GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRN IC LJUBLJANA
PAPIRNICE KOLIČEVO
Vevče slavijo
*
Otvoritev toplarne in krajevni praznik
VEVČE, JULIJ — Stotrideset in drugo leto je preteklo, odkar je iz papirnega stroja prvikrat stekel strojno izdelan papir. Ta dogodek je dovolj tehten in dovolj pomemben, da sta ga Krajevna skupnost Vevče —Kašelj in Papirnica Vevče izbrala za svoj praznik. Od takrat do danes se papirni trak ni nikdar ustavil, razen v majhnih presledkih v prvi in drugi svetovni vojni in ob štrajkih med' obema vojnama. Ta dan je praznik Vevč, dan, ko slavimo začetek industrije in proletariata v vzhodnem delu ljubljanske kotline.
Ni torej slučaj, če se Vevčani in okoličani vsako leto na ta dan zbirajo, da se spomnijo svojega papirniškega začetka. Skoraj vsako leto pa slavje popestri kak poseben dogodek, ki je v ponos papirnici, okolici in skupnosti. Ti dogodki so ali družbeno političnega ali pa gospodarskega značaja. Manj kot pred desetimi leti (leta 1968) so odprli tovarno premaznega papirja, pred dvema letoma tovarno zidnih tapet, lansko leto so odkrili spomenik padlim borcem in aktivistom — papirni-čarjem, umetniško sestavljen iz
Članom kolektiva in gostom je °b otvoritvi povedal nekaj teht-nih besed direktor tov. A. Vengust
strojnih delov za proizvodnjo papirja, ki ponosno stoji na trgu sredi Vevč.
Letos, ko papirnica doživlja gospodarsko in gradbeno renesanso, so bili vevški delavci priča otvoritvi nove toplarne. Stara toplarna, ki gre v zasluženi pokoj kot staro železo, je bila postavljena leta 1929. Celih 46 let je zvesto služila in dajala paro in energijo pa,pirnim in drugim strojem. Doživela je velik štrajk vevškega delavstva leta 1936, doživljala velike dneve narodnoosvobodilne vojne in socialne revolucije, sodelovala pri izdelavi papirja za partizanske tiskarne, videla preskrbovalno mesto za enote bor-1 cev. Spremljala je odhod delavi cev v partizane in z žalostjo ugotovila, da se jih 82 ni vrnilo. 30 let je obratovala v svobodi. Čudoviti so bili strojniki, kurjači in vzdrževalci, ki so iz nje izsilili poslednje moči, saj .so ji vevški papirničarji iz leta v leto' doda) j ali novega porabnika. Strokovnjaki so vedeli, da ne bo vzdr) žala. Prišli so s predlogom pred kolektiv in se skupno' odločili; »Postavimo novo toplarno«.
Odločili so se za novo toplarno, ki bo dajala dovolj moči, da Vev-čanov ne bo strah delati noč iil dan, petek in svetek. Toplarna stoji v osrednjem mestu tovarne, saj je okoli nje projektiran bodoči razvoj papirnice. Brez nje ne bi mogli začeti graditi V. papir-
VEVČE, JULIJ — Pred dobrim letom je bil ustanovljen glavni odbor za razvoj Brkinov. Člani tega odbora so družbenopolitični delavci iz šestih južno primorskih občin in republiških institucij. Odbor je pričel z solidarnostno akcijo enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v teh krajih. Kasneje pa se je zbiranje pomoči razširilo po vsej Sloveniji. Ustanovljeni odbor si prizadeva prikazati brkinsko problematiko celotni slo-
nega stroja, ki bo dajal toliko papirja, kot vsi štirje današnji in za katerega so že začeta zemeljska dela, stroj sam pa je tudi že v izdelavi pri znani proizvajalki takih strojev. Novi elegantni kolos je stal kar 7,4 milijarde S din, dajal pa bo vsako uro določeno število ton pare za sušenje papirja in ostalo ogrevanje. Ob kotlarni pa so zgradili še turbo generator z močjo 6,4 MW,-tako da za papirnico ne bo več krize z električno energijo, celo električnem omrežju bodo lahko priskočili na pomoč, kadar bodo tam v stiski. Toplarno kurijo z mazutom, kasneje pa, ko bo zgrajen plinovod iz SZ, pa bodo priključeni na plin, kar bo verjetno pocenilo proizvodnjo pare in energije.
Na novi dosežek so Vevčani res ponosni. Utrip tovarne je čutiti na terenu, uspehi na terenu pa se prenašajo v tovarno. Slovesna otvoritev novega obrata na praži nične dni je bila res slovesna) Prisotni so bili mnogi gospodarstveniki Slovenije, dobavitelji strojnih delov in seveda vsi člani kolektiva, razen tistih, ki so morali streči nenehno obratujočim strojem.	I
Ob igranju papirniškega pihal-i nega orkestra sta novi obrat simbolično odprla najstarejša delavca: prebiralka papirja Tončka Rifelj in kurjač Albin Zabukovec.	S. R.
venski javnosti, da bi pri njej sodelovalo čim več prebivalcev. Pri gradnji 30 km ceste sodelujejo tudi mladinske delovne brigade in vojaške enote.
Pozivu solidarnosti se je odzvala tudi naša II. osnovna organizacija sindikata, ki je akcijo že zaključila. Nedvomno pa bodo akcijo vodile tudi ostale osnovno organizacije (uspeh je bil enak. op. ur.).
V	naši organizaciji je akcija razmeroma dobro uspela, zato smo prepričani, da so naši člani pomen solidarnosti nerazvitim slovenskim območjem razumeli kot prepotrebno pomoč in je IO akcijo lahko izpeljal brez posebnega prepričevanja, čeprav so bile tudi določene izjeme, ki se akciji niso odzvali.
V	naši OOS je bilo zbranih 2.780 dinarjev pomoči. Prispevki pa so se gibali med 10 in 30 dinarjev.
Po posameznih obratih oziroma oddelkih se je akciji odzvalo članstvo takole:
ročna dodelava skupaj z
OTK	92	Vo
hidrocentrala Fužine	100	‘Vc
energetika	97	°/c
tapete	80Vo
restavracija	70%
F. F.
Akcija Brkini uspela
w
p
BI
:
Novo toplarno smo uradno odprli 20. 6. 1975
Po otvoritvi — ogled obrata
Sodeloval je PPO
Stran 2
Združene papirnice Ljubljana-Vevče
Gibanje proizvodnje v mesecu juniju 1975
Doseženo
	Plan	junij 1975	I,—VI. 1975
Klasični papirji	100	102,1	107,8
Premazni papirji	100	76,8	84.9
Skupaj:	100	93,0	99,6
Lesovina	100	58,4	77,1
Tapete	100	101,1	95,2
Izvoz ton	100	53,2	38,9
Izvoz $	100	56,7	43,5
Izkoriščanje zmogljivosti	papirnih	ter premaznega	stroja
Junij 1975		0 I.—IV. 1975	0 1. 1974
I.PS	95,0	92,2	91,1
II.PS	91,9	90,6	90,5
III.PS	91,1	85,5	89.3
IV.PS	94,2	91.2’	90,4
Skupaj:	93,1	89,9	90,4
Premazni stroj	44,3	56,5	63,0
Izmet klasičnih pap. »/o	7,09	7,99	7,30
Izmet premaznih pap. »/a	22,01	18,36	13,62
Bruto proizvodnja papirja je bila v mesecu juniju normalno visoka, neto proizvodnja pa je bila zaradi povečanja zalog nedokončane proizvodnje za ca. 300 ton, za 7 %» pod planirano količino. Negativno na proizvodnjo so vplivali tudi nekoliko povečani zastoji na PS ter znatno povečan izmet pri premazanih vrstah papirjev. Od klasičnih vrst smo kot navadno izdelali največ brezlesnih univerzalnih tiskarskih papirjev ter manjše količine bankposta, mehanografskih ter IBM papirjev, od srednjefinih vrst pa tapetnih papirjev.
Premazanih papirjev smo izdelali malo, ker premazni stroj zaradi pomanjkanja naročil obratuje le na tri izmene. Dobro polovico papirjev smo premazali enostransko, od obojestranskih pa precej papirjev TB-20, pri katerih še vedno beležimo izred. no visok odstotek izmeta.
Tudi lesovine smo v mesecu juniju izdelali malo zaradi majhnih potreb. Brusilnica je bila zato izkoriščena le z 40 %>.
V
Se vedno slaba likvidnost in majhen izvoz
VEVČE, JULIJ — Na 1. seji delavskega sveta konec maja so ugotovili, da je uspeh podjetja v prvem tromesečju ugoden, likvidnost pa zelo slaba. Vsak mesec prodamo za več kot 5 milijard S din kupcem papirja in tapet, plačajo pa le do 3 milijarde S din. Ostali denar, najmanj eno milijardo, imajo kupci. Zato smo v stalnih težavah. Neugodno je tudi to, da imamo le 6 velikih stalnih kupcev, ostali pa so manjši.
Tudi izvoz papirja je izredno nizek zaradi kriznega stanja v svetu.
Ker smo šli v investicijo V. papirnega stroja, smo intenzivneje pristopili k izterjavam. Na drugi strani pa mi moramo plačevati surovine dobaviteljem, zlasti celulozo, če hočemo, da ob pomanjkanju le-teh ne bi morali ustaviti proizvodnje. Sreča je v tem, da nam priskoči na1 pomoč LB s kratkoročnimi krediti, ki jih postopoma vračamo.
Stališča osnovne organizacije ZKS Papirnice Količevo o problemih v delovni organizaciji
Rezultati finančnega poslovanja za maj 1975
KOLIČEVO, JULIJ 1975 — Že
v mesecu aprilu smo ugotavljali, da^ so poslovni rezultati nekoliko nižji, kakor v predhodnem mesecu. Znižanje rezultatov poslovanja je bilo opazno tako pri fizičnem obsegu proizvodnje, kakor pri vrednosti realizacije oziroma celotnega dohodka pa tudi ostanka dohodka. Kljub tej ugotovitvi so bili poslovni rezultati v aprilu vendar nad planiranim mesečnim povprečnjem letošnjega leta tako, da smo uspeli zaostanek iz meseca januarja povsem nadoknaditi in smo že dosegli predvideno dina-
Celotni dohodek Porabljena sredstva Amortizacija Dohodek
Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Osebni dohodek Ostanek dohodka
Poslovni rezultati za mesec maj
Celotni dohodek Porabljena sredstva Amortizacija Dohodek
Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Osebni dohodek Ostanek dohodka
miko vseh najpomembnejših elementov (celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka) finančnega plana za leto 1975.
Tendenca znižanja poslovnih rezultatov, zlasti fizičnega obsega proizvodnje in s tem v zvezi dohodka iz naslova prodaje izdelkov pa se je nadaljevala tudi v mesecu maju. Zaradi tega se je stopnja povečanja celotnega dohodka v letošnjem letu glede na preteklo leto občutno zmanjšala, kakor je razvidno iz naslednjih
podatkov:		
I—V 1974	I—V 1975	Indeks
84.468.668	125.992.145	149.2
46.320.878	70.046.240	151.2
4.427.745	7.086.919	160.0
33.720.043	48.858.986	144.9
1.909.867	1.730.424	90.6
1.718.109	6.593.670	383.4
14.809.765	16.209.881	109.5
15.282.302	24.325.011	159.2
pa so naslednji:		
Maj 1974	Maj 1975'	Indeks
18.899.969	24.52'5.257	129.8
10.534.225	13.965.090	132.6
888.649	1.415.825	159.3
7.477.075	9.044.342	121.0
484.118	391.286	80.3
394.939	1.261.002	319.3
3.013.669	3.353.928	111.3
3.584.349	4.038.12'6	112.7
KOLIČEVO, JULIJA — Osnovna organizacija ZK Papirnice Količevo je na svojem sestanku dne 28. 5. 1975 obravnavala med drugim tudi nekatere probleme v naši delovni organizaciji in sklenila, da svoja stališča o teh problemih objavi in opozori delovno skupnost, organe upravljanja in vodstveni kader, da se nastali problemi morajo nujno in nemudoma začeti reševati ter odpravljati pomanjkljivosti in napake, ki zavirajo uspešno delo in zmanjšujejo rezultate poslovanja. Naša delovna organizacija je v zadnjih letih dosegla pomembne uspehe in njeni rezultati sodijo med najboljše v papirni industriji Slovenije. Tudi rezultati preteklih mesecev letošnjega leta izkazujejo uspešno poslovanje. Dosežen je določen napredek na področju razvoja tehnologije, organizacije dela, urejanja medsebojnih odnosov in drugo. Ob teh uspehih pa se pojavljajo tudi določeni problemi, na katere osnovna organizacija želi opozoriti:
L V proizvodnji papirja in kartona so še vedno neodpravljeno tehnološke pomanjkljivosti, ki otežujejo delo in normalen potek proizvodnje. O odpravi teh pomanjkljivosti je že bil izdelan program ter seznam pomanjkljivosti, vendar doslej še ni veliko napravljenega na tem področju. Osnovna organizacija meni, da za tako zavlačevanje pri odpravljanju tehnoloških pomanjkljivosti ni opravičljivih razlogov. Zato terja od odgovornih ljudi in organov, da se ti problemi v najkrajšem času uredijo.
2.	Z rekonstrukcijo KS II so močno poslabšani pogoji dela zlasti delavcem, ki delajo v sušilnem delu. Že lansko leto so zahtevali, da se delovni pogoji uredijo, predvsem klimatske razmere. Ta problematika do dane-še ni urejena in so zlasti v poletnih mesecih delavci izpostavljen, neznosni vročini. Podobni pro blemi delovnih pogojev se pojav Ijajo v kalorični centrali, kar je posledica nedokončane investicije. Ti in morda drugi podobni problemi terjajo takojšne ukrepanje.
3.	Delovna disciplina in odnos do dela postaja čedalje bolj problem številka ena. Malomarno opravljanje delovnih nalog, neupoštevanje reda in discipline, samovoljno določanje delovnega časa, odhajanje iz tovarne brez dovoljenj, zadrževanje v bližnjih gostinskih lokalih med delovnim časom, pijanost med delom, neodgovoren odnos do družbene imovine in delovnih naprav, neodgovorno raznašanje in uničevanje nedokončanih izdelkov iz papirja in kartona, odrekanje poslušnosti nadrejenim, neopravičeno izostajanje z dela in drugo, se skoraj dnevno pojavljajo.
Čeprav se vse te pomanjkljivosti pojavljajo pri manjšem številu članov delovne skupnosti, jel njihov vpliv čedalje večji in lahko povzroči hude motnje v normalnem poslovanju.
Resen problem je neenako obravnavanje teh problemov s strani nadrejenih v posameznih službah in delih tovarne zaradi česar se dogaja, da se za isti prekršek nekatere preganja, druge pa ne. Čeprav so postopek in ukrepi v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih določeni, jih nekateri nadrejeni ne upoštevajo in namesto, da odigrajo vlogo disciplinskega in organizacijskega vodje, se pretvarjajo v lažne delavske zaščitnike in svojo odgovornost skušajo prevaliti na druge ali na samoupravni sistem. S takim svojiim ravnanjem povzročajo v kolektivu razdore in medsebojno obtoževanje, predvsem pa povzročajo neenakopravnost med ljudmi. Osnovna organizacija stoji na stališču, da neodgovornega dela in nediscipline ni možno trpeti pa naj jo povzroči kdorkoli.
4.	Osnovna organizacija meni, da so nosilci nalog ter najbolj odgovorni za njihovo izvrševanjc| vodstveni in vodilni delavci. Od njihovega odnoisa do dela, prizadevnosti in družbeno-politične aktivnosti je v veliki meri odvisno kakšne so razmere v tovarni, zato ne more biti vseeno, kdo je vodstveni in vodilni delavec. Za-
radi tega se problem kadrovanja in kadrovske politike postavlja v najodgovornejši luči. Nikomur ni delovno mesto za večno dano temveč mora z vsakodnevnim delom, strokovnim znanjem in družbeno-politično angažiranostj o vedno znova dokazovati, da zaupano delovno mesto zasluži. Taki kriteriji pa bodo osnova za kadrovanje tudi v prihodnosti.
5.	Že vrsto let se vlečejo nekateri neurejeni problemi, ki jih zaradi njihove zapletenosti, ob) čutljivosti dn strokovne zahtevnosti odlagamo'. To so predvsem vrednotenje dela na posameznih delovnih mestih, sistem nagrajevanja, organizacija posameznih delov tovarne, kadrovska zasedba nekaterih ključnih delovnih mest ipd. Čeprav se ti problemi ne dajo naenkrat in hitro urediti pa meni osnovna organizacija, da je treba k njihovem reševanju pristopiti. Naloga komunistov naše tovarne je, da si prizadevajo za rešitev teh problemov pri čemei jim mora biti osnovno merilo objektivnost in interesi delovne skupnosti kot celote. Velik del članov ZK se v tej meri tudi prizadeva, dogaja pa se, da v sredini, kjer delajo, neletijo na nerazumevanje, podtikanje, zlonamerno tolmačenje njihovih predlogov in celo na osebne žalitve. Osnovna organizacija bo nudila pomoč vsem komunistom in njihovirq delovanjem v smeri reševanja problemov in obsojala negativne pojave, ki se ob tem pojavljajo.
Osnovna organizacija je obravnavala in opozarja samo na nekatere probleme, ki so po njenem mišljenju trenutno najbolj pomembni, kar pa ne pomeni, da drugih problemov ni in, da jih ni treba reševati. To so predvsem problemi varčevanja s surovinami in materialom, problemi kvalitete izdelkov, problemi domačega in tujega trga, problemi investicij, razvojni program, likvidnost in drugo.
