno propagando nacionalističnih skrajnežev. Le del izobražencev je šel v razne arabske države in tam prevzel mesta v javni u-pravi, v šolstvu in gospodarstvu. Postopno so ti palestinski Arabci dobili precejšen vpliv v državah, kjer so se naselili ali zaposlili.
Arabske države so še vedno upale, da bodo sposobne Izrael uničiti. To je privedlo do vojne med_ Izraelom in Egiptom leta 1956 ter v še večji meri junija 1967, ko je bil egiptski predsednik Naser prepričan, da je prišel “njegov čas”. Arabci so bili zopet tepeni, tokrat veliko hujše kot prvič, Izrael je zasedel vso Palestino, del Sirije in še ves Sinaj tja do Sueškega prekopa.
Poraz je silno zadel arabski ponos. Sovjetska zveza je to razpoloženje uporabila za svoje namene na Srednjem vzhodu in povečala dobave modernega orožja Egiptu in Siriji, glavnima arabskima sosedoma, med tem ko je Libanon ostal izven boja, Jordanija pa je o-hranila svoje-vezi z ZDA. Na olju bogate arabske države so podprle Egipt, Sirijo in Jordanijo ter jim omogočile, da so se ponovno oborožile. Oktobra 1973 sta Egipt in Sirija nenadno napadla Izrael in dosegla v prvih dneh zaradi iznenadenja kar lepe uspehe, toda Izrael se je kmalu znašel in z novim orožjem, ki so ga mu dobavile ZDA, prešel v ofenzivo, ki je privedla do izraelskega vdora v Egipt preko Sueškega prekopa.
Le ameriški 'pritisk je obvaroval Egipt pred novim, hudim porazom. To je prepričalo Egipt, da mora iskati izboljšanje odnosov z ZDA, če hoče dobiti nazaj vsaj del svojega ozemlja, ki so ga zasedli Izraelci. Stvarno se je Egipt tudi podal na to pot. Zrahljal je vezi s Sovjetsko zvezo in začel iskati podporo pri ZDA. Sirija je v tem videla egiptsko izdajo skupne arabske stvari v boju preti Izraelu, zato je med obema prišlo do spora.
Palestinski arabski begunci so po arabskem porazu junija 1967 prišli do zaključka, da morejo uspeti v boju z Izraelom le z gverilsko vojno na sličen način, kot so jo vodih komunisti v Vietnamu. Začeli so dalje krepiti gverilske bojne skupine. Te so rastle, pa si poleg boja proti Izraelu postavile za cilj tudi boj proti konservativnim režimom v arabskih državah. Kljub temu so uživale precejšnjo podporo in na olju bogate arabske države so jih redno podpirale.
To je večalo gverilcem samozavest in končno so se smatrali za tako trdne, da so v Jordaniji odpovedali pokorščino vladi kralja Huseina, kar je privedlo do odprtega boja med mirni in Huseinom, ki se je v “črnem septembru 1970” končal s popolno zmago Huseina. Palestinski gverilci so morali iz Jordanije. Njihova za-ščitnica je postala Sirija, njihovo glavno oporišče Libanon.
Postopno' so se opomogli od poraza v Jordaniji in njihova zahteva po lastni arabski Palestinski državi je začela dobivati podporo ne le v arabskem svetu, am-




BESEDA IZ NARODA

Še o Primorski
TRST, It. — V članku o Primorski, natančneje “Slovensko Primorje in italijanski komunizem”, ki je izšel v AD, je več nejasnosti, na katere bi rad na tem mestu opozoril.
Pisec pravi, da “kadar govorimo o Slovenskem Primorju, imamo v mislih pas suhe zemlje, ki da se dotika Jadranskega morja od Ogleja prek Trsta in Kopra do Pirana v Istri”. Prvič: Pravilna oznaka je samo Primorska in ne “Slovensko Primorje”, ker zgodovinsko gledano ves ta svet ni bil nikoli v ce-koti slovenski, ampak samo pretežno slovenski, tako kot druge naše dežele ali celo nekoliko manj.
Drugič: Ta pas suhe zemlje ne sega od Ogleja pa prek Trsta do Kopra, sega samo od Tržiča (Monfalcone), pravzaprav od bližnjega slovenskega Štivana nad izvirom Timave, pa do Trsta. Naprej se zgodovinsko in kulturno začenja Istra, ki je bila deljena na Notranjo Istro (pripadala je svoj čas h Kranjski kot Istrska grofija) in na beneško Istro s Koprom kot središčem (Capodistria).
Pisec pravi nadalje: “Vendar je del Slovencev ostal na ravnini in se tam ohranil do današnjega dne kot ‘Beneški Slovenci’ in jih stoletja trajajoči; italijanski pritisk ni mogel uničiti.” To ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi! Beneški Slovenci ne stanujejo v ravnini, to je obdržal furlanski živelj. Furlani so mešanica romanskega prebivalstva in Langobardov. Beneški Slovenci stanujejo v hribovitih predelih, ki so spadali najprej pod Oglejski patriarhat, z njegovim zatonom pa pod Beneško republiko. Ker se je Italija združila šele leta 1861, italijanski pritisk ni megel biti “stoletja trajajoč”, ampak le od leta 1866 naprej, ko so Beneški Slovenci glasovali za priključitev Italiji. Imeli so v vidu namreč nekdanjo Beneško republiko, ki jim je omogočala široko samoupravo, z njih župani, sosednja-mi in celotno staroslovensko dr-žavnopravno ureditvijo.. Prav Beneška republika je čuvala stare pravice in nikakor ni potujčevala. Zato je zgrešena tudi naslednja trditev:
“Tam so (Benečani) naseljevali ljudi svojega jezika (namreč v Istri) in s svojim bogastvom pomagali krajem do cvetočega razvoja. Slovensko prebivalstvo je trdno držalo v rokah zemljo okoli mest in ob o-bali, a iz mest jih je poskušal s silo izriniti okupator z močjo svojega orožja ,in denarja.”
