Amerikansk
Slovenec
	fCatoliški list za slovenske delavce v Air	tenki in glasilo Družbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 25.	J0L1ET, ILLINOIS. 2i	h FEBRUARJA 191?	LETNIK XXY1
Predsednik rešuje
troja vprašanja.
Blaginja vse dežele je na prevesici. G. Wilson pojde pred kongres z novo poslanico.
AVSTRIJA ŠE V STIKU Z Z. D.
Dunaj še upa, da ne pride do preloma dobrih odnošajev z Ameriko.
Washington, D. C., 15. feb,—Poslanik Page je danes brzojavil državnemu uradu iz Londona, da je bila britanska trijamborka "Ainsdale", ki se je nahajala na vožnji iz Buenos Ayresa v neko britansko luko, dne S. feb. po nekem nemškem podmorskem čolnu ka-kil» 180 milj od irske brežine ustavljena in pogreznjena, ko je posadka zapustila ladjo. En Američan je bil na krovu. Bil je med rešehci.
Posledica blokade po U-čolnih.
New York, 15. feb. — Nakopičenje za izvoz določenega voznega blaga je tako ogromno, da so atlantske Inke, predvsem New York, smatrati naravnost za blokirane (zaprte).
Parniki poslanske-ameriške linije, skandinavsko-ameriške linije, norve-ško-ameriške linije ter drugih družeb so tukaj usidrani, napolnjeni z nakladi do krova. Samo ladje stockholm-ske in švedsko-ameriške linije odrinejo jutri.
Obratna vodstva železnic zagotavljajo, da bo to zatajanje povzročilo, zaprtje tvornic. Zadnje so bile obvešče: ne v zniislu, zmanjšati svojo delavnost in priskrbovati manj sirove tvarine.
Nadaljnji' neprijeten pojas, je, da < r.tentini zavezniki katjti za te je to-.
vomo blago določeno — prej ne plačajo, da je blago izročeno.
Svari pred prenaglico.
Washington, D. C., 16. feb. — Kon-gresnik Mann, Illinois, je danes v zbornici izjavil, da se smejo le z največjo previdnostjo storiti koraki, ki bi utegnili Združene Države zaplesti v vojno.
"Nihče ne ve'', je rekel med drugim, "kakšen bode konec. Pomniti moramo dejstvo, da smo imeli vojno s Španijo, samo da osvobodimo Kubo, in da smo naposled pridobili Kubo, Porto-riko in Filipine. Sedaj lahko napovemo vojno v zaščito naših pravic na morju ter smo nekoč prisiljeni, da so-določimo usodo Bolgarije, Srbije, Ru-munije, Turčije in drugih evropskih dežel.
"Če stopijo Združene Države v to vojno, morajo opustiti starodavno politiko zadovoljitve s prevlado na ameriški celini, brez vtikanja v evropske zapletljaje. Če pomagamo določiti meje raznih evropskih držav po vojni, bo tudi naša dolžnost, da jim predpišemo, kaj naj storijo. In če se vpletemo v evropske zadeve, ne moremo ostati dlje pri tem, da se ne vplete IJvropa tudi v ameriške zadeve.
"Odločen sem, poskusiti moje najboljše, da odvrnemo vojno od naše dežele. Če bo kdaj potreba, kak tuj
nje, bo še vedno časa dovolj, začeti z uravnavo zadržanja in prosvete najstarejših narodov evropskih, ki se bavijo danes s tem, da razdevajo civilizacijo."
G. Mannova izvajanja so bila v celi zbornici sprejeta s pohvalo.
Olajšba blokade izključena.
Berlin, 17. feb. — Po washington-skih brzojavkah v nevtralnem evropskem časopisju je Nemčija baje poskušala, pretrgane diplomatske odno-šaje do Združenih "Držav zopet zveza-ti. V uradu za zunanje stvari so o resničnem položaju danes izjavili: Švicarski poslanec v Washingtonu je preko Berna sam od sebe ponudil svoje dobre usluge, da posreduje med Berlinom in Washingtonom obnovo diplomatskih odnošajev. Berlin je bil pripravljen, po obnovi teh odnošajev iz-nova razpravljati vprašanje o podmorskih čolnih, a je označil vsako izpre-membo svojega stališča glede proglašenega vojnega pasa v sovražnem vodovju kot izključeno. V več vprašanjih podrejenega pomena, blasti glede nevtralnega brodarstva v vojnem pasu, pa je Berlin hotel popustiti. V u-radu zunanjih stvari so izrazili obžalovanje nad tem, da se je smel tako kočljiv predmet po časopisju razbli-' njati, pa celo v obliki, ki nikakor ni odgovarjala dejstvom.
Wilson želi več oblasti.
Washington, D. C., 18. feb. — Predsednik Wilson je danes izdeloval poslanico, ki jo misli prečitati kongresu, ko pride pred obe zbornici po nadaljnje pooblastilo v zaščito Američanov in ameriških ladij pred nemškimi sub-marinkami.
Kdaj pojde predsednik v kongres, je čuvana tajnost v Beli hiši, ali njegovi glavni svetovavci pričakujejo, da poj-
narod pretepsti, sem pripravljen, pri, , , ,	....
.•	,	de pred koncem tega tedna, m nika
tem pomagati. LTpam pa, da tega ne	6
bo treba.
"Mislim, da je v našo korist, ostati prva moč civilizacije (ali prosvete) na ameriški celini, ne pa se vdajati misli,
da je naša dolžnost, delati staremu svetu predpise za njegovo zadržanje.
or bi ne bili presenečeni, če bi g. Wilson prišel v kapitol v to svrho jutri ali v torek.
Trojna vprašanja.
Washington, D. C., 18. feb. — Predsednik bo imel v prihodnjih dveh ted-
Ce izpolnimo nalogo, zaščiti južno od |nih odločiti sledeča vprašanja: nas-.laa<?.če4jii4c'. la4»', in , poskrbeti- za- j- -I t -AH naj• gre-^e*-'*Ottgte?fNibrthibf
v zaščito ameriških pravic proti nemškim podmorskim čolnom potrebnih pooblastil?
2)	Ali se naj za slučaj, da postane vojrta z Nemčijo neizogibna, zanese na sklicano vojsko radovoljnikov, ali naj marveč priporoča kongresu, da pred syo£o odgoditvijo sprejme zakon o splošni vojni dolžnosti, ki bi zagotovil narodno deželno obrambo?
3)	Ali naj se koncem sedanjega kongresnega zasedanja z ozirom na mednarodni položaj določi posebno zasedanje?
/ivstrija še v stiku z Ameriko.
ifunaj, čez London, 18. feb.—Vkljub dejstvu, da so nekateri časopisi črnogledi z ozirom na avstro-ameriške od-noštije in položaj, ki je nastal vsled prefrganja diplomatske zveze med Združenimi Državami in Nemčijo, so uradni krogi na Dunaju mnenja, da polpžaj ni brezupen. Tako misli tudi Frederick P. Pentield, ameriški poslanik?
Al noga znamenja kažejo, da Washington ne namerava takoj pretrgati zveze z Avstro-Ogrsko. Eno teh znani e ft j je premestitev k tukajšnjemu poslaništvu Josepha C. Grew, bivšega tajiiika pri poslaništvu v Berlinu, ki je dospel nocoj iz Švice, da prevzame dolžnosti poslaniškega svetovavca namesto zbolelega g. U. G. Smitha, kateri se nahaja sedaj v Združenih Dr-žavjah.
Drugo znamenje je dejstvo, da državni tajnik Lansing včeraj brzojavno postal semkaj za razne hebrejske dobrodelne organizacije vsoto $250,000, kojj znesek so darovala ameriška hebrejski društva. V tukajšnjem poslaništvu so izrazili mnenje, da vlada Združenih Držav ne bi poslala te vsote, če bi se bila že odločila za prelom med Washingtonom in Dunajem.
Kaj utegne prinesti bližnja bodočnost, ni mogoče povedati naprej.
Bernstorff v Halifaxu.
fronti.
Armada nemškega prestolonaslednika izvršila uspešen sunek in napad v Champagni.
Z DRUGIH FRONT MALO NOVIC.
Nemški podmorski čolni so pogreznili 118 ladij v 17. dneh.
Laška fronta.
Rim, 15. feb. — Na trentinski fronti je bilo topniško bojevanje navadno.
Na julijski fronti je sovražno topništvo hudo bombardiralo majhen odsek naših linij vzhodno od Gorice in na Krasu. Poskušen sovražnikov naj>ad blizu Šobra je bil brž odbit. Razgnali smo z dobro namerjenim streljanjem oddelke avstrijske pehote, zbrane na brdih vzhodno od Vrtojbe.
Praske na Goriškem.
Rim, 16. feb. — Snoči smo bombardirali sovražno pehoto, zbrano v soseščini Sv. Katarine. Vzhodno od Gorice je bilo nekaj sovražnih oddelkov, ki so se približali našim linijam, obkoljenih in ujetih. Južno od Gorice je sovražnik poskušal prodirati proti našim postojankam pri Šobru in Vrtojbi, a je bil brž ustavljen po našem streljanju. Običajno topniško streljanje je bilo včeraj ob vsej fronti.
bardiranju naših zakopov blizu vasi Kadarovec, šestnajst milj jugovzhodno od IZochova, je sovražnik podjel napad. Po zadnjih poročilih se bitka še vrši. Topniško bojevanje je bilo na. ostali fronti.
Berlin, 15. feb. — Dnevno poročilo pravi, da so Nemci v spopadih na raznih točkah bojne linije ujeli skupaj 335 Rusov. Večerno naznanilo pravi: Nobenih važnih prigodkov ni bilo. \
Ob snežnih viharjih.
Petrograd, 16. feb. — Sovražni napad proti našim postojankam južno od vasi Kadarovec, omenjen včeraj, je bil odbit. V Karpatih še vedno sneži na mnogih točkah.
Berlin, 16. feb. — Vzhodna fronta: Fronta princa Leopolda:*Med snežnimi viharji in mrzlim vremenom je bilo bojevanje samo v nekaterih odsekih. Od Kvercbrni. (?) Zolotvini so naše prednje straže jugozapadno od Boho-rodčanov (Galicija) odbile ruski napad.
Francoska fronta.
Washington, D. C., 14. feb. — V tu-<aj%njih britanskih krogih prevladuje mnenje, da bode partllk "Frederick
kattflrem-firTftiTOS^TntpWoral	bile
grof Bernstorff s svojim štabom v Nemčijo', pridržan v Halifaxu najmanj en ali morebiti dva tedna. Pravijo, da mora preiskava tako velike ladje s kakimi 1,200 potniki na krovu in znatnim nakladom trajati v za to neurejeni luki dolgo časa, preden doženejo, da ladja ne vozi tihotapske robe v Nemčijo. Prav posebno se boje, da je bil sirov gumi ^tihotapljen na parnik.
Makedonska fronta.
