jobro je, če vesle
Ufa j	"
u za vojne informacije v 1'anciscu ima vsak dan pet ^io programa, obstoječ iz ja ln propagande, katero po-.,v japonskem jeziku na .Jati 0 petih močnih radij-na kratke valove. J. ** Japonci prestavijo vse
1|f) na japonski jezik. * * *
volivci bodo v no-Jj letos izvolili predsedni-, ^Predsednika, 33 senator-ier okrog 175,000 raznih jy gradnikov za državne,
e mestne pozicije, h * * *
|?e<l- državah in Kanadi > zdaj 20 to varen,kjer bo-■ elovali kemikalijo penicilin er° se rabi proti zastrup-teh 20 tovaren bo na dan komaj devet j te stvari. To se zdi sicer j toda kemikalija je ta-J ločena, da je teh deveti Rednih $290,000 in jo je1 se zdravi 8,300 slučajnega zastrupljenja.
V * * *
| 'tiamo mi dosti tovornih (l^narjev pa malo, smo jjr 300 osmim zavezniških i J11- Ladje bodo plule pod L kvarni in z njim posadiš 5 b°do še vedno last Zed. u. ako je dobila Belgija (Inozemska tri, Kitajska štiri, Poljska pet,
^ 14, Rusija 70 in An-* * *
Hj. konvencije političnih važne, ker izbirajo e in podpredsedniške Niso pa priznane po delegati ne dobijo no-!, evnice,
niti voznih strogi ,Vrnjenih; vse morajo H)t 12 svojih žepov. Zato so \ j11' taki delegati, ki si to
ahko privoščijo. * * *
i ^ Washington prav za % prvi ameriški pred-b 0cl 1774 pa do 1789, ko !ih>rejeta
naša ustava, sta in federalni koncila 14 prdesednikov. »v * * *
nam o b 1 j u b u j e j o (j, stran srajce, ki je vid-ktl3iča, ki bo iz plastike, (i e bo treba prati, ampak fV Ostavno obrisala z mo-Ali se spominjate ti-i 1 'z celuloida, kateri smo lo^'epar"? Na umazano ^ . 0 pripeli ovratnik iz ce-deli spredaj tistega ' Pa smo se postavili |wn na snoju. Torej gre-v stare dobre čase na-
5 * * *
akru
dobre zemlje več kot en milijon k) '^či, zdaj veste, kje jih
t * * *
V je štela leta 1939 okrog 00 prebivalcev. Od leta kj6 Pomnožilo njeno pre-55 odstotkv. Na V] tega računajo, da bo a 1970 do 250,000,000
V- * * *
armada ima v An-'■nj^ijskih postaj, katere Sama
-
} j ^hetovo kampanjo
e*isko Lauschetovo !]i $Je izročil v našem Kj.fOO poznani slovenji <lV(iear Louis Slapnik, ki pt cvetličarni, eno na L\'0Clair Ave., drugo pa 1L Waterloo Rd. Prav Lojzek, za lep dar.
AMERIKANCI SO VZELI TERRACING IN PRESEKALI
CESTO PROTI RIMO
Neapelj, 24. maja. — Ameriške čete so iztrgale Nemcem obmorsko mesto Terracina, zapadno trdnjavo nemške Hitlerjeve linije. Ona ameriška armada, ki je na fronti obrežja Anzio, je pa šturmala Cisterno od dveh strani ter presekala Apijsko cesto pod Rimom.
Kanadske čete so vdrle skozi ostanke Hitlerjeve linije v dolino Liri in do reke Melfa, ki teče kakih 60 milj južnovzhodno od Rima. Kanadčani so pa dosegli reko potem, ko so se prebili pet milj skozi največje nemške utrdbe.
Ameriške čete so se prebile 10 milj severno od Terracine ter tako zajele mesto v past, ki je padlo v roke Amerikancem po treh dneh ofenzive. Mesto šteje 14,000 prebivalcev. Bombniki so pokosili mnogo Nemcev, ki so skušali uteči iz pasti. *
Tako je zdaj Hitlerjeva linija prebita na severu, centru in ju-l gu. Nemške pozicije v južni Italiji so z vsako uro bolj težavne.
Peterček in cigara
Pred nekaj dnevi sta obiskala premier Churchill in zunanji minister Eden jugoslovanskega kralja Petra. Churchill je zahteval od Petra, da mora takoj odstaviti generala Mihajlovi-ča. Peter se ni ustrašil niti Churchilla, niti njegove cigare. Toda štiri, dni zatem se je Peterček premislil in obljubil sestaviti novo vlado v kateri ne bo Mihajlo-vič. Churchillov {t cigara je bila prehuda.
-o—i-
Berlin, Dunaj, Pariz - bombardirani
Bivši uradnik 0DT je obtožen tatvine gazolinskih kuponov
■ Cleveland, O.—Federalna tiralica je bila izdana za C. R | Allena, bivšega uradnika urada za obrambno transportacijo, kjer dajejo gazolinske kupone za truke. Obtožen je, da je ukradel 4,550 T gazolinskih kuponov, vsak vreden za pet galon gazolina. Izjavil je, da ni kriv in postavljen je bil pod varščino $15,000.
Allena so aretirali na njegovem domu, 2648 Endicott Rd., Shaker Heights, katerega je pred kratkim kupil za $19,000. Zdaj je uslužben pri pivovarni Tip Top. V Cleveland je prišel iz Detroita leta 1933 in v urad ODT je bil imenovan maja 1942 ,službo je .pa pustil v februarju letp.s...