Treba bi bilo malo boljše poznati zgodovino Beneške republike in jo ne zamenjavati z Italijo nacionalističnega tipa. Resnica je namreč drugačna. Istrska mesta, zlasti Koper, Izola in Piran so bila spočetka romanska in so pripadala Ogleju ter tudi govorila furlansko. S propadom Ogleja kot države so prišla pod Benetke. V ta mesta je bil že zgodaj močan slovenski pritok. V Kopru je bil celo slovenski glagoljaški samostan. Po vsej Koprski škofiji . (danes: Slovenski Istri so maševali še v glagolici, za razliko od latinskega bogoslužja v okviril Svetega Rimskega cesarstva pod Habsburžani). Škof Pavel Naldini jej
tan” (Capetaneus Sclavorum) Skratka, prav tako kot v Slovenski Benečiji tudi v Istri Benetke niso- v ničemer zatirale slovenskih tradicij, ampak jih, prav nasprotno, podpirale. Netočna je tudi naslednja trditev:
Jugoslavija, v kateri
]
Novejše slovenske besede
“Italijansko prebivalstvo so (Habsburžani) v mestih pustili ter ga celo podpirali in na račun Slovencev doseljevali in favorizirali nemške ljudi iz avstrij skih provinc ...”
Ne Habsburžani kot taki, ampak krajevni oblastniki, in tudi ne na Primorskem in v Istri, ampak v drugih slovenskih deželah, na spodnjem Koroškem, Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. Na Primorskem (Gorici in Trstu) in v Istri so bili krajevni oblastniki Italijani in so naseljevali posebno v Trst in v Pulj italijanski živelj. Zato Slovenci v Trstu in drugih mestih tudi niso kljubovali “habsburškemu pritisku”, ampak pritisku krajevnih oblastnikov, ki jim je avstrijski volivni sistem omogočal, posebno liberalcem, v deželni in krajevnih upravah močno prevlado. Da bi Slovenci mogli zagotoviti tem mestom “čisto slovenski značaj”, ni mogoče govoriti v toliko, kolikor ga tudi, denimo, Ljubljana ni imela, da ne govorimo o Mariboru ali 'Liju itd. Gospodarska moč Slo\ icev v Trstu je bila velika: sl< renski kapital je znašal okoli 8 milijonov, italijanski pa me da okoli 64 milijonov kron, da bilo Slovencev v Trstu od —70,000 prebivalcev le 80,000 (19i0).
Zgodovinsko in kulturno je treba končno razlikovati med Primorsko in Istro. Primorska ima politično-zgodovinsko avstrijsko tradicijo, Istra pa beneško. Gre za dve ozemlji ne le v zgodovinskem, ampak tudi v zemljepisnem pogledu. Od celotne Istre, ki je pripadala zgodovinskim slovenskim deželam (Notranji Avstriji), je po drugi svetovni vojski ločiti Slovensko Istro od Hrvaške. Slednja je bila poseljena s hrvaškimi begunci pred Turki, posebno okoli Pazina, ki so v času narodnega prebujenja razvili hrvaško prosveto in kulturo, četudi na stari slovenski podlagi, tako da še danes hrvaški Istrani nosijo velik slovenski kulturni, oz. zgodovinsko kulturni delež.
In končno še: iluzorno je misliti, da bomo Slovenci dobili Trst “nazaj” brez novih zapletov in sporov. Na Primorskem kot na Koroškem je treba delati za dosledno dvojezičnost tam, kjer se srečujeta dve narodnosti. šele potem bo nekoč morda v združeni Evropi mogoče zagotoviti neko sožitje v mejnih predelih. Prav to pa skušajo seveda preprečiti Rim, Dunaj ali tudi Belgrad, ki se še niso povsem odpovedali nacionalnim ali nacionalističnim modelom reševanja (dobro) sosedskih vprašanj.
S.R.
ZA SMEH
ŽIVIJO
XXIII.
MILWAUKEE, Was. — Mladina v Ljubljani in splošno v Jugoslaviji sanja in hrepeni po igralski in režiserski karieri. Vsakdo si domišlja, da je rojen oziroma rojena za odrsko ali filmsko zvezdo. Zanimivo je, da nihče ne sanja o tem, da bi bil šepetalec, inspicient ali premi-kač kulis. Zadnja leta se je v Ljubljani izredno razbohotila plesna umetnost, oziroma balet. Tudi v baletni umetnosti mnogi in mnoge sanjajo o tem, kako bi postali slavni plesalci in plesalke, koreografi ali pa vsaj učitelji klasičnega ali modernega baleta. Redki uspejo, ti pa morajo imeti talent, močno voljo do trdega in discipliniranega dela in srečo spoznati merodajne 'in odgovorne ljudi. Vsi ti igralski, filmski in baletni sanjači, še predno začnejo svojo kariero, že postavljajo sebi spomenik s tem, da se domišljajo, da so nekaj več od drugih. So' častihlepni in ne prenesejo nobene kritike. Če jim poveš resnico, te zasovražijo in v obrambi svoje u-metniške časti ne poznajo dostojnosti, še manj objektivnosti. Resnici na ljubo moram pristaviti, da starejši niso boljši od mladih.
*
Pred kratkim je v Ljubljani mladi, nadebudni filmski debutant Z. Žilnik režiral svojega prvenca “Zgodnja dela”, kateri je povzročil v domačem in ostalem jugoslovanskem časopisju obilo pisanja, največ kritičnih pripomb. Naj bo kritika dobra ali slaba, v vsakem primeru je bila odlična reklama za film in režiserjevo ime. Najbolj kritičen časopis je bil sarajevski dnevnik “Svijet” in odgovorni kulturni kritik ga je slabo ocenil. Slabo ocenili so ga tudi nešteti bralci, ki se niso strinjali s filmftm in režijo. Mlademu re-risarju Žilniku to pisanje ni bilo všeč, jezen in užaljen se je maščeval na sledeč način: Vzel je film nazaj v studio in ob koncu snemanja je naknadno U-vrstil v film prizor, v katerem eden izmed junakov filma o-pravlja veliko potrebo. Na koncu opravka z glasnim komentarjem in z omenjanjem imena “Svijetovega” kritika uporabi papir, na katerem je natiskan članek, ki mu ni bil všeč. Režiser Žilnik je branil svojo umetnino z zelo slabim okusom. Dvomim, če bomo videli ta prizor.
Zadnjo soboto pred odhodom smo imeli namen naskočiti šmarno goro in Sv. Katerino, toda deževno vreme nam je 'to oreptečilo. Zato smo zavili v neko bližnjo domačo gostilno. V
Poceni je pa le
Jože:	“Goveja juha, svinjska
pečenka s praženim krompirjem in solato, pecivo in kava. vse samo za dolar. Ali ni poce-
leta 1711 ustanovil v Kopru ce-j nL” lo slovensko semenišče. Kopr- j Tone: “Kje pa se to dobi? ’ sko zaledje je bilo slovensko in 1 Jože:	“Nikjer, poceni je pa
ga je upravljal “slovenski kapi- le.”