Pariz, 15. feb. — S protinapadom proti Griču 1050, vzhodno od Paralo-va, =o Italijani zopet osvojili vse izgubljene zakope (omenjene v včerajšnjem uradnem naznanilu). Sovražen protinapad popoldne 13. feb. je bil odbit. Nemške izgube dne 12. in 13.
g EN WILLE, SWISS INFANTRY RHP MRP SHOWING RELHTlOn OF SWITZERLRNO TO wMttlH G POWERS
Photo* by Atnerlcun Preas Aaaoclatlon.
ŠVICA SKLICUJE VEČ SVOJIH VOJAKOV, KER SE UTEGNE ZAPLESTI V VOJNO.
V zadnjem času so večkrat poročal!, da je Švica v skrbeh glede možnega kršenja njene nevtralnosti, in pred kratkim je bilo uradno naznanjeno, da bodo deli švicarske armade, ki še niso pod zastavami, mobilizirane ali sklicani. Italija jc po uradnih brzojavkah utrdila svoje branike ob švicarski meji. Švicarski predsednik Schulthess Je rekel nedavno, da Švicarji nc bodo nikdar dovolili nobeni tuji armadi, navaliti na njih ozemlje.
Vrhovni poveljnik švicarsko armade, general Wille, jc rekel, da je armada pripravljena braniti švicarsko nevtralnost za vsako ceno.
Londonska poročila pravijo, da švicarski časopisi trdijo, da so mnoštva nemških čet zbrana blizu Rascla. švi-earski generalni štab jc prepričan, da Ncmci nameravajo navaliti na Švico v svrho, da osvobodijo Alzacijo franco-skih vpadnikov, pra^i nc}fo poročilo.
Francozi obdržujejo ozek |jos Alzacije izza prvih dni vojne. Švlcarskjiarmada ima bojno moč 262,000 dobro Uvežbanih mož. f Švicarski način splošne vojne dolžnosti je bil nujno pripo-ročan za Združene Države.
5>likc kažejo generala Willc, skupino švicarske pehote in mapo odnošaja Švice j vojskujočimi se vlastmi, kakor tudi košček AUacije, ki ga obdržujejo Francozi.
Vojna kriza spomladi.
London, 17. feb. — Earl Derby, vojni minister, je danes tekom nekega govora v Bolton halli izjavil, da flastopi kritični čas vojne med bližnjimi meseci.
"Bil bi*hinavski prijatelj,'" je rekel med drugim, "če bi hotel ljudstvu pr"iJ krivati, da bo vojna trajala še dolgo časa in se vodila s še večjo ljutostjo nego doslej. Trojnih stvari potrebujemo najbolj: ljudi, denarja in streliva. Predvsem potrebujemo ljudi. Dežela mora doprinesti večjih žrtev. Za boj sposobna mladina se mora v večjih množicah zglasiti; kajti brez nje ne moremo dobiti nobenih bitek, in Neffl-čija razpolaga z ogromnimi rezervami, katere hoče sklicati, da pridobi zmago.
"Mislim, da nas čaka bližnje mesece resna kriza. Poguma ne smemo izgubili. Čeprav upam, da ostanemo zmagalci, moram pa obenem zatrditi, da ne bo lahka stvar, in da ne gre za izprehod.
"Slabe vesti morate sprejemati iz isto mirnostjo, kakor dobre. Nf smete postati malpsrčni.
"Za vse je le eno geslo: 'Ne izbe-gati, nego vse tvegati'. Najsi bodo žrtve še tolike, ki se zahtevajo, ne smemo omahovati.''
Note brez konca.
Washington, D. C., 14. feb. — Državni tajnik Lansing jc naslovil danes na Kubance noto, v kateri pravi, da nc sme nobena vlada, postavljena potoni sirove sile, upati na pripoznanje od strini Zdr. Držav.
nje je bilo na ostali fronti.
Berlin, 15. feb. — Položaj je neizpre-menjen.
Berlin, 16. feb. — Makedonska fronta: Nič novega ni izporočiti.
Rumunska fronta.
Petrograd, 15. feb. -— Nobene izpre-membe ni.
Berlin, 15. feb. — Fronta nadvojvode Jožefa: Nobenih važnih dogodkov ni bilo.	^
Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Ob reki Ptni je bila neka ruska prednja straža ujeta. Ob Seretu je bilo prodiranje več stotnij ustavljeno. Luka in vojaški zavod v Galati bila izdatrto obstreljevana.
Položaj neizpremenjen.
Petrograd, 16. feb. — Rumunska fronta: Pehotno streljanje se vrši.
Berlin, 16. feb. — Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Položaj jei neizpremenjen.
Pariz, 15. feb. — V Champagni smo podjeli dva napada na nemške zakope in ujeli 26 Nemcev. Manj važni spopadi so se vršili tudi drugod ob fronti.
eBrlin, 15. feb. — Med rekama Som-me in Ancre je bilo danes živahno topniško bojevanje? V Champagni, južno od Riponta, so se razvijali pehotni spopadi. Končali so se ugodno za nas.
Nemški uspeh.
Berlin, 16. feb. (Brezžično v Say-ville.) — Veliki glavni stan je danes naznanil:
"Zapadno bojno torišče: Armadna skupina bavarskega prestolonaslednika Rupprechta: Severovzhodno od Ar-mentieresa, južno od I.a Basse-kanala in v odseku reke Somme je trajalo topniško, bojevanja do noči.
"Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: V Chamiftgni južno od Riponta je po izdatni topniški pripravi in metanju min naša pehota pod-jela premišljeno in odločno s popolnim uspehom.	^
"Pri Maison de Champagne in na Višini 185 so bile štiri sovražne linije na frontni širini 2.600 metrov do glo-bočine 800 metrov naskočene, pri čemur smo-ujeli 21 častnikov in 837 mož ter uplenili 20 strojnih pušek in dve minski metalnici. Naše izgube so bile majhne."
Ruska fronta.
Petrograd, 15. feb. — Rusko-gališka fronta: Po več nego dveurnem bom-
118 ladij pogreznjenih v 17. dneh.
New York, 17. feb. — Četveri britanski parniki so postali žrtve nemških submaririk danes. Pet človeških žr-tev je bilo na dveh izmed teli ladij. Devet mornarjev pogrešajo.
Skupno število ladij, pogreznjenih izza dne_l. februarja do danes, je 118.
Razširjena volilna pravica.
Columbus, O., 14. feb. — Državni senat je danes popoldne sprejel Rev-noldov nasvet zakona, ki podeljuje ženskam v državi pravico, glasovati tudi pri predsedniški volitvi. Nasvet zakona je bil v zbornici že sprejet. Guverner Cox g;) prejkone podpiše.
I _J--^-------
Draga šola.
Dubuque, Ia., 15. feb. — Z 2263 proti 392 glasom je bilo sklenjeno, izdati bondov v znesku Vi milijona za grad-bo neke šole.
Kako se tolaži Anglija.
London, 15. feb. — Nemčijo stane vojna doslej 60 milijard marek, tako pravi brzojavka, ki jo je poslal semkaj Reutcrjev poročevalec; vest je do-znal baje iz Berlina.
Šivilje stavkajo.
Chicago, 111., 16. feb. — Krojačicc so svojo pretnjo uresničile in večjidel u-stavilc delo. Ob 10. uri je kakih 7,000 od 10,000 tu zaposlenih in k uniji spa-dajočih krojači« za stavkalo.
Kakor v Chicagu.
Indianapolis, Ind., 115. feb. — Policijski načelnik Samuel Perrott, mero-izkusnik Herman Adam in 5 policajev je prišlo danes pred zaveznega maršala M. Horena zagovarjat se proti obtožbi, da so pri zadnji volitvi sleparili. Obtožba se glasi na zaroto.
Težko opečena.
Deep Water, la., 15. feb. — Dr. Ge-rold Seydel, 24 let star zobozdravnik, in njegova soproga ležita v bolnišnici tako hudo opečena, da je malo upanja 50 k za na okrevanje. Gospa Seydel je hotela ogenj y premogovni peči nanovo poživiti z vlitkom petroleja. Eksplozija : je sledila.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti, ker razmere so še nespremenjene. Izplačilo se vča-si precej zamudi radi vojnih zaprek, vendar se denar konečno izplača.
Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen.
Za pošiljatev večjih vsot in ja liitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da. pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Za stroške br-zojava pošljite $4 za naslov. Če $4 ne bo dovolj, bomo denar vseeno poslali takoj naprej in pisali pošiljatelju, da pošlje še primanjkljaj.
Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode.
Danes pošljemo: 10 K za...$1.40 I 100 K za.. .$ 12.50 25 K za...$3.50 j 500 K za.. .$ 62.50 $6.50 j 1000 K za.. .$125.00
AMERIKANSKI SLOVENEC
k,ap£iH oddtlek, 1006 N. Chicago St. JOLIJET. ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. i. 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV, dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.-
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un^er the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦o^o^o-n
I z slovenskih naselbin.

voporočenca sta odpotovala v Kalifor nijo. Bilo zdravo in srečno!
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa. Zopet se nahaja več naših rojakov v bolnišnici. Joseph Slak ml., ki je bil na smrt bo lan, se nahaja na poti okrevanja. John Polmin iz Clement ceste je srečno pre stal operaciji) na slepiču in je že sred zadnjega tetina zapustil bolnišnico John Mihelič je prestal krizo in bo po polnoma okreval. Mrs. Mary Jontes se počuti že bolje. Mladi Piškur iz Rockdala, 14 let star, bo kmalu ozdravljen. Mr. Muha se je vrnil domov že pred nekaj dnevi. Marko Plut je bil danes^operiran na slepiču. Vse te bolniške slučaje nam je naznanil Rev. J Plaznik.
—	Na obisku. Iz Milwaukee, Wis., je prišla zadnji teden na obisk v to mesto ga. M. Krevelj.
—	Odpotovala sta v Cleveland, 0-> koncem zadnjega tedna gg. John Škoff in John Cernetich. Bivala sta v Jo-lietu kakih 10 let. Mnogo sreče v novem kraju!
— Iz So. Chicaga so prišli plesat Joliet zadnjo sredo zvečer nekateri naši tamošnji mladi rojaki, člani Slovenskega zabavnega kluba "Carniola". med njimi g. W. F. Kompare, tajnik kluba. V avtomobilu so se pripeljali sledeči gg.: John Kučič, Rudolph J. Sebahar, Edward Sebahar, John Šeme, Richard Lavrič in Frank Kočevar. Ti so imeli neko malo nepriliko, ker se jim je strlo kolo, preden so dospeli v Joliet. Namenjeni so bili na tretji družabni sestanek in ples Mlad. zab. dr. Slovenec" v K. S. K. J. dvorani. G. W. F. Kompare si je v četrtek ogle dal tiskarno A. S. in nam je povedal nekoliko podrobnosti o southchicaški 'Carnioli'-'. V tem klubu so zbrani zavedni slovenski fantje, rojeni v A-meriki. Vsak mesec imajo zabavo s plesom. Poleg drugih imajo tudi to nalogo, da gpjijo slovenščino in se je ne sramujejo ob nobeni priliki, kadar se jim je pokazati, da so sinovi slovenske matere, akoravno z dušo 'in telom avdušeni Američani. To je lepo. G. Rudolph F. Kompare, znani slovenski advokat v So. Chicagu, je častni član kluba "Carniola". Med sedanjimi u-radniki kluba so še sledeči gg.: Fr. Skubik, predsednik; Ed. Klobučar, blagajnik; Ant. Zustovič, pom. blagajnik. Takšenle klub bi moral biti v vsaki lovenski naselbini, da se nam naš naraščaj v Ameriki preveč ne otuji.
^AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. FEBRUARJA 1917.
ZA PUST IN ZA POST.
Joliet, 111., 19. feb. — Pri kraju je predpust, čas veselja in veselic, in s pepelnično sredo se začenja resni šti-ridesetdanski post, čas pokore in premišljevanja.	t
— Popoln uspeh je imela včerajšnja uprizoritev vesele igre "V koloradskih gorah" na našem odru. Več o tem prihodnjič.
—George Washingtonov rojstni dan 'je pred nami. V četrtek, dne 22. februarja, bode zopet navdušeno obhajan vsepovsod po Združenih Državah spomin na prvega predsednika naše slavne ljudovlade. George Washington, o';e svoje domovine, je bil rojen od staršev angleškega pokolenja v o-krajn Westmoreland, .Vu., dne 22. feb. 1732 in je bil prvi Američan, ki je uvide! potrebo popolnega preloma z Anglijo, da ie ohranijo ameriške kolonije v miru in blagostanju. Leta 1774. je v VVrlliamsburgu izjavil, da jtj priprav ljen nabrati 1,000 mož in jih podpirati na t-voje stroške v boju za ameriško • vobodo. Dne 15. juti. 1775 je postal vrhovni poveljnik ameriške armade. Kako je vodil slavno fcvolucijonarno vojno več let do končac zmage, kako it bi! izvoljen predse<mikom in vme-ščen v službo v New Yqrku dne 30. apr 1789 ter drugi važni dogodki v njegovem življenju so predobro znani, da bi jih zopet navajali tukaj. Znan je tudi rek o njem: "Prvi v miru, prvi v vojpi in prvi v srcih svojih rojakov." Znamenita je njegova poslanica v slovo, v kateri je med drugim rečeno: "Ohranjte dobro zaupanje in pravičnost napram vsem narodom. Gojite mir in složnost z vsemi. Vera in nravnost nalagata to zadržanje, In ali je mogoče, da ga enako ne nalaga dobra politika? Vredno bo svobodnega, pro->vetljenega in v ne daljni dobi velikega naroda, dati človeštvu velikodušen in nov zgled ljudstva, katero sta vedno vodila vzvišena pravičnost in dobrodelnost." — George Washingtonove-mu spominu slava!
— Poroka. Zadnji teden sta bila v naši cerkvi poročena g. Ludovik Kam-bič, doma iz Metlike na Dolenjskem, in gdčna. Frančiška Kolbezen, doma iz Črnomlja. Tovariš je bil g. Martin 2u-gel in tovarišica gdč. Helena Geltar iz Chicaga. S tovariaicp so prišle iz Chi-caga na poroko gdčne. Ana Butala, Ana Vrščaj in Katarina šuštarič. No-
Cleveland, O., 12. feb. — (Dopis iz ipadne strani mesta.) Spoštovani g. rednik! Oprostite, da vam še enkrat vašem cenjenem listu prostora vza-em, in sicer v tem oziru zadnjič, namreč za odgovor na moj prvi dopis, po moji krivdi s podpisom mr. Johna Muca, seveda z njegovim dovoljenjem, kakor sem naznanila uredništvu. Torej prosim za zamero vse tiste, katere sem nehotomS razžalila, posebno gg. duhovnike, katere pa sem najmanj mislila žaliti. Jaz že prvi oddelek pišem in 1'išem več kot tri leta. pa ga nisem vedela kajn pravzaprav poslati. Enkrat sem ga mislila poslati na cenj. list Ave Maria, katerega je moja hči dobivala, jaz sem ga pa brala. I'o mojih sp. sorodnikih pa sem dobila list A. Slovenec v rokj in po dovoljenju od strani g. in ge. Muc sem dopis poslala na ta cenj. list, kar mi je hudo žal, ker Sni mu napravila sitnosti. Da bi jaz hotela žaliti gg. duhovnike, je popolnoma izključeno, ker vsi v našem sorodstvu, spoštujemo in častimo čč. gospode. Eden mojih sorodnikov je preč. oče Matija Kolar, ki še zdaj živi. Štiri sinove imam v starosti od 25 do 12 let, kateri so vsi odgojeni v strogo katoliškem duhu in se ravnajo po naukih sv. vere; eden je izučeirinašinist, dnlgi je letos dovršil Commercial Class pri St. John's katedrali, tretji hodi v katoliško "latinsko" šolo in četrti hodi v 6. razred katoliške šole, kamor so tudi vsi drugi hodili in jo izvršili. V naši hiši ne sme nihče čez cerkev niti čez gg. duhovnike izreči nobene besede Upam, da to zadostuje vsem, tudi gg. dopisnikoma, kakor tudi g Johnu Mucu, da moje mnenje ni bilo razžaliti nikogar. Mr. Muc stanuje tukaj dobre tri mesece, in ta družina je mirnega značaja; morebiti še muhe b ne napadel, toliko manj pa č. duhov ščino. Torej lepo prosim župnika Rev J. Omana in onega s tujim podpisom, naj izvolijo poslati mu par vrstic v zadostilo. Če je treba katerega pikati naj mene, dasiravno sem najboljše mislila pri tem. Da pa nisem svojega imena podpisala, je vzrok ta, ker sem imela v 25. letih samo dvakrat v rokah ta cenjeni list, katerega pa si bomo sčasoma naročili. G. Muc mi gotovo oprosti, da sem mu napravila sitnost nehotoma. Ravno tako druga gg. dopisnika. Kar se tiče piknikov, sem bila v 25. letih samo na dveh, torej ne zaslužim graje zaradi tega očitka. Kar se tiče ostalih stvari, se hočemo potruditi, da vse prav uredimo o priliki. Upam, da je stvar sedaj dovolj pojasnjena, da nikakor nisem hotela nikogar razžaliti, in zato tudi upam, da ne bo nobene zamere. Vas, g. urednik, pozdravim in želim A. Slovencu veliko naročnikov tudi na naši zapadni strani mesta Clevelanda.
Mr«. G. Maria Kofalt
Eden najplemenitejših sredAjeve ških nemških cesarjev je Henrik II. Bil je sin bavarskega vojvoda Henrika, rojen leta 972. Vzgajal ga je slavni škof regenburški, sv. Volfgang alfcyiol-benk. In sveti učitelj je vzgoji! *ve-tega mladeniča. — Oženjen je bil 's sv. tvunigundo <umr. 1040), s katero fr živel do smrti v deviškem zakonu. Pred-no je izročil 14. julija leta 1024 sveto svojo dušo v roke nebeškega Očeta, je prosil blago in sveto svojo nevesto pred vsemi zbranimi sorodniki, naj mu odpusti, če jo je nehote kdaj žalil. Potem je rekel proti sorodnikom: "S to blago in zvesto cesarico ste me \,i, ali pravzaprav Kristus, pred leti zaročili. Danes jo pa dajem vam in Kristusu nazaj — nedotaknjeno devico."
O tem sv. cesarju piše menih Otlon: Ko je za svojim očetom prevzel vla-darstvj) na Bavarskem, je prišel večkrat na grob bivšega svojega učitelja, sv. škofa Volbenka, molit in sv. jiioža prosit, naj mu s svojo pripl-ošnjfe pri Bogu izprosi milost,! da pravično vlada svoje ljudstvo. Tako je molil nekoč spet dolgo časa na grobu, pa je med molitvijo od utrujenosti in pač po volji božji zadremal. Tedaj se mu zazdi v spanju, da nekdanji učitelj naenkrat vstane iz groba in mu pokaže z roko na 2id nad grobom ter pravi: Poglej kvišku!" Henrik se v sanjah res ozre navzgor in zagleda na steni napis v plamenečih črkah: "Post sex" —"Post šestih!" Ko se zbudi iz krat-e, osodapolne dremavice. premišljuje, kaj bi pač te besede pomenjale. In razlagal si jih je tako: "Bog dobrotni je pripustil, naj mi moj sveti učitelj naznani, da bogi po šestih dneh iflhrl." Takoj se je pobožno izpovedal, je delil vse te dni bogato miloščino, da bi se z njo rešil morebitnega trpljenja vic, molil je, premišljeval in se postil ter se tako resno pripravljal na smrt. A glej, šest dni je minilo, smrti pa ni bilo. "Hvala Bogu!" je mislil sveti mladi mož, "besede so pomenile, da bom umrl po šestih tednih. Imam še eč časa, da se lepo pripravim." Minilo je šest tednov, pa ni umrl. '"Kako dober je Bog!" je hvaležno mislil Hen rik. "Sest mesecev mi da časa, da se še bolje pripravim." In pripravljal se je še bolj vestno. Minilo je šest me secev, pa ni umrl! "Bog ima z menoj več usmiljenja, nego jaz zaslužim," je mislil v globoki ponižnosti in hvalež nosti. — "Nisem še dovolj pripravljen, zato čaka, da me pokliče šele po šestih letih." Živel je teh šest let v vednih mislih na -mrt, v vednem zatajevanju v deviški čistosti, v gorečih molitvah. A čez šest let — ni umrl, ampak je bil izvoljen za rimskonemškega cesarja (1014) in je bil s soprogo Kunigundo dd papeža Benedikta Vili. v Rimu slovesno kronan.
Zdaj je pač spoznal, kaj so one besede pomenile. A zdaj je bil ravno zaradi pogostega premišljevanja o smrti tako utrjen v ^obrem, da je tudi ko cesar sveto živel in se tako zveličal.
Pomisli ,-edaj, prijatelj moj, in mi povelj: "Kaj je naredilo tega vladarja svetnika?" — "Pač pogosta misel na smrt." Lepa ti hvala, prav si odgovoril*. A postoj sedaj in pomisli: "Ali ni potrebno tudi nama, da pogosto pomisliva na smrt?" Prevdari, prijatelj moj!	.
"A ravno sedaj, v veselem pustnem času, naj se udajam'žalostnim mislim?' mi morda porečeš.	|
Vem, ni hvaležno delo, pridigati ob teh dneh v.-cobčne razposajenosti. Gluha ušesa najde navadno še tako topla beseda. — Slavni pridigar Segneri je prišel nekoč ob takem času na prižni-co, V Italiji ob pustu še bolj norijo nego pri nas, ob časih Segnerijevrh so pa menda še huje nego dandanašnje. Slavni mož pride na lečo, velik, resen, suh, sama kost in koža, že na zunaj (mož zatajevanja). Po-
tako lahko brez posebnega napora položila na mrtvaški oder. Ali se še spominjaš?