Danes bosta prišla v Cleveland iz Washingtona da vladna preiskovalca. OPA skuša dobiti za preiskavo vladne tajne agente, toda ti nočejo vzeti zadeve v roke.
JABOLKA LEPO KAŽEJO IN OBETAJO DOBRO LETINO
Seattle, Wash. — V sadono-snikih države Washington, kjer je v dveh osrednjih okrajih 22,000 akrov jablan, zelo lepo kažejo. Toplo vreme ob Času cvetja je mnogo pomagalo. Toda sadjerejci, pravijo, če ne bodo dobili v prihodnjih 30 dneh najmanj 2,000 delavcev, ki bi obrali češnje in redčili Jabolka, bodo mnogo letine izgubili.
NEKATERIM SE GA ZDI ZELO ŠKODA
Washington. — Pri izdelavi umetnega kavčuka porabijo toliko alkohola, da bi se ga lahko natočilo 150 milijnov kozarčkov na dan.
IZDELOVALCI LEDU BODO LETOS ZELO ZAPOSLENI
Washington. — Odkar so iz-I našli električne ledenice, niso bi-I li izdelovalci ledu še tako zapo-J sleni, kot so letos, že dlje časa I ga izdelujejo in hranijo za po-1 letje. Lansko leto ga je mnogim | družbam zmanjkalo vsled veli-! kega povpraševanja po njem. j Pošiljke sadja in zelenjave £>o-do zahtevale mnogo ledu pri pre-I vozu. Ravno tako ga bodo več j zahtevale ribiške firme. Poleg tega je pa tudi večja zahteva po ledu po hišah, kjer je stara električna ledenica odpovedala, 110-, vih pa ni mogoče dobiti. -o-
Nemci se boje, da bodo Rusi vdrli na Balkan
I London.—Nemčija je zaprla : bolgarsko-turško mejo in na mejo pošilja zadnje čase močna ojačenja. Diplomati pravijo, da se Nemčija boji, da bo Rusija vdrla po morju na Balkan, torej najprej na Bolgarijo.
Glasom poročil je odšel bivši premier Bogdan Filov v Berch-tesgaden, kamor ga je Hitler nujno pozval. Pozvani so bili tudi razni generali in politični voditelji, pa so se uprli, boječ se, da se bo ž njimi isto zgodilo, kot se je z madžarskimi, ki jih je Hitler pridržal. deželo pa zasedel.
TITO BO GLAVNI POVELJNIK ČET V JUGOSLAVIJI
London.—Premier Churchill je včeraj razlagal v poslanski zbornici, kako se mora odslej svet vrteti pod vodstvom angleškega imperija, Rusije in Amerike. Med drugim je tudi Churchill določil, da bo poslal maršal Tito svojega vojaškega zastopnika v London in da bodo vse bojne sile v Jugoslaviji odslej združene pod vojaško oblastjo maršala Tita, da izženejo Hitlerjeve invadnike.
ČASNIKARJA TOŽI ZA MILIJON DOLARJEV
Chicago, 111. — Sewell L. Avery, predsednik Montgomery Ward Co., ki jo je bila za nekaj dni prevzela vlada in zasedla z vojaštvom, toži Marshalla Fiel-da, ki izdaja Chicago Sun. za en milijon dolarjev odškodnine. Avery navaja v tožbi, da je časopis vedoma poročal neresnične vesti o njem in njegovi trgovini. -o-
Do 6,500 zavezniških bombnikov in bojnih letal je bombardiralo glavne evropske prestolnice v naj-silnejšem udarcu, ki ga je dobil Hitler v tej vojni. Gradec in Zagreb tudi zadeta.
London, 24. maja. — Vse do 6,500 letal, večinoma ameriških, je zmetalo danes nad 5,000 ton bomb na Berlin, Dunaj in Pariz ter na vojaške naprave na francoskem obrežju v enem največjih zračnih izpadov, kar so jih zavezniki še izvedli v tej vojni. Ameriško letalsko poveljstvo poroča, da je sovražnik pri tem napadu izgubil 77 letal, zavezniki pa 32 bombnikov in 13 bojnih letal. Samo nad Berlinom so izgubili Nemci 34 bojnih letal.
Skupina kakih 2,000 težkih --———.
ameriških bombnikov je udarila na Berlin in na nemška vojaška letališča pri Parizu. Letalci, ki so se vrnili iz .Francije, poročajo, da niso naleteli nad Parizom na nobeno opozicijo. Bili pa so hudi zračni boji nad Berlinom.
Ameriški avijatičarji iz Italije so pa poleteli preko Alp nad Dunaj ter bombardirali tovorni-co letal tam v bližini in druge tarče.
Ameriški bombniki iz Italije so tudi napadali prelaz blizu Trente in prelaz Brenner. Drugi ameriški bombniki so pa obiskali Gradec v Avstriji in Zagreb na Hrvaškem.
Oni bombniki, ki so napadali tarče pri Dunaju, so metali bombe tudi na nemško vojaško letališče Munchendorf, južno od Dunaja, ter letališče Wollensdorf pri Dunajskem Novem mestu. Napadli so letališče pri Gradcu ter železniške naprave v Zagrebu, koder gre glavna nemška dobavna linija na Balkan.