Slovenski jezik ima moč ustvarjanja novih česar se mnogi premalo zavedajo. V ljubljanskih kinih srečamo npr. posrečene oznake filmov kot: “danes je na sporedu ameriški barvni film, grozljiv, ka, ali film-kriminalka, film-pustolovka; nekoč se je namesto cowtboyka ali kavbojka pojavil tudi izraz “kravarica”, ki pa se zaenkrat ni obnesel. Vendar je bil poizkus le dobrodošel.
Za angl. oz. ameriško oznako market” in “supermarket” se je rabila spočetka beseda samopostrežba, M pa jo je danes poslovni promet že prerasel, saj so samopostrežbe danes v Sloveniji že prevladujoče. Ponekod, posebno v Ljubljani, še vedno špekulirajo zato z “mednarodnim” izrazom ‘market’, vse do eksotičnih, ponesrečenih sestavljenk kot “maxi-market” ipd. V strokovnem jeziku pa sta se dobro obdržali oznaki blagovnica, ki ustreza bližnjemu nemškemu pojmu: Warenhaus, ter veleblagovnica, ki je isto kot nem. Kaufhaus.
Raba sama uvede precej posrečene izraze, če imajo začetniki kake dejavnosti smisel za slovensko besedo. Tako v zimskih športih izrazi žičnica, navadno v pomenu gondolska žičnica; dalje sedežnica in vlečni, ca, kar bi na bližnjem italijanskem. in nem. jezikovnem prostoru, odgovarjalo za Seilbahn oz. Gondelbahn, Sessellift in Skilift za nemško, ter funivia ali teleferica, seggiovia in scio-via za italijansko poimenovanje.
Najbolj kidtično je stanje slovenščine seveda na političnem področju, kjer-staro slovensko besedje spodrivajo jugoslovan-
mo največ ljudskih pesmi, ki o-pavajo ruj no kapljico in roman-lične gostilniške kotičke, kjer te pozdravljajo razne dobrodošlice: Kdor pije cviček, adijo tiček, kdor pije merlot, lahko doma in drugod. Mnogo slovenskih pesmi opeva sladko ljubezen in resnica je, da Slovenci skoro nikoli ne pojejo kot takrat, ko ga imajo že malo pod kapo. Ponavadi s začne s tisto lepo “Primi, Ježe, primi Jože, kupico, iz-
očitno ske izposojenke, ki naj bi priča-besed, |rale svežino , in občutek nekakšnega razvoja. Tako se je razširila namesto starodavne slovenske srenja srbska izposojenka “skupščina” (skupština); tudi za državni zbor (parlament), celo vsak sestanek, zborovanje in srečanje je že “skupščina”. Namesto starodavnega slovenskega demokratičnega župan vsiljujejo “predsednik občinske skupščine” ali "predsednik mestne skupščine”. Prebivalci neke občine niso več prebivalci, ampak “občani”, manjših krajev pa “krajani”. Besedo vas in manjše selo so sploh nehali taper ablj ati. Z njima tudi besedi vaščan in selan, da se kdo ne bi čutil manjvrednega. Enako pa tudi besedo meščan, ker je nje-aia izvedenka meščanski ista kot pomen “buržoazen”, dasi družba v novem povojnem režimu že zdavnaj ni več proletarska, delavska ali socialistična, ampak prevladujejo srednji sloji, uslužbenci, šolniki, uradniki nameščenci; delavcev je vedno manj, vsak si prizadeva priti čimprej do stanovanja in lastnega vozila, s čimer pa se za evropske razmere povzpne v srednji sloj in neha biti. klasični proletarec.
Kar zadeva socialne in politične odnose in razmere, se m dosti spremenilo glede delavskih pravic od 50. leta dalje, pač pa sp je izrazoslovje vsaj trikrat zamenjalo. Podjetja so postala npr. najprej “gospodarske organizacije” in “delovne organizacije”, danes pa že “temeljne organizacije združenega dela”. Kaj je to “združeno delo” in kakšna je razlika od navadnega “dela”, pa še danes komaj kdo razlikuje. Zato se ob današnjem prebiranju jugoslovanskega tiska komaj kdo zaveda, zakaj pravzaprav gre. V klasični šoli so se za to, da bi naredili neko višjo raven izražanja, posluževali latinskih besed, kar je pričaralo občutek imenitnosti in vzvišenosti. Danes tega skoraj ni več, že namesto prodajanja in kupovanja človek ne ve več, kdaj gre za “samoupravno sporazumevanje” ali za “samoupravno dogovarjanje”. Politični žargon je skratka tako neja-
prazni jo, povezni na mizico” in isen> se prizadeto podjet]-
potem sledijo “En starček je živel”, “Kol’kor kapljic — tol’ko let”, “Že dolgo nismo pili ga”, Miha, stara kljuka, pit se ga ne upa”, “Majolka, ti si kriva”, ‘Didel, didel, dideldu, oj ti vino bučensku”, “Iz jame Martin” in tako naprej in nazaj. Posebej je treba še omeniti peserri o ki-kelci, ki jo bo ena prodala, da bo za sladko vince dala.
,	, , ,	.	, v , v, Skoro vsako večje pitje se
tem lokalu a e balo ze lepo ste- v	11V	..
..... ‘j- i Izacne po nedolžnem m z najlep-vilo gostov, med njimi tudi de-L. . r ...	.	, .
setina ljubljanskih študentov o-
bojega spola. Takoj po odlični večerji in rujnemu vincu smo postali prešerno veseli, po bližje smo se spoznali z vsemi navzočimi, med katerimi je bilo par dobrih pevcev in pevk in v tem šaljivem in veselem razpoloženju smo preživeli par nepozabnih, veselih uric. Kasneje so študentje vpeljali šaljivo družbeno igro s vprašanjem in odgovorom, kot sledi:
Kdaj ljubi Slovenci pijejo?
Vedno je bil odgovor.
Kaj ljubi Slovenci pijejo?
Vse, kar teče, je bil odgovor.
Kako ljubi Slovenci pijejo?
Kot žolne, je sledil odgovor.
Kje ljubi Slovenci pijejo?
Povsod, se je slišal odgovor.
Kdo izmed ljubih Slovencev pije?