"Tako cvetoča sem še in bi že mislila na smrt?" me zavzeta vprašaš ti, zorno dekle. A morda se spominjaš one tvoje vesele, rožne znanke, ki je preplesala pustno nedeljo vso noč, a kmalu nato je jela pokašljevati, sredi posta je legla, in ni še pela kukavica, ))a ste jo nesle na njivo božjo k večnemu počitku. Morda se še spominjaš?
Naj vam, mladi ljudje, povem dve kratki zgodbici. Gotovo ste že sami doživeli slične.
Pred nekaj leti je bil mlad bogoslo-vec v Ljubljanskem Leonišču, tO je posebna bolnišnica, sezidana v prvi vrsti za duhovnike. Mladi .mož je imel jetiko. Nekega dne pravi usmiljeni sestri, ki mu je stregla: "Danes pa sem popolnoma zdrav. Če mi bo tudi jutri tako dobro, pa pojdem domov. A ve-
nekoliko. Odpri str. 55. ("Mohorjeva" izdaja.) Poglavje 23. je tam, z napisom: "Misli na smrt!" Beri ga! Str. 58 najdeš besede: "O nestrpnež, zakaj si obetaš še dolgo življenje, ker še enega samega dneva nimaš gotovega? Koliko se jih je že varalo in šlo nenadoma iz sveta! — Kolikokrat si že slišal pravit, da je eden pal pod mečem, drugi utonil, tretji z višine pal ter si zlomil tilnik; zopet drugi je pri jedi strepetal ali umrl med igranjem. Eden izgubi življenje v obilju, drugi v boju, tretji v kugi, četrti pri roparskem napadu, in tako je konec vseh smrt in — življenje človeško izgine urno kakor senca."
Postoj, prijatelj, ne hiti naprej! — "Hodi za Kristusom" moraš brati po stavkih, ne z naglico, kakor bi se peljali z brzovlakom. Zakaj že en stavek nam da dostikrat snovi, da premišljujemo o njem ves dan in več dni. In čim dalje premišljujemo, tem bdlj ste kaj" — ji pravi dalje - "pomaraji-. spoznavamo čudovito njegovo globo-
V izpodbudo.
Pariz, 15. feb. — Andre le Fevre je predložil v poslanski zbornici resolucijo, ki obljublja posadki francoske ali zavezniške ladje nagrado 500,00« frankov za potop vsakega sovražnega podmorskega čolna.
Mostovi zastraženi.
Watseka, 111., 15. feb. — Dvajset pomožnih šerifov straži danes mostove v Iroquoistu. Šerif H. Browne jih je zaprisegel.
če bi mi danes teknile, prinesti." Usmiljenka gre po pomarančo. Lepo jo olupi ter jo da mlademu bolniku. A komaj jo ta prime, pade v postelji vznak in je bil mrtev,— \"a neki fari, kjer sem pred leti služboval, mi je pripovedoval cerkvenik o trgovčevem bratu, ki je umrl malo poprej, predno sem prišel jaz-tja. Agent je bil in še mlad. A je bil tudi jia prsih bolan. Neki dan ga cerkvenik sreča in vidi, da imenitno kadi. Pa mu pravi: "Ti, za tebe pa cigara ne bo." A oni: "O, saj sem zdaj popolnoma zdrav." Drugi dan pa je bil mrlič.
"Da, da, danes si, jutri te ni." Gl^i. smrt "ne izbira, smrt pobira". Res, sta-
Dajte mi eno čino, tem bolj
ri morajo umreti, a mladi morejo, to je: zelo lahko je mogoče, da tudi u-mro. Nihče izmed nas nima od Boga, Gospoda življenja in smrti, pisma v rokah, kjer bi bilo zapisano in podpisano in zapečateno: "Toliko in toliko let še!"
A morda porečeš ti, gospodar in hišni oče: "Toliko dela imam z gospodarstvom, ne morem misliti na smrt. Bom na stara leta, ko drugega delati ne bom mogel." Prijatelj, ali misliš, da nama bo smrt zaradi obilnih opravkov, ki jih imava, ti kakor jaz. prizanesla? Ali nisi še nikoli slišal brati onega odlomka iz sv. pisma: "Nekega bogatega moža polje je obilno sadu rodilo. In je mislil sam pri sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi pridelke spravil? In rekel: To bom storil: podrl bom svoje žitnice in naredil večje.
e čudimo nebeški njegovi modrosti. — Tako beri, prijatelj moj, to za sv. pismom najlepšo knjigo.
In če vse to resno premisliš, kje boš na pustno nedeljo popoldne, krščanski fant? Ali v cerkvi, pri molitveni uri, ali v gostilnici, pri godcih? Kje' boš ti to noč krščansko dekle? Ali doma pri stariših, ali med pijanimi plesalci, kjer te sme vsak razuzdanec, ki se ti na cesti nikoli približati ne bi smel prijeti z umazanimi svojimi rokami? Kje bosta vidva, krščanski gospodar, krščanska mati? Ali v družbi pijancev, ali doma med srečno, veselo svojo družino?
Prevdarite, premislite! — Kjer bi radi stali ob dnevu sodbe, na desni ali na levi, tam bodite te dni! Preizkušnja za srce človekovo so ti dnevi, za moč njegovih čednosti, za njegovo težo pred Bogom!
Premislite, prevdarite!
Posluhnite pa te dni tudi ne na moj glas, ampak na glas časa, ki tako strašno naglo beži in vam kliče z vsako minuto: "Kmalu pride tudi za te dan in ura, na katere se je sv. Henrik tako vestno pripravljal.. . Prah si, o človek, in v prah se spet vrneš..." A duša tvo ja. kam pojde ta?	X
SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENJKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo) V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše mesta, Vse po najnižji ceni. Pridite torej i« poskusite naše meso.
Nizke cene m dobra postrežba iT naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati na* * našei mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Stre«*
Chic. Ph<vne 27fi* N W. Phone 111»
Proti odkupnini pridržana.
El Paso, Tex., 15. feb. — Gospo "Bunk" Spencer so mehikanski banditi pridržali v Opitasu, Chilutahua, proti
In vanje bom spravi! vse, kar mi je odkupnini $5,000, po danes iz Hachite zrastlo, in vse svoje blago. In pore-
dospelem zanesljivem poročilu. Ga. Spencer je Mehičanka in je bila odve-
cem svoji duši: Duša, veliko blaga imaš spravljenega za prav mnogo let. Počivaj zdaj, jej in pij in bodi dobre '(lcna' ko 80 Jose Yue^ Salazarjeve če-volje. Bog mu je pa rekel: Neumnež. | te zajedle renč, 40 milj od meje od-še to noč bodo tvojo dušo tirjali od I daljen, tebe. Kar si pa spravil, čigavo bo?" In Jezus pristavlja k temu: "Tako
pravi ascet
zdravi! pomoli, potem pa <lolgp molče gleda na tisočglavo množico pod seboj. Vedel je: "Zdaj so tukaj, da slišijo besedo božjo, a čez malo časa bodo noreli v grešnem pustnem veselju." To ga, je v srce bolelo. V^a c6rkev čaka napeto in nestrpno. Sedaj odpre usta in prične: "Ne bil bi stopil danes na prižnico, ako me ne bi tolažila misel: Večni Bog me bo sodil po tem, kar sem hotel doseči, ne po tem, kar sem res dosegel," Slavni mož je ve del: "Miogo ne bom dosegel ob tem času." Celo on ni dosegel mnogo, ki mu je Bog dal moč besede, da je delal s srci, kar je hotel, kakor dela čebelar z voskom, na solncu omehčanem.
Ista misel tolaži sedanje pridigarje.
A glej, prijatelj moj, tudi v teh dneh ni tako daleč od nas opomin na^smrt. Glej, na pepelnično sredo bo stopil duhovnik dol od oltarja. Oblečen je v violetno štolo, ki je znamenje pokore in žalovanja. V roki drži krožnik s pepelom. Tega ti potrese na glavo ter ti govori: "Spomni se, o človek, da prah si in se v prah povrneš."
A morda bi bilo pepelnično sredo že prepozno, da se spomniš smrti in pokore, spomni se jih danes, brat moj, sestra moja.
'A sem še tako mlad in krepak," mi porečeš, ti mladi fant. A jaz ti pore-čem: Ali nisi poznat tega ali onega, kako je bil mlad, kipeč življenja? Najglasnejši je bil -v nedeljo med' veselimi pivci; niočari je bil, da mu nihče ni bil kos. A glej, v tednu navrh ga smrt
je s tem, ki si bogastvo nabira, pa ni bogat v Bogu." (Luk. 12, 16—21.)
Glej, temu ,ni bilo rečeno: "Zdaj I imaš mnogo dela in skrbi, zdaj te pu-tim nekaj časa pri miru." Ne! Še to noč bodo tirjali tvojo dušev od tebe.
Ali si bral prelepo knjigo: "Zgodovina slovenskega naroda", ki jo je izdala "Družba sv. Mohorja?" Odpri tr. 312 spodaj. Tam bereš o cesarju Maksimilijanu: "Že nekaj let pred smrtjo si je dal napraviti krsto in jo vedi jo na potovanjih s seboj vozil." Kaj misliš, zdkaj pač? Jaz mislim, da zaradi tega, da bi se ob pogledu na njo spominjal smrti! In ali misliš, da je imel cesar Maksimilijan manj skrbi, nego jih imava midva?
O, le pomisli večkrat na smrf, pa bo več reda v vsem tvojem gospodarstvu, v vsem življenju.
Pravil nam je nekoč jezuitski pater, rodom Tirolec: "Ko sem bil še študent, je živel v naši okolici bogat kmet ki je bil zgled vsem hišnim očetom. Resen in^vendar.spet mil, delaven, skrben, prevdaren in moder, da so hodili od daleč k njemu po svete, v vsakem oziru mož na svojem mestu. Vedeli pa so o njem tudi, odkod zajema svoje čednosti, svojo modrost. V svoj? spalnici je imel pripravljeno leta in leta krsto, v kateri ga naj pokopljejo. Vsak večer je kleče pred njo opravil svoje "molitve, izpraševanje vesti in vsakdanje premišljevanje." Kaj se ti zdi o tem možu? In ti mi morda porečeš, krščanska mati: "Z otroci je toliko skrbi, ne morem misliti na smrt," O mati, ali te bodo mogli otroci obraniti smrti? Mnogi smo že stali ob umirajoči 'materi, ki je nas ljubila, kakor ljubiš ti svoje otroke. Videli smo jo trpeti, boriti se s smrtjo. Srcp se nam je trgalo, a pomagati ji nismo mogli! Le pomisli večkrat na smrt, in tem lepše boš vzgojila svoje otroke. Če pa bodo dobro vzgojeni, jih boš laže pustila ob smrtni uri v tem nevarnem svetu. Glej, sv. Elizabeta, ta mlada in preblaga mati — umrla 1231 I. 24 l$t stara — se je ločila že za življenja od ljubljenih otrok. A se ni pritoževala. Vedela je: Enkrat jih tako moram zapustitil V prelepi knjigi "Križana usmiljenost" izdala "Mohorjeva dfužba", lahko bereš o tem.