Ameriški letalci so napadli Berlin že štirikrat ta mesec. Današnji napad na nemško prestolnico je prišel komaj 12 ur po-
Amerikanci, ki so zasedli Ter-racino, so oddaljeni samo 19 milj še od armade na obrežju Anzio.
Ameriške čete so jurišale danes na nemško desno krilo severno od Ciscerne, ki leži na direktni cesti proti Rimu. Tukaj imajo Nemci še vedno odprto pot za umik proti Rimu. Južno od tega utrjenega nemškega gnezda so Amerikanci zasedli 2,000 jardov Apijske ceste ter presekali tudi železniško progo, ki vodi v Rim.
Nemci imajo pod Rimom zadnjo obrambno črto do Alban gričevja. Na to linijo -zdaj pritiskajo zavezniki na obeh krilih.
Bela hiša priznava, da je bila dana ameriška križarka Rušili
Washington.—Iz Bele hiše je prišlo včeraj potrdilo, da je bila premeščena ena križarka od ameriške bojne mornarice in izročena Rusiji. Izjavo je podal predsednikov tajnik Early, ko je včeraj zahteval tozadevnega pojasnila senator Bridges.
Tajnik je ostro kritiziral, ker se take stvari razpravlja javno v senatu, ker da so zapopadene v takih stvareh vojaške tajnosti.
Ko je slišal o tem senator Bridges, je rekel časnikarjem: "V moji zahtevi za pojasnilo ni bila v nev&mosti nobena vojaška tajnost. Jaz sem samo smatral, da sta kongres in ameriški narod upravičena vedeti o taki transakciji z našimi ladjami. Ako bi vlada malo več zaupala kongresu in narodu, pa bi vladala večja zastopnost v vsem vojnem naporu."
Uredniki nemških časopisov morajo bili pripravljeni v nedeljo za novice
London.—Tako iz Moskve kot iz Berlina se namiguje o važnih bojnih razvojih v bližnji bodočnosti. Nemškim \uredni-kom je bilo ukazano, da naj bodo v nedeljo ob 1:30 popoldne pripravljeni za "morebitne važne vesti." (To je ob sedmih
zjutraj po ameriškem vojnem času).
Moskovski radio je pa včeraj sporočal ruskim armadam, ki zdaj počivajo že pet tednov, da bodo kmalu klicane, da osvobodijo rusko ozemlje in druge evropske narode fašističnega jarma.
Clevelandsko letališče nameravajo napraviti največje na svetu
Clevelandska mestna administracija, pod veščo roko župana Lauscheta, je pričela delati na načrtu, da se napravi clevelandsko letališče enega največjih v Zed. državah, če ne celo največjega na svetu.
Prvi korak k temu je sinoči naznanil župan Lausche, ko je povedal, da bodo premestili upravo letališča iz oddelka parkov v oddelek za utilitete. Da-
lje, je povedal župan Lausche, ne bodo več dajali mestno lastnino pri letališču v najem privatnim zrakoplovnim družbam. ' Mesto bo financiralo izboljšanje letališča na tak način, kot
je financiralo nakup poulične železnice, to je z izdajo bondov. Kot se sliši, namerava mesto potrošiti za povečanje,in izboljšanje letališča do $5,000,000.
Mr. Rakar zopet doma
Iz bolnišnice se je povrnil pevovodja Martin Rakar. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu, 15409 Holmes Ave., kjer bo moral biti še dlje časa pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi vsem skupaj zahvaliti za prijazne obiske v bolnišnici.
Osma obletnica
V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Rose Terček v spomin B. obletnice njene smrti.	^
------- ... —m: Jfli..*.
Važna seja
V	petek zvečer ob osmih bo važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Vršila se bo glede kampanje za jesenske volitve in o zadržanju kluba po določbah izvršnega odbora okrajne demokratske stranke. Važno je, da so vsi precinktni načelniki navzoči in pa vse članstvo kluba.
Tretja obletnica
V	petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Margaret Marolt v spomin 3. obletnice
njene smrti.
Vsi so vabljeni
Nocoj ob osmih bo seja Norwood Community koncila in sicer v Norwood javni knjižnici na Superior Ave. Vsak, ki se zanima za napredek te okolice je prijazno vabljen, da se te seje udeleži. Bo jako zanimiva razprava o izboljšanju okraja.
Zoul tožen za $15,000
Joseph Gogal, 1423 E. 47. St. je vložil tožbo za odškodnino v znesku $15,000 proti mirovnemu sodniku Williamu Zoul. Tožnik navaja, da ga je Zoul zadel lanskega septembra z avtom in da ni od tedaj več za
Ob 25-letnici smrti
Jutri bo minilo 25 let, kar je umrl Anton Baraga, oče Rev. F. M. Barage. V ta namen bo darovana v cerkvi sv. Vida maša ob sedmih.
Zadušnica
V petek 26. maja ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Senjak.
tem. ko so bili tam angleški bombniki.
"To je strašen teror, ki ga izvajajo zavezniki nad nemškim prebivalstvom," je izjavil nemški komentator nad radiu. "Videti je, da je to večer pred navalom na evropski kontinent. Sovražniki udarjajo na Berlin z namenom, da ubijejo moralo nemškega naroda."
DeloH? na
vrtu $
Listnica uredništva
J. P. in J. R. v pojasnilo!— Tistega prepira je dovolj in javnost ne zanima več. Kar si imata povedati, si pišita na svoje naslove. O tem ne bomo priobčili nobenega dopisa več! Ako pa želita še boja, vama svetujemo, da greste k 5. ameriški armadi, tam ga bosta dobila lahko nič koliko. Pa brez zamere!