Osnovna organizacija predlaga organom upravljanja in vodstvu delovne organizacije, da o vseh teh problemih razpravljajo in sprejmejo določene ukrepe za njihovo rešitev.
Iz gornjih podatkov izhaja, da porabljena sredstva t. j. stroški rastejo nekoliko hitreje, kakor pa celotni dohodek. Ta odnos pa še ni kritičen, saj smo že za preteklo leto ugotavljali, da je dinamika cen naših izdelkov v primerjavi z dinamiko cen surovin ugodna. Pri ocenjevanju prikazane rasti vrednosti porabljenega materiala oz.) stroškov, moramo vsekakor naglasiti tudi to, da dejanske cene surovin še niso dosegle planskih, t. j. tistih po katerih obračunavamo vrednost porabljenih sredstev. Tako se je pozitivna vrednost razlik v ceni materiala v preteklem
Mesec
Januar
Februar
Marec (brez izrednih dohod, in izdatkov)
April
Maj
petmesečnem obdobju poslovanja povečala za 3.384.035 dinarjev oz. v povprečju 676.807 dinarjev mesečno in znaša že 10.408.237 dinarjev. Ta podatek je potrebno pri ocenjevanju finančnih rezultatov poslovanja upoštevati, saj so finančni rezultati za omenjeno vrednost razlik višji.
Če trenutni finančni rezultati poslovanja kažejo dokaj ugodna sliko, pa so podatki, ki izhajajo iz primerjave gibanja proizvodnje in realizacije (celotnega dohodka) v letu 1975 mnogo bolj zaskrbljujočo sliko in sicer:
v 000 din
Celotni doh.	Dohodek	Ostanek dohodka
19.775	6.819	2.198
24.284	9.079	4.497
26.278	11.131	6.412’
26.611	11.036	5.430
24.525	9.044	4.038
Ker so se v letošnjem letu cene naših izdelkov dokaj ustalile je gibanje celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka v prvi
Fizični obseg proizvodnje
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Skupaj
Realizacija v 000 din
1974
	t	din
Januar	2.765.0	12.796.1
Februar	2.953.4	14.655.3
Marec	3.174.0	16.843.1
April	3.328.6	18.874.1
Maj	3.080.1	18.358.5
Skupaj	15.290.1	81.532.1
vrsti posledica obsega proizvodnje in prodaje, kakofi je razvidno iz naslednjih podatkov:
v tonah
I—V. 1974	I—V. 1975	%
2.886.4	2.653.9	91.9
2.869.4	2.984.7	104.0
3.220.2	3.285.3	102.0
3.2'46.1	3.121.9	96.2
3.084.4	2.979.3	96.6
15.306.5	15.025.1	98.2
1975		•/o	°/o
t	din	t	din
2.512.3	19.284.6	90.9	150.7
3.002.0	23.888,8	101.6	163.0
3.247.4	25.667.3	102,3	152.3
3.229.4	26.186.0	97.0	138.7
2.868.1	2'3.698.1	93.1	1291.1
14J.859.2	118.724.8	97.2	145.6
Zbori so razpravljali
VEVČE, JULIJA — Zbori delavcev so v Papirnici Vevče postali že dobro utečena oblika neposrednega odločanja in obveščanja delavcev o vseh po-> membnejših odločitvah v delovni organizaciji. Ker zaradi velikosti delovne organizacije in specifičnih pogojev izmenskega dela, ni mogoče sklicevati enotnega zbora vseh delavcev tovarne, je bilo v statutu določeno, da se zbori sklicujejo za delavce posameznih obratov. Da bi se zagotovila čim boljša ude: ležba delavcev na zborih, je bil obratni zbor za Proizvodnjo papirja razdeljen še na tri zbore: delni zbor v papirni dvorani za delavce dodelave in dva delna zbora za delavce papirnih strojev, ki zajemata po dve izmeni. Tako sklicujemo vedno devet delnih zborov. Zaj radi tako velikega števila delnih zborov je bilo potrebno postaviti še neko delovno telo, ki koordinira sklic, časovni razpored in dnevni red zborov. Tako je bil formiran kooridinacijski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki vseh obratnih zborov, predstavniki vodstva delovne organizacije in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Koordinacijski odbor sklicuje in vodi predsednik delavskega sveta.
V času od 2. do 9. julija so bili deseti redni zbori delavcev po vseh obratih. Dnevni red je bil precej obsežen in je vseboval naslednje točke:
1.	pregled sklepov prejšnjega zbora,
2.	volitve novega predsednika zbora,
3.	vlaganje sredstev v Fabriko celuloze in papirja v Sremski Mitroviči,
4.	volitve delegatov v delavski svet SOZD »Slovenijapapir«,
5.	nakup poslovnih prostorov za SOZD,
6.	informacija o planu 1976—SO,
7.	volitve komisije za pripravo bodoče organiziranosti OZD,
8.	razno.
O izvršitvi sklepov prejšnjih zborov so poročali strokovni vodi je obratov.
Za nove predsednike zborov delavcev in njihove namestnike so bili izvoljeni: Franc Brinšek in Marko Goršič (proizvodnja), Miha Prusnik (premaz), Žgajnar) Jože in Kocjančič Franc (tapete) Izgoršek Milan (energetika), Konrad Likar (vzdrževanje), Ivo Avbelj (skupne službe) in Boris Ču-čulovič (družbeni standard).
O nameravanem vlaganju sredstev v Fabriko celuloze i papira »Milan Stepanovič — Matroz« Sremska Mitroviča je podal obrazložitev direktor tov. Vengust oziroma njegov namestnik tov; Lednik. Gre za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v smisle) 26. člena Ustave SFRJ, katere; cilji so: rekonstrukcija in povečanje proizvodnje celuloze listavcev od sedanjih 4,0.000 na 120.000 ton letno, zagotovitev redne preskrbe naše tovarne s celulozo, povečanje dohodka obeh delovnih organizacij in usklajevanje njunih proizvodnjih programov, da bi dosegli namen bi po osnutku samoupravnega sporazuma vložila naša delovna organizacija v »Matroz« sredstev v znesku 30,000.000 dinarjev, ki se vrnejo v 10 letih, tovarna »Matroz« pa zagotavlja letne dobave 15.000 ton celuloze listavcev in udeležbo pri dohodku, doseženemu z združevanjem sredstev. Delavci na zborih so bili po vsestranski razpravi soglasni s sklenitvijo predlaganega samoupravnega sporazuma.
V delavski svet SOZD »Sloveni-japapir«, v katerem ima naša delovna organizacija tri delegatski! mesta, so zbori delavcev izvolili naslednje delegate: Andreja Pirk-maierja, Romana Sevška in Eda Ulčakarja. Za namestnike pa so izvolili: Cirila Zupančiča, Marjana Kopeckyja in Ivana Suvorova.
O nameravanem nakupu poslovnih prostorov za SOZD »Sloveni j apapir« sta poročala tov, Vengust oz. tov. Lednik. Da bi se omogočilo strokovnim službam SOZD začetek dela, jim je treba predvsem zagotovili ustrezne po-< slovne prostore. V ta namen bo *• kupljena stanovanjska hiša v Ljubljani v Tomšičevi 9, ki ima! uporabne površine 365 m2 in bo prekvalificirana v poslovno stavbo. Vse članice SOZD bodo pri-i spevale določen delež pri plačilu kupnine 2,900.000 din, od tega na-i ša delovna organizacija 520.000 dinarjev in bodo zato dobile pra-J vico upravljanja in razpolaganja z ustreznim idealnim deležem stavbe. Delavci so se z nakupom poslovnih prostorov strinjali.
Informacijo o planu srednjeročnega razvoja slovenske papirne industrije za obdobje 1976—30 je podal tov. ing. Urek. Osnutek, srednjeročnega plana je pripravila delovna skupina SOZD, ki je pri določanju razvojne usmeritve izhajala iz naslednjih predpostavk: da se bo potrošnja papirja na prebivalca Jugoslavije do leta 1980 povečala od dosedanjih 4,0 kg na 60 kg letno, da se bodo- uredili odnosi z gozdarstvom, kar bo prispevalo k povečanju usmeritve lesa v celulozno-papirno industrijo, da se bo še povečal odkup starega papirja in papirnih odpadkov, da se zaradi vzporedne graditve novih energetskih naprav z, gradnjo novih tehnoloških
kapacitet ne bo v znatni meri povečala potrošnja energije iz drugih virov, da je realno pričakovati udeležbo tujega kapitala in razmeroma ugodne kredite tujih dobaviteljev opreme, da so podani pogoji za izkoriščanje kapacitet ter intenzifikacijo dela in da se združuje vsa papirna industrija Slovenije v SOZD ter išče tudi primerne poti za povezovanje z gozdarstvom in grafično predelovalno industijijo. Upoštevajoč naštete predpostavke, se v osnutku plana predvideva naslednje povpečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1975: vlaknine (celuloza, lesovina in polceluloza) od 121.000 na 387.600 ton, papirja od 193.360 na 410.860 ton, kartona od 40.700 na 84,600 ton, lepenke kartona od 28.000 na 85.000 ton in predelave od 69.174 na 155.500 ton. Tako predvideno povečanje prikazuje povprečno letno stopnjo rasti 18,2 0/o. Več kot polovica predvidenih kapacitet je že v izgradnji ali tik pred začetkom izgradnje, iz česar lahko sklepamo, da so predvidevanja realna in dosegljiva. Za realizacijo predvidenega povečanja kapacitet predvideva srednjeročni plan naložbe v osnova sredstva v višini
6.385.000.	000 dinarjev in v obratna sredstva v višni 890.000.000 dinarjev. Pokritje naložb v osnovna sredstva se bo vršilo iz lastnih sredstev investitorjev v višini 1,560.000.000 dinarjev, iz tujih kreditov 2,4,65.000.000 dinarjev, iz tujih vlaganj 638.000.000 dinarjev in iz kreditov domačih bank
1.722.000.	000 dinarjev. Na vprašanja delavcev, če bo naša papirna industrija finančno zmogla te res velike in zahtevne naložbe, je bilb pojasnjeno, da je že v letu 1974 dosegla skupno akumulacijo 468.000.000 din in da se pričakuje letno akumulacijo po rea-
Fotovest iz Količevega
KOLIČEVO, JULIJA — Nobena skrivnost ni več, da bo v Papirnici Količevo kmalu pričela obratovati nova parna turbina. Na pričujočih fotografijah lahko vidimo delavce GIP »Obnova«, ko betonirajo železobetonsko ploščo na višini strojnice za novo 3 MW turbino. Posnetki so bili nare-i jeni pred približno mesecem, zdaj pa so gradbena dela že v takšni fazi, da je začetek montaže turbine mogoč.
(Foto: Nada Klešnik)
lizaciji razvojnih programov v višini 1,867.006.000 dinarjev. To dokazuje, da je papirna industrija Slovenije sposobna za prevzemanje domačih in tujih kreditnih obveznosti. Seveda pa bo treba urediti že vrsto gospodarsko sistemskih vprašanj in st intenzivneje vključevati v vzhodno evropsko tržišče, od koder si moramo zagotoviti dobave celuloznega lesa iglavcev.
Nato so zbori delavcev obravnavali predlog osnovnih družbenopolitičnih organizacij, da se izvoli komisija za pripravo' bodoče organiziranosti delovne organizacije. Ko smo v letu 1973 ponovno konstituirali našo organizacijo združenega dela v smislu novo Ustave, se je kolektiv odločil za delovno organizacijo, s tem, da se po določenem času ponovno preizkusi. če so medtem nastopili drugačni ekonomski in organizacijski pogoji, ki bi omogočili ustanovitev več TOZD v sestavu de-i lovne organizacije. Naloga komisije, ki so jo predlagale osnovne družbeno-politične organizacij e, bo izdelati analizo pogojev za organiziranje TOZD. Predlagana je bila 16-članska komisija, v kateri so predstavniki vseh obratov, družbeno-političnih organizacij in strokovnih služb. Delavci so izvolili naslednje člane komisije: Franc Ambrož, Franc Hribar, Vid Vilfan, Jože Žibert, Marija Premrl, Franc Fras, Ivan Mrhar,' Andrej Klešnik, Marjan Kopeckyl Stane Jalovec, Edo Ulčakar, Dimitrij Majcen. Junij Mušič) Andrej Novak, Tone Novak in Albin Vengust.
Pod točko »razno« so delavci obravnavali različna notranja vprašanja svojih obratov.
J. M.
Tovarna celuloze in papirja v DR Vietnam
VEVČE, JULIJ — Švedska bo dala na razpolago 770 milijonov kron za izgradnjo tovarne celuloze in papirja v bližini Hanoia. Po projektu v Liberiji je to največja investicija, ki jo je doslej Švedska izpeljala na tujem. Tovarna bo oddaljena 80 km od Hanoia v kraju Bai Bang in bo1 dosegla 55.000 ton letne proizvodnje.
S tem se bo proizvodnja in poraba papirja v tej deželi podvojila. Cilj DR Vietnama! je samopre-skrba s papirjem.
Vir: »Cellstoff und Papier«
V ZSSR raziskujejo macesen
VEVČE, JULIJ — Sovjetska zveza ima kar 37 odstotkov macesnovega lesa, Sibirija celo 50 odstotkov. Oddelek Akademije znanosti ZSSR raziskuje zategadelj možnosti uporabe macesno-> vega lesa za proizvodnjo celuloze. Problemi so v preveliki vsebnosti smole v tem lesu. To smatrajo zaenkrat za naj večjo nalogo, ki bi prinesla papirni industriji in gozdnemu gospodarstvu veliko korist.
Vir: »Cellstoff und Papier«
Največji premazni stroj na svetu
VEVČE. JULIJ — Firma Oy Kaukas AB je pri firmi Oy Wart-sila (Finska) naročila premazni stroj z delovno širino 7,55 m m zmogljivostjo 130.000 ton papirja To je najširši in pri brzini 1400 m verjetno tudi najhitrejši stroj to vrste na svetu.
Dodatno bo ista firma dobavila tudi vzdolžni rezalni stroj iste širine, katerega novost je v tem) da lahko regulira trdoto vsakegi) posameznega zvitka.
Gradnja V. PS
V prejšnji številki Našega dela smo poročali o gradnji V. PS, danes pa vam predstavljamo v slikah začetna dela in rušenje dela delavnic, ki so se morale umakniti stroju
Na razpravo - družbeni standard
VEVČE, JULIJ — Vodja družbenega standarda Niko Potočnik je pripravil obširen predlog srednjeročnega programa razvoja družbenega standarda za obdobje 1976—1980. Predlog bo dan v razpravo vsem samoupravnim organom in 'tudi družbend-politične organizacije bodo o njem dale besedo. Vsebuje štiri bistvene teme: o stanovanjski problematiki, o komunalni ureditvi, okolice tovarne in naselja, o kulturni problematiki, o športu in rekreaciji ter objektih športne in' rekreacijske dejavnosti. Predlog med drugim omenja:
Urejene stanovanjske razmere niso samo interes delavca, ampak tudi delovne organizacije in družbe. To je pri nas še posebnega pomena, saj nad 4.00 ljudi dela v štiriizmenskem delovnem času.
Sedanj a razpolagalna (pravica je beležena s 142 stanovanjskimi enotami. Vsa stanovanja so> zasedena, dodelitev izpraznjenih stanovanj pa dodelijo članu delovne skupnosti, kar med drugim tudi določa Samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih. V teku je tudi 55 stanovanj v vrstnih hišah zadružne gradnje. Po srednjeročnem programu je; že sigurna dograditev teh hiš. Z dograJ ditvijo bo izpraznjenih tudi več najemnih stanovanj, ki naj se predvidijo za stanovalce lesene zgradbe na Vevčah št. 156/a. Po zaključku programa naj bi naša delovna organizacija razpolagala s skupno 230 stanovanjskimi najemnimi enotami. Za dosego tega števila je nujno vsako leto dograditi 13—15 stanovanj, kar je v skladu z naraščanjem ševila delavcev v zvezi z razširitvijo tovarne. Kandidirati bo treba tudi za pridobitev posojil iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo (25 "/o od 6 % od OD), s katerimi upravlja samoupravna stanovanjska skupnst (SSS). Nujno je tudi sodelovanje z delovnimi organizacijami, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev.' Predlog pravi tudi o zvišanju po-> sojil vzporedno z naraščanjem cen' gradbenega in ostalega materiala. Eden od pogojev je tudi namensko varčevanje.
Fluktuaoija postavlja predi nas tudi problem stanovanj samskih delavcev. V samskih domovih prebiva lahko 75 delavcev. Novi dom je primeren, medtem ko stari ne ustreza več za normalen način življenja delavcev. Potrebna je adaptacija. Kapacitete samskih domov naj bi se zvišale na 100 ležišč oz. stanovanjskih mest, še primernejša pa je graditev garsonjer in enosobnih stanovanj.
Kriterij pri dodeljevanju je bil naslednji: ob zaposlitvi — stari samski dom, po treh letih zaposlitve — nov samski dom, nad 3 leta zaposlitve pa garsonjera oz. enosobno stanovanje.