Kolikokrat slišii, posebno zdaj po zimi, sent od cerkve mrtvaški zvon. Kaj ti pravi? "Danes meni, jutri tebi!"
In kaj naju uči največji učitelj duhovnega življenja, pobožni Tomaž Kempčan, v zlati knjigi "Hodi za Kristusom?" Beri je vsaj vsako nedeljo
Banditi so soproga izpustili in ga poslali preko meje v Združene Države,
da priskrbi odkupnino.
POZOR, SLOVENCI!
Želimo, da se nam pridruiii nekoliko več rojakov v naši novi farmarski naselbini (Hardwood Valley) v DRŽAVI WISCONSIN Mi hočemo imeti lastno cerkev in šolo.
Ta fina zemlja, poraščena s trdim lesovjem se prodaje po $15 aker in višje. Nekoliko vplačate takoj, ostalo na obroke po $10 na mesec ali na leto za večja odplačila. Kompanija vam postavi hišo, kupi kravo, svinje, kokoši in da delo pozimi. Tu opridelujem pšenico, ječmen, oves, rž, koruzo za pičo, nemško deteljo (alfalfo), deteljo, timotij seno, krompir, sladkorno peso, in druge vrednostne pridelke. Pišite za pojasnila na:
NORTH AMERICAN LAND AND TIMBER CO.
Edward Delles, President, 334 S. Canal St.,	Chicago, Ills.
Poskusite Novo Pivo
Old Lager
STEKLENICA Je BOLJŠA in okusnejsa pijača, kot katero drugo pivo.
-IZDELUJE GA-

Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseli boljših salunih v Jolietu
Union Coal & Transfer Co
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefon 411
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča davnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mesta; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive *e posluži vsak čas ponoči in podoevu.
Kadar rabite kaj v n»ii stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
t
AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. FEBRUARJA 1917.
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH čEVERSti A.MEKIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET- ILL.
Vstunovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp^v drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
• -
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik'...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.

SLIKE IZ VOJNE.
(Iz "Slovenca".)
ffi!

Profesor svojim učencem pred odhodom v boj.
V krvavih bojih na Vogezih je padel tudi rezei*vni stotnik in profesor na realni gimnaziji v Nuernbergu, Friderik Wucherer. Plemeniti šolnik in hrabri častnik se je poslovil od svojih u-čencev v pismu, ki jim je bilo prečita-no ob začetku tekočega šolskega leta. Profesor najprej obžaluje, da se ni mogel osebno posloviti od svojih u-čencev, nato pa pravi: Tako rad bi K Vam bil osebno povedal, da mi je po-sebno sedaj, v očigled smrti, jasnejše W kakor kdaj prej, da vlada nad nami vse mogočna roka in da brez otroškega zaupanja na to roko nismo nič. V tej veri upam tudi, če treba, pokojno in pogumno iti v smrt. — Nato profesor opominja učence, naj se pridno uče in si prizadevajo, da postanejo vrli možje, polni domovinskega duha.
Zdravnik s 96 ranami. Neki list v Baslu priobčuje pogovor svojega urednika s francoskim višjim zdravnikom, ki je bil v bitki ranjen in se zdaj zdravi v bolnišnici Val de Grace. Vkljub velikim bolečinam, kajti zdravnikovo telo je ena sama velika rana, je sprejel urednika smehljaje, češ: "Kakor vidite, nisem umri, pa nimam najmanjše elje umreti. Lahko rečem, da sem srečno ušel smrti. Pomislite: 96 uradno dognanih ran! Raztresene so po celem telesu; vsepovsod L So nii zašili kožo. V resnici ne raz-•»uiieni, da sem še na tem svetu."
"In vse te rane ste dobili obkrati?" vpraša urednik.
"Vse obenem! Glejte, tako-le je bilo: Dne 30. avgusta sem se nahajal Prav blizu vasi, kjer je bil boj najhujši, ^delo se je, da je boj končan. Ranjencev ni bilo mnogo. Ko sem zadnjega °bvezal, sem se napravljal, da zajaham konja. V tem trenotku me med groznim bučanjem obda ogenj. Granata , Se je bila razletela nad mojo glavo, ^oj ubogi konj Je mrtev padel pod u-da rceni, jaz pa sem se, preluknjan kakor rešeto, zgrudil na tla. Moj ordo-"ančni vojak, čeprav sam ranjen na "ogah, me jc postavil kvišku in me M'ravil dva kilometra daleč. Potem me nekaj vojakov na nosilu iz križema •'oloženih pušk neslo še pet kilotnc-,r°v dalje, da sem dospel do ambulan-ce- Nemogoče bi bilo, opisati vam
tlečinc, ki sem jih pretrpel na ti brez učni pdti. Onesvestil sem sc. Ta-so me prenesli na kraj, kjer so mi 1)0<egnili ii, mesa koščke granate. V 'nojo srečo ni bil ranjen noben važni ""■Ran. Res jc, da sem deloma izgu-
bil
sluh, kajti na desni nc slišim več;
,,1r)ja glava je vsa zašita; leva roka je ena do kosti; stegno je pre-
'ul< •
Kt
"Jano kakor goba. Tudi moje ubo-jtoge so mnogo trpele- in so vse te-
—■	■■«■■	V« l#	• • • VV » KV
..v'ranc, pa prav nič umetniško; toda
*iv Ko
s«m, in to jc glavno I"
Je zdravnik tako pripovedoval, je r 1 njegov prijatelj, tudi ranjen, u-^'mku kazal zdravnikov telovnik, »'-fran je, kakor da bi bil za tarčo '«n»u polku. Telovnik bodo baje da-
JV v iiuzcj.
^ompir edina hrana najvojvode.
'»žil1*''1'' Pri ^uczwi, katere se je ude-tudi nadvojvoda Josip Ferdinand,
je ruski šrapnel razdjal voz, na katerem so vozili živila za nadvojvodo in njegovo spremstvo. Nadvojvoda je o-stal tako brez hrane. Edino, kar je bilo ta dan mogoče dobiti, je bil krompir, a brez soli in zabele. Nadvojvoda je vsled tega ta dan imel za zajtrk, za kosilo in za večerjo — krompir, a počutil se je vzlic temu, kakor ponovno zagotavljal, kar najbolje.
Lastovke.
Vojna, boji, marši, taborišča nudijo vse mogoče stvari, žalostne, pa tudi zabavne in zanimive. Kdor ima veselje, da zbira slike iz vojne, bo nabral prav obilo dogodkov iz vojne in našel dosti vojnih slik, precej zanimivih. Pred kratkim smo prinesli sliko poljskega kmeta, ki je s pipo v ustih mirno oral njivo, a nad njim so žvižgale grozno bojno pesem sovražne granate. Prav zabavna je sledeča sličica iz življenja lastovk. Pripoveduje jo ranje-, ni vojak.
Že več ur divja bitka ob neki kmečki ograji. V jarkih, izkopanih ob tej ograji, čepe naši vojaki, a grom topov grmi že nad pol dneva in od neke borne koče štrli kvišku le še kos zidu; na njem je pri stropu prilepljeno lasto-vičje* gnezdo, iz katerega stezajo tri mlade lastovičke — zapozneli drobni rod — syoje nežne kljunčke; starke letajo urno sem ter tja in neutrudno donašajo mladičem mušic.
Z grozno silo vihra bitka dalje. Zrak vroč od krogelj, ozračje z dimom in paro nasičeno, topovi grme, šrapneli brenče, razlega se divna; pretresljiva godba, meniš, da slišiš žalobne pesmi, prervane zdaj pa zdaj od groma kano-nov. llujavo prst mečejo kvišku raz-počeni šrapneli, da ti jemlje vid, stok ranjenih ti prihaja do ušes.
A lastovke so neutrudljivo pri delu. Nosijo hrano mladičem, zdaj pa zda\j jih silovit pritisk zraka vržfe na stran, a takoj se zopet izravnajo in hajd veselo za mušicami.	,
Pade noč na Zemljo, boj potihne, na steni pa visi, kakor prej, lastavičje gnezdo, kjer pokrivajo stare z gorkimi krili svoje mlade.
Prebrisan vlakovodja.
4
Rilo je blizo Stryja v Galiciji. V daljnji dalji stoječa ruska artiljerija jc na gosto obstreljevala naš vlak, ki je vozil municijo. Krogle so zadevale v neposredno bližino vlaka. Položaj je bil nevaren. Tu je prišla vlSkovodji dobra misel. Odpel jc petelina in izpustil toliko pare, da je bil vlak ves zavit v bel oblak. Rusi so menili, da so njihove krogle vžgale municijo na vlaku ter nehali streljati. Medtem je pa vlak ušel njihovim strelom in srečno pripeljal dragoceni tovor na določeno incsto.	i
IZ PEKLA PRI ARRASU.
(Iz "lSovenca".)
"Bil sem priča bombardiranju, naj-strahovitcjaemu, kar sem jih od počet-ka vojne videl,"' Tako piše nek francoski častnik z bojišča v pismu, ki jc "Gazette de Lausanne" priobčuje, "Najbujncša domišljija, najbolj živ o-pis ti nc more tega niti približno pred-očiti. Pomisli, da je naš napad pripravljalo stotero žrel, ki so bruhala o-genj, ined njimi topovi najširšega premera, ter da je obstreljevanje trpelo neprenehoma štiri cele ure. Streljali smo vedno gostejše, tako da jc bil o-genj zadnjih deset minut najhujši. To-
povom se je pridružila cela vrsta metalcev min, ki so lučali po 25 kil težke menilitne bombe in povzročali šum in ropot, da te je oglušil. Kakor da bi ne bilo dovolj, so še proti koncu obstreljevanju počile mine, ki so bile nameščene osem do deset metrov pod sovražnikovimi strelskimi jarki ter napolnjene z mnogim itisoči kil streljiva. Slika, ki smo jo videli, je bila nepopisna, grozna, peklu podobna. Nemške črte so na kilometre daleč izginjale v nepredirni temni plasti dima, ki se je hip za hipom zgoščala. In v tem morju dima , se je razpokavalo na stotine izstrelkov, ki so zopet metali kvišku visoke oblake dima. In tako je bilo cele štiri ure. Štiri ure je morala padati na Nemce jeklena toča, da je njih topništvo nazadnje obmolknilo. Znano nam je bilo, da bo morala naša pehota po bombardiranju skočiti iz svojih jarkov, preleteti prostor do nemških žičnih ovir ter to žičevje razdreti, da pride do nemških okopov, ki so se razprostirali kakih 400 m globoko. Ne moreš si predstaviti razburjenja, ki nas je ob teh okoliščinah v zadnjih minutah obstreljevanja obvladalo. Vsi smo gledali na ure. Kaj se utegne zgoditi? Kolikokrat že so se bili naši pešci vrgli na sovražnikove žične ograje, ko so pa prišli do roba, jih niso mogli razdreti, ker so v tistem trenutku začele nanje streljati strojne puške od spredaj in z bokov. Ali se kaj podobnega ponovi? Saj je bilo tudi po takem bombardiranju še marsikaj možno, kajti Nemci se znajo izborilo zakopati in pravi mojstri so v umetnosti, da na odločilnih krajih poskrijejo strojne puške, ki napadalca v zadnjem hipu pokose. To nam je bilo vsem v mislih, ko smo se ozirali na naše dečke, ki so z nasajenimi bodali čakali na znamenje za napad. Še pet minut. Bobnenje topov se ojača. Štiri minute! Metalci min besne; ne moreš več razločiti, ali je počil njihov izstrelek, vse se združi, zgrne v enem samem orjaškem hrumu, ki je proti njemu grm-ljenje z neba nežna, mojstrska godba. Še tri minute! Bodala naših fantov se zabliskajo v solnčnem svitu; tisoč jih je. Dve minuti... le še ena. Sapa nam zastaja, obledimo... Sedaj pa, sedaj ! Naši so udrli iz svojih jarkov, gredo naprej, ob žičnih ograjah se nakopičijo kakor da bi ne mogli čez ovire. Strojna puška začne ragljati. Mrtvaška bledica nas obide,i ki nam zastaja. Ali se povrnejo? Tedaj pa se napadalci pomaknejo naprej, naše granate so bile žično ograjo predrle, in zavarovana drve naša krdela naprej. Njim sledi druga napadna črta: metalci ročnih granat. Oni naj delo dovrše."