Poroka
Mr. in Mrs. Leo Belay iz Eaglesmere Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Norma Elizabeth z Mr. Fredom C. Blocher. Poroka bo v soboto 27. maja ob desetih v cerkvi sv. Je-ronirna na Lake Shore Blvd. in 152. cesta. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
VSI NARODI SO ODVISNI OD U. S. TRDI BARUCH
New York.—Bernard Baruch, državnik in svetovalec raznih ameriških predsednikov, je izjavil, da kadar bo prišel mir, da si ne bo mogla nobena dežela opomoči brez podpore Zed. držav.
Zed. države bodo tista dežela, ki bodo pokazale zgled za trajen mir, je rekel 74-letni finančnik.
MATI PIJE VINO, OTROCI STRADAJO
Youngstown, O. — žijpan William Strain iz bližnjega mesteca Struthers je obsodil neko mater na $5 globe in na 30 dni zapora, ker je prodala grocerijo da je dobila denar za vino, do-čim so bili njeni otroci lačni. Grocerijo je kupila na "puf" in jo prodala za "keš."
Tožba proti kladivarni, radi škode na hiši
Mrs. Bertha Kest je vložila tožbo proti Steel Improvement & Forge Co., 950 E. 64. St. za odškodnino v .znesku $2,500. Toliko da je škode na njeni hiši, 991 E. 64. St. radi razbijanja z ogromnimi kladivi v tovarni.
Nevihta s točo
Nad južnovzhodnem delu Clevelanda je bila včeraj nevihta s točo, ki je napolnila kleti, ustavila avte na cesti in strela je udarila v eno hišo. I Najbolj prizadeti kraji so bili Shaker Heights, Cleveland Heights, Lyndhurst ter South Euclid. Danes bomo morda zo-I pet dobili nekaj moče.
Zdaj je nevarnost za slano že minila v tej okolici in čas -je, da posadimo paradižnike na vrtu. Vrtnarji svetujejo, da jih sadimo zvečer ali pa vsaj v meglenem vremenu, da jih sonce ne opali. Ako jih pa sadimo ob sončnem dnevu, jih pokrimo s papirjem do večera, zvečer pa odvzamemo pokrivalo proč. Nič ne škodi, če .jih pokrijemo še drugi dan, če 'je vroče sonce.
Za vsako sadiko izkopljimo primeroma globoko jamico, da pride sadika, če je večja, precej globoko v zemljo. Vse steblo, ki pride v zemljo, požene korenine, da je potem rastlina prav močna.
Okrog korenin trdno potlačimo zemljo, nato nalijmo v jamo vode, zatem pa denimo zopet zemlje. Tako bo imela sadika dlje časa vlago.
Ako so stebla zelo dolga, jih položimo do polovice ali več v mal graben, potem pa zade-lajmo tako, da bo stal vrh pokonci. Okrog koreninic deni-te kolikor mogoče dobro zemljo. Dobro je, če denete pri sajenju ščepec umetnega gnoja, vendar ne tesno h koreninam.
Pomnite, da potlačite zemljo okrog korenin dobro, toda ona zemlja, ki jo denete na vrh potem, ko ste jamico zalili z vodo, naj bo pa rahla, da pride zrak notri.
Kdor hoče vzgajati paradižnike tako, da jih bo privezoval na količke, je priporočljivo, da zabijete količke v zemljo prej, predno paradižnike sadite. Paradižnike potem sadite dva ali tri palce od količka in ko nekoliko poženejo, jih privežete. Ako bi pozneje zabijali količke, bi lahko ranili korenine.
Količki so lahko v vrsti po dva čevlja drug od drugega. Vrste naj bodo pa vsaj tri čevlje vsaksebi, rajši pa več, da boste potem, ko se paradižniki^ razrastejo, lahko hodili med vrstami.
Da preprečite gosenicam prilezti na paradižnike, ovijte debelce pri tleh s papirjem, kake štiri palce na visoko.
I' ameriskaWOOMOVINA
ZNAMKE	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	. „ ^.	SLOVENIAN MORNIN«
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPEK
''123	'	CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 25, 1944	LETO XLVII — VOL. XLVII
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally axcept Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto »6.50, Dol leta »3.50.
četrt leta »2.00
_Posamezna Številka 3 cente_____
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »6.50 per year. Cleveland, by mail, »7.50 per ye« D. 8. and Canada. »3.50 for 6 month!. Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months U. S and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year; »3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months.
Single copies 3 cents	__
Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	____________

No. 123 Thur., May 25, 1944
Kakor pri vsaki stvari, se tudi vtukaj človeku vzbuja misel, da bo nekaj narobe, ako se skuša prikrivati resnično stanje. In da se skuša prikrivati oziroma da se res prikriva, so pa gori omenjeni dokazi. Zato je pa človek v negotovosti in bolj ko nam vsiljujejo verovati samo v eno smer, bolj se nam tisto upira. Naša vlada bo s tem, da bije samo na eno plat zvona dosegla ravno nasprotno, kar misli, da bo.
Mi smo dali svoje sinove za zmago Združenih narodov. Kupujemo vojne bonde in pomagamo na celi črti pri vojnem naporu Zed. držav. Za zmago demokracije in svobode, pravimo. Naj nam te vere naši voditelji ne trgajo iz src! Naj nas naši voditelji ne silijo v to, da bi izgubili vero v demokracijo in pravico.