Ob komunalni ureditvi predlog ugotavlja zadovoljivo ureditev tovarne in okolice, vabi pa tudi druge institucije, ki naj bi sodelovale pri urejanju. Omenja ruJ šen j e starih drvarnic ob hiši Vevče št. 51 in 52'. Te drvarnice so edine, ki še kvarijo videz trga. Primeren bi bil park na tem me* stu. Tudi fasade nekaterih hiš npr. Vevče 53, 52 in 51 SO' potrebne obnove. H komunalni ureditvi spada tudi ureditev vrta ob industrijskem tiru. Tega bi tri četrtine spremenili v park, ena četrtina pa naj bi bila namenjena otroškim igram z vzgojno varstvenega zavoda. Domiseln je tudi predlog o ureditvi sprehajalne poti ob Ljubljanici v bližini športnega parka, kakor tudi nova parkirišča ob letnem kopališču, ureditev bregov Ljubljanice in okolice samskih domov.
V kulturni problematiki predlog omenja gostovanje amaterskih in poklicnih skupin vseh zvrsti umetništva, spodbuja pa tudi k ustanovitvi kulturno umetniškega društva.
Sedaj se moremo pohvaliti le s Papirniškim pihalnim orkestrom, ki prireja redne promenadne koncerte.
Problem športa in rekreacije obravnava predlog z vidika zdravja in dela. Imamo vrsto športno rekreacijskih objektov, ki so solidno vzdrževani in na katerih je dosti življenja. Program predvideva poklicnega športnega delavca, ki naj bi aktiviral čim večje število članov kolektiva o> tej dejavnosti.
Na zborih delavcev v marcu mesecu je bilo odločeno in ugotovljeno, da je izgradnja zimskega bazena najpomembnejša in prva investicija na področju družbenega standarda. Ta služba že išče najugodnejše ponudbe. V se-sestavi kopališčne zgradbe naj bi
Izid natečaja za posojila
VEVČE, JULIJA — Na tem natečaju je bil predviden celoten znesek posojil v višini 111,000.000 dinarjev. Zaradi mnogo večjih potreb oz. zaradi velikega števila upravičenih prosilcev so se Samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin odločile, da se znesek za posojila poveča na
146.732.336,	— din.
Iz teh sredstev je bilo odobrej nih delovnim organizacijam
65.987.336.	— din posojil. Posojila so bila odobrena tridesetim organizacijam, medtem ko 28 organizacijam ni bilo odobreno posojilo zaradi pomanjkljive dokumentacije. Posojilo je bilo odobreno tudi naši delovni organizaciji v višini 3,451.500.— din in sicer za nakup šestnajstih najemnih stanovanj v Zalogu. Zaprosili smo za posojilo v višini 4,000.000 din, ker pa komisija, sestavljena iz delegatov vseh ljubljanskih skupnosti, ni priznala cene kot nam jo je dal »Standnvest« v rezervaciji stanovanj, nam je bilo odobreno za to razliko manj posojila.
Postavlja se nam le vprašanje, če bomo lahko kupili stanovanja po ceni, kot jo je določila omenjena komisija ali po ceni iz rezervacije, kajti v tem primeru nam bo primanjkovalo sredstev za nakup teh stanovanj.
Iz združenih sredstev je bilo dodeljenih tudi 106 posojil delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini in 405 posojil delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Ta posojila so bila odob-f rena tudi nekaterim delavcem naše delovne organizacije.
Poleg tega je bilo odobrenih tudi 16 posojil organizacijam za nakup najemnih stanovanj — za kritje razlik v cenah; in osem posojil komunalnim organizacijam. •
Potrditev splošnih aktov, ki urejajo dejavnosti družbene pomoči:
Na zadnjih sejah skupščin ljubljanskih stanovanjskih skupnosti in skupščini stanovanjske skupnosti Ljubljana so bili potrjeni naslednji splošni akti:
— predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju ljubljanskih občin.
Najvažnejše bistvo tega sporazuma je to, da so se s tem sporazumom delovni ljudje na območju Ljubljane dogovorili, da se sredstva, namenjena za družbeno pomoč (prispevek iz OD) na območju Ljubljane solidarnostno združujejo in uporabljajo.
—■ Osnutek pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s
bilo tudi kegljišče.
Predlog vsebuje tudi gradnjo asfaltne plošče za odbojko, košarko in mali nogomet. Vzhodno od nogometnega igrišča pa naj bi postavili trim stezo.
Pri smučarski vlečnici na Tre-beljevem bi ob sodelovanju PD Vevče uredili parkirišče in zgradili brunarico, ki bi jo upravljalo društvo. Stanje koče na Veliki planini je zadovoljivo, povečati ra je treba še kapacitete v Novi-gradu do 150 postelj.
Obrat družbene prehrane ravnokar preurejajo, v predlogu na-; črta pa je še povečanje jedilnega prostora.
To so glavne postavke načrta^ za katere je upati, da se bodo v petletnem obdobju le uresničile. '
S. R.
iz združenih sredstev
sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
S tem pravilnikom so postavljene norme in merila, ki bodo vplivali na razporeditev prosilcev o prioritetnih listah za pridobitev stanovanj.
— Predlog pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, i
— Osnutek odloka o načinu upravljanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV in načinu reševanja stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
— Osnutek odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin. Ta odlok bo določal pogoje in merila za uveljavitev regresiranja stanarine.
Programi dela posameznih od) borov in skupščine stanovanjske skupnosti:
Sprejeti so bili navedeni pro-' grami v samoupravni stanovanjski skupnosti Moste-Polje. Ti programi so izredno obsežni, saj obravnavajo dokaj perečo problematiko, ki se je zdaj na podlagi ustavnih določil pričela prvič enotne in načrtno reševati.
Delitev stanarine v letu 1975:
Na zadnji seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Moste-Polje (in ostalih ljubljanskih) je bila sprejeta naslednja
delitev stanarine:
%>
1.	amortizacija	20,7
2.	investicijsko vzdrževanje 40,7
3.	tekoče vzdrževanje	20,0
4.	pogodbene in zakonske
obveznosti	3,7
5.	stroški upravljanja:
—	stanovanjska skupnost 2,2
—	pogodbena plačila	12,7
Ta delitev stanarine velja od 1. 5. 1975, medtem ko za obdobje od X. 1. do 1. 5. 1975 ostane enaka delitvi iz leta 1974. S 1. 5. 1975 se obračunava tudi povečana najemnina za 25%, vendar za celo leto, tako da se za mesece po maju obračunava 37,5% povečanje najemnin. S tem je podana tudi osnova, da se najemnina prične stanovalcem v najemnih stanovanjih zaračunavati.
Samoupravni sporazum o izjemnem posojilu kot obliki družbene pomoči prizadetim zaradi potresa na območju občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju:
Samoupravne stanovanjske skupnosti slovenskih občin so sklenile samoupravni sporazum o posojilu navedenim občinam v višini 105,948.060,— din.
Niko
Samoupravna stanovanjska skupnost
Okrogla miza o samoupravljanju
VEVČE, JULIJ — V počastitev 25-letnice samoupravljanja sta uredništvo časopisa »Naša skupnost« in Občinski sindikalni svet pripravila okroglo mizo o samoupravljanju, na kateri so prisotni odprli celo paleto problemov, ki se pojavljajo v praksi. Ni nam treba ponavljati, da je samoupravljanje v četrt stoletja borbe z nasprotniki demokratičnih socialističnih odnosov postalo naša delavska stvarnost, družbeni od-
nos, v katerem vidimo našo prihodnost.
S sprejetjem nove ustave in z opredelitvijo enotne idejnopolitične osnove za delovanje subjektivnih dejavnikov naše družbe, sme ustvarili vse možnosti za hitrejše preprečevanje odtujenosti delavcev od rezultatov njihovega dela' Pogoji za resnično razpolaganje! delavcev samih s celotno družbeno reprodukcijo.
Nova ustava je zamenjala pred-
stavniški sistem z delegatskim Toda že samo s sprejetjem le-te-ga nismo naredili nič, če se naši delegati še vedno obnašajo kot poslanci.
Dokumenti partijskih, sindikalnih in mladinskih kongresov zahtevajo od nas, da damo samoupravljanju trdnejši in predvsem vsebinsko globlji temelj. Pri tem pa moramo posvečati vso pozornost izobraževanju. Glede tega je bil storjen velik korak naprej z
Problematika industrijskih tirov
VEVČE, JULIJ — Za vsak ne-> moten tehnološki proizvodni proces so neobhodno potrebne transportne poti in industrijski tiri; Slednji še posebej, če zasledujemo in doživljamo današnjo situacijo na naših cestah, ki ne ustrezajo več pri obstoječi frekvenci prometa.
V Papirnici Vevče se lahko pohvalimo, da imamo od Zaloga do tovarne in v sami tovarni ca. 5 km lastnih industrijskih tirov, po katerih prevažajo dnevno ca. 350 ton raznega materiala.
Naš industrijski tir se prične na vzhodni strani Silosa v Zalo-1
gu in vodi mimo Petrola ob Zaloški cesti v tovarno, kjer ima sedem odcepov. Ta tir ima, oznako južni sistem X, prenese (nov) 12 ton osnega pritiska dn je tre-: nutno v pretežni meri star 100 let. Na tem industrijskem tiru smo imeli v zadnjih dveh letih več iztiritev. Se posebej kritično pa je postalo v zadnjem času, saj smo imeli samo v maju dn juniju letošnjega leta 3 iztiritve kar jo imelo za posledico večmilijonsko škodo.
Kaj je vzrok vse bolj pogostih iztiritev?
Vagoni, katere dobivamo v zad-nejm času v tovarno, so se spremenili in imajo osni pritisk tudi preko 20 ton. Vedeti moramo, da so vagoni, v katerih dobivamo mazut za novo toplarno, težki 80 ton. Tirnice, stare 100 let in celo sam vevški most, pa tega osnega pritiska ne prenese več. Vevški most adaptiramo, enako pa bomo morali pristopiti k takojšnji zamenjavi kompletnega sistema tir nic na celotni trasi od Zaloga do Vevč. V sami tovarni smo nekatere odseke že zamenjali, vstavili tirnice 45 sistema. Nujno pa bomo morali pristopiti k adaptaciji industrijskega tira od Zaloga do tovarne, saj v nasprotnem primeru bomo morali industrijski tir zapreti. To pa pomeni, da ne bomo mogli več dobiti mazuta po industrijskem tiru k novi toplarni oz. prepotrebnih surovin za nov V. PS. Adaptacija enega kilometra industrijskega tira stano ca. 200 milijonov SD, s tem, da je velik problem dobiti izvajalca in kompleten material. Adaptacijo bomo morali razdeliti na obdobje 1975—1977 in upamo, da nam bo Sekcija za vzdrževanje' prog priskočila na pomoč kot izvajalec del. Prav tako bomo v sami tovarni morali spremeniti odnos pri plačevanju lastne delovne sile, ki na področju vzdrževanja industrijskih tirov tudi dela, saj bi nekatere manjše odseke lahko obnavljali sami, če bi imeli za to primerne in pravilno vrednotene delavce.
Samo takojšen pristop k adaptaciji industrijskega tira Zalog— Papirnica Vevče nam lahko zagotovi nemoten tehnološki proces v tovarni.
Andrej Pirkmaier
Železniški most čez Ljubljanico niso generalno popravljali že od leta 1951. Sedaj potrebuje res krepkega »zdravnika«. Most je osnovno sredstvo Papirnice Vevče, uporabljajo ga pa vsi občani. Ali bo stroške vzdrževanja nosila samo tovarna?
Urejen tir med toplarno in delavnicami
uvedbo novega predmeta na srednjih šolah:	»samoupravljanje o
temelji marksizma«. Toda pojavlja se problem glede načina podajanja tega predmeta. V prvem šolskem letu, ko se ta predmeti predava, se je pokazalo veliko pomanjkljivosti. Dijaki pogrešajo povezavo teorije s prakso. Nada Ije se pojavlja problem premajhne strokovne izobrazbe profesorskega kadra — v nekaterih šolah ta predmet poučujejo zgodovinarji ali celo slavisti. Včasih so glede na vsebino predmeta precej čudni tudi kriteriji ocenjevanja. Mladi ljudje, ki danes sedijo v šolskih klopeh, bodo čez nekaj let prišli v delovno organizacijo; njihov odnos do samoupravljanja in vloga, ki jo bodo odigrali v samoupravnem procesu, bosta v veliki meri odvisna od njihove izobraz be oz. od tega, kar jim bo šola na tem področju predhodno dala.
Naslednja stvar, na katero so prisotni opozorili na okrogli mizi, je bila informiranje. V vseh delovnih organizacijah se izdajajo različni časopisi in bilteni, ki so dostopni vsem delavcem; nastane pa vprašanje, koliko se delaveo more dn hoče okoristiti s to informacijo. Druga stvar je informiranje delegatov. Obširna gradiva ne prihajajo pravočasno in se iz-1 gubljajo ob nebistvenih stvareh Naš informacijski sistem sicer deluje, tako po vertikali, kot tudi po horizontali, le, da je še precej nedodelan. Zgodi se celo, da včasih, zlasti pri vertikalnem poteku; informacije od zgoraj navzdol, pri-
haja do dezinformacij zaradi avtoritete posameznikov, ki jim je dostopen širši krog informacij in to s pridom izkoriščajo. Pri nekaterih posameznikih se ponavlja prepričanje, da so zbora; delovnih ljudi predragi, da se ne izplačajo. Toda praksa je pokazala, da to ni tako, če so zbori dobro pripravljeni in premišljeno sklicani. Samoupravni akti morajo biti dob ro preštudirani, delavci naj o njih že pred zborom delovnih ljudi razpravljajo po skupinah tako, da se dileme že prej rešijo in na zboru mnenja le uskladijo.
Ustava, dokumenti partijskih) sindikalnih in mladinskih kongresov zahtevajo od nas, da samoupravnemu sistemu damo vsebino. Delovni ljudje naj bi ne razpravljali le o višini osebnih dohodkov in dolžini dopusta, pač pa bi so morali bolj poglobiti tudi v plane, načrte in proračune. Ne gre za to, kdo bo imel večji kos kruha, stremeti moramo tudi in predvsem za tem, da bo hlebec večji.
Dotaknili smo se tudi samouprave v krajevnih skupnostih in povezave krajevne skupnosti in TOZD. Kljub temu, da v krajevni skupnosti človek prebije dve tretjini časa, se še vedno opaža, da se večina občanov primarno angažira v delovni organizaciji.
Nismo se dotaknili še cele vrste področij, v katerih bi moral biti delavec, občan, samoupravljavec vključen. Ostalo je še veliko odprtih vprašanj. Rešiti jih bomo morali v vsakdanji praksi.
I.	T.
Varčevanje kot stalni proces
VEVČE, JULIJ —i Vsepovsod se v vsakodnevno življenje spet začenja vračati varčnost in pre-udarnejše ravnanje s surovinami in potrošnimi dobrinami. Ker tudi našemu gospodarstvu svetovna kriza ne prizanaša, bi bilo prav, da bi tudi pri nas intenzivneje varčevali. V tej akciji, o kateri za zdaj večji del le še ugibamo in razpravljamo, bi nedvomno imeli kaj početi dn kje začeti, kot npr. boljše izkoriščanje delovnega časa, boljša organizacija dela, smotrnejše izkoriščanje inovacijskih in tehničnih izboljšav, sorodno s tem pa boljše izkoriščanje notranjih skritih rezerv. V široki in koncentrirani akciji varčevanja! bi res imeli kaj početi in kje začeti, saj varčnega ravnanja z delovnim časom, s surovinami, investicijskimi in potrošnimi dobrinami, skoraj nismo vajeni.
V deželah razvitejšega sveta so se ustrezno oprijeli sistema varčevanja. Pri nas pa zdaleč gledamo in razpravljamo, kdo je dolžan izdelati program varčevanja
in kdo ga izvajati. Pogosto celo slišimo vprašanje, ali se sploh izplača varčevati, tembolj, ker tisti, ki imajo opraviti z manjšo odgovornostjo in nižjimi vrednostmi, dvomijo v uspešnost varčevanja na svojem delovnem mestu.
Nespodbudno nepripravljenost za doseganje prihrankov vplivajo tudi nestimulativni in neobjektivni pravilniki o nagrajevanju racionalizacij in iznajdb. Znani so primeri, da so delavci s posebnimi prizadevanji in odrekanjem pripomogli k večjim ali manjšim prihrankom, rezultate njihovega dela pa so poželi drugi.
Zadnje čase je teh in podobnih podatkov poln naš tisk, slišimo jih tudi na raznih sestankih, predavanjih, ko pa se nad njimi komajda zamislimo, kaj šele, da bi nam rabili kot napotek za trajna akcijo s smotrno uporabo in varčnejšo porabo dobrin v proizvodnem procesu In družbi ter osebni reprodukciji.
Ciril Zupančič

Oslabitev konjunkture v finski industriji celuloze in papirja
Tudi Finska je prizadeta zaradi manjšega povpraševanja po celulozi na svetovnem trgu. Od jeseni 1974 do konca marca 1975 so se zaradi nazadovanja potrošnje zaloge celuloze v ZDA in v skandinavskih državah več kot podvojile. V četrtem kvartalu 1974 seje položaj še zaostril, tendenca sd je nadaljevala tudi v prvih mesecih t. 1. Proizvodne kapacitete so v prvem četrtletju letos koristili le 65®/«, izvoz pa se jel proti istemu lanskemu razdobju znižal za 50'°/«. Po oceni strokovnjakov se bo proizvodnja v tekočem letu proti letu 1974 količinsko znižala za 20 do 30 ®/o, po vrednosti pa za 15 do 20 »/«.