Tako je bilo dne 9. maja, ko so rFan cozi pričeli z velikopotezni ofenzivo, ki s^ vrši še danes, a ni še doslej skalovja nemške vojske na nobenem mestu premaknila.
DANAŠNJA TEHNIKA PRI PRENAŠANJU POVELJ.
(Iz "lSovenc^-'.)
Nizke, s slamo pokrite koče, ki navidezno lezejo v zemljo, z malim številom mostnih okenc, ki jih ne lepša prijazen beli zastor niti lonec s cvetlicami; vežna vrata, med katerimi se mora srednje visok človek ponižno skloniti, če hoče skozi; nobenega dvorišča s snažnim hlevom in šupo; samo kot, v katerega so brezbrižno nametali najpotrebnejše in najpreprostejše, dokaj zanemarjeno orodje: skozi zijajoče razpoke v zidovju in trainovju zapiha vlažnomrzli decemberski veter. To je vedno ponavljajoča se slika ru-skopoljskih vasi. V svojem bednem demovju topo životari kmetic, ki jc zadovoljen, ako ga skopo polje le prehrani. O svetovnih zgodovinskih dogodkih, ki se odigravajo v njegovi bližini, ima le nejasne misli.
Med takimi kočami je . duhovnikov stan skoro kakor imeniten dvorec. Pa tudi župnišče je majhno, golo in mračno, zunaj in znotraj. Stanovalca, sivolas župnik in njegova oskrbnica, nista sposobna, da bi s skromnimi sredstvi spravila v svoje stanovanje nekoliko več prijetne udobnosti. Tu nc najdeš onega tihega miru, ki je sreča nemških župnišč. Žalostno in pusto leži ta hiša pred teboj, in zdi se ti, da jo hoče visoka cerkev zraven kar zadušiti, ker ji ne privošči solnčnih žarkov.
Nekega dne se je v to enoličnost priselilo življenje, in doslej posvetnemu hrupu tuje župnišče jc postalo zibelka važnih sklepov in velikih posledic. V njem se je bil nastanil neki višji štab, nekaj kilometrov za bojno črto, in zdaj se je začelo tisto posebno vrvenje, ki je za današnjo vojno tako značilno in jo bistveno razlikuje od vseh prejšnjih. Še pred malo leti bi nihče nc bil verjel, da bi mogla novodobna občila tako mogočno vplivati na vojno poveljevanje. Fantastična bi se nam zdela misel, da bi se dalo voditi boje iz poveljnikovega stanovališča, razun pri sem in tje valujočih srečanjih nasprotnih čet in s tem združenih spopadih. Sedanjost nas je poučila, da smo se motili "tiste bojne prizore prejšnjih dob z generali na visokih > konjih, z golim mečem v desnici, ki kje za kakšnim poslopjem dajejo prij-dirjajočim ordonančnim častnikom ,svoja povelja, si.torej kar izbrišimo iz spbminal	• r.. . . . }••'
To se godi dandanes mnogo eno-
P^oto by American Press Association.
LJUBKE JAPONKE STREŽEJO FRANCOSKIM RANJENCEM.
Slikovita skupina članic japonskega Rdečega križa, ki so stregle zavezniškim ranjencem na Francoskem.
stavnejše in pred vsem, mnogo hitreje. (Žalibog se tu ne moremo spuščati v podrobnosti!) Kakor čete naoredujejo, tako jim tudi že sledijo telefonski oddelki. ki polagajo telefonske žice v nasprotni smeri <napr^dovanja, to je nazaj, ter tako omogočajo poveljniku, da vodi iz svojega stana ali iz drugega, za delj časa namenjenega bivališča tak tične operacije in daje vsa v to svrho potrebna povelja. V opisanem župni-šču v O., nad katerim vlada sedaj, ko so uaše čete zmagoslavno naprej prodrle, zopet navadni mir, je bil več tednov stan divizijskega štaba, v zmislu defenzivne naloge čet, ki so stražile tamošnjo mejo. V majhni, temotni veži je bila prirejena telefonska centrala, pri kateri sta imela noč in dan neprenehoma po dva moža službo. Zra ven je bila pisarna. Tam so imeli štabni častniki na svojih mizah ročne telefonske stroje, da jim ni trebalo hoditi vselej k aparatu v centrali, kar bi druge pri delu preveč motilq; poleg tega je moglo na ta način več oseb istočasno govoriti z zunanjim svetom.
Na mizi častnika glavnega štaba je nepre.-tano zvonilo. Treba je pač krepkih živcev, da pri tako utrudljivem delu, ki naprenja vse sile duha, ohraniš potrebni mir; kajti to naporno delo ti osladi le kratka dremavica zelo dvomljive vrednosti — na preprosti slam-nicL_ Sedaj javi poveljnik pehote o kretnjah sovražnikovih, ki so jih obhodne straže v predozemlju z dobro zakritih postojank opazovale. Ena težkih baterij je dosegla jasno razločnih uspehov, ki jih diviziji sporoča. Poveljnik nekega odseka domneva, da so Rusi spremenili postojanke svojega topništva, ter prosi, da reč natančneje preiščejo letalci. Zdaj pokliče vrhovno poveljstvo armade, ki želi nekega pojasnila. Potem zopet poroča častnik glavnega štaba poveljstvu vzhodne armade v P. podrobno o skupnem položaju in razmerah divizije. Zopet pridejo vesti sosednih čet, in potrebni so ukrepi glede preskrbe. Pri drugi mizi razpravlja poveljnik tophištva o porabi in dopolnitvi streliva, ali pa sprejema divizijski zdravnik poročilo o zdravstvenem stanju moštva in daje potrebna povelja.
V stanovanju artiljerijskega poveljnika, kjer smo zvečer smeli nekaj uric presedeti in se pogovoriti pri mozel-skeni vinčku in ruskem čaju, — ista slika. Ka smo sedeli pri večerji, je do-šlo telefonsko poročilo, da nameravajo Rusi našo postojanko napasti. Kratko in sigurno je dal poveljnik svoje ukaze. Stopili smo v vežo, videli, kako so se v črni noči zabliskali streli, in poslušali smo temno bobnenje topov, vse to pa — in to je čudno — brez razburjenja, ki bi se nas pravzaprav v
tem važnem trenutku moralo polastiti. To je mir, ki ga povzroča čut, da je u-speh popolnoma zagotovljen. Seveda so vse razdalje od naše postojanke že najnatančnejše dognane in določene ter topovi morda že postavljeni in na-merjeni na najnevarnejše točke, tako da baterije ponoči delujejo le kakor stroji, ki jih poženeš s pritiskom na gotov gumb.
Jasno mora biti vsakomur, kolike važnosti je telefon za vodstvo bojev. Na postojanki v ozadju ni za vojskovodjo in njegov štab večinoma osebno nobene nevarnosti. Četa torej ne more z lahka izgubiti svojega poveljnika, in s tem je zagotovljeno, da se enkrat določeni bojni načrt tudi enot izvrši. Vojna zgodovina nam kaže, kako važno j^ to. Poveljnika pri tem tudi ne motijo vplivi, izvirajoči morebiti iz neposrednega opazovanja ali pa iz nazorov in mnenj nižjih poveljnikov, da da ima lahko pred očmi vedno le celoto. Povelja in poročila pa so tudi mnogo hitreje in zanesljivejše odpravljajo in prinašajo prednim črtam, kakor takrat, ko so jih morali nositi ordonan-dni častniki, jezdeci ali kolesarji, ki jim je pretila neprestano nevarnost, da jih sovražnik postreli ali ujame.
Pri vsaki spremembi staležev čet in premestitvi postojank se telefonske zveze čudovito hitro položijo in pritegnejo novemu mestu. Poročevalec je bil priča, kako so po bitki pri No-vosolni pokopavali mrliče, nekaj metrov proč pa so že polagali telefonsko žico, po kateri so se imeli kmalu poslati fronti povelja za morda še bolj krvavo borbo.
Tako na vzhodnem bojišču. Pa tudi na zapadnem poslujejo telefonski oddelki naravnost sijajno. Lahko se reče, da vsakega vojaka, bodisi v strelskem jarku ali drugod, s telefonom laško dosežeš. In če general zboli, na primer na influenci, se mu vsa ta telefonska ropotija postavi pri postelji, da lahko iz nje vodi in poveljuje...
- * A
Napredek prohibicije.
,Od dne 2. aprila 1918 bo v državi Indiana vladala prohibicija. Dotični predloženi zakon so zakonodavci sprejeli in dne 9. t. m. ga je podpisal guverner Goodrich. Osušitev države Indiana, katere pifebivavstvo izkazuje velik odstotek pivoljubnih Nemcev, kaže ja-no in razločno napredovanje prohibicije. Suhači se bahajo, da bo v desetih letih povsod v Združenih Državah vladala prohibicija, in prigodki zadnjega časa kažejo, da njih bahanje ni brez vzroka.
Prohibicija v kongresu.
Washington, D. C., 15. feb. — V obeh zbornicah kongresa je danes pro-hibicijsko gibanje storilo dobršen korak naprej.
V	senatu so se zedinili na temeljite popravke (amendments) k poštni pred logi. Izključevali bi vsa "mokra" reklamna sredstva od pošiljanja po pošti v državah, v katerih je taka reklama (javno priporočanje) nezakonita, in • uvoz alkoholnatih pijač v države, ki prepovedujejo izdelavo in prodajo takih pijač, zaznamenjevali kot "zločin".