Vsi pijejo.
Zakaj ljubi Slovenci pijejo?
Vsi ljubi Slovenci pijejo povsod in vse, kar teče. Pijejo kot žolne, pa če imajo razlog ali ne.
*
Znano je, da ljubi Slovenci niso samo dobri pivci ampak tudi dobri pevci. Slovenci ima-
šimi nameni, kot se je začel ta večer. Ta veseli večer smo zaključili s štajersko štafeto. Ste že kdaj slišali za štajersko štafeto? Ne. Torej: za mizo sedeta dve moštvi, v vsakem je lahko poljubno število tekmovaleeev, a enako v' obeh moštvih.
Vsako moštvo naroči liter vina in po deset kozarcev. V kozarce iztočijo vino in si jih po lastni želji razdele. Na znamenje začno piti, vendar tako, da v vsakem moštvu pijejo le iz enega kozarca hkrati in dvignejo naslednjega šele takrat, ko prejšnji pivec postavi praznega na mizo. Rekorderji v tej “športni” disciplini pospravijo liter vina. v šestih sekundah. Vendar dodajam, da po nekaterih ponovitvah štafete, tekmovalcev ni spoznati, ker od hitrega pitja o-magajo. Po takem pitju dva dni spe in potem jim pijača vsaj pol leta ne diši. Bil je lep in šaljiv večer. Drugo jutro sem ženi razkladal, da znani slovenski pregovor, ki pravi, da po slabi družbi rada glava boli — ne bo držal, ker mene še ni nikdar glava bolela po slabi družbi, temveč po dobri.
(Dalje sledi)
L. G.
5 npr. niti ne zave, če mu država prisilno nekaj odvzame ali Pa odkupi, v obojem primeru gr3 lahko za “samoupravni sporazum”. In za “referendum”, k° se ljudje neke občine na. posebnem glasovanju odločijo, da bodo od svoje plače prispevali za gradnjo cest, otroških vrtcev šol, da bodo dali torej “samoprispevek”, ker od vseh odvzetih davkov od plač ničesar ne o-stane občini, v kateri živijo. Ta dobiva nekaj davščin le od trgovine in industrije, ter kmetov. Zato se je na jugoslovanske razmere vedno težje spoznati.
S. R.
Narava v velemestu
Ob New Yorku človek pomisli na avtomobilske kolone v soteskah med nebotičniki, ne zna pa si predstavljati, da v tem velemestu živijo tudi lisice, oposumi in ptice tristo vrst.
Sprehaj alec na Manhattam-lahko opazi divje živeče fazane-V Brooklynu in Queens živi 26 različnih dvoživk in plazilcev, med drugim močeradi, kače in želve. Galebi se spreletavajo v velikih jatah, zadnje čase so ribiči v newyorskem pristaiišč'a ujeli celo nekaj ostrig.
Botaniki so našteli v Nev’ Yorku 700 različnih rastlin o:!' drobcenih alg do 60 čevljev visokih tulipovcev. V južnem Bronxu, kjer so nekoč stale hiše, se narava vrača z veli‘{0 močjo: drevje raste, ko da hoče nadomestiti vse, kar je zamudilo v prejšnjih , desetletjih-Ljudje opazujejo ptice zlasti v južnem delu Centralnega park3 na Manhattnu. Ta park obišče letno 12 milijonov ljudi.
Ovire pri razkrivanju resnice
jil. Tri nove ovire
Tretja ovira je prezaposlenost izdajatelja in založnika teh tako koristnih in prepotrebnih dokumentov.
Od leta 1953 sem bil do da-ttes neke vrste vodja tiskovnega odseka Južnoameriške Baragove zveze, od leta 1958 pa še Predsednik. Doslej je izšlo okoli 18 letnikov Baragovega vestnika in štiri knjige Baragove knjižnice. Snovi za Baragov Vestnik je zbrane — mirno lahko rečem — vsaj za 12 številk, 2a Baragovo knjižnico pa vsaj za pet knjig. Pa zaradi pomanjkanja časa in zaradi finančnih težav dejansko nikamor ne mo-rem. Stvar sama pa trpi prav sedaj, ko sta delo in molitev za Baragovo stvar še posebno potrebna.
Tako neznansko rad bi pospešil izdajo Rožmanovih spisov; dva zvezka sta skoraj tiskana; Prav tako so za tisk pripravlje-duhovne vaje za šolske sestre in približno za šest zvezkov Rozmanovih duhovnih misli; Zadnje mesece sem za tisk pripravljal razne Rožmanove pridige in konference, ki še niso kile nikjer objavljene.
Pa spet ni mogoče vsemu kaj. Rleni tudi za to delo manjka šaša. Z veliko žalostjo in bridkostjo pa moram mirno trditi, da je slovenski begunski svet 'ttočno, močno pozabil na Rožmana. Majhen dokaz je tudi v tern, ker s toliko mujo pripravljen prvi zvezek “Pastirjev glas v tujini” gre počasi v prodajo. Napravil sem napako, da nisem hekje posebej prosil, koliko izhodov smem poslati za prodajo. Ra mi je nekdanji prijatelj silno Srobo odgovoril, da ne prevza-Tie nobene odgovornosti za prodajo. In tako nekako sto izve-dov Pastirjevega glasu nekje na SeVeru prhni in od vsega hudega konec jemlje. Naj mi tudi drugi oproste, če ni vsake pošiljke spremljalo pismo! Vzrok te v tem, ker imam samo eno Ktevo in samo dve roki.
In tako je tudi z izdajo protikomunističnih dokumentov. Saj Se mi naravnost čudno zdi, kako te bilo mogoče doslej izdati oko-R 15 knjig v šestih letih. Vseh teinajst knjig obsega 3224 stra-Td. Razen Odprtih grobov sem teoral vse druge rokopise sam Opraviti iz. dokumentov za ksk, vse popravke tiskanega be. Sedila večinoma približno štirikrat ali še večkrat pregledati, vte fotografije zbrati skupaj, ^Se 'v tiskarni, knjigoveznici, klišarni in na pošti sam plačati 2 majhnimi izjemami v zadnjih teeh letih. Dokumentarnega gradiva, kolikor ga imam doslej Zbranega in se mi zdi dovolj Vredno za objavo, je še mnogo Jteč, kot ga je doslej izšlo. Kako d°m pa to zaradi tako malo ča-Sa> ki ga imam na razpolago, in ■Tradi stroškov v sedanji infla-teji zmogel, je pa drugo vpra-
S£teje.