Zato — natočite nam čistega vina, ne da bi v isto primešali kaj angleške kramarije. Ostanimo svobodni in ponosni Amerikanci in naj. naša mogočna zastava oznanja vsemu svetu, da jo nosijo naši fantje v boj za ohranitev demokracije, za svobodo in pravico, ne samo VELIKIH, ampak tudi MALIH narodov.
-o-
Natočite nam čistega vina!
/
Zakaj se bojita ogromna Rusija in Velika Britanija poročil z Balkana? To se pravi resničnih poročil, ki bi nam povedala obe plati zvona. Česa se boji mogočna Anglija, da ne pusti v Ameriko pravih dejstev z Balkana, odnosno z Jugoslavije? In če dela po naročilu silne Rusije, kaj neki, se boji mogočni ruski medved? Kaj ima morda strah pred revnim balkanskim pastirčkom, da potvarja dejstva, ali da se boji poslati resnico v svet? In česa, neki, se boje Zed. države, ki danes, lahko trdimo, vzdržijo vse zaveznike z orožjem in potrebščinami, da ne upajo ali da nočejo izpustiti iz rok poročil, ki bi razjasnila PRAVI položaj v Jugoslaviji?
Iz poročil, ki nam prikapljejo tu in tam, razvidimo, da zavezniška cenzura ne pusti nobenih novic v javnost, zlasti ne v Ameriko, ki bi bile ugodne za Mihajloviča.
V Angliji je revija "The 19th Century and After," katere cenzor ne pusti v Zed. države iz gotovega vzroka. Revija obtožuje angleško časopisje in radio, da vedoma poveli-čava Tita in popolnoma prezira Mihajloviča. V reviji je pisano, kako so Mihajlovičevi četniki osvobodili iz rok osiških čet posadke več ameriških bombnikov, ki so bili prisiljeni spustiti se na srbska tla iz pokvarjenih letal. Take novice so vendar važne za ameriško publiko, ali ne? In zakaj angleška cenzura ne pusti, da bi ameriški narod zvedel o tem?
Ta stvar ni neznana, na primer, našemu uradu za vojne informacije, saj je celo naš časopis pisal o tem. Zakaj torej ne poroča o tem ameriško časopisje? Ali mu je,to prepovedano iz višjih mest?
Oni dan je poročalo časopisje, da sta se vrnila v Washington dva ameriška častnika, ki sta osebno obiskala generala Mihajloviča. Prinesla sta g seboj važne novice o Mihaj-loviču in njegovih bojih, toda vojni oddelek jima ni pustil, da bi o tem poročala javnosti. To je bilo prav v tistem času, ko je ameriško časopisje obširno poročalo o intervjuju par časnikarjev s Titom.
Postavimo se popolnoma na ameriško stališče in se vprašajmo: zakaj naša vlada dovoljuje pisati in poročati na dolgo in široko o Titu in njegovih partizanih in celo stvari, o katerih presoden človek naravnost dvomi, da bi mogle biti resnične, dočim ne pusti ničesar poročati o Mihajloviču? Ameriška publika je upravičena slišati obe plati zvona, če je namreč še kaj demokracije v tej deželi.
Človeku se nehote poraja misel, da naša vlada ali kdor koli je že odgovoren za to, nalašč dviga eno stran v nebesa, drugo stran pa vedoma tišči nizdol in preprečuje dati v javnost vsako poročilo, ugodno zanjo.
Vprašanje nastane in nekdo naj bi ga rešil za ameriško publiko, namreč: ali je naš zaveznik samo Tito, ali je naš zaveznik tudi Mihajlovič? Ali se bori samo Tito za pravično stvar, dočim je Mihajlovič v zvezi z osiškimi silami, kot to neprestano zatrjuje Tito?
Mi ne vemo, kako je, ker nimamo na razpolago sredstev, da bi se na licu mesta prepričali, kako je vendar na stvari. Toda absolutno pa ne verjamemo, da bi tega ne vedela naša vlada v Washingtonu. Zato bi bila vzpričo te ko-lobocije njena dolžnost, da bi povedala: kdo je v Jugoslaviji naš pravi zaveznik in kdo ni. Ako je Mihajlovič res v zvezi z osiškimi silami, naj to naša vlada javno pove in takoj mu bomo vsi obrnili hrbet. Ako pa ni res, česar ga dolži Tito, potem bi bila pa tudi dolžnost naše vlade, da bi to povedala, ne pa molčala.
Vse skupaj je zavito v nekako megleno tajnost. Da naša vlada favorizira Tita, to je jasno kot beli dan. Mi bi samo radi vedeli, zakaj. Mi bi to radi vedeli zato, ker se nam je slikalo še nedavno prav tega Mihajloviča kot legendarnega junaka, ki se je postavil po robu vsej ogromni osiški sili. Zdaj ga naj pa kar naenkrat izbrišemo iz spomina, pa nam nihče ne pove zakaj.
Ako bi bila omenjena dva častnika, ki sta prinesla važne vesti o Mihajloviču iz Jugoslavije, lahko posvetila v to meglo, zakaj potem vojni oddelek in propagandna organizacija generala Donovana ne pusti tega poročila v javnost? Ali se bojita, da bi ameriška publika dobila zopet nekoliko boljšega mnenja o Mihajloviču? Ali uradni Washington v tem posluša oziroma se pokori ukazom iz Moskve?