Vir: »Nachrichten Fur Aussenhandel 106, 5. 6.1975«
Papirna industrija ZRN v konjunkturnih težavah
Nazadovanje! konjunkture je prizadelo tudi industrijo papirja in lepenke. V prvem kvartalu 1979 je promet sicer porasel za nominalno 0,8 '%>, zaradi 27,6 % povečanja cen pa to predstavlja nazadovanje za skoraj 27®/«. V 12 mesecih do' aprila 1975 je izkoriščanje kapacitet nazadovalo odi 84,7 ®/o na 74,4 %. V prvem kvarta-J lu 1975 je bilo število zaposlenih za 8,7'0/o nižje kot ob istem času 1974. Uvoz se je v prvem kvartalu1 1975 povečal za 19,4 ®/o, izvoz pa-le za 17,8 %. Združenje panoge zahteva od vlade izboljšanje amortizacijske stopnje ter številne davčne in investicijske olajšave.
Vir: »Suddeutsche Zeitung 136, 18. 6. 1975«
Pred praznovanjem 75-letnice vevškega papirniškega pihalnega orkestra
Postani tudi ti član Prešernove družbe
VEVČE, JULIJ — Z razvijajočo se papirno industrijo na Vevčah se je razvijala tudi skrb delavskega razreda za vsesplošne in tudi kulturne osveščenosti. Zato je socialno demokratska organizacija papirniških delavcev že 17. maja 1899 spregovorila o ustanovitvi godbe na pihala. Se isto leto so nabavili instrumente in začeli z rednimi vajami. Avgusta leta 1900 pa jo godba že prvič javno nastopila, kar ni bil majhen dogodek za bližnjo in daljno okolico. Poleg prvih godbenikov domačinov (brata Fink, Rupret, Jeriha, Setina, Meljo, Velkavrh in še štirje neznani), so bili tudi delavci iz Grattveina — Avstrija, katere je poklical tedanji za glasbo vnet direktor papirnice. Različno razgibanost, napredovanja in pa nazadovanja je doživljala v svoji zgodovini. Da1 bi se obdržala, je menjala razne pokrovitelje, dvakrat pa je tudi prenehala z delom, v prvi svetovni vojni, ko je bilo vpoklicano nad polovico godbenikov in v drugi svetovni vojni, ko je na poziv OF o kulturnem molku tudi oddala instrumente skupno z notnim arhivom na osvobojeno ozemlje. Po vojni je zopet bila pod okriljem sindikalne podružnice vevške papirnice, potem pa SKUD »Jože Mazovec«, »Svobode« Polje, Prostovoljnega gasilskega društva papirnice Vevče, potem pa se je osamosvojila v samostojni papirniški pihalni orkester, pod okriljem ustanoviteljice papirnice Vevče. Vse te organizacije so različno vplivale na napredek. Nekatere pozitivno, druge tudi ne. Sele kot samostoj-
Gradnja paviljona za prodajo tapet
VEVČE, JULIJ — Med malimi investicijami, o katerih je razpravljal DS na majski seji, je tudi gradnja paviljona za prodajo tapet. Gradnja poteka sicer malo bolj počasi, vendar je že videti obliko. Vrednost paviljona bo znašala 1,300.0000 din. DS jo odobril izločitev dodatnih 500.000 din sredstev. Ker bo v paviljonu tudi ekspozitura LB, bO' dala banka tudi svojo udeležbo, vendar' šele v letu 1976.
Odobreno je bilo tudi 307.353 din za nakup požarno varnostne naprave z javljalniki požarov. Naprava bo vgrajena v obratu tapet.
nemu orkestru gredo uspehi samo strmo navzgor.
Danes je Papirniški pihalni orkester domala prerastel že samega sebe. Od skromnih, največkrat od 20 do 25 članov orkestra, ga sestavlja danes 60 članov z eno tretjino s povprečno starostjo 13 let. S tem mu je nedvomno zagarantirano nadaljnje uspešno delovanje. Ni se uspaval na svojih uspehih, dosegel je že opazno stopnjo napredka, ne samo v kvaliteti, ampak je uvedel prvi v Jugoslaviji spremembo med amaterskimi orkestri in uvedel tudi skupino bobnov.
Uspehi pa niso samo v tem, ampak v dejstvu, da je orkester sodeloval na vseh republiških revijah in tekmovanjih z več ali manj uspešno uvrstitvijo. Naj-večji uspeh je imel leta 1972, ko si je na predtekmovanju po doseženih točkah priigral 4. mesto v republiki, v finalnem delu tekmovanja v Portorožu pa uvrstitev petega mesta med amaterskimi pihalnimi orkestri Slovenije.
Za neumorno in vztrajno delovanje pa je prejel odlikovanje predsednika Tita. Z redkim, če ne edinim priznanjem, ki ga je dobil kak amaterski pihalni orkester v Sloveniji in pa srebrnim znakom OF, ki mu ga je podelila konferenca SZDL mesta Ljubljane, se orkester ponaša in lahko pohvali.
Dosego takih uspehov pa zahteva veliko vztrajnosti in požrtvovalnosti. To pa vzdrži le godbenik, ki mu je muziciranje priraslo k srcu, takih je v vevškem papirniškem pihalnem orkestru veliko.
Danes človek z veseljem in prijetnim občutkom posluša izvajanje orkestra. To že ni več igranje ampak muziciranje, do katerega pa je privedel orkester njegov strokovni vodja Franc Grebenšek.
Praznovanje lepega jubileja 75-letnice obstoja pa bo orkester tudi temu primerno izvedel. V petek 5. septembra bo izvajal slavnostni koncert, v nedeljo 7. septembra pa bo v gosteh še 10 drugih pihalnih orkestrov, s katerimi vevški tesno sodeluje in tudi izmenjuje gostovanja. Skupno bodo izvedli parado pihalnih orkestrov, kar bo pa tudi edinstven dogodek med pihalnimi orkestri.
Torej dnevno med 5. in 7. septembrom bo šteti za kulturni praznik, ne samo orkestra, ampak tudi tovarne, okolice in občine. Z obiskom bomo dali pri-
znanje Papirniškemu pihalnemu orkestru in počastili gostujoče pihalne godbe. Eno pa je gotovo: PPO naj služi za zgled ostali kutlurni dejavnosti v kraju.
N. Z. in S. R.
Nagrade
Borisa
Kraigherja
VEVČE, JULIJ —i Tudi za leto 1976 je komisija Gospodarsko zbornice za nagrado Borisa Kraigherja objavila zadevni razpis. Iz razpisa je razvidno, da je ta nat grada moralno in materialno priznanje delavcem, bodisi posameznikom ali skupinam iz proizvodnih, znanstveno raziskovalnih in drugih organizacij združenega dela, ki so na tehničnem, ekonomskem, organizacijskem in drugem področju dosegli v organizacijah združenega dela gospodarstva izjemne rezultate. Rezultati morajo biti trajnejši, kandidati pa šct vedno tvorno sodelujejo' v samoupravnih odnosih za uresničevanje ciljev organizacij združenega dela ter so moralno in politično neoporečni. Taki dosežki morajo odločilno- vplivati tudi na splošen ugled organizacije združenega dela v ožji ali širši družbeni, skupnosti, kakor tudi na izpolnjevanje načrtovanih družbeno usklajenih nalog.
Nagrade se podeljujejo vsako leto 4,. januarja, ko se spominjal mo smrti Borisa Kraigherja. Merila za upravičenost do nagrade so torej prispevki kandidatov trajnejšega značaja k finančnemu uspehu organizacije združenega dela, organiziranosti poslovanja, izkoriščanju domačih surovin in reprodukcijskega materiala in podobno.
Predlogu za nagrado je treba priložiti obrazloženo mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL, kakor tudi potrebno dokumentacijo v smislu pravil za nagrado Borisa Kraigherja, ki so bila objavljena v Vestniku GospoJ darske zbornice Slovenije št. 9/75.
S. R.
Kulturno poslanstvo, ki je bilo zaupano Prešernovi družbi leta 1953 po sklepu Izvršnega odbora OF se nadaljuje tudi letos z lepimi knjižnimi zbirkami. Prešernova družba ima kot družbena or-: ganizaoija namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To svojo nalogo opravlja Prešernova družba z izredno nizko ceno svojih publikacij, kar pa lahko dela le ob izdatni podpori vseh družbenopolitičnih in gospodarskih faktorjev. Kljub vsej pomoči, pa se bodo nizke cene obdržale le ob čim večjem številu naročnikov.
Splošni akciji za pridobitev čim večjega števila naročnikov se pridružuje tudi SZDL Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in republiški sekretariat za kulturo in prosveto ter vse sindikalne celice po organizacijah združenega dela. Tako se tej akciji pridružuje tudi naš sindikat.
Naj navedemo še knjige, ki izidejo v letošnji zbirki:
• PREŠERNOVA DRUŽBA
Prešernov koledar za leto 1976 se bo od letošnjega le nekoliko ločil: medtem ko smo letošnji letnik posvetili poglavitno trideseti obletnici zloma druge svetovne vojne, bo letnik za 1976 spet posvečen vsakovrstnim razpravam iz problematike našega domačega življenja in svetovne politike.
Beno Zupančič:	Plat zvona.
Knjiga je sicer že izšla pred leti v Cankarjevi založbi, vendar v nizki nakladi, tako da našim naročnikom ni bila dosegljiva, pred_ vsem tudi zaradi cene. Roman po-natiskujemo zaradi njegove vsebine, zato ker je knjiga zares odlično napisana, in bi bila škoda, da je naši bralci ne dobijo v roke.
Milena Mohorič: Hiša umirajočih. Presenetljivo je, da je to njeno najboljše delo. Resda je roman napisan realistično, kakor so pač pisatelji pisali nekoč, toda zgodba sama je dovolj živahna, polna dogajanja. Roman prikazuje okoliščine koncem preteklega stoletja na vzhodnem Štajerskem, s primesjo takratnih političnih bojev med rodoljubi in nemškutarji. Prepričani smo, da bodo naši bralci našli v romanu dovolj mikavnega, vsekakor pa neponarejen umetniški svet.
Fran Milčinski:	Ptički brez
gnezda. Zaradi pomanjkanja dobre mladinske literature, hkrati pa v da ki ustregli vsem tistim našim naročnikom, ki si želijo poleg^ drugega tudi domačo klasiko, in še v želji, da bi ustregli mlademu rodu, ki ima po šolah to klasično mladinsko povest Milčinskega za obvezno čtivo, smo se odločili, da damo v program naše letne knjižne zbirke to večno živo, a tudi vzgojno povest. Milčinski je mladino prav dobro poznal, saj je na sodišču prav on skrbel za varstvo otrok.
Higiena in kozmetika. Priročnik, ki bo dobrodošel v vsaki hiši, bodo napisali znani strokovnjaki: prof. dr. Ivo Bonač, dr. Dušan Hrovat in Manja Pečnik-Vovkova. Živeti zdravo, urejeno in lepo je cilj vsakega posameznika in vse družbe, kar pa ni lahko, saj člo-’ veka in njegovo okolje ogrožajo nove nevarnosti, ki se porajajo v novem načinu življenja. Napotki v priročniku nam bodo koristni vsak dan. Knjiga je smotrno nadaljevanje priročnika »Rastline in naše zdravje«.
Naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo
Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh
Do pomladi je bil po tej povesti narejen barvni film, tako da so si ga lahko naročniki že ogledali. Povrh vsega pa bo knjiga bogato ilustrirana, s filmskimi posnetki, da bo še bolj privlačna.
Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli naročniki hkrati v mesecu novembru 1975.
Cena broširanih knjig bo 70 din, v platno vezanih (koledar bo broširan) pa bo 100 din.
• LJUDSKA KNJIGA
V letu 1975 bomo izdali novih šest romanov v knjižni zbirki »LJUDSKA KNJIGA«.
Helen Keller: Zgodba mojega življenja. Pisateljica predstavlja zelo značilno osebnost v kulturni zgodovini našega stoletja. Gluhonema in slepa konča univerzo ter dobi svoj prvi doktorat iz književnosti.
Roger Vailland: Igra življenja. Roman že dobro znanega pisatelja je poln dogajanja, ki bralca privlači s svojo napetostjo.
Edna 0’Brien: Dekleta z dežele. Prikupne ljubezenske zgodbe, smeh in solze v tej ljubeznivi zgodbi bodo tudi pri nas očarale mnoge bralce in zlasti bralke.
Koršunov: Drevored v dežju. Roman iskreno in zanimivo prikazuje življenje sovjetske mladine v našem času.
Sadeg Hedajat: Hadji aga. Med napetimi dogodki romana se vrstijo podobe gmotnega in kulturnega življenja takratne perzijske družbe z nenavadno psihološko pronicljivostjo pisatelja, ki brani pravice izkoriščanega ljudstva.
Toma Momirovski: Leta nespečnosti. Makedonski pisatelj in kritik je v romanu široko zajel življenje ljudi v svoji rodni Makedoniji. To je svet, ki nam je blizu in vendar neznan.
Naročnina za zbirko v broširani vezavi je 120 din, v platneni vezavi in na brezlesnem papirju pa 200 din. Naročnino je mogoče plačevati na obroke.
Knjige te zbirke bodo naročniki prejemali v približno enakih presledkih.
•	OBZORNIK
Ljudska revija Prešernove družbe »Obzornik« si je pridobila med ljudmi posebno mesto. Postala je zanimivo in priljubljeno vsakomesečno branje za številne bralce posebno skrb posveča »Obzornik« umetniški in kulturni razgledanosti bralcev, ki jih seznanja z dosežki domače in tuje umetnosti. Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« je 70 din.
•	PREŠERNOVE POEZIJE
Prešernova družba je izdala Prešernove poezije, ki jih je pripravil znani prešernovec dr. Anton Slodnjak. Knjiga obsega vse znane Prešernove pesmi, dodana pa je poleg kratkega življenjepisa tudi daljša razlaga in pripombe k posameznim pesmim, tako da bo knjiga uporabna za dijake in za profesorje.
Broširana izdaja z barvnim pla-stificiranim ovitkom stane 35, vezana v celo platno pa 60 din.
Knjiga je zlasti priporočljiva za učence in dijake, pa tudi za vsakovrstna priložnostna darila.
Pričakujemo, da se boste tudi letos odzvali in naročili na katero od navedenih zbirk. Kot že rečeno je zbirka cenena, pa vendar kljub temu kvalitetna. Ne pozabimo, da je mogoče trajni tehnični napredek našega delovnega ljudstva zagotoviti le z njegovo neprestano kulturno izobrazbo.
Zaupnik Prešernove družbe Stane Jalovec ing.
Visokošolski študij tehnologije za celulozo in papir
Videli veliko zanimivega
DELEGACIJA ZVEZE ENERGETIKOV DOMŽALE-KAMNIK NA OBISKU PRI POBRATENI PODRUŽNICI SOMBOR
VEVČE, JULIJ — V vseh strokah, ali skoraj v vseh, je možno izobraževanje od osnovne šole, preko srednje, višje, visoke, tja do tretje stopnje. Le v papirništ-vu se študij ustavi že ob tehniški srednji šoli. Višjo ali visoko izobrazbo je bilo treba pridobiti zunaj naših meja ali pa se samoizobra-ževati, če je nekdo imel že visoko strojniško ali kemijsko izobrazbo.
Na seji kolektivnega poslovodnega organa SOZD Slovenija papir so dne 3. 7. 1975 razpravljali o ustanovitvi višješolskega študija tehnologije celuloze in papirja. Seji so prisostvovali tudi pred; stavniki Visoke tehniške šole iz Maribora in Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja. S tem so se že začele priprave za odprtje Višje papirniške šole.
Študij celulozno-papirniške smeri bo možen na obeh šolah, tako na Visoki tehniški šoli v Mariboru, kakor tudi na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Obe šoli delujeta v sklopu novo ustanovljene Univerze v Mariboru. Možen je reden in izreden študij. Vsaka od predlaganih šol ima dvojno usmeritev. Na Visoki tehniški šoli v Mariboru gre za študij strojništva s celulozno-papir-niško usmeritvijo, v Kranju pa za študij organizacije dela s čelu-lozno-papirniško usmeritvijo.
Na obeh šolah je možen pričetek študija že v šolskem letu 1975/76, z vpisom letošnjo jesen. Na obeh šolah se vpiše v I. letnik po specifičnem programu vsako od obeh šol, šele v II., III. in IV.
semester pa se začne študij celulozno-papirniške tehnologije. Na mariborski šoli je predvidenih 5 semestrov, na kranjski pa je predviden dvoletni študij.
V učnem programu so zajeti splošni predmeti, poudarek pa je na strokovnih. Razmerje učnih ur med eno in drugo vrsto predmetov je približno 50:50.
Za redno šolanje na Visoki tehniški šoli v Mariboru naj bi bilo financiranje urejeno iz sredstev SIS, razen za prvo generacijo 20 slušateljev pretežno iz Sladkogorske in Ceršaka, za kar bosta' prevzeli financiranje ti dve tovarni. Za izredni študij pa bo-znašala šolnina 2O.000 din letno na slušatelja.
Na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, kjer je možen samo izreden študij, znaša šolnina letno na slušatelja 12.000 din.
Profil diplomantov bo inženir papirniške tehnologije. Na eni šo-i li s poudarkom na strojništvu, na drugi pa s poudarkom na organizaciji dela. Usmeritev na obeh pa je celulozno-papirniška.
Na obe šoli se lahko vpišejo kandidati z dokončano srednjo tehnično šolo papirniške, kemijske1 ali strojne smeri in absolventi gimnazij, na kranjsko pa tudi absolventi poklicne papirniške šole, ki pa bodo morali opraviti predhodno diferencialni izpit in imeti vsaj 3 leta prakse na delovnem mestu v industriji celuloze in papirja. Povsod je možno nadaljevanje študija tudi na II. stopnji}
S. R.
Partijska politična šola »B« programa
VEVČE, JULIJ — Na pobudo občinskega komiteja Moste-Polje, je enota za izobraževanje za družbenopolitično in samoupravno delovanje pri Delavski univerzi »Boris Kidrič« organizirala strnjeno enotedensko partijsko šolo.