V	,zbornici je odsek za pravne zadeve ugodno poročal o prohibicijskem popravku k zavezni ustavi. Predsednik odseka, posl. Welb, je celo prerokoval, da "bodo popravki sprejeti v enem tednu", kar so pristaši deželnega pro-hibicijskega gibanja pozdravili z navdušenjem, čeprav so morali vedeti, da zadeve niti v slučaju sprejetja ustavnega dostavka ne bo več mogoče rešiti v 64. kongresu. Senat ne misli na to, da bi se bavil z zadevo še pred dnem 4 marca.
Popravek, ki prepoveduje uvoz alkoholnatih pijač v prohibicijske države, je bil pristavljen k poštni predlogi po senatorju Reed, Missouri, in po kratki razpravi s 45 proti 11 glasom sprejet. To se je zgodilo doslej samo v odsekovi seji in se mora šele potrditi.
Minnesota in prohibicija.
St. Paul, Minn., 16. feb. — Minne-sotski volivci bodo glasovali o "popolnoma suhem" prohibicijskem popravku k ustavi ob novembrski volitvi 1. 1918.
Bol in trganje
rabi takojšne pomoči dobrega mazila. Ne bo vam žal, če se poslužite Severo vega Gothardskega Olja, ki je posebno vrednostno mazilo zoper revmati-zem, neuralgijo, natege, odrgnine, otekline, qtrple členke in živčje ter krče. To je mogočen sovražnik vsem takim boleznim in bolečin raznih vrst, ki vedno zmaga in daje zadovoljstvo. Mr. W. Baranauskas, 510 E. Allen St., Des Moines, Iowa, nam je pisal: "Severovo Gothardsko Olje mi je čudežno pomagalo. Roke so me bolele, a ko sem jih galo. Roke so me bolele, a ko se jih parltrat namazal s tem oljem, je bolečina izginila." Poskusite je. Vprašajte svojega lekarnarja za Severovo Gothardsko Olje. Cfena 25 in 50 centi Ako je ne morete dobiti v svoji bljižini, pišite po nje naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Ad.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
--i--POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-■-
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE—-
ZANESLJIVO IN TOČNO , v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača detsar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $12.50
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
Pisma i« pošiljatve naslovite na:	\
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL. t.

AMERIKANSKI SLOVENEC. 20. FEBRUARJA 1917.
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPiSAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
Preprijazno je sprejela kneginja še tisti rečer Vitovca. Natanko ji je moral opisati vse svoje vojevanje; posvetovala sta se o zve^i s kraljem Ladislavom, o naskoku na celjski grad in urejala druge važne reči; a ko je vprašal Vitovec, kdaj da napravita svatbo, je menila, da moA žalovati še ta me sec, smrtni mesec rajnega grofa. Za dovoljen se je poslovil Vitovec; a ko je začel premišljevati njene besede in njeno vedenje, se ga je lotevala neje volja; in kakor tolmačijo sumnjivi lju dje sploh najnedolžnejšo stvar tako, da se jim krepi in opravičuje sumnja, tako se je vprašal tudi on, zakaj da je bila tako prijazna, zakaj ne ponosna in ravnodušna kakor po navadi. Oh, ona že ve zakaj, on pa tudi! Prišel je podkupljen dvorni sluga in povedal, kako dolgo in prisrčno da se je menila kneginja z Ostrovrharjem; tudi par besedi je bil ujel sluga. Pobesila se je Vitovcu glava, ko je v misli utopljen hodil po sobi. Zakaj je Ostrovrhar tako skrivnosten! Ako bi mu bila naročila kneginja kaj poštenega, ne bi on skrival. Oj, pleto se zanke, in ujel se b6de Vitovec, ako ni oprezen! Prav nesrečen je bil. Dokler se je vojskoval, je imel mir v srcu; zdaj pa se je pričel notranji boj, mnogo mučnejši od onega. Najbolj ga je bolelo, da se mu odtujuje Ostrovrhar. To je bil edini prijatelj, ki mu je on zaupal vse, in ta kuje zdaj proti njemu Bog ve kake naklepe! Vprašala ga je vest na-tihem, če ni on enako ravnal ob tej in oni priliki; a takoj ga je začel opravičevati razum, da se je vedel on pač čudno proti cesarju, da 5e vede nekako čudno proti kneginji; a razžalila sta ga bila cesar in kneginja, oni je njegov nasprotnik, tej pa je že obilno zadostil za krivico. Ostrovrharju pa je bil vedno najzvestejši prijatelj, odlikoval ga je vedno, veselil se z njim in žaloval. Če ga izdaja Ostrovrhar, kdo ga ne bode izdal o priliki! Vitovec, ki že prej ni mnogo čislal človeškega rodu, ga je začel zdaj zaničevati in sovražiti. A hudo ga je skelelo čuvstvo osamp-losti. Zakaj ljudje smo navezani drug
To ti povem, Ostrovrhar!" je zapretil Vitovec in ga ostavil. Oni pa se je grohotal za njim, vesel, da ga je tako razjezil, in preudarjal, kako se bode Vitovec sam smejal svoji jezi, ko ga iznenadijo prijetni dogodki; zakaj dobri Ostrovrhar je bil preverjen, da iz-pregovori kneginja v par dneh odločilno besedo.
Vitovec pa ni dvomil več, da ga je prodal prijatelj in se zarotil s kneginjo proti njemu. Bridko je bilo spoznanje in sklonilo je glavo ponosnemu možu. Razvrstili so se zopet pred njegovimi očmi važni dogodki prešlega leta. Kolika moč je bila v njegovih rokah, ko se je bil ustavil kneginji in se dogovarjal s cesarjem, ko mu je ponujal kralj Ladislav poveljriištvo svoje vojske, ako mu izroči grofijo! Potem se je bil spri s cesarjem in se maščeval nad njim; odbil je vse sovražne napade in priboril kneginji vso prejšnjo last. In kaj je priboril sebi? Ničesar. Oj, grenki sad grenkega truda! Kaj je bilo treba vseh naporov! Čim dalje je premišljeval razmerje med nakibi in uspehi svojega delovanja, tem bolj mu je silila v glavo zavest, da je vedno srečen, kadar dela za druge, vedno nesrečen, kadar zase kaj ukrene. Baš ko je priplaval do brega, mu strmi nasproti pečina, in zaman išče trudna ro-opore, ki bi mu pomagala na suho. "Ni mi usojeno," si je dejal potrt; "a tudi kneginji, tej pisani kači, ne bode!"
In gospod Vitovec, spreten s peresom kakor z mečem, je sedel in pisal dolgo pismo! In ko je spisal, je prebral pisanje še dvakrat, je zgenil in zapečatil. To ga je bilo nekoliko umirilo. Hodil je nekaj časa zamišljen seintertja po sobi, potem pa vteknil pismo v žep, si dal pripeljati konja in jezdil počasi po cesti od mesta. Takoj so ga obsule zopet neprijetne misli. Zakaj je nahujskala kneginja proti njemu Ostrovrharja? Zakaj mu ne odreče naravnost, če ne mara zanj? Kdo jo more siliti! — Boji se očivid-110, da se ne bi on maščeval in ji potegnil raz glavo knežje krone, ki jo je on postavil nanjo. In, bogme, bojazen ni prazna. Sama pa nima moči,
na drugega, in nesrečnež je odljudnik, | da bi to preprečila; zatorej išče zavez-dasi nikdar ne brez svoje krivde. Bi- nika; in izbrati bi si ne bila mogla stro naj pregleda sVojo dušo in zapazi! boljšega. "A jaz jima zmešam račun,"
bode v skritem kotu čepečo ničemur-nost, ki mu šepeče, da je on mnogo boljši od drugih; in če je tako moški, da jo iztira, bo zagledal za njo kup
si je dejal razjarjen. — "Če mejie prehitita." Mraz ga je pretresel pri tej misli. On jezdi mirno svojo pot, in ura poteka za uro; onadva ga pa zale-
svojih napak; in dasi so morebiti manj zujeta in pridobivata z denarji in la-
se od tujih, vendar ne bode videl več samo tujih; kakor nam hribci, ako stoje blizu nas, zastavljajo razgled celo na visoke gore. Gospodu Vitovcu pa ni prišel na misel ta pomoček; kakor
skanj^ni pomočnikov, in kadar bode večina poveljnikov na njuni strani, ne bode več nobene rešitve zanj. Koliko častnikov pa mu je še zvestih? In on niti ne poskuša raztrgati mreže, ki se
bi marsikateremu drugemu ^.idi ne, bode kmalu zadrgnila nad njim. In ker živimo ljudje bolj vnanje. Pre- ! kaj potem, če ga dobe v pest sovražni-udarjal je le, kako bi se rešil iz zagate, j ki,1 ki ga črte toliko huje, kolikor bolj Ali bode kos kneginji in Ostrovrhar-! se ga boje! Burno je obrnil Vitovec
ju? Hladni, razum mu je zanikava! vprašanje; -trast mu je velevala, da naj poskusi z obema. Vsaj poskrbi naj, da se ne bosta smejala na njegove stroške. Vojska je njegova, vsi poveljniki razen Ostrovrharja so zanj, kaj bi se bal! In Ostrovrharjeva krivda, ali je tako dokazana? Sme li po
konja in dirjal nazaj proti mestu. V taboru je oddal konja in >e napotil peš med šatori proti domu. Vojaki so sedeli okrog ognjev pri večerji in se pogovarjali in šalili.
"Dober poveljnik bode," je menil eden.
"Ostrovrharja misliš," se je oglasil
videzu obsoditi izkušenega prijatelja? j drugi. Vitovec pa je postal v temi in Morebiti je pa Ostrovrhar zvest! "Oj, poslušal radoveden in sumnjiv, kaj da da bi bil!" je vzdihnil Vitovec, in .za-' se govori.
svetila -e mu je iskra upanja, ki jo je j »Da," je dejal zopet prvi. "Ne bode skrbno netil v svojem srcu. Sklenil je tako strahova! in ne gledal na vsak nikomur ye verjeti razen svojim očem vinar."
in ušesom, in nadejal se je, da se knla-j "\ocoj napaja častnike pri "črnem lu razpi ši bridka sumnja.	volu", je povzel oni. "Jutri večer pri-
Drugega dne sreča Ostrovrharja. O- demo pa mi na vrsto." stro mu pogleda v oči, ki so ga prijaz-1 "Bog ga živi!'! je odgovori! tovariš, no pozdravljale, in napelje pogovor na 'Ni ga boljšega viteza." Bled od jeze
kneginjo in nerazumno njeno vedenje. Ostrovrhar, sicer tako odkritosrčen, je
je hitel Vitovec iz vojaškega stana. "Torej vse že dogovorjeno in uloge že
molčal trdovratno. A bil je baš tako razdeljene!" si je dejal bridko.'"O zle vesel kakor Vitovec čemeren, tako da slutnje moje, kako
ga je začel oštevati Ostrovrhar, češ, da ni nikdar zadovoljen in vesel in kazi celo drugim veselje, in da še vreden ni take žene, kakršna ji kneginja.