Znano je, da angleški general Wilson cenzurira novice iz Balkana. Po vsem tem, kar smo navedli zgorej, smemo mi v svobodni Ameriki čitati samo take novice iz'Jugoslavije, kakor nam to milostno dovoli angleški general Wilson. To se pravi, da smemo mi tukaj v Ameriki čitati samo to, kar prija angleški politiki na Balkanu, odnosno v Jugoslaviji. Kaj smo že tako pod palcem Angliji, da niti resnice ne smemo več zvedeti?
To se popolnoma nič ne strinja s svobodo pisave in govora, ki nam jo nam Amerikancem garantira naša ustava. Mi te ne bojimo resnice, smo pa za to, da se nam natoči čistega vina. Naj bo položaj v Jugoslaviji tak ali tak, resnico hočemo zvedeti. In resnice pa ne bomo zvedeli, če bomo odvisni za poročila od angleške cenzure. Naša vlada bi morala poslati v Jugoslavijo svoje lastne poročevalce in potem dovoliti, da bi nam v časopisju in radiu novedali in pojasnili položaj, kakršen je v političnem oziru/ki ne bi mogel popolnoma nič škodovati naši vojaški-stvari.
Nekoliko zgodovine
P. BERNARD AMBROŽIČ OFM.
VI.
Popisal sem v glavnih potezah svoj osebni trud, ki sem ga bil zastavil v to, da bi naša sloga ostala in bi se ne razbila ob vprašanju partizanstva v starem kraju. Dasi sem imel že od spomladi 1942 precej jasno sliko o resničnem položaju doma, sem bil pripravljen kolikor mogoče molčati o partizanih, ako bi le tudi oni molčali, ki so se v srcu že popolnoma odločili za podpiranje partizanov. Da pa je bila slika, kot sem jo spoznal že tako zgodaj, skoraj popolnoma točna, je v ppznejših poročili iz starega kraja, tudi v najnovejših, dokazov več ko dovolj. Molčati o tem je torej pomenilo veliko žrtev. Vendar sem bil pripravljen na to žrtev — za vzdržan je naše sloge, ki je nisem pomagal ustvariti, ampak sem jo našel, ko sem prišel, bolje rečeno: ko sem bil potegnjen v to stvar.
Morda ni prav čedno, da pišem toliko o samem sebi. Prepričan sem, da je bilo mnogo drugih med našimi katoličani, ki so bili na podoben, način pri-1 pravljeni na žrtve. Da pač pi-j šem o sebi, je vzrok ta, ker pr-1 vič o sebi največ vem, in drugič, ker ravno name zdaj največ le-j ti iz nasprotnega tabora, odkar se je. začela sloga kifiti.
Še v juniju 1943, ko sem pisal za Koledar Ave • Maria povest pod naslovom : Ob odločilni uri, sem se čuval zavzeti odločno protipartizansko stališče. Še takrat sem imel nekoliko upanja, da se ne bomo razbili. Zato sem pustil odprto vprašanje, kateri Slovenci so bolje naredili: tisti, ki so šli takoj v boj, ali oril, ki so hoteli poprej dokončati dobro zamišljene priprave.
Toda bilo je upanje proti upanju. Kmalu po tistem, v poletju 1943, je Adamič brez vsakega prikrivanja stopil na plan za partizane in istočasno začel odločno gonjo zoper vse, ki bi drugače mislili, zlasti pa zoper katoličane. SANS je vsaj z večino potegnil ž njim. Tedaj ni bilo več časa za slepomišenje in tudi od naše strani je bilo treba govoriti odkrito besedo. To smo storili. Vrženo rokovico smo sprejeli in prišlo je, kar je moralo priti. Za ceno neke jalove sloge nismo mogli molčati na propagando, ki je predstavljala položaj doma popolnoma v napačni luči in metala najbolj črne sence na vse, kar ni trobilo v rog partizanske propagande. Ni bilo lahko naše odporno delo, ali čas je naše delo opravičil.
Kot zaključek tega površnega zgodovinskega pregleda naj navedem en kričeč zgled, česa je zmožna tuleča propaganda. Poglejte, kako zmore propaganda vreči človeka iz ene skrajnosti V drugo!
Omenil sem že v teh člankih, da sem imel opraviti v New Yorku z radijskimi oddajami v stari kraj. Imel sem nalogo nekoč, organizirati več slovenskih ljudi v New Yorku, ki naj bi od časa do časa nastopili na radiu za stari kraj. Med drugimi je parkrat govoril tudi urednik Glasa Naroda, Mr. I.
Hude. Naenkrat pa dobim od njega naslednje pismo, datirano z dnem 22. septembra 1942:
"Dragi mi P. Bernard:
Čimbolj razmišljam o naših radijskih oddajah v Slovenijo, bolj me obhaja misel, da je za naš narod bolje, da s temi oddajami prenehamo.
Znano mi je, kot je znano tudi Vam, da streljajo ljudi, ki jih Nemci ali Italijani zasledijo pri poslušanju radia, ali so samo na sumu, da so poslušali. Pa še drugo je, kar me dovaja do mnenja, da ni primerno spodbujati Slovencev k uporu in usta ji. Premalo jih je, da bi se mogli uspešno upirati, in to zanje naravnost pomeni smrt. Malo nas je ,le majhna peščica v primeri z drugimi narodi, vsled česar nas je kaj lahko iztrebiti do konca, zlasti ker v vojni ima sovražni vojak pravico ustreliti vsakogar, če je po njegovi misli kriv ali ne.