Udeleženci te šole smo prejeli program politične šole. Sam program kot tudi podana snov je bila precej zgoščena. Tako smo obdelovali naslednje naloge:
I- Od diktature proletariata kj asociaciji svobodnih proizvajalcev
II.	Uresničevanje ustave in utrjevanje samoupravljanja
1.	Kratek pregled in opis raz? voj a ustavnosti in družbenega samoupravljanja pri nas
2.	Ustava SFRJ in njen pomen PN spreminjanju družbenoeko-Pomskih in družbenopolitičnih! odnosov v naši družbi
Ustavne spremembe nai področ-J iu družbenoekonomskih odnosov.
Ustavne spremembe na področju družbenopolitičnega sistema in boj za njihovo uresničevanje
. 3- Uresničevanje ustave in utr-' jevanje samoupravljanja — povzetek misli in napotila za akcijo
III.	Ocena družbenopolitičnih razmer v samoupravni socialistični družbi
IV.	Politika socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma
V.	Ekonomski sistem in gospodarska gibanja:
1.	Splošni oris družbenoekonomskih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji
2.	Ekonomski sistem
3.	Gospodarska gibanja
VI.	Mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije
VII.	Organiziranost in delovanje ZK
1.	Družbena vloga in idejni temelji ZKJ
2.	Statut ZKJ in ZKS, Statut mestne konference ter občinskih konferenc ZKS Ljubljana
3.	Član ZKJ in odnosi v ZKJ
4.	Organiziranost članstva
VIII.	Vloga in delovanje družbenopolitičnih organizacij
IX.	Družbena samozaščita in ocena varnostne situacije
X.	Metode političnega delovanja
To so samo uvodne misli in napotila. Po vsaki temi je bil velik del časa namenjen delu po skupinah, tako smo se lažje medsebojno dogovarjali in usklajevali svoje misli k vsaki podani temi. Moram reči, da je bil program dovolj zanimiv za vse obiskovalce te^a predavanja, vsi predavatelji Delavske univerze »-Boria Kidrič« Ljubljana pa so se po-tudili slušateljem podati snov poljudno in dobro.
C. Z.
Švedski izvoz celuloze in papirja nazaduje
V prvem kvartalu 1975 je zaradi manjšega zahodnoevropskega povpraševanja Švedska zmanjšala prodajo celuloze za 21 »/o na 1,03 milij. ton, modtem ko je proizvodnja nazadovala za 4,9 “/o na 1,25 milij. ton. Zmanjšanje proizvodnje sledi dveletnemu polnemu koriščenju kapacitet. Istočasno so se zaloge kemične celuloze podvojile na 500.000 ton. Švedska proizvodnja papirja in lepenke se jo v prvem kvartalu 1975 zmanjšala za 12 Vo, obstoječe kapacitete sci bile na številnih proizvodnih področjih (fini papir) koriščene le 70 odstotno.
Vir: »Financial Times 26682, 3. 6. 1975«
KOLIČEVO, JULIJ — V Našem delu smo nedavno poročali o pobratenju dveh strokovnih organizacij, katero je bilo v Domžalah 14. XII. 1974, tj. pobratenje Zveze energetikov Domžale-Kamnik s sedežem v Papirnici Količevo in Podružnico zveze energetikoy iz Sombora.
To pobratenje je vezano na skupno sodelovanje na področju strokovnega izobraževanja ener* getskega kadra, kakor tudi izmenjave strokovnih izkušenj v energetskih postrojenjih.
Pobratena podružnica zveze energetikov Sombor je tako pova-‘ bila delegacijo iz podružnice Domžale-Kamnik, da naj skupno s predstavniki družbeno političnih organizacij obeh občin obišče Sombor za tri dni. Tako so bili poleg energetikov vabljeni sekretar komiteja občinske konference ZKS Domžale, kakor tudi predsednik, oziroma sekretar občinske konference SZDL Domžale in Kamnik. Žal pa se zaradi drugih obveznosti navedeni predstavniki niso mogli udeležiti tega tridnevnega obiska.
Tako je na obisk odšla šestčlanska delegacija energetikov iz podružnice Domžale-Kamnik, med nami pa je bil tudi naš član ener getik in dolgoletni občinski odbornik ter sedanji predsednik KS Jarše tov. Jože Knep. Iz kamniške občine je bil navzoč predsednik podružnice Domžale-Kamnik ter občinski odbornik tov. Ivan Nagrašek. Ta sestav delegacije je’ delno omogočil, da smo lahko razpravljali s predsedniki družbenopolitičnih organizacij mesta Sombor o delu in razvoju posameznih gospodarskih panog, kakor tudi o splošno jugoslovanski energetski krizi.
Prvi dan bivanja v Somboru smo bili sprejeti pri predsedniku mestne skupščne ob navzočnosti sekretarja mestne konference ZK in predsednika konference SZDL Sombor. Po njihovem programu, ki je predvideval za ta pogovor pol ure, ta pa se je zaradi široke obojestranske razprave zavlekel na uro in pol. Ob zaključni razpravi smo bili enotnega mišljenja, da se naj nujno potrebni energetski kader izobražuje po enotnem sistemu, katerega bo določil zakon o energetskem osebju za cej lotno SFRJ.
Po odhodu iz mestne skupščine smo odšli na strokovni ogled v eno modernih tovarn sladkorja »Crvenka«, v kateri smo bili najprej sprejeti na upravi podjetja, nato pa smo si ogledali energet-
ske objekte, nakar je sledil ogled proizvodnega procesa tovarne. Ta moderna tovarna ima dejansko letno 100 efektivno uspešnih delovnih proizvodnih dni tj. za časa sezone sladkorne pese. Dnevna predelava te surovine, katera pa je v okolici tovarne, nam je bila v začetku neverjetna: vsaj 150 vagonov sladkorne pese res ni malenkost predelati v enem dnevu. In res je toliko predelajo v enem dnevu.
Naslednji dan smo si ogledali najsodobnejši mesni kombinat V Bački Topoli, oddaljen 70 km od Sombor j a, kjer smo poleg energetskih naprav, predvsem hladilnih in sušilnih, videli res moderno klavnico in predelovalnico mesnih izdelkov. V tem kombinatu je dnevni zakol v 8 urah 600 prašičev in 200 glav goveje živine. Ta sodobna tovarna pa se bc v kratkem še razširila v kooperaciji z neko ameriško družbo takoj da bo njihova proizvodnja 100°/j večja, saj bo po povečanju in re-
Mladinci so
KOLIČEVO, JULIJ — Kot vsako leto meseca maja so se tudi letos številni člani organizacije ZSMS Papirnice Količevo' udeležili raznih športnih tekmovanj v okviru meseca mladosti, ki jih je organizirala občinska konferenca ZSMS Domžale. Udeležba je na letošnjih športnih tekmovanjih dosegla visoko stopnjo, saj skoraj ni bilo osnovne organizacije v naši občini, ki bi se ne udeležila vsaj enega športnega tekmovanja. OO ZSMS Papirnica Količevo se je letos udeležila tekmovanj v streljanju z zračno puško in pa namiznega tenisa.
Tekmovanje v namiznem tenisu, ki je bilo 22. in 23. maja v dvorani Induplati v Jaršah, je bilo solidno organizirano, le da se z boljšimi uvrstitvami naša ekipa ne more pohvaliti. Že 2'2. maja, ko je bilo ekipno tekmovanje, naša ekipa ni imela sreče. Žabnikar, Pogačar ter Juhant, ki smo tekmovali za OO ZSMS Papirnica, smo izpadli že v drugem kolu. Treba je povedati, da naš član Žabnikar tokrat ni imel »svojega dne«.
Drugi dan v tekmovanju posameznikov nam je ponagajal žreb. Juhant je že v začetku na-> letel na poznejšega zmagovalca, člana OO ZSMS Melodije in iz-
konstrukciji njih dnevni zakol 1200 prašičev in 400 glav govejo živine. Zanimivo pa je to, da vso živino za potrebe kombinata dobijo v neposredni bližini ter tako rešujejo probleme zaposlitve lastne delovne sile.
Sledil je ogled rečnega kanala Donava—Tisa—Tisa—Donava, pri katerem smo pa na srečo prišli ravno v času, ko je priplula ladja ter smo tako lahko videli prevoz iz nižje vodne gladine na višjo vodno gladino tj. prevoz preko vodnega mostu. Prehod ladje preko vodnega mostu je zelo hiter, saj traja le 15 minut, da uravnajo vodno gladino v smeri plovbe. Vse zapornice s črpalnimi postajami in komandnimi pulti pa so izdelek mariborske Hidromontaže.
Ob zključku obiska v Somboru smo na zaključni svečani večerji še razpravljali o skupnem strokovnem sodelovanju ter povabili predstavnike družbenega življenja mesta Sombor, da nas obiščejo v septembru.
Jože Flerin
tekmovali
gubil. Bolje je šlo tokrat Žabni-karju, ki se je po izredno dobri igri (pravo nasprotje prvega dne; prebil na odlično tretje mesto. Tudi v streljanju z zračno puško ni bilo vidnejših rezultatov, ker so se prijavili kar igralci namiznega tenisa.
Menim, da je v naši delovni organizaciji dovolj mladih in pa dovolj finančnih sredstev, da bi mladi dosegli vidnejše rezultate. Papirnica ne sme dopustiti, da nosijo njen renome in njene uspehe le igralci iz prejšnjih tekmovanj, treba bo poskrbeti za boljšo vzgojo mladih, ki naj bi v prihodnje dosegli vidnejše uspehe tudi v drugih disciplinah. To pa naj bi bila naloga nas vseh. S skupnimi močmi jo bomo lažje uresničili, kot pa vsak zase.
Vane Juhant
Dopisujte v ^aše delo7
Pogled na zračno sušilnico
Zdravnik svetuje
VEVČE, MAJ—JUNIJ — Srčna obolenja, ki so po izvoru lahko poklicna ali nepoklicna, postavljajo pred zdravnika medicine dela vrsto problemov, ki jih je treba reševati ob vsakem posamezniku in ki zahtevajo dosledno nadzorovanje bolnikov.
Gre namreč za različna obolenja v delovanju in zgradbi, katerih posledice se ločijo med seboj. Poškodbe lahko nastanejo pri koronarnem sistemu, to je pri venčnih žilah na srcu, na endokardu
—	notranji srčni mreni, na mio-kardu — srčnem mišičju. Iz teh okvar ali lažjih motenj v delovanju izhajajo različni pojavi: slabo srce, motnje srčnega utripa, obsrčne bolečine, angina pektoris, omedlevice. Pojavijo se lahko tudi okvare srčnih zaklopk in bolečine v srcu.
Razmerje med boleznimi srca in delom
Število na srcu obolelih delavcev lahko cenimo na približno 6°/», pri čemer je treba upoštevati, da ta odstotek s starostjo narašča. Čeprav sta obolelost in odsotnost delavcev v glavnem sorodni obolelosti in izostajanju drugih bolnih delavcev, se npr. v Franciji uvrščajo srčni bolniki takoj za tuberkuloznimi v skupino bolnikov, ki so zavarovani za dolgotrajno bolezen ali kot invalidi.
Nastanek srčnih bolezni je vsaj toliko povezan z delovnimi in življenjskimi pogoji (delovni čas, prehrana, kajenje) kot s samim fizičnim delom. Izkazalo se je, da se koronarne bolečine pogosteje pojavljajo pri delavcih, ki preveč sedijo ali pri takih, ki imajo zelo odgovorno delo (»Menagerkrank-heiten« pri nemških avtorjih).
Skušali so ugotoviti ali kronična obolenja ožilja srca povečujejo število nesreč pri delu. Menili so, da jih je zaradi zvišanega krvnega pritiska še enkrat več, toda statistike so dokazale netočnost takih domnev. Natančen, poglobljen študij je jasno pokazal, da število nesreč pri srčnih bolnikih ne presega števila nesreč pri drugih delavcih.
Če pomislimo na delovanje srca, če poznamo pojave, ki omogočajo prilagajanje srca naporom, lahko ugotovimo, da naporno delo
—	delo, ki povečuje potrebe organizma in s tem v zvezi delovanje srčnih mišic — vpliva na povečanje poškodb na srčni mišici. Iz tega lahko v veliki meri izhajajo kontraindikacije pri zaposlovanju srčnih bolnikov.
Kontraindikacije
Težko je na splošno navesti vrste dela, ki niso primerne za srčne bolnike, saj šele natančen pregled bolnika pokaže njegovo zmožnost za delo. Za delavce, pri katerih obstajajo kronična obolenja ožilja srca, velja naslednja omejitev glede opravil, ki vsebujejo:
a)	težko ročno delo, ki zahteva izredno odpornost;
b)	neudobne položaje (delo stoje, leže, čepe itd.) ali nevarne položaje (delo v višini);
c)	ponavljajoča se ali počasna premikanja (hoja okoli stroja, pleskanje velike površine, hoja v hrib ali po stopnicah, vzpenjanje na zidarske odre itd.);
d)	delovene pogoje v neprijetnem okolju (vlažen zrak, vročina, višina, visok ali nizek pritisk);
e)	tresenje (delo pri vrtalnem stroju, vožnja težkih motorjev).
Ta seznam, ki ni omejen, je smiseln samo, če ga upoštevamo za vsak primer posebej. Seveda se razume, da je za tega delavca kontraindikacija absolutna, za onega pa relativna, npr.:
— nevrotiki in asteniki so skoraj popolnoma zmožni za delo, če se pravilno zdravijo. Večini nalog so kos, vendar je zaželeno, da ne opravljajo varnostnih služb in pa hitro spremenljivega dela;
Srčni bolniki in delo
—	pri hipertonikih -—• naj gre za milo ali močno hipertenzijo — se je treba izogibati nenadnih naporov, nerodnosti in sploh dejavnikov, ki povzročajo živčno utrujenost (npr. hrup);
—	tisti, ki imajo okvare srčnih zaklopk, se morajo varovati pred infekcijo, zastrupitvijo in vročičnimi boleznimi;
—	kardiologi menijo, da pri infarktu srčne mišice kontraindikacija za večino del ni potrebna. Vseeno je treba delavce, ki so ga preboleli, natančno nadzorovati. Ne smejo opravljati varnostnih služb, kakor tudi ne dela, kjer obstaja nevarnost zastrupitve, ranitve ali opeklin;
—	za bolnike, ki so bili operirani na srcu se zdi, da je v večini primerov operacija povečala njihovo delovno zmožnost, ki je bila prej lahko zelo omejena, vendar pa končni rezultat teh operacij, ne glede na vrsto obolenja, še ni kaj prida znan;
-—• udeležba srčnih bolnikov pri varnostnih službah ali na zelo odgovornih delovnih mestih zahteva posebno pozornost zdravnika za medicino delo. Tudi pri najmanjši možnosti omedlevice ne bo previdnost nikoli odveč;
—	potrebno je tudi poudariti, da delo, ki je dopustno v normalnem podnebju, lahko postane v vročini ali vlagi izredno nevarno
Ugotavljanje srčnih obolenj
Številni avtorji so prepričani, da bi morali srčno obolenje ugotoviti že družinski ali šolski zdravniki, torej še preden se ljudje zaposlijo. Tako bi bila, morda tudi po predhodnem zdravljeniu, mogoča delovna usmeritev mladine, ki boleha na srcu. Pri zaposlenih pa ugotavlja obolelost zdravnik za medicino dela z natančnim kliničnim pregledom. Takoj, ko se pojavi sum za obstoj obolenja ožilja srca v delovanju ali v zgradbi, je potreben popoln specialističen in elektrokardio-gramski pregled. V nekaterih deželah so ustanovili centre za kardiologijo dela: zdravnik v ustanovi lahko napoti tja svoje paciente, da dobi natančne izvide o kardiovaskularnem stanju in zmožnostih. Drugod pa takšne preglede, ki imajo isti cilj, organizira služba za medicino dela.
Ponovno usposabljanje
Vemo, da je usposabljanje bolnikov potrebno. Dalj časa že obstaja usposabljanje bolnikov s pljučno tuberkulozo, medtem ko učinkovito usposabljanje srčnih bolnikov še ni povsod zadovoljivo organizirano. Res obstaja utrjevanje teh bolnikov, vendar še vedno prevečkrat zamenjujemo prizadevanje za ponovno izpolnjevanje življenjskih opravil s prizadevanjem za pripravo na ponovno opravljanje službenega dela. Učinkovito, nadzorovano usposabljanje je posebno potrebno pri hudih obolenjih ali pri napadih med kroničnim obolenjem, ki za določeno dobo prekinejo bolnikovo aktivnost (infarkt, možganska kap itd.). Zaradi pomanjkanja praktičnih sredstev za učinkovito usposabljanje je priporočljivo začeti privajanje naporu z zgodnejšo vrnitvijo na delo in s stopnjevanim opravljanjem prejšnjega ali primernejšega dela.