Četrta ovira je bolehnost. red dobrimi tremi leti sem bil Rrvič par mesecev resno bolan.
red Veliko nočjo letos me ie 'teova napadlo in sem moral bi-* v postelji okoli tri tedne; pa tedaj še ni vse dobro. Nastopila te kot vsako leto precej huda kripa, zlasti pa sladkorna. Mor-a sta vsaj deloma vplivali pre-• Zaposlenost in preutrujenost. a me zaradi tega nikomur ni reba nič pomilovati; saj sem ^Pljenja in križev iz mladih let Pava j en, hudo je le, ker me
Ža
k°tezen ovira pri pomembnem
delu.
Reta ovira je prehudo financ, no breme.
Rranc Ižanec je za 20-letnico Zrinjske žaloigre izdal prvi 2vezek Odprtih grobov, pri če_ teer sam nisem še nič sodeloval.
stalo mi je na stotine in stoti-^te strani gradiva. Profesor Ger-jdpeič, ki so mu bili dokumen-l’ ki jih je Franc Ižanec zbi-dobro znani, je sodil, da so 2a objavo. Avtor je rekel; “Sa-
mo Filip Žakelj je še moje u-panje.”
Kljub temu, da sem takrat imel le 16,000 pesov na razpolago, sem se odločil za izdajo in založbo. Tistih 16,000 pesov je takrat zneslo okoli 50 dolarjev. Razpolagati pa morem tu v Rozmanovem zavodu samo s približno 10 do 16- dolarji na mesec, če govorim v ameriški valuti. Toliko nam duhovnikom namreč ustanova daje na mesec kot nagrado za delo. Hkrati pa imamo mašne štipendije. Redno jih imamo za vsak dan; zadnja leta nam je pa v tem pogledu bolj trda predla. Vsaj za kak mesec v letu jih je primanjkovalo. Nekateri prijatelji nam kdaj pošljejo dolarske štipendije, drugače so pa tu štipendiji nizki. Tako se mi je npr. meseca januarja letos zgodilo, da sem nadomeščal župnika na župniji, kamor sem šest let hodil pomagat, bil na fari štiri ure in pol, spovedoval in trikrat maševal in pridigal, na dva praznika in štiri nedelje opravil ves mesec skupaj 16 sv. maš in dobil za vse opravljeno delo in štipendije sto tisoč pesov, kar je takrat zneslo dobre tri dolarje. Ti skromni dohodki gredo za ta protikomunistični tisk. Čudno se mi zdi, zares čudno, kako sem ob teh skromnih dohodkih zmogel, da sem prve tri zvezke izdal brez vsake druge podpore in pomoči. Potem so se šele nekateri plemeniti ljudje začeli oglašati: nekateri z večjo, drugi z manjšo podporo, a jih je do danes malo. Darove bom z vso vestnostjo kmalu objavil. Tu se pa vsem dobrotnikom iskreno zahvaljujem. Najlepša zahvala se mi zdi vsakdanja molitev in spomin pri sv. daritvi.
Nekdo mi je rekel, da imajo drugod tole skušnjo, da se približno. 40 odstotkov knjig, ki jih iz Argentine pošljejo drugam, npr. v Ameriko in Evropo, izgubi, oziroma ne prejmejo plačila zanje. Hvala Bogu, da sem v Ameriki in Kanadi naletel vsaj pri večini na mnogo dobre volje in bom poverjenike drugod pohvalil. Vendar sem vsaj na enem kraju naletel na odpor. Več posameznikov, katerim sem knjige poslal, pa ni nič odgovorilo in še manj knjige plačalo. Kriv pa sem sam, ker zaradi prezaposlenosti nisem poslal obvestila o pošiljki in cene za knjige. V zamejstvu in v zahodni Evropi tudi ni mogoče .računati na poseben odziv. Sa-jbo neki res vnet duhovnik v za-[ hodni Evropi mi vselej vsako pošiljko vestno plača. Tako je npr. doslej kar precej poslanih baragovskih knjig, Rožmanovih | spisov in p r o t i k omunističnih dokumentov ostalo stoodstotno neplačanih. Tako so npr. umrli doslej trije duhovniki, eden v Ameriki, druga dva v Evropi, ki mi knjig na tem svetu niso plačali, z onega sveta »jih pa ne morejo. V Argentini sami sem tudi naletel na par poverjenikov, ki mi lepega števila izvodov niso že cela leta nič plačali. Če pa bodo kdaj plačali, pa tisti denar ne bo imel nobene vrednosti več.
Naj hujša finančna nesreča je v tem, ker tu prevladuje v resnici naj hujša inflacija. Ko smo prišli v Argentino, smo za en dolar dobili tri pese in pol. Tik pred padcem peronizma pa je dolar dosegel višino 35,000 pesov in še več. Odkar je zavladal general Videla, ki je videti resen in sposoben človek, pa je cena dolarja padla malo manj kot za polovico. Tako so mi npr. pred nekaj dnevi dolarski ček plačali tako nizko, da sem za |en dolar dobil le 21,500 pesov, j Navadno mi je pok. R. J. zame-jnjaval čeke “na črno”. Ker je j pa zbolel in nazadnje umrl in ; ker sem. še sam bolehal, mi je nekaj čekov zastarelo. Naj mi lepo oprostijo tisti, ki sem jim čeke vrnil ali jih bom še vrnil,
da jih obnove. Vem, da je to silno neprijetno. Upam pa, da se te težave ne bodo več ponovile, ker sem dobil zanesljivega človeka, ki mi čeke takoj menja v dolarje, da jih potem takrat menjam, ko denar za tiskarno in pošto nujno potrebujem. Navajam samo en primer glede težav inflacije. Še R. J. mi je zamenjal nekaj čekov po 3.450 pesov. Plačal sem milijon pesov v tiskarni za knjigo o mučencih. Nekaj mesecev zatem pa je dolar desetkrat poskočil. Pa si pomagaj !
Strašno finančno breme me je skoraj strlo zadnjih 18 mesecev, ker po raznih novih pero-nističnih zakonih knjig ni bilo mogoče pošiljati ven. Z g. M. B. sva poskušala in poskušala, pa ni in ni šlo. 18 mesecev ni bilo mogoče poslati niti ene knjige. Sedaj vso zadevo skupaj z omenjenim mlajšim sobratom M. B. urejava. Seveda sem s tem finančno izredno prizadet. Poštnina pa je narastla, da je groza. Ni druge rešitve, kot da bodo 'knjige za majhno vsoto dražje.