Vse to me je dovedlo do sklepa, da v bodoče ne.bom več govoril po radiu. Ne bi mogel prenesti, ko bi kdaj zvedel, da je moral radi mojega govora kdo v smrt.
. Po mojem mnenju bi bilo mnogo bolje prigovarjati našim ljudem tam doma, naj se vdajo v svojo usodo, trpe in voljno prenašajo zatiranje. Enkrat bo napočila zarja Odrešenja in .svobode. Videli jo bodo, če bodo živeli, kar mrtvim ne bo dano. S škrtanjem z zobmi naj prenašajo začasno sužnost — bodo vsaj živeli!
S prav iskrenim pozdravom Vaš vdani
Ig .Hude."
Vidite! Takrat ena skrajnost, ki sem ji jaz po pameti ugovarjal, toda Hude je ostal pri svojem. Danes sta Hude in Glas Naroda v drugi skrajnosti, ki ji jaz onako po pameti ugovarjam, toda Hude in Glas Naroda gresta svojo pot. Je pač hudo, kadar človek vrže pamet od sebe in se vrže naročje propagandi. Pa Ignacij Hude ni edin zgled, kako lahko postaneš žoga na valovih propagande in padaš iz skrajnosti v skrajnost, ako nehaš misliti z lastnimi možgani. Kdor more naj si napravi iz vsega tega primerne zaključke!
--o-—
"Slovan" se zahvaljuje
Spomladi je vedno dosti dela, da človek skoro ne ve, kje bi se lotil. To je tudi vzrok, da se nisem zahvalil že poprej. Zato pa vas prosim, da mi oprostite.
V današnjih dneh je s prirejanjem prireditev velikanska težava. Za "Slovane" je dobro le to, da imamo nekaj dobrih podpornih članov, kot sta Frank Seitz in Joseph Mersek, ki sta priskočila ;ia pomoč. Hvala našemu članu John Grabnarju, ki je igral tako lepe polke in valčke in vse to brezplačno. Mary Furlan pa nam je tudi brezplačno pripravila dober prigrizek. Taki brezplačni delavci so posebno dobri za blagajnika, ker nima z njimi nobene sitnojsti.
Charles Starman, oskrbnik Slovenskega društvenega doma nam je tudi šel v vseh ozi-
rih na roko, za kar mu izrekamo zahvalo. Prav lepa hvala tudi direktoriju Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. za vso naklonjenost in proste dvorane za seje pevske vaje.
Posebno pa še hvala vsem darovalcem, ki so velikodušno prispevali v društveno blagajno in sicer: Joe Henikman $10, Louis Hafner $5, Joe Rebak $2 ter Anton Rotar in Andy Bozic vsak po en dolar.
Udeležba na prireditvi "Slovana" 16. aprila ni bila preveč povoljna in je ostalo še precej "robe za predihat," zato se je zbor Slovan odločil za piknik na 4. julija na prijaznem vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu, Ohio. Prosil bi vas, da si že danes rezervirate 4. julij za piknik Slovana.
Louis Furlan, tajnik.
-o-
KRALJICI MAJNIŠKl
Narava spet je oživela, pozdravlja Te Brezmadežna, vsa zemlja Ti je spev zapela za god Kraljica majniška.
Oltarji s cvetjem okrašeni, Marija, Te pozdravljajo in v morje luči potopljeni vsa srca k Tebi vabijo.
Otroci Tvoji smo, Marija, Ti večno naša mati si, ves svet objema hudobija, le Ti vsa sveta, čista si.
Za šmarnice Ti srca svoja, Brezmadežna, poklanjamo, naj varuje ljubezen Tvoja jih večne smrti, prosimo.
S cvetlicami, ki Ti dehtijo in s pticami, ki Ti poj o, naj naša srca Te slavijo, ki si vodnica jim v nebo.
Razlivaj majniška Kraljica na našo zemljo blagoslov, trpečih bodi tolažnica, kraljica vernih narodov.
Tončka Jevnik -o-
Nekaj o žabah
Žaba spada med živali, ki jih ljudje ne marajo, mnogi pa se jih celo boje. Ljudje mislijo, da so žabe garjeve, zato se jih pa tudi izogibajo. Temu je nedvomno kriva samo zunanjost žab, kajti žaba je res grda žival. Ne stori pa nikomur nič hudega, nasprotno, človeku je celo koristna. Žaba je zanimiva žival, o kateri ve veliko povedati tudi ljudsko praznoverje.
Prevladuje splošno mnenje, da žaba čisti vodo. Ljudje pravijo, da je voda do sv. Gre-gori j a strupena in da se ne sme nihče kopati v nji. Na dan sv. Gregorija pa baje preide strup na žabe in potem je voda čista. Ponekod se je še ohranilo praznoverje, da skačejo otroci pred rojstvom v podobi žabic po travnikih, kjer se preživljajo z roso. Ko odrastejo, odplavajo po potoku do hiš svojih roditeljev, ali pa jih pobere iz vode vrana ali štorklja, da jih odnese staršem na okno.