Ponovno prilagajanje delu
Bolniki z okvarami venčnih žil na srcu zahtevajo posebno kontrolo. Če je kontrola zagotovljena, je vrnitev na delo po pregledu, psihološki pripravi in fizičnem utrjevanju v glavnem mogoča. Za bolnika je koristno, če začne (vsaj delno) opravljati delo, ki ga je vajen. Preudarna vrnitev na delo je primernejša kot brezdelje, saj stalna fizična aktivnost ugodno vpliva na zdravstveno stanje kardiovaskularnega sistema. Dobro je, če se bolnik vrne v
prejšnje okolje, kjer ima tudi ustrezno plačo. V primeru težav pri prilagajanju na delo je potrebno nadzorstvo tudi na delovnem mestu. Prilagajanje delu poteka odlično, če zdravnik za medicino dela s sodelovanjem kardiologa uredi stopnjevanje delovnega časa in delovnih nalog in če prilagajanje ustrezno nadzoruje. V nasprotnem primeru utegne biti nevarno. Končno moramo ugotoviti, da je prilagajanje možno samo v večjih ustanovah, saj ostale nimajo posebnih delavnic za ponovno prilagajanje delu.
Poklicna razvrstitev
Zaradi ovir, ki kar prevečkrat preprečujejo učinkovito usposabljanje srčnih bolnikov ali poklicno prilagajanje, jih je potrebno usmeriti k opravljanju novega poklica. Dodelitev novega poklica je potrebna samo v primeru, če res ni možnosti za opravljanje prejšnjega dela ali če se le-tega
0
VEVČE, JULIJA — Kako naj objasnimo, zakaj začnejo ptički peti tik pred svitom. Kakor, da bi »vedeli«, da bo vsak čas vzšlo sonce. Po katerih zakonih se v prvih jutranjih urah odpre cvet? Zakaj se človek zbudi vsako jutro točno ob določenem času? Zato, ker je v vsej živi naravi prisoten občutek za čas in tudi v našem telesu »tečejo« biološke ure. Mehanizem teh ur pa je izredno kompliciran. Številni kazalci kažejo sekunde, minute, ure, tedne itd., po katerih se menja sistem delovanja organov in sistemov.
V procesu razvoja so si določile žive ure astronomsko točnost in uravnavale s tem v zvezi vse fiziološke procese. Tako lahko človeka primerjamo z zelo natančnim mehanizmom, kjer jo narava uredila natančno delo v vseh podrobnostih. Tak ritem prenosov energije pa omogoča na stotine in stotine biokemičnih reakcij, ki potekajo v človeku. Ritmično izmenjavanje vdiha in izdiha omogoča ptičem življenjsko važen proces dihanja, ritmično delo srca pomaga tej slabotni mišici, da pretoči preko svojih votlin v eni uri ca. 300 litrov krvi.
Od česa pa so odvisne »žive ure«?
Biološki ritmi imajo jasno- izra-1 žen endogeni (notranji) karakter. Ti ritmi so odvisni od dednih faktorjev. Drugi pa so odvisni od eksogenih (zunanjih) faktorjev. Ti predstavljajo spremembe, ki so v odvisnosti od letnih časov, kolebanja temperature, vlažnosti zraka, plime in oseke oceanov. No, vendar pa je glavni regulator in sinhronizator vseh bioloških ritmov — sonce.
Iz dneva v dan, iz leta v letC) iz pokolenja v pokolenje živi' človek po »sončnih urah«. Dan za> menja noč. Podnevi maksimalno oddajamo energijo, ponoči pa v spanju preidemo v fazo kopičenja energije. To je tako imenova « ni dnevni ritem delovanja človeškega organizma.
Ko se človek zjutraj zbudi, se aktivirajo vsi fiziološki procesi, ki vključujejo fizično in umsko delo. V jutranjih urah se pojavijo v krvnem obtoku največ andre-nalina, poviša se količina krvnega barvila — Hemoglobina in sladkorja v krvi. S povišanjem teh in še številnih ostalih biološko pomembnih snovi v krvi se pripravijo organi na delo. Postopno se zviša puls, zviša se krvni pritisk, dihanje postane poglobljeno. Od 16. ure do 18. ure se doseže hitrost pulza, temperatura telesa svoj višek. Nato postopoma pada in doseže od 3. do 5. ure zjuraj najnižji nivo. Stroga dnevna zaporednost se kaže tudi pri
ne da zamenjati z delovnim mestom v istem podjetju.
Ponovno poklicno usposabljanje je uspešno pri mladih, ki so sprva slabo izbrali poklic, ali pri osebah nad 45 let, ki niso več sposobni opravljati svojega dela, v ostalih primerih pa je največkrat slaba rešitev. Večina sodobnih poklicev, ki se jih je moč priučiti v centrih za ponovno poklicno usposabljanje, ustreza srčnim bolnikom, vendarle zahtevajo določeno stopnjo šolskega znanja, ki ga ročni delavci v glavnem težko dosežejo.
Zaposlitev srčnih bolnikov v podjetjih ni nič lažja kot zaposlitev drugih obolelih delavcev. V primerih, ko gre za obolenje, ki je pravzaprav posledica prezgodnjega staranja, so težave navadno precejšnje, zato je priporočljivo, da začne zdravnik za medicino dela čimprej preprečevati pojave staranja pri delavcih, tako da pripravi spremembo delovnega mesta, kar se vse bolj uveljavlja
delu žlez z notranjim izločanjem. Količina hormonov V krvi koleba v ritmu »dan-noč«. Žleze z notranjim izločanjem zjutraj in preko dneva oddajajo največ hormonov, vendar ne vsak. O tem,1 da pozna vsak hormon »svoj čas«, govori tudi ta zanimiv pojav: porodničarji imajo največ dela okoli pol* noči, v času, ko se mladi ljubijo; se tudi otročički porajajo.
Z določenim ritmom delujejo tudi žleze v prebavnem traktu, ki doseže svoj maksimum sredi dneva. Zato želijo fiziologi, da bi 50 do 60l0/o dnevne prehrane pojedli do 16. ure. Zvečer je namreč izločanje žlez v želodcu in prebavilih minimalno, ponoči pa enako ničli. To je tudi vzrok, zakaj zdravniki na noč odsvetujejo mastno in težko prebavljivo prehrano, ker j d za to potrebna pre-/ cej višja aktivnost prebavil.
Nek ljudski pregovor pravi: Zjutraj večerja — to ni nič slabega. Bolj pametno je pojasniti to modrost z maksimalno vzdržljivostjo možganske skorje v jutranjih urah. Približno od 9. uro do 13. ure (tako imenovani dopoldanski vrh duševnih zmožnosti) možgani najbolj produktivno pre-; delujejo informacije. Po tem času se dejavnost možganske skorjcj nekoliko zniža in poraste ponovno okoli 16. ure (drugi ali popoldanski vrh duševnih zmogljivosti).
Natančno proučevanje ciklusov fizične zmogljivosti je pokazalo, da delimo ljudi v 2 skupini: »zaspance« — ti zgodaj zaspijo in se zgodaj zbudijo, počutijo se vedre in polne energije v prvi polovici dneva, »sove«, ti pa zaspijo po polnoči, vstanejo s težavo, ker je pač spanec najgloblji zjutraj. De-lazmožnost takih ljudi, pa je največja šele v drugi polovici dneva. Vendar to še ne pomeni, da »sove« ne morejo uspešno delati v jutranjih urah, najvišja storilnost pa seveda pade na drugo polovico dneva. Številne ljudi pa označujejo kot »aritmike«, to so ljudje, ki se lahko prilagajajo kakršnemu koli režimu dela ali počitka. Vrh delazmožnosti je tu dvojen, in sicer od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Nadaljnja proučevanja individualnih posebnosti bioloških ritmov omogočajo opredelitev povišane storilnosti pri vsakem poedincu.
S poizkusi so dokazali, da obolevajo težje poizkusne živali, ki so jih okužili ponoči, kot živali, ki so jih okužili z isto količino mikrobov podnevi. Kliniki so žo zdavnaj opazili, da so ponoči bolj pogosti napadi bolečin v predelu srca, napadi naduhe, bolj pogosto nastopijo krize povišanega krvnega pritiska, infarkt srčne mišice. Ni slučaj torej, da kirurgi, razen
in postaja najprimernejši način poklicnega razvrščanja.
Nadzorstvo
Kontrolni pregledi obolelih delavcev so enaki pregledom za ugotavljanje bolezni. Zahtevajo tesno sodelovanje kardiologa in zdravnika za medicino dela. Prvi ugotavlja stanje organov in njihovo delovanje, drugi pa sodeluje s poznavanjem napornosti dela na določenem delovnem mestu. Skupaj ugotovita primernost dela in število občasnih pregledov. Zdravnik za medicino dela mora posebej skrbeti za mladoletnike in nosečnice in stalno ugotavljati spremembe delovnih pogojev. Priporočljivo je, da se kakršnekoli spremembe bolnikovega delovnega mesta ne opravljajo brez zdravnikovega pristanka.
Dr. B. M.
(Povzeto po: J. Fourcade, E. Gu-yenot, A. Mouret, Francija)
najnujnejših primerov, najrajši operirajo zjutraj, ko vsi življenjsko važni sistemi v organizmu obratujejo s polno zmogljivostjo
Zadnji čas se strokovnjaki ukvarjajo s tako imenovanimi dezinhronozami, bolezenskim stanjem, ki nastane pri človeku, ki naenkrat spremeni običajen režim spanja in oddiha.
Pojavi se dezinhronoza nespečnosti s postaranjem in slabim počutjem. Npr. kadar reaktivno letalo preleti nekaj časovnih pasov in je potrebno premikati kazalce na uri, ali pa prevelika obremenjenost duševna ali telesna, sekaj kmalu odrazi na zdravju.
Potrebno je pripomniti, da so biološki ritmi zelo plastični in se hitro prilagajajo zunanjim vplivom in kadar je nujno izdela organizem nov ritem dejavnosti. Ravno zato se človek navadi delati izmenično, vendar vse rezerve organizma pa niso neomejene. Zelo važno je torej upoštevati delovni red, na katerega je organizem navajen. Grobo prekinjanje življenjskega ritma lahko povzroči resna obolenja.
Do teh zaključkov so prišli strokovnjaki, ki so proučevali biorit-1 me in njihovo zvezo z obolenji: Opazili so, da najčešče nastanejo živčna obolenja, bolezni srca in ožilja, bolezni prebavil, in to pri ljudeh, ki se ne držijo reda.
Visoka produktivnost človeka v katerikoli dejavnosti je možna le tedaj, kadar sovpada ritem človeškega dela in oddiha z edinstvenim ritmom fizioloških funkcij človeškega organizma.
Delu in počitku — spanju in budnosti — miru in gibanju — vsakemu svoj čas.
dr. B. M.
Britanska papirna industrija na nizki ravni
Britanska proizvodnja papirnja in lepenke je zaradi nazadovanja potrošnje na nizki ravni, izgledi izJ bolj sanja pa so šibki. Prvi podatki za proizvodnjo v prvih petih mesecih t. 1. kažejo na 22,9 °/o nazadovanje proizvodnje proti letu 1974.; tudi uvoz je proti predhod-' nemu letu nazadoval za 20,6 “/.o. Večina papirne industrije koristi le 50'Vo kapacitet, kar je pogojeno s procesom zmanjševanja zalog pri potrošnikih.
Vir: »Financial Times 26696, 19. 6. 1975«
bioritmih
Vtisi s poti po Daljnem vzhodu
Mestno središče je veliko in moderno. Trgovine so založene predvsem z japonskimi izdelki, čeprav se močno pozna vpliv Amerike in poslovnosti njihove bogate izbire. Japonci so na tem otoku skrbni in izbrano oblečeni. Prebivalci tega otoka so izredno disciplinirani na cestah in prireditvah. V lokalih so mirni, ne preveč glasni in zelo potrpežljivi. V vsaki trgovini smo tujci imeli prednost. Cene izdelkov se dajo znižati tudi do 30 % in več, če trgovec razbere, da si artikel pripravljen res kupiti.
V dveh prostih večerih, kolikor jih je bilo na razpolago v času 12-dnevnega bivanja, pa smo si ogledali tudi nekaj tipičnih malih in večjih japonskih restavracij. V teh restavracijah servirajo v glavnem samo japonska jedila. Največ je na razpolago rib. Japonci poznajo namreč 800 vrst jedi, ki izvirajo iz morja tj. od morskih trav, alg, školjk do na stotine različnih rib. Obvezno pri takem obedu je več vrst okusnega zelja, omak in različnih pijač. »SAKE« je pijača, podobna našemu žganju. Te pijače, ki se servira topla ali hladna, Japonci popijejo največ. Pijača je lahka, kar je značilno za vse pijače. Procent alkohola v teh pijačah je namreč manjši kot 20 %. Kamorkoli sva se z idr. Ažmanom odpravila, povsod so naju lepo sprejeli. Dobila sva najboljši prostor in najboljšega natakarja ali gejšo, ki naju pogostokrat tudi za trenutek ni izpustila izpred
oči. Ker japonskih jedilnikov nisva znala citati, sva običajno naročila le takšno jed, kot so jo imeli na sosednjih mizah pa še to sva le malo pobrskala in jo običajno pustila. V teh restavracijah sva seveda obvezno jedla z lepo izdelanima palčicama, ki so nam vsem prve dni delale velike težave, večina jedi je popadala s palčic, še preden si hrano prinesel v usta. Kasneje pa smo se tudi takega pribora privadili in hrana nam je bolj teknila.
Dnevi v Sapporu so hitro minevali predvsem zaradi natrpanega sporeda in obveznosti, ki jilf je vsakdo imel dovolj.
12 dni je minilo dokaj hitro in že je bilo tudi konec precej napornega svetovnega prvenstva. Jugoslavija je na tem prvenstvu dosegla 4. mesto. Uspeh pa bi bil lahko še boljši, če bi tekmo proti Italiji dobili. No, tudi hokejska ploščica je okrogla in včasih zmaga tudi tako moštvo, ki je slabše po kvaliteti, vendar se jim enkrat tudi prikaže športna sreča.
Takoj po končanpm prvenstvu smo odpotovali v Tokio, glavno mesto Japonske. V tem 13-mili-jonskem mestu, ki je največje na svetu, smo bili gostje japonske hokejske federacije. Prebivalcem tega velikega mesta so evropske reprezentance demonstrirale hokejsko igro. V petih dneh bivanja v prestolnici sveta je bilo tudi dovolj časa za ogled nekaterih 'tokijskih zanimivosti. Ogledali smo si nekaj ogromnih
templjev, tokijski stolp, ki je visok čez 350 m. Vodič nam je povedal, ko smo si ogledovali .mesto s tega stolpa, da Tokio meri v radiusu ca. 80 km in da dober avtomobilist potrebuje iz enega konca mesta na drugi konec najmanj 3 ure. Če prebivalci tega, mesta želijo na 'izlet v naravo, potem za tako pot potrebujejo več kot tri ure s hitrimi mestnimi vlaki, ki so za posamezne strani vožnje pobarvani zeleno, rdeče, modro, rumeno. Te barve so namreč razpoznavni znak, v katero smer pelje vlak.
Trgovsko središče Tokia je ogromno. Glavna ulica in mestno središče se imenuje »GINZA« in tod je v ogromnih trgovskih hišah tudi v 10 etažah mogoče dobiti vse. Cene so sorazmerno visoke za vse artikle, le tehnični material je mnogo cenejši kot v Evropi. Ponudbe je več kot povpraševanja ki tujci v vseh teh trgovinah lahko dobijo tudi več kot 30 % popusta. Prebivalci tega mesta so prav tako kot povsod na Japonskem izredno mirni, disciplinirani in urejeni. Mesto zaživi po 17. uri, ko se zapirajo uradi in podjetja. Pozno v noč so ulice nabite kot sredi dneva. Lokali so odprti do 2. ure po polnoči in vse restavracije in nočni lokali so nabito polni. Sredi mesta so ogromne podzemne železniške postaje s trgovinami in drugimi lokali, ceste so tudi v samem središču presta speljane v treh etažah in nekaj cest je celo avtocest, to je hitrih cest.
Drugi dan našega bivanja v tem mestu smo imeli popoldan sprejem pri veleposlaniku naše ambasade tov. Krajačiču. Na sprejemu so bili vsi uslužbenci veleposlaništva in nekateri zastopniki, ki stalno ali začasno delajo na Japonskem. Zvedeli smo, da je stalno zaposlenih na Japonskem le 32 Jugoslovanov in da imajo redne dnevne stike, največkrat pa se zbirajo kar na veleposlaništvu. To je bil edini sprejem, ki nam je najbolj ugajal. Sproščeno in prijetno smo se počutili, klepet pa se je zavlekel skoraj na tri ure.
Po končanem turnirju smo odpotovali s formoško letalsko družbo preko SAIGONA — Južni Vietnam do HONG KONGA. Ko so nekateri igralci že na letališču zvedeli, da letimo s Čangkajško-vo letalsko družbo in da bomo pristali v Južnem Vietnamu, so bili nekam čudno v skrbeh. Namreč vojna v tem predelu sveta še vedno traja in le redki Jugoslovani so bili v tem delu sveta.
V	Saigonu smo se ustavili sicer na glavnem letališču, vendar je bilo naše letalo postavljeno za čas enournega odmora več kot 1 km daleč od letališke zgradbe. Precej močno zastraženo letalo so vojaki južnovietnamskega režima tudi znotraj zelo natančno pregledali iz varnostnih razlogov.
V	letalo se je vkrcalo le 5 tujih potnikov. V okolici letališča sem opazil precej razbitih vojaških letal in tankov. Samo mesto iz zraka ni videti preveč porušeno, ker predvsem Američani vse razbitine sproti popravljajo ali pa rušijo do tal. Prav v času našega kratkega bivanja je bilo slišati o tem, da je vojne na tem območju verjetno že konec. Po prihodu v domovino pa smo čitali in slišali, da se boji ‘ponovno nadaljujejo prav v Saigonu in njegovi okolici. No, imeli smo srečo, da je bilo prav v času našega pristanka mirno. Ko smo za kratek čas izstopili iz letala, je bilo na letališču 35° C vročine v senci. Zrak je bil zelo vlažen. Vojaki so ležali v senci letal in tankov ter se hladili, kolikor se v tej vročini sploh lahko kaj ohladiš.