Okoli 4,000 knjig je imelo na platnicah komunistično značko, kot veste. V težkih okoliščinah sem moral tiste znake prelepiti in plačati za to delo okoli dva milijona pesov, ker bi me na pošti lahko prijeli in zaprli; saj jim ne morete razložiti, za kaj pri dokumentih gre.
Pred tremi leti pa sem še to doživel, da me je sin poljskega tiskarnarja, kjer sem. doslej te knjige tiskal, ogoljufal približno za en milijon pesov, kar je takrat zneslo malo manj kot tisoč dolarjev. Že sem poskušal s tožbo, govoril z resno advokati-njo, a sem srevidel, da pri tukajšnjih razmerah ne bi dosti o-pravil.
Naj mi tisti, ki se zanimajo za te dokumente, oproste, da sem se o tem nekoliko razpisal.
Dr. F. Ž. (Dalje sledi) ,
Izredno knjižno delo: “Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji”
Pri ZTT (Založništvu tržaškega tiska) v Trstu je nedavno izšla knjiga “Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji”, ki jo je napisal Pavel Merku, slovenski javnosti poznan kot skladatelj' (nedolgo je končal novo slovensko opero “Kačji pastir”), a tudi priznan slovenist.
Knjiga ima kar 476 strani velikega formata, v njej je zapisanih 609 besedil in preko 400 za-pisov ljudske glasbe ter precej slikovnega gradiva. Vse je podano istočasno v slovenskem izvirniku in v italijanskem prevodu, tako da je delo obenem dostopno tudi široki italijanski javnosti, pa tudi svetovnemu občinstvu, ki pozna nekoliko bolj italijanščino kot slovenščino. S tega stališča vrši knjiga torej še pomembno nalogo, seznanjati svet s slovensko ljudsko kulturo.
Pisec sam je knjigo namenil slovenskiin, italijanskim in furlanskim narodoslovcem in jezikoslovcem, pa tudi mladim, da bi jim dala to, česar jim starši niso utegnili posredovati, ker so morali skrbeti za druge stvari:
KULTURNA KRONIKA
zavest, kje so korenine.
Pisec pravi, da je pri zapisovanju slovenskih ljudskih besedil, predvsem v Benečiji, “odkril Ameriko” in ta Amerika ga je osvojila; najprej so ga osvojili ljudje, ti najbolj žilavi in bogati in radodarni Slovenci. O-svojila ga je razkošna in mehka pokrajina. Osvojila ga je nedo-takjenost izročila, to naše brez fraz in etiket, brez navlake šole: dovolj je, da ljudje čutijo, koliko ti pomeni bogastvo njihovega izročila, in že te osvojijo. Ti ljudje so pisca zavezali. Ne more več obstajati kot u-stvarjalni umetnik mimo bogastva, ki ga je spoznal ob njih. Začel je prirejati njihove pesmi. iDuh ljudske glasbe ga oplaja in upa, da je pot, ki jo je ubral, po-|membna, tvorna, povedna. In da predstavlja življenjsko izbiro v pustinji in tegobi sodobnih umetniških snovanj. Velik del Slovenske Benečije pa je treba še odkriti, starejši rod ima še veliko povedati.
Ob tem se zamislimo: res, pa tudi v svetu je veliko naših starejših ljudi, ki vedo mnogo pesmi, navad, zagovorov, pravljic, besed... Vse bi bilo treba-zapisovati, od tega, kako so nekoš želi, sadili krompir, vasovali, peli, kosili itd., skratka o vseh oblikah domačega življenja — ljudske slovenske kulture, ki danes tako naglo ugaša. Rešili ne bomo samo svoje domače kulture, ampak tudi naš slovenski kulturni obraz.
V TORBI — Ko se je psiček u. trudil pri tekanju, ga je gospo, darica v New Yorku spravila enostavno v nakupovalno torbo, iz katere moli svojo glavo.
ZAKON IN RED — V Koreji so prepovedani dolgi lasje. Na sliki vidimo policista v glavnem mestu Seoulu, ko ogle-dujeta lase dveh mladeničev, ki izgledajo ‘'malo dolgi”.
m ________________ _________ . I
DOBRA LETINA SE OBETA — Suša je.ogrožala pridelek v nekaterih predelih Srednjega zahoda. Izgledi na dobro letino ■ so se izboljšali, ko je prišel pred nedavnim obi. len. dež.~Slika: kaže-posnetek. polja,pri Has tingsu-v-Minnesoti.
STI
smm
Sv. Benedikt išče toplo vodo
V Sv. Benediktu v Slov. goricah iščejo toplo vodo. Raziskavo vodi geološki zavod iz Ljubljane. Z vrtalnimi svedri so prodrli že blizu 800 metrov globoko. V prvih dveh mesecih niso bili pri vrtanju uspešni. V Sv. Benediktu so prepričani, da bodo našli toplo vodo. Potem bi tam uredili toplice.
Narodopisni muzej v Škofji Loki
Zamisel o narodopisnem muzeju na prostem je stara več kot 17 let. Ob loškem gradu so že postavili nekaj značilnih primerov našega ljudskega stavbarstva.
Zamisel, da bi se ta muzej širil, preraščal v nekakšen kulturni park, primeren za razne kulturne prireditve, se kar ni mogla razmahniti. S pomanjkanjem denarja je začela zamirati tudi volja. Dobro zastavljeni muzej že nekaj let propada.
Trbovlje imajo boljši zrak
Nov 360-metrski dimnik TE Trbovlje 2 je že doživel svoj dimni krst. V začetku maja se je iz njega prvič pokadilo. Po enem letu in osmih mesecih so končali z gradnjo tega velikana. Dimnik je važen za dve strani: ljudem v Zasavju vliva upanje, da bo zrak poslej manj onesnažen; za delavce, ki so ga gradili, pa je izreden delovni uspeh.
je” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM no 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
MAJU OGLASI
SOBE ODDAJO
Šest sob oddajo odraslim v du-plexu na 1123 E. 71 St.
Kličite 391-8166!
-(116)
Oskrbnico stari ženi iščejo
Stara, bolehna žena potrebuje oskrbnico in družabnico. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Kličite tel. 391-4000. _________________________(117)
Vi EUCLIDU
Čista, zidana kolonial hiša pri j E. 200 St., garaža za 2 avta, kuhinja z vgrajenim štedilnikom, osrednja klimatska naprava. BLIZU MARIJE VNEBOVZETE
2-stanovanjska na Holmes A ve., klet, garaža za 2 avta, $24,900.
PRI LAKE SHORE BLVD.
Čista 4-4, modemi kuhinji, v dobrem stanju, za samo $22,900.
MOHICAN AVE.
Pri E. 200 St., 4-3, 2-stanovanjska ali eno stanovanje s 4 spalnicami, nova aluminijasta obloga, nova streha in dovoz, izpod $30,000.
LAURICH REALTY 496 E. 200 St.	481-1313
(116)
Podnebje Velenja
Velenje ima letno povprečno 1103 mm padavin. Najbolj mo-kra sta oktober in junij. Najbolj suh je marec. Velenje je imelo v 30-ietnem povprečju januarsko temperaturo —2 stopinji, julijsko 18.7 stopinj C in letno povprečno 8.6 stopinj C. Za kmetijstvo je koristen podatek, da traja temperatura nad nič stopinj 302 dni v letu.
čemu se smejijo
Po treh mesecih zakona se Torkarjeva prvič skregata. Žena vrže možu v obraz:
“Ko bi me imel zares rad, bi se bil poročil s kakšno drugo in ne z menoj!”
*
“Ali je tvoj mož vedno tako tiho?” vpraša prijateljica ženo, katere mož sedi v kotu brez besede.
“Vedno ne. Ti bi ga morala slišati jesti.”
*
“Doktor, ali je moja bolezen zelo nevarna?”
“Težko bi vam kaj rekel. Vendar bi jaz na vašem mestu ne začel brati romana v nada-jevanjih.”
R
Zakonca sta šla na večerjo v kitajsko restavracijo. Po dolgem brskanju po jedilnem listu je naročil mož natakarju:
“Dve porciji šing-fenga, prosim!”
“To bo nekoliko težko! Šing-
feng je naš šef.”
*
Mešetar pripoveduje v gostilni:
“Današnji živinski semenj je bli prava polomija. Ko bi ne bilo na njem naju z Jožetom, bi ne bilo tam niti enega poštenega vola in prašiča.”
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni
SOBE ODDAJO
Tri sobe oddajo spodaj z gor-koto na 1193 E. 61 St.
Kličite 391-1189
-(116)
LIVE IN
Companion for older woman. Free room and board. No nursing required. Euclid area.
Call 731-4535
(116)
EUCLID-RUSSELL IMETJE
E. 250 področje, 3 leta star ranč, z aluminijem opažen, 3 spalnice, jedilnica, razvedrilnica, 2 kopalnici, garaža za 2 in pol avta. Morate videti!
NOVI ZIDANI RANČI
V Euclidu, dvojne priključene garaže, vse podkleteno na obsežnih gozdnatih parcelah. Hiše so opremljene s termostat okni, štedilniki, trdimi podi, iVz kopalnico, redho grajene.
UPSON REALTY
UMLA	\
499 E. 26« St. odprto od 9. do 9.
(116)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje zgoraj oddajo na 1145 E. 60 St.
-(117)
Stanovanje v najem
Trisobno stanovanje oddajo na 1003 E. 66 Place zadaj zgoraj. Kličite 361-3485.
-(116)
Curst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
j EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-I NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
115425 Waterloo Rd.	481-8*3?
FOR SALE
Three bedroom Colonial, attached garage, large fenced in yard, E. 185, Lake Shore area.
Call 481-2518
(116)
$69«« $6900 $690«
St. Clair and E. 77 St. has 1 store and 2 suites, needs redecorations. Terrific buy.
S.e.e. KOCSIS REALTY 229-8020
(116)
PROPERTY FOR SALE
E. 74 St. and Donald Ave. store and 3 suites, 7 garages, on the commercial corner. $7000. Call 851-3630.
(118)
Help Wanted Male
Newspaper Pressman
Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
~s*

eoooioB^waBc^^ieaiSboaMaooecMa^^
{Janez Jalen:
Tretja knjiga
ZOREČE PŠENICE
_ iiwoocKXHaoooooecywKyooc^CTOoeciOccanos'aoooaQOoooeaiaoQS

: l-".;

No, tega bo -že držal na kratkem povodcu.
“Ej, ko bi ne bilo črnolasih vzhodnjakov —!”
Ostrorogi Jelen je zaskrbljeno dvignil sivo glavo. Iz zamišljenosti ga je predramil rezeg žvižg sokola, ki se je oglasil na vrhu Rožnega hriba nekje. Jelen je sodil, da prav na brestu.
Cin, sin, cincidrin!
Prav k ognjišču, kjer si je grel premrle ude, je slišal Ostrorogi Jelen pesem kovačev izpod Rožnega hriba. Dobro mu je bilo na gorkem. Zadremal je. Na bodalce, ki naj bi Presuka-nemu Lisjaku preparalo trebuh, je pa kar pozabil. Se je pa zato razglednem j tem skrbneje z njim ukvarjal jjasnooki Orel.
Kaj pa komu mar, kam gre. Morebiti prav na kolišče Vito-rogega Ovna, kjer rastejo otroci Srni in Veverki, ki sta mu po i!! očetu sestri.
Drs, drs, drs, skozi meglo prek nevidne planjave zamrzlega jezera.
Jasnooki je bolj slutil, kakor pa vedel, kdaj je predrsal preliv med obema otokoma. Spet se je ustavil in prisluhnil. Aha! Je že res. Psi lajajo. Ne more več zgrešiti.
Megla je bila tako gosta, da se Orlu niti ni zdelo potrebno hoditi čez hrib Plešivce nad studenec. Stopil je kar na tej strani na trdino, si odvezal drsalke in odšel navkreber.
Bilo je že temačno, ko je; prispel v goščavo nad leščevjem. j Zvesta Črnoglavka ga je že ča-j kala v mladem smrečju. Bila sta se zmenila, da se prav ta večer snideta.
“Sem že mislila, da te ne bo.” (Dalje prihodnjič)
•	Potovanja skupinska in poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	Dobijanje sorodnikov za obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi
•	Davčne prijave
M. L Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
“S povešeno glavo ne bom j Brž ko je Ostrorogi odšel od zmogel prav nikogar.” Ostrorogi jorožarjev pri studencu pod Rož-se je mladostno vzravnal in s^nim hribom, je Jasnooki odložil trdnim korakom: odhitel skozi sekire in nabrusil lično bodalce,
meglo navzdol, k stajam. Ustavil se je pri Izvedenem Lesarju. Dolgobrki možak je bil pravkar napel močno, iz črev sesukano tetivo, na najtežji lok, kar jih je bil doslej naredil. Sam je iz
kakor še nikoli ni nobenega rezila. Da bi se pa Zvesta Črnoglavka sama ne ranila z njim, ko ga bo nosila skritega pod košuhovino, je naglo napravil še leseno nožnico. Potem je kar
tisinega debla naklal zanj palice, vrgel orožje in nabito polno tor-sam jih paril in krivil nad og- bo nase. Se mu je mudlio. Že njem, sam jih obrezal in izgladil tako kratek dan se je nagibal, in sam trdo privezal na seženj dolgo najdaljšo palico, na nekaj krajšo srednjo' in na zunanjo stran sredine še najkračjo. Močno radoveden, kako se mu lok obnese, je bil Izvedeni že kar nestrpen.
“Kaj ne bo lok pretrd?” Ostrorogi nič kaj prida ni zaupal novi vrsti orožja.
“Za navadnega bojevnika u-tegne biti. Za najmočnejše pa ne. Bomo koj videli.”
Zavoljo megle bo pa na Veliko jezero še prej legla tema.
Jasnooki Orel si je spodaj na ledu navezoval koščene drsalke. Za njim sta prišla Grčavi Brest in Izvedeni Lesar. Oba sta mu branila, naj ne hodi sedaj na Piešivco. Razvneti mladec pa ni hotel odnehati.
“Dobro pazi, da ne zaideš v j megli,” je opozoril Orla Brest.
“Že vem, kako bom hodil.”
“In ne obotavljaj se predolgo. Zvečer te utegnejo poditi vol-zaskrbljeno
Lesar si je pritrdil v zapestje rokobran. Nato je položil na lok jej e,” je še bolj poldrugo laket dolgo puščico z j opomnil Izvedeni, novo bronasto konico na koncu, j “Se jih ne bojim.” se razkoračil in pričel vleči te-j Jasnooki je vstal, se pognal po tivo. Mišice na roki so se na-j zasreženem ledu in zginil v go-pele, se navalovile in postale sti megli.
trde kakor kamen. Izvedeni jej Orel ni rekel v prazno, da ve, premišljeno meril. Drnk! Zazve- kako bo hodil. Je bil vse natanč-nela je tetiva, prek ravnine pa je ! no prej preudaril. Od kolišča švistnila puščica, udarila ob de- Ostrorogovcev do Turovcev res
ni bilo ne tiru ne sledu, ko drug z drugim niti govorili niso. Je bila pa zato od Somovcev do Podplešivce steza gladko zdrsana. Celo v temi bi ne mogel zaiti z nje. Bi koj čutil pod nogami. Najprej poišče to stezo. Zato se ne sme spustiti na odprto jezero, če gre pa nad izlivom Reke in vzdolž Strmega hriba, ne bo zašel.
Drs, drs, drs, so pele drsalke po zasreženem ledu. Megla je bila tako gosta, da se je Orlu zdelo, kakor bi plaval skoznjo. Prav! Ga vsaj nihče raz mostišče Somovcev ne bo opazil. In pa Plešivci se bo laže približal.
Stoj! Jasnooki je obstal. Če ni zašel že predaleč? Tam na
blo oddaljene smreke in se za moško dlan globoko zapičila v mehak les.
“Hm!” je zadovoljno prikimal Ostrorogi.
“Tak strel bi prebil tudi bronasto oglavnico,” je ugotovil Lesar.
“Bi. Kar gotovo bi.”
“Samo malo visoko lok nese.
Treba ga bo še usmeriti.”
“Dobro orožje,” je pohvalil Ostrorogi novi lok in tudi sam segel po puščico, da ga preskusi.
Tetive Jelen ni mogel nategniti do konca. V njegovih rokah ni bilo več polne moške moči. Cilj je pa zadel.
Zadovoljen s svojimi orožarji, se je poglavar vrnil čez led nazaj in skozi meglo na kolišče.
Ne. Ne bo pričakal s praznimi 'pravo roko je kolišče Somovcev. rokami črnolasih vzhodnjakov. |Glasove sliši in celo dim ovoha. In četudi se ne spoprime z nji-j Orel je zavil izpod Strmega hri-mi, bo obilca dobrega orožja!ba na jezero, kaj kmalu naletel vseeno spregovorila tehtno be-j na zdrsano stezo in se spustil v sedo.	tek. če koga sreča? Nič zato.
MLADI IZNAJDITELJI V ZSSR - Posnetek z razstave mladih iznajditeljev v Moskvi kaže tricikel s sedežem za otroka zadaj.
KONGRESNIKI SO FRNIKULALI — V ok viru televizijskega prrograma za otroke “Big Blue Marble', je bilo izvedeno tekmovanje v jrnikolanju članov Kongresa ZDA. Na gor. nji sliki vidimo kong. Jamesa R. Manna (dem..S.C.), ki je prišel v finale, na spodnji pa poklicne igralce, ki poučujejo kongresnike v igri.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
V NADVSE BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI, OD KAR JE K SVOJEMU STVARNIKU ODŠEL PO PLAČILO
JOŽE ŠTEPEC
Umrl je dne 5. avgusta 1974.
Število dvoje letnih dni, osamelosti in tuge veliki sreni žalosti, v preteklost se prelilo je.
Prehitro se poslovil si, mož preljubi, oče dragi, odšel si v daljne nebeške drage...
S cvetjem grob krasimo, in solze nam tuje niso: Pač radi bi živeli še v družine sreči.
Vendar si med nami: preko oblakov -sinjega neba — v ljubezni povezavi.
Vedno z nami govoriš, kakor preje, še živiš: preživela srečna leta, spomina so nam dota lepa!
Žalujoči:
JOŽEFA — žena.
Otroci z družinami in. bližnjimi sorodniki.
Cleveland, O. 5. avgusta 1976.
Za vsakovrsina tiskarska dela
ae priporoča
mmm ameriške domovine
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi1' Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepsa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb5 NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVIN®
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po P° šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvi0 sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrg0' ma redno prejemali, nam pa boste prihranili post*1® stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsak0 vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodel°‘ vanje!
Uprava