Splošno je znano, da ima žaba lepe oči. Zato ima pa zelo neprijeten crlas. Pravljica pripoveduje, da je Imela žaba prvotno grde oči in zelo lep glas. Nekoč je priletel k žabi slavček, ki je imel krasne oči, toda grd glas. Potožil ji je svojo nesrečo. Slavček se je smilil žabi in zato mu je ponudila zamenjavo glasu in oči. Slavček je privolil v to in od takrat je slavček kralj pevcev, ima pa grde oči. Zato ima pa žaba krasne oči in zopern glas.
Žaba ima baje svoj vpliv tudi na zaljubljence. Mnogi tudi verujejo, da so žabe najzanesljivejši napovedovalci vremena. Če regij a j o žabe zvečer, bo naslednji dan lepo vreme. Ponekod ljudje tudi verujejo, da bo toliko tednov po veliki noči brez dežja, kolikor tednov žabe pred veliko nočjo regij a j o. Če regljajo žabe na dan sv. Gregorja, bo poletje vroče.
Domača fronta
Pojasnilo o točkah za mešano sadje
Kupci naj sedaj pazijo na okus, ko kupujejo sadne marmelade, opozarja Urad za upravo cen. Cena točk v marmeladi sestavljeni iz različnih sadežev, se ravna vedno po tistem sadežu, ki je najvišji po točkah. Na primer: sestava jagod in grozdja ima veljavo točk za jagode, ki znaša 16 točk za funt, namesto grozdja, ki ima veljavo dveh točk. Sestava racioniranega sadja z neracioniranim, ima veljavo točk racioniranega sadja. Z drugimi besedami kombinacija marmelade citronove oranže, ki ni racionirana in češenj, ki imajo osem točk za funt, zahteva osem točk.
Poljedelci potrebujejo prostovoljcev za žetev
Poljedelsko ministrstvo je sporočilo uradu za vojna sporočila, da bo letošnja potreba za delavske prostovoljce dosegla svoj višek ob žetvi, posebno za delavke. Posebno zaželjivi so lanjski prostovoljci, radi izkušenj.
Delavci so potrebni v vseh vrstah kmetijstva: od trganja breskev do gojenja koruze. Ženske prostovoljne delavske čete so posebno potrebne za sezonska dela blizu domov — nabiranje zelenjave, spravljanje sena in trganje sadja. Poleg tega je potrebno, da prevzamejo mladeniči, dekleta in žene v programu kmetijskih prostovoljcev za zmago, dela, ki so jih opravljali poprej najeti možje, molžnja krav in oskrba živine in krmljenje iste, setev in žetev žita.
V tečajih po šolskih urah in koncem tedna pripravljajo učence širom dežele za poljedelska dela.
Iz dosedanjega pregleda napredka VFV se vidi, da je deset držav do sedaj postavilo v svoj načrt za leto 1944 tudi izobrazbo v izvežbanju v poljedelskih strokah. Te države so: New York, Indiana, New Jersey, Massachusetts, Minnesota, Maine, Wisconsin, Oregon, Virginia in South Carolina.
Ti učni načrti, ki se bodo izvajali v poljedelskih šolah in preizkuševališčih bodo trajali od pet dni do treh tednov jn bodo obsegali tudi izlete na farme.
Ženske prostovoljne čete bodo v večih državah vežbane dva do štiri tedne, če bodo hotele postati polnovredne moči. Pravilo za žene, ki prevzamejo začasno delo trganja sadja in zelenjave je, da se izvežbajo med tem ko delajo.
Kako važni so za poljedelce že izvežbani delavci, se razvidi iz dejstva, da mnogi zahtevajo letos zopet svoje lanske delavce. Poljedelski delavci imajo plačo, ki prevladuje v dotičnem okraju.
Avtomobilski obroči bodo iw razpolago za civiliste, ki imajo B ali C knjižice
Vsi "B" in "C" motoristi
imajo sedaj pravico do 11 avtomobilskih plaščev,j\ vi urad za upravo cen in1110J, sti, ki imajo "A" knjižic« lahko dobili preostale ra^ avtomobilske plašče. Ta | nja zaloga je seveda zelo na in bo razdeljena po P°
yerJfc rfEr
i"""""14
Z nekim svetim strah«®^ stopili v našo kempo, iz J nam jo je potemplala ku ^ hlačah. Na prvi pogled », izgledala slabo. Na m*21 s jji gledali tri krožnike, P°'eL pa kompleten pribor, ka»° j spodobi za cesarsko kos1 • ^ ko j nam je močno odlež Leo gotovo ne bi ( krožnikov po mizi sa_nl° pjsl jo domačo zabavo, ali kl! $ razstavo. Torej nam ,)e pripravil in pustil na 10 nemilost.	^
Na sredi mize vidi"10 velik in še dokaj bel P« < katerem smo že od vi-a deli, da se je nekdo u£j * Jaz, ki sem pismen c $ ki sem se v teh nesre5"ijalii 40 letih priučil že vsak ^ savi, sem stopil napre;'' oJ|j tovarišema raztolmač" ^ co, ki nam jo je očivl° y stil kot svojo oporoko ^ ^ no je praščil iz kemPe' ^ pošiljajoč nas v spod^J nji re, kjer je jok in ^jen'1 zobmi, pravimi in P°na,,jjil> Po krepkih potezah. ^ delal s svinčnikom, k1,^4 • šeslovec ugartil razp° j9l notranjosti našega ku^utlfJ je izlival svoje srčne p svoje duševno stanje ^ Najprej sem poslanic0 čital, da jo bom potelJl in z večjim poudark0 cenjeni publiki.
Takole se