Ko smo mirno odleteli iz Južnega Vietnama, smo bili po triurnem poletu na novem neznanem svetu HONGKONGA. To je manjša država, praktično angleška kolonija, obdana z vseh strani s Kitajsko. Mesto je pravzaprav
eno samo trgovsko središče. Mesto je obdano z nizkimi hribi, letališko pristanišče pa je praktično kar sredi mesta med stolpnicami. V tem mestu smo se zadržali le do naslednjega jutra, ko smo odpotovali v novo deželo TAJLAND (Tajska) in njego glavno mesto BANGKOK. Mesto je zelo veliko', saj šteje preko 4 milijone prebivalcev. Takoj po prihodu letala so nas s posebnimi avtobusi prepeljali v mestno središče v hotel, ki je popolnoma klimatiziran. Sredi popoldneva je bilo namreč na letališču kar 37° C v senci in do hotela smo bili kljub odprtim oknom v av^ tobusih že vsi do kože premočeni. Ko smo se pod prhami v hotelu ohladili, smo se napravili v lahke obleke in srajce s kratkimi rokavi. Takoj smo namreč imeli ogled znamenitosti tega mesta.
Mesto je zanimivo po tem, da ni visokih zgradb in da so njegove ulice zelo široke. V mestu je več deset budističnih svetišč. Na Tajskem imajo namreč preko 40.000 takih svetišč neprecenljive vrednosti. Mi smo si ogledali le tri taka svetišča in sicer svetišče z zlatim »BUDO«, ki je visok več kot tri metre. V ta kip je vlitega 5,5 tone čistega zlata in vrednost je ocenjena na preko 50 milijard dinarjev. Vse strehe svetišč so prav tako potzlačene ali zlate in vernikov okoli teh zgradb je ved-
VEVCE, JULIJ — Sestavni del rekreacijskega in izobraževalnegai programa naših organizacij sindikata so tudi planirani izleti. Eden od teh je bil tudi izlet II. osnovne organizacije konec prejšnjega meseca proti južnemu delu Slovenije. Ustavili smo se v Kočevju.
Po predhodni zvezi nas je ob; prihodu v mesto že čakal vodič in popeljal v Šeškov dom, kjer je Muzej ljudske oblasti. V kulturni dvorani so nam na kratko predočili zgodovino v času NOE| s poudarkom na 13. X. 1943, ko jo bil tam zbor poslancev, mejnik v politični zgodovini slovenskega naroda. Kočevje je bilo v tistih hudih časih 22-krat bombardirano in dodobra porušeno. Po vojni je v kraju ostalo le še 10 odstotkov domačinov, ostalih 90 odstotkov se je naselilo' kasneje.
V muzeju je zelo zanimiva tu-1 di lovska soba, kjer so eksponati vse divjačine, ki je doma v koi-čevskih gozdovih.
Po ogledu Šeškovega doma smo si nakupili nekaj spominčkov in razglednic. Čas, ki ga je določal program izleta, ni dopuščal, da bi se dalj časa zadrževali. Odpeljali smo se v smeri Roga in Baze 20. Vreme nam je bilo posebno v drugi polovici dneva dokaj naklonjeno.
Na vse so kočevski gozdovi mo7 gočno vplivali. Neizmerne površine bodo ob racionalnem gospo-
no izredno veliko. Prebivalci tega mesta živijo zelo skromno. Njihova glavna hrana je zopet riž, sadje in ribe. Povedali so nam, da je zaradi slabe klime na tem -področju izredno visoka umrljivost prebivalstva in da znaša povprečna življenjska doba le nekaj čez 40 let. Ker je bilo še ob 22. uri zvečer neznosno vroče in ker je v zraku mrgolelo vsega mogočega mrčesa, smo se raje podali v luksusni hotel in se tam malo bolj odpočili. Naslednje jutro je bila nedelja in naša reprezentanca je zapuščala to deželo. Odleteli smo ponovno z letalsko družbo SAS Evropi naproti. Čakala nas je zopet naporna 16-urna letalska pot mimo BURME, preko BANGLA-DESHA, INDIJE, PAKISTANA do TAŠKENTA v Sovjetski zvezi. V tem vzhodnem mestu Sovjetske zveze smo po 7-urni vožnji imeli enourni postanek, nakar smo preko cele Sovjetske zveze potovali do KOPENHAGNA. Da je Sovjetska zveza res velika, priča že samo dejstvo, da smo se preko te dežele vozili z letalom skoraj 8 ur. Čudovito je bilo videti Ural ter reko Volgo, ki se je vila kot kača skozi prostrano in delno zasneženo Sovjetsko zvezo.
Po tritedenski odsotnosti smo kolikor toliko zdravi, le precej utrujeni, 31. marca ponovno stopili na domača tla.
darjenju dajale še dragoceno surovino lesni in papirni -industriji) Letni prirastki so kontrolirani,' pogozdovanje poteka v redu, tako da je letni posek skladen z rastjo in porabo. Kočevski Rog je dolg 40 km, širok pa 30 km.
Ob ogledu Baze 20 smo začudeno ugotovili, kako težki so bili dnevi življenja med vojno. Tu je 27 lesenih barak, v katerih je delala in živela večina naših vodilnih borcev. Vsako barako smo- si do potankosti ogledali, na tem mestu smo se tudi slikali.
No, ker je bila ura že blizu kosila smo se odpravili na pot v Dolenjske Toplice, kjer smo imeli ko-i silo. Po kosilu pa prosto do 19: ure. Med tem časom so se nekateri kopali, ostali smo si ogledali bližnjo okolico. Tu je moč videti tudi lep rekreacijski center z dobro urejeno trim stezo.
Ob dogovorjeni uri smo- sa zbrali v avtobusu in se vrnili po> dolini Krke. V smeri Žužemberka smo imeli priliko videti lepa vinorodna pobočja, vmes pa doma-; če zidanice in tudi vikende.
Za vodenje izleta in vso oskrbo je bil- zadolžen tov. Anton Keber, ki se je dobro držal vseh navodil. Naša pot se je bližala Ljubljani. Vmes smo rekli kakšnp domačo, da je bilo vzdušje enotno in veselo. Mnenja smo, da tako organiziran in pripravljen izlet v celoti opraviči svoj namen.	Ciril Zupančič
Zdravnik svetuje
Prva pomoč pri piku čebel, os in sršenov
VEVČE, JULIJ — Čebele, ose, sršeni, čmrlji pikajo najbolj pogosto meseca julija in avgusta. Pik teh instektov deluje na človeško telo različno in je strupenj En sam pik povzroči kratkotrajno bolečino, nakar koža pordeči ini oteče, kar običajno traja 1—2 uri.1 Na obrazu, okoli oči traja oteklina lahko celo dva dni ali več. Kadar človeka piči naenkrat 10 ali celo 100 čebel, nastane splošna toksična reakcija.
Obstajajo ljudje, ki so preobčutljivi na pik insektov. Takšna alergična reakcija lahko nastane po enem samem piku insekta. Takih ljudi pa ni dosti 0,5—2°/o in se morajo posebno varovati pred piki insektov in posebno dobro poznati prvo pomoč, ki pa mora biti hitra.
Najpogosteje pri obolelih za alergijo nastanejo na koži drobni mehurčki, pojavi se srbenje, oteklina in to daleč od mesta pika. Pri nekaterih ljudeh najdemo povišano temperaturo, trese jih mrzlica, boli jih glava, iz nosa cu-ri obilen katar, nastopi pogosto kihanje, dihanje postane otežko-čeno in človek ima občutek dušenja. Obstajajo lahko tudi krči v trebuhu v obliki popadkov, tesnoba, trganje, številne driske. V težjih primerih nastopi huda slabost, vrtoglavica, inkontinenca blata in urina, izguba zavesti s krči. Potrebno je vedeti, da je vsaka naslednja alergična reakcija na nov pik vedno hujša. Zato je potrebno nuditi prvo pomoč takoj, po preteku te reakcije Pa je obvezen posvet z zdravnikom, ker lahkd pride do komplikacij.
Prva pomoč pri človeku, kjer ne nastane alergija
Kadar piči čebela je potrebno takoj odstraniti želo, če ne gre drugače, s čisto iglo.
Na mesto pika položimo vato namočeno v špirit, ki naj bo razredčen z vodo v razmerju 1:5 ali zelo slabo raztopino — komaj zaznavno — kalijevega permanga-nata, ali slano vodo (1 čajno žličko soli na 1 kozarec vode). Ka-
dar rdečina in oteklina traja 1—2' dni, je potrebno obiskati zdravnika, ker ni izključeno, da je ranica okužena, posebno kadar piči osa ali sršen, ki jih imenujejo tudi »-smetarje«.
Prva pomoč pri preobčutljivih ljudeh
Od spomladi do jeseni je potrebno imeti insekticide v obliki aerosola. Z njimi preganjamo insekte po vrtovih, gozdovih, na poti. Za sprehod je najboljše imeti svetle obleke, čim bolj zakrit vrat, roke in noge. Močni, temni toni močneje privabljajo insekte. Kadar v bližini letajo insekti ne mahajte in krilite z rokami, temveč ostanite mirni. Nikar ne uporabljajte kozmetičnih sredstev, dišeče vonjave, kolonjske vode, laka za lase. Vse to zelo privablja insekte. Ni priporočljivo hoditi bos po cvetoči deteljici.
Preobčutljivim — alergičnim ljudem priporočajo zdravniki nositi pri sebi antihistaminike. V naših lekarnah jih je na razpolago kar 16 vrst —• v obliki sirupa, tablet, dražej ali injekcij. Najbolj v uporabi so Sandosten kalcij efervete, Synopen dražej e, Phenergan dražej e, Tavegjd tablete, Dimidril tablete itd. V primeru, če se splošna alergična reakcija širi, je potreben posvet in zdravljenje pri zdravniku. Nekateri priporočajo, da si da tak bolnik v sili injekcijo antihistaminika pod kožo kar sam. Po potrebi je potrebno dodati antibiotike in serum proti tetanusu. Z mešanjem oz. delovanjem telesu tujih snovi — alergenov — lahko pride do alergije. Najtežja oblika alergije je anafilaktičen šok, ki lahko kaj hitro ogrozi življenje. Smrtna doza: ca. 500 čebelnih pikov, pri preobčutljivosti dosti manj —- zadostuje 1 sam pik čebele za smrten izhod.
Zaključek: Kadar piči čebela, je potrebno takoj odstraniti želo. Na pičeno mesto položimo čisto tkanino, namočeno v hladno vodo ali postavimo opikano mesto pod curek; hladne vode za eno do pet minut.
Vhod v novozgrajeno klubsko sobo ob terasi Počitniškega doma
Sindikalni izlet v Kočevje in bazo 20
REKREACIJA JE POTREBNA VSEM
VEVČE, JULIJ — Rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost.
V dobi znanstveno tehnološke revolucije je človekov položaj v proizvodnji tak, da obremenjuje predvsem njegov živčni sistem, medtem ko so mišice domala povsem neaktivne. Pomanjkanje gibanja človeka med delom in prostim časom ga vodi v postopno propadanje. Zavest o posledicah fizičnega propadanja postaja v industrijskih razvitih deželah eden od najmočnejših motivov posameznika in družbenih skupnosti, za množično udejstvovanje prebivalcev v športu.
Dosedanja športna dejavnost je v večji meri izražala tekmovalni duh, merjenje zmogljivosti, utesnjena je bila v okvir mednarodno priznanih športnih disciplin prežeta s predpisi od zgoraj, kakor da gre za neizogibnost naravnih zakonov.
Ob tej klasični obliki raste nova smer (rekreacija), ki iz pasivnih gledalcev športnih prireditev skuša narediti aktivne športnike, iz fizično zanemarjenih ljudi telesno kulturne, torej ljudi, ki bodo sposobni prenašati bremena znanstveno tehnološke revolucije.
Rekreacijski šport (šport v prostem času) ne daje nikomur prednosti in ne postavlja nobenih pogojev. Množični šport se po vsebini vse bolj odmika od vrhunskega športa. Ena smer gre v to, da se pravila, naprave, rekviziti in metode treninga poenostavljajo, druga smer pa gre v razvijanje novih oblik, kil so nastale v športu prostega časa.
Športna rekreacija postaja vse bolj pomemben regulator med pridobljeno in oddano energijo/ ker usposablja človekov organi) zem za ekonomične j še delovanje' organskih funkcij, s čimer ohranja oziroma pridobiva energijo ali pa porabi tisti del energije, ki pri delu in drugih aktivnostih ni bila izrabljena.
Dnevno razmerje med pridobljeno in oddano energijo je za normalno in uspešno življenje človeka izrednega pomena. Človek, ki porabi več energije, kot jo je s hrano použil, slabi in obnemore, če pa je porabi manj, se redi in izpostavlja nevarnosti, da
zboli ali zaradi srčnega infarkta prezgodaj umre.
V	delu in v prostem času mora človek ostati človek. Rekreacija torej ni in ne more biti izolirana vrednota človeške eksistence, ampak povezana z vsemi drugimi dejavnostmi človeka, predvsem pr z delom.
V	čem naj bo torej športna rekreacija funkcija življenja: športna rekreacija je v službi življenja predvsem zaradi svojega funkcionalnega značaja, z njo si človek vadi funkcionalno stran svojih predvsem telesnih, pa tudi duševnih zmožnosti. Človek no more uspešno delati, če nima brezhibnih in uglajenih funkcij telesa in duha. V fiziološkem smislu se športna rekreacija skoraj ne razlikuje od dela, ker prav tako kot pri delu troši energijo, koristi napor mišic, živcev, intelektualno silo in drugo. Razlikuje se le v tem, da se pri modernem delu funkcionalna stran krni in pri nekaterih poklicih celo izključuje, medtem, ko se pri športni rekreaciji prav to kaže kot naravna institucija za funkcionalno izvajanje spretnosti in iznajdljivosti. Pri športni rekreaciji se človek! giblje spontano, misli s svojo glan vo in čuti s svojim srcem. Pri delu ali vsaj pri moderni proizvodnji teh možnosti ni ali pa so močno omejene. Pri delu delavca nadzira predstojnik, ritem gibov diktira stroj, predmet duševne (intelektualne) zaposlitve diktira delovni problem itd.
CILJI REKREACIJE: Tehnično visoko razvite države posvečajo razvoju rekreacije vedno večjo pozornost. Njihovo prizadevanje je, da bi z rekreacijo dosegli cilj visoke produktivne sposobnosti človeka.
Pri nas ima rekreacija širši pomen in cilj. Namreč ne gre sama za to, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost, ampak tudi za to, da bi bil človek pri delu in življenjskem okolju takrat ko ne dela srečen, da bi bil z normalnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe.
Zaradi lažjega pregleda delimo naloge rekreacije na štiri področja, in sicer:
1.	Biološko
2.	Psihološko
3.	Sociološko
4.	Pedagoško
1.	Biološke naloge rekreacije se nanašajo na vpliv, ki ga imajo športno rekreacijske aktivnosti na organizem človeka. Osnovne naloge s tega področja so:
—- da s primernim gibanjem omogočimo mlademu organizmu rast in pravilen telesni razvoj;
—- da s športnimi rekreacijskimi aktivnostmi v vseh starostnih stopnjah omogočamo pravilno in med seboj skladno delovanje notranjih organov, pravilno držo telesa, s čimer preprečujemo možnost telesnih deformacij;
— da s športnimi rekreacijskimi aktivnostmi utrjujemo organizem proti boleznim; prilagajamo organizem na temperaturne spremembe;
—■ da s športno rekreacijskimi aktivnostmi sproščamo prenapete mišice, preaktivne živce ali vsaj blažimo ritem in tempo življenja, ki izčrpuje in preutruja organizem;
—■ da s športno rekreacijskimi aktivnostmi ohranjamo in boljšamo vitalnost, razpoloženje tja v globoko starost;
—	da s športno rekreacijskimi aktivnostmi ohranjamo in boljšamo delovno sposobnost s tem, da uravnavamo odnos med enostranskim gibanjem pri delu z vsestranskim gibanjem pri rekreaciji, ter da uravnavamo odnos med izrabo fizične in psihične energije;
2.	Psihološke naloge se nanašajo na vpliv, ki ga imajo rekreacijske aktivnosti na duševnost človeka, na miselne stike z ljudmi. Osnovne naloge s tega področja so:
—	da z rekreacijskimi aktivnostmi sprožimo pozitivne čustvene vrednote, občutek zadovoljstva, veselosti in sreče;
—	da z rekreacijskimi aktivnostmi omogočimo boljši stik z zunanjim svetom, da bi ga bolje in popolneje doživljali ter take dvigali kvaliteto stika z ljudmi ter prisvojili družbene in zlas._ moralne norme;
—	da z rekreacijskimi aktivnostmi razvijamo zdrav duh tekmovalnosti, kritičnosti do ljudi, prirode in družbe ter voljo za ustvarjalno delo;
—	da z rekreacijskimi aktivnostmi omogočimo izražanje svojih resničnih sposobnosti.