moje, kako >e uresničujete! Ženska me je prekanila; in jutri nemara nisem že več poveljnik, nemara že ujetnik in —." Xi si hotel dopolni-Mi misli. Kaj, ko bi vdrl s svojimi vo-
"Meniš, prijatelj?" je siknil oni med jaki v mesto in zajel zarotnike! A ne-zobmi, ne da bi ga pogledal. "Ti se gotovo in opasno bi bilo početje, ko imaš pač za vrednejšega." 0	j ne ve, na koga se sme zanesti; in mo-
"Boljši mož bi bil jaz gotovo," se je rebiti pa častniki še niso popolnoma hudoval prijatelj. "Ti ne smeš misli- pridobljeni, in spravi jih nemara še na ti, da ugaja ženskam vedno premišlje- pravo pot, če stopi naravnost med nje. vanje in vse »iste skrivnosti, ki nam. Pol-jezen, pol pobit je hitel narav-kisajo srce in obraz. Bodi vesel in ne nost v imenovano krčmo. Oddaleč mu kliči slabih časov! Povej, kaj imaš zo- je že donel naproti tfesel hrup, in uho pet, da ti odvalim kamen od srca!" J jo dobro razločilo Ostrovrharja. Oj, "Ti meni?" se je rogal Vitovec. "Od- kolikokrat mu je ljubo zadonel v boju kdaj si pa tako zvit? Moje skrivnosti njegov grmeči gla^, kako je osrčeval hočeš vedeti, a svoje hraniš zase." | svojce in plašil sovražnike! A sedaj "Jaz, skri vnosti?' je odgovarjal oni mu je presedal, in čui je iz njega zlob-počasi, nekoliko oparjen. Spomnil se J no roganje. "Zivio naš poveljnik O-je dogovora s kneginjo in na jeziku strovrhar!" je kričala glasna druščina, mu je že bila beseda, ki bi bila pomi- (in kozarci so zveneli, ko je vstopil Vi-rila sumnjivega tovariša. A premagal tovec. Spogledali so se veseli tovariši se je, ker je mislil, da bi pokvaril kne- J in nastal je mučen molk. Bliskoma je ginji veselje, in ker je hotel dražiti Vi- ' pregledal Vitovec vso družbo, kakor
tovca, ki ga je srepo gledal. "Aj, kako si zvedav!" se je zagrohotal. "Potrpi in počakaj!"
Morda še ni vse pripravljeno?" je vprašal oni zlobno.
"Ne še," se je rogal Ostrovrhar, kar je kačilo Vitovca še bolj.
je 'stala po uapitnici okrog Ostrovrharja. N'a njegovi desnici je zapazil Jošta, ki se mu je zdel posebno v zadregi.
"Bog te živi, yitovec!" je zakričal Ostrovrhar, zgrabil vrč, nalil kozarec do vrha in ga nesel Vitovcu. A ta ga
Torej hitite, da vas ne prehitim jazi je pomeril mrzlo od vrha do tal in za-
vrnil kozarec rekoč: "S teboj ne pijem iz enega kozarca."
Oni ga je gledal in strmel, kakor da ne bi verjel sam svojim ušesom; a .polagoma so mu pririle v zavest nesrečne besede, togota je napela žile na sencih vročekrvnega moža, in grozno so se zabliskale temnomodre oči. A preden je izbruhnila razbrzdana jeza, so ga obsuli tovariši, prestrašeni in popolnoma nevešči, kaj da to pomeni, in ga vlekli nazaj za mizo, ko je kričal, da more le kri izprati to sramoto. Jošt pa je pogovarjal Vitovca in ga prosil za žive in mrtve, da naj prisede, da poravnajo prijateljski krivdo, ki jo je gotovo rodila žalostna pomota.
"Jaz, z vami sedel pri eni mizi!" je dejal ta trdo. "Nikdar ne! Tukaj sem; izderite meče in posekajte me! Kaj gledate? Nimate poguma! A da delate spletke za mojim hrbtom, za to ga ni treba."
Ponosno je gledal Vitovec v zmešnjavo, kjer se je rval Ostrovrhar z o suplimi tovariši, ki so ga držali, zasuka! se je po peti in odkoračil. Tam pa se je" vnelo hrupno popraševinje, kaj da pomenja vse to; ugibali so ta ko in tako in prigovarjali razkačenemu Ostrovrharju, da naj počaka par dni, da se razjasni položaj. Vitovec pa je šel po temnih ulicah v knežji dvorec. Neka posebna sila ga je gnala, da pospeši usodo. Kaj mu je bilo mar življenja, ko je doigral nehvaležno ulogo! Straže ga niso zadržavale, ko so ga spoznale; a ko je prišel pred sobe kne-ginje Katarine, sta mu prepovedala vstop stražnika. Izlepa se ni dal odpraviti Vitovec, po vsej sili je hotel govoriti s kneginjo. Odznotraj je poslušal prepir baron Vajda in poleg njega doktor Lenart. Tudi kneginja je vedela, kdo da čaka zunaj, a ob tej uri ni hotela sprejeti Vitovca. Zdaj je imela priliko, da mu pokaže, da je gospodar, in pogum ji jejlajal dogovor z Ostrovrharjem. Tajnik pa je namigaval njej in komorniku, da bi se dala prilika še bolje- porabiti.
"Ostrovrhar se gosti s častniki," je dejal, "vojaki so vsi zunaj mesta; slavni mož je sam. Primimo ga!" Lahna rdečica je polila kneginjo. Zapeljiv je bil nasvet, in kdo ve, če bi se bila sr-dila, da ga je izvršil Vajda/na svojo roko. Premišljevala je nekaj časa; a kadar začne človek premišljevati, z Bogom, smeli načrti!
"Ne, ne,"'je dejala razburjena. "Po-trpimo še nekoliko časa! Kadar iztak-ne, česar išče, si vsaj ne bodemo očitali, da smo se prenaglili." Vajda se je poslovil od kneginje in za njim tajnik, ki ga je zadržaval za rokav: "Čujte, go-pod baron, prliiko porabiti to ume-jem jaz drugač." Zamahnil je z roko. "Nobeden pfes ne bo zalajal." Kornor-nik je pomislil, zmignil z rameni in menil, da kneginja ne ukazuje tako. Osorno in oblastno je odpravil Vitovca, svojega nasprotnika, ki ga je bil tako sramotno iztiral iz tabora.
Vitovec je moral iti. Premišljeval je, zakaj se mu ni zgodilo nič žalega, ko je vendar prišel sam med zarotnike; zakaj ga dala kneginja prijeti, ko je imela tako priliko in toliko povoda. Vojakov se boje, si je dejal in ostavil mesto, da prenoči med vojaki, katerim edinim je mogel še zaupati. Ali pa hočejo postopati z njim po strogem redu in ga postaviti pred sodišče. Bridko se je nasmejal. In kdo jim brani postaviti za poveljnika Ostrovrharja! "Oj, Ostrovrhar, Ostrovrhar," je tarnal Mini mož, "prej bi bil mislil, da steče Savinja navkreber proti planinam, nego da me ti prodaš. Xajprvo -i me speljal na rob prepada in zdaj me pehaš vanj/ Domislil se je tistega dne, ko je sklenil snubiti kneginjo. Ostrovrhar mu je bil navdehliil nesrečno jnisel, ki mu je rodila toliko pekočih skrbi, toliko bridkih prevar! In to je napeljal hudobnež zaraditega, da ga izpodrine pri kneginji. Oj, ni ga prekanjenca nad onega, ki se skriva za dobrodušnim obrazom! "Prevarjen sem, premagan še ne." je dejal trdovraten. "Dozadnjega se ne umaknem. : Treba prej poskusiti, na čigavi strani so vojaki!"
Drugega dne zarana je dal sklicati vojaštvo*-4a mu iznova priseže zvestobo. Mora se pokazati, kdo je zanj, kdo proti njemu. Častniki, ki so bili zbrani okrog Ostrovrharja in se živo razgovarjali, kako da bi se dal porav- j nati snočnji spor, so gledali debelo, ko j >o začttli to povelje. Nanvigavali so si, I češ, bodoči grof si zagotavlja vernost [ najvažnejših podložnikov. Vojaki pa 1 so prisegli brez pomišljanja, in Vito-1 vce, ki >e je prepričal, da so 11111 še vdani, se je potolažil. A vere v sebe in svojo srečo mu ni vrnila ta zvestoba. Poklical je zvestega vojaka in 11111 dal pismo, da naj je nese v staro domovino, na češko zemljo, do kralja Ladislava; a samo kralju naj je izroči, drugemu nikomur. Čakal je Vitovec, da si oseilla vojnik konja, in nem in otrpel zrl za njim, dokler mu ni izginil izpred oči. Podrl se je mogočen grad, sezidan v oblake. Ponudil je bil kralju Ladislavu celjsko grofijo in prera-čunjal, kdaj se bode vrnil sel, ill premišljeval zadovoljen, kako bode izne-nadil kneginjo in hinavca Ostrovrharja. Naj slavi zdaj zmago kneginja, naj se roga Ostrovrhar; ne bode dolgo, in stresla se bodo tla pod kopiti ogrskih in čeških konj, in maščevala se bode krivica nad krivičnikil Tolažila ga je zavest, da je izpodnese! pre-
stol zoprnikom, ki so njemu ubranili, da ga ni zasedel. Hladna mu je bila duša, pokojna ne, in preudarjal je, kako bi postavil nezveste vodje pred vojni sod.
(Dalje prih.)
NA PRODAJ UPRIGHT PIANO skoro nov klavir. Cena $65.00. F. R. Dean, Chicago Phone 2015-J.
Najboljše ribe vsak dan
dobite v prodajalni na
103154 Collins St., Joliet, 111.
Istotako razvažamo pivo in likerje vseh vrst. Naročite lahko po telefonu. Chicago tel. 2822.
M. BROWN, lastnik.
RABIMO
strežnico ali damo, ki bi bila sposobna tudi voditi posle zasebnega tajnika pri zdravniku. Fino delo in dobra plača za pravo osebo. Mora znati angleško in slovensko. Naslovite pisma na: Sanatist, 528 Desplaines Ave., Forest Park, 111.	24t8
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupandic. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leoj Kušljan.
Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovici. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerici Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berts Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in J« kob Juvancic.
Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričai Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekai Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, III.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. PAjanei Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare Stambaugh, Mich.: Aug. Gregoricl Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkat W^ukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdai nitn* mo zastopnika, priporočamo, da s« zglasi kdo izmed prijateljev našega li sta, da mu zastopništvo poverim« Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo venski naselbini.
Uprav. "A. S."
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
1
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- Peine.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Stublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icamJ. Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo I
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, 4»
sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gsocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejl« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID,
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
rlchi. Phone 376 gj N. W. 927,
120 Jefferson St
JOLIET, ILL.
JOLIET, JUL,
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
«
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, 'zaboj (12 steklenic) za........................$10.J®
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.0*
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) 2a $10.St S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.). za $10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................M.N
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.08
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................|6.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Jc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
NaroČite zaboj steklenic
novega piva, ki m imenuje
EAGLE EXPORT
RMMMMi
-i* -MTOWWMWW
ter je najboljša pijača
E. Porter Brc og Company
Oba telefon 405
S. Bluff St.. Joliet, 111.