3.	Sociološke naloge rekreacije se nanašajo na vpliv, ki ga imajo rekreacijske aktivnosti na povezanosti med ljudmi raznih družbenih in delovnih položajev ali socialnih enot. Osnovne naloge s tega področja so:
—	da z rekreacijskimi aktivnostmi izpolnimo ljudem prosti čas;
—	da organiziramo prirodno okolje, primerno za rekreiranje;
—	da ustvarjamo možnosti zdravega uveljavljanja med prijatelji, znanci;
—	da pomagamo družini s tem, da jo združi v istem uživanju in doživljanju.
4.	Pedagoške naloge rekreacije se nanašajo na metodiko rekrei-ranja, organizacijske oblike rekreacije in izobraževanja strokovnega 'kadra. Osnovne naloge s tega področja so:
—	da na najbolj racionalen način naučimo ljudi rekreacijske aktivnosti, potrebnega gibanja; pravil in socialnega obnašanja pri rekreiranju;
—	da sprožimo pozitivne elemente grupnih norm, pospešimo proces socializacije v rekreacijskih skupinah, kategorijah in v širši družbi.
OSNOVNA NAČELA REKREACIJE
Da bi se rekreacija razvijala v skladu s potrebami in željami posameznika in družbe ter s postavljenimi nalogami, moramo ugotoviti osnovne principe, ki določajo1 vsebino in načrtnost rekreacije; osnovna načela so:
1.	Princip demokratičnosti;
2.	Princip sprostitve;
3.	Princip obnove sil in kompenzacije;
4.	Princip vsestranosti;
5.	Princip varnosti in humanosti.
1.	Demokracija je organizacijsko politični izraz svobode in enakopravnosti državljanov, ki je pri rekreiranju nujna in ena izmed osnovnih določil rekreacije odnos do sebe, do) lastne zdravstvene, delovne kondicije, nravstvene, estetske in intelektualne vrednosti. Je ena naj višjih oblik družbene zavesti, ki zahteva odpovedi negativnih nagonskih in drugih teženj. Konkreten obseg in vsebina demokratičnosti v rekreaciji je odvisna od zavesti posameznika, od odnosa do sebe.
2.	Sprostitev vedno izraža neko nasprotje od napetosti ali vzburjenja. Pri obravnavi rekreacije smatramo sprostitev za fiziološko nasprotno dejavnost od živčno mišične napetosti. Tu gre torej za aktivnost, za tehniko, ki zavira razdraženost živcev, pomirjujoče deluje na človekovo duševnost in zmanjšuje prevelik tonus v mišicah telesa in notranjih organih.
Notranjo napetost lahko odstranimo ali zmanjšamo z rekreacijskimi aktivnostmi, ki sproščajo celotni organizem, ali kar je še učinkovitejše, napadeni del telesa. Večina rekreacijskih aktivnosti sprostilno deluje na celoten organizem, toda vsaka aktivnost ima v neki smeri prednost, zato jih lahko razdelimo v dve .skupini:
a)	aktivnosti, ki imajo fiziološ-ko-dekontrakcijski značaj (športne aktivnosti)
b)	aktivnosti, ki pomirjajoče delujejo na človeško duševnost., psihološka pomirila, kulturno umetniške dejavnosti.
3.	Notranja aktivnost in aktivnost v okolju je osnovna karakteristika živih organizmov. Pogoj za njihovo normalno funkcioniranje je dinamično ravnotežje med pridobljeno energijo iz okolja in ono, ki jo oddajajo okolju, regulator pa je primerna aktivnost.
Primerna aktivnost je torej osnovna nujnost za normalno življenje, za obstoj organizma.
V zvezi s temi splošno veljavnimi načeli ima rekreacija dve funkciji. Prva je, da koristno sodeluje pri formiranju notranje sile in oddajanju sile okolju, druga pa v tem, da uspešno sodeluje pri reguliranju dinamičnega ravnotežja med pridobljeno in oddano energijo.
4.	Razvoj celovite vsebnosti človeka formira delo in aktivnost v prostem času. Vloga športne rekreacije je v tem, da v okviru prostega časa razvija:
a)	gibalno vsestranost, pri čemer gre za hitrost, moč, spretnost oz. okretnost in vzdržljivost. Gre torej za mehanično obvladanje gibanja, ekonomičnost giba-1 n j a, za elemente ritma in povezovanje osnovnih gibov v zaključeno, harmonično celoto.
b)	odnos do sebe in okolja (kultura ponašanja človeka).
c)	socialna prilagodljivost; gre za odnos med ljudmi v horizontalni in vertikalni smeri, za neprisiljen način vzpostavitve novih poznanstev in prijateljstva.
5.	Ekonomska varnost in oseb-/ na varnost pri gibanju v tehničnem okolju, v katerem človek živi in dela, so osnovna vprašanja, ki so več ali manj urejena z zakoni vsake družbe. Športna rekreacija si glede tega lahko le prizadeva, da bi človek čim dlje ostal ustvarjalen.
Z. A.
(Nadaljevanje prihodnjič) Vir: Športna rekreacija
Anka je prenehala s prebiranjem in tehtanjem papirja
VEVČE, JULIJ — Po videzu je bilo komaj verjetno, da Ivanka Vrbinc že odhaja v pokoj. Takole bi ji prisodili, da je nekako na sredi delovne dobe. Mladostna, dobrovoljna in nasmejana. Dobro voljo ji pač ustvarja dejstvo, da bo dnevno za privatno živ-) Ijenje pridobila 7 ur in ji ne bo treba več na delovno mesto, čeprav se je med delovnimi kole« gicami dobro počutila.
Ivanka Vrbinc
V tovarno je prvič prišla
3.	februarja 1943 in med vojno a presledki delala, ker ob presta-i nih mukah od okupatorja ni zmogla rednega dela. Pohvaliti jej moramo kot dobro prebiralko in števko papirja, zadnja leta pa je sodelovala pri ekspeditu kot tehtarica. Zanesljivost in marljivost so bile njene odlike.
Prijetno razvedrilo ji bodo nudili bližnji urhovski gozdovi, na katere ima iz mladosti grenke spomine. Tudi okoli hiše bo marsikaj postorila. Nadejamo se, da se bo dobro počutila. Zahvaljujemo se ji za dolgoletno sodelovanje in ji želimo vse dobro.

Kopališče Vevče, eden od več rekreacijskih objektov, privablja vsak dan člane kolektiva in druge
Zmagovalci Vršiča75 Pirkmajer, Bernik in Poljanec
KRANJSKA GORA, 14. JUNIJA — Na pobočju pod Mojstrovko na Vršiču je bilo 2'4. tradicionalno tekmovanje v smučanju v počastitev rojstnega dneva maršala Tita, na katerem sodelujejo sindikalne organizacije- »Saturnus«, »Tiki«. »Totra«, »Žito« in »Papirnica Vevče«.
Veleslalom dolg 300 m, z 21 vratci je trasiral znan tekmovalec Milan Bernik. Na startu se je zbralo 60- tekmovalcev. Po prvem teku je imel najboljši čas veteran Ivko Bernik iz tovarne »Tiki«. Čeprav je naš tekmovalec Andrej Pirkmaier v prvem teku zapeljal s proge, se je v zadnjem trenutku ujel in prišel na cilj s četrtim časom.
V drugem teku pa je Andrej Pirkmaier z izredno vožnjo dosegel najboljši čas in tako tudi zmagal v svoji starostni skupini.
Omeniti velja tudi dobro- vožnjo Petra Selana, Miloša Švarca. Borisa Mežka in v prvem teku Andreja Mikija in Jurija Mu-‘ šiča, (vsi iz Papirnice Vevče), ki so v letošnjem letu zelo napredovali. Žal pa Papirnica Vevče ni imela kompletne ekipe in ni bila upoštevana pri ekipni uvrstitvi. Organizator — tovarna »Tiki«, je svojo nalogo zelo dobro opravila saj je bilo to tekmovanje od dosedanjih v vseh ozirih najkvalitetnejše.
Rezultati:
Kategorija III.
1.	Bernik Ivko — Tiki (31,65:
34,08)	1:05,70
2.	Aljančič Stane — Žito (37,84;
40,82)	1:18,64
3.	Jarc Viktor —- Saturnus
(41,96; 42,18)	1:24,14
Kategorija II.
1.	Poljanec Vito — Saturnus
(34,97; 33,79)	1:08,76|
2.	Kralj Sašo — Saturnus
(33,53,; 35,26)	1:03,76
3.	Lenarčič Franc — Tiki
(36,29; 35,51)	1:11,80
11.	Mušič Jurij — Pap. Vevče
(43,40; 1:15,93)	1:59,33
Kategorija I.
1.	Pirkmaier Andrej — Pap:
Vevče (34,12; 32,32)	1:06,44
2.	Kreč Martin — Saturnus
(33,90; 33,54)	1:07,44
3.	Cuder Erfinij — Saturnus
(35,35; 34,57)	1:09,92
9. Švare Miloš — Pap. Vevčo (38,15; 37,12)	1:15,27
10. Selan Peter — Pap. Vevče (40,0-6; 35,69)	1:15,73
12.	Mežek Boris — Pap. Vevče
(38,83; 38,23)	1:17,06
18. Mikelj Andrej — Pap. Vevče (44,61; 51,63)	1:36,24
Mežek Boris
V Novigradu je letos najlepše
V začetku junija plaža V Novigradu še ni bila posebno zasedena-. V Dober glas gre v deveto vas in tudi na Vevče. Letošnje osebje, po teh vročih dneh bi bila slika pač drugačna	pripovedovanju dopustnikov, dobro skrbi za goste
Pri kavici ob počitniški hišici	Balinišče so prestavili v večji mir pod teraso doma
TRGOVINA
NA
VELIKO
PAPIRO-
GRAFIKA
LJUBLJANA
IZVOZ
se priporoča cenjenim odjemalcem
UVOZ
Ste že kegljali?
100 din razdeljenih
Komonime so pravilno rešili in bili izžrebani naslednji ugankarji: po 10 din Srčnik Vilma Jelnikar Tonca Gradišek Hilda po 30 din Moškrič Milka po 60 din Ločniškar Karlina Pravilna rešitev:
HOLANDEC, KALANDER Havana, norica, Paloma, Oranje, Gantar, Trdina, Jeglič, ciklon
karbon, kaplan, polžar, stadij, kanton, Lednik, zenica, rogelj
VEVČE, MAJ—JUNIJ — Ali
vam je znano, da na Vevčah že vrsto let obstaja ekipa, ki redno keglja in dosega že kar dobre rezultate?
S tem prispevkom bi člane kolektiva radi seznanili z našo dejavnostjo, upravičenostjo do kegljišča na Vevčah, obenem pa vas povabili k tesnejšemu sodelovanju.
Kegljanje je športna panoga, s katero se lahko uspešno ukvarjajo in rekreirajo tako mladi, ženske ali upokojenci, leta in spol nista pomembna. Zelo je razširjen po naši deželi, imamo odlično reprezentanco in tudi svetovnega prvaka — Drageša. Na Vevčah je bilo pred leti kegljanje zelo popularno, imeli so celo dva kegljišča (Restavracija, Gašperlin), danes pa gostujemo le enkrat teden-
sko na kegljišču Saturnusa v Mostah, kar je premalo in tudi drago. Gradnja kegljišča na Vevčah bi bila vsekakor rekreacijsko umestna in ekonomsko rentabilna. To potrjuje dejstvo, da v bližnji okolici še ni kegljišča, vsa ljubljanska in okoliška pa so celodnevno polno zasedena. Gotovo pa danes nimamo časa za večerno čakanje na dragih gostilniških kegljiščih. Omeniti moramo, da nismo zadovoljni s perspektivnim vrstnim redom gradnje športnorekreacijskih objektov. Menimo, da bi morali graditi kegljišče čim preje in to ne zaradi nas aktivnih kegljačev. Gradnja bi bila umestna zato, ker smo prepričani, da bi tovrstna rekreacija zajela izredno veliko zaposlenih v tovarni, kakor tudi okoličanov. Služilo bi predvsem za rekreacijo delovnega človeka. Zavedamo se, da takšna in-
OKVIR
1	2	3	4	5	6	7	8	9
28	r k >	b	b	^ S	b	C)	r b	10
87	12	3	8	13	2	6	5	11
26	24	27	19	25	26	23	23	12
85	4	81	14	15	20	7	1	13
24	18	16	22	11	9	17	io	14
23	22	21	20	19	18	17	16	15
vesticija ne bi bila poceni, pritegniti bi bilo potrebno poleg naše še druge delovne organizacije in poiskati razne vire financiranja. Pripravljeni pa smo tudi na prostovoljno — udarniško delo.
Sedanji kegljaški klub Slavija je sicer odprtega tipa, vendar je GO °/o članov zaposlenih v naši delovni organizaciji, tako, da lahko trdimo, da je to športni klub v katerem aktivno sodeluje največ naših delavcev.
Sodelujemo v različnih tekmovanjih (MALA LIGA, lige borbenih iger, TRIM sindikalne lige), na raznih tekmovanjih, ki jih prirejajo delovne organizacije in društva v počastitev svojih obletnic, posamezniki pa tudi na mestnem in drugih prvenstvih.
Vsako leto se seveda udeležimo slovenskih papirniških iger, na katerih smo ravno letos dosegli največji uspeh — I. mesto med ekipami, med posamezniki pa celo prvi dve mesti. Ti uspehi so rezultat resnega dela vseh v klubu in številnih treningov.
DUPLO — IDEAL — PIPAN
VESNA — PANEL — ZORKO — LEICA
Gornjim besedam poiščite anagrame (s prestavljanjem črk dobite besede novega pomena, npr. TORBA — BOTRA) in jih v istem vrstnem redu vpišite v notranji, obrobljeni del lika. Na označenih poljih brez številk boste dobili izdelek Papirnice Količevo. Potem s pomočjo številk prenesite črke iz notranjega dela lika v zunanji okvir, kjer boste dobili tri osnovne surovine, iz katerih največkrat nastane že omenjeni izdelek.
Zaradi lažjega reševanja dajemo opise novih besed, ki jih morate dobiti z anagramiranjem, vendar v pomešanem vrstnem redu: francoski zdravnik in naravoslovec, ki je izdelal lonec z ventilom za kuhanje pod pritiskom — kraljevina na južnem pobočju Himalaje z glavnim mestom Katmandu — majhen otok severozahodno od Dubrovnika — glavna ulica in sprehajališče v večjih mestih, tudi sprevod okrašenih kočij —■ grška pokrajina na Peloponezu z glavnim mestom Pyrgos — deklica iz znane filmske pravljice (...v čudežni deželi) — priimek šahista, po katerem se imenuje bolj poredko igran gambit, tudi jezero v kanadski provinci Quebec.
V zadnjem času redno prihaja na trening tudi nekaj članic, kar naj bo spodbuda za vse ostale, da premagajo začetni strah in pogumno stopijo na stezo. Ravno te so nas v zadnjem dvoDoju v ligi borbenih iger rešile zanesljivega poraza. Zaradi pomanjkanja igralcev so sicer nerade (trema) tri vskočile v ekipo in kljub kratkotrajnemu treningu odločilno prispevale k naši zmagi.
Uspehe smo sicer dosegli, vendar še niso zadovoljivi, predvsem menimo, da imamo še premalo članov. Želimo, da se v klub vključi vsak, ki ima vsaj malo veselja do kegljanja, ženske ali moški, predvsem pa vabimo mladino. Po prvih treningih boste spoznali vso draž tega lepega in koristnega športa.
G. I.
; KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Junij 1975 Prišli:
Sluga Franc — paznik pap. stroja Petrovič Milivoje — vnašalec Markovič Velizar — vnašalec Musa Miftar — pomočnik v toplarni Ljubijankič Rešid — paznik pap. stroja
Ljatifi Remzi — vnašalec Keranovič Čerim — paznik pap. stroja
Bajraktaraj Tahir — vnašalec Samardžič Senad — vnašalec Šljivar Mujaga — nakladalec papirja
Balitč Asim — II. pom. preč. rez. stroja
Smigič Stanimirka — snažilka Perviz Ramo — pomočnik v toplarni Škrjanc Leopold — vratar — za določen čas
Ferjan Mihael — vratar — za določen čas
Irt Ivan — vratar — za določen čas Kotar Zofija — pomočnica kuharice
I	— za določen čas
Lah Stanislava — kuharica — za določen čas
Smolič Ana — pomočnica kuharice
II	— za določen čas
Adrovič Džafer — natakar — za določen čas
Silahič Mirko — čistilec — za določen čas
Luzar Silvo — čistilec — za določen čas
Kravcar Marija — servirka — za določen čas
Odšli:
Petelič Stanoje — II. pom. dodel. stroja
Jerinič Stanša — II. pom. preč. rez. stroja
Petranjeskovič Mihailo — razklada-lec usrovin
Rusta Ramadan — vnašalec Stefanovič Zika — vnašalec
Rodili so se:
Vujasin Sim sin Gordan Nograšek Slavku sin Matjaž Pečar Jožetu sin Peter Lesar Jožetu in Mileni sin Matjaž Jušič Aliju sin Alis Šircelj Tereziji sin Milan Lampelj Janezu sin Dejan
Čestitamo!
Papirnica Kol ičevo
V	mesecu juniju so se zaposlili:
Eftinov Lazar — delavec v proizvodnji
Lončar Franc — delavec v proizvodnji
V	juniju so odšli:
Jesenšek Ciril — žagar, sporazumno
Razpotnik Anton — delavec v proizvodnji, sporazumno
Poročili so se:
Draga Kožar in Roman Kopač
Čestitamo!
Rodili so se:
Ažmna Silvi hči Andreja Jereitna Matevžu hči Bernarda
Čestitamo!
—(IflSEDUO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 3G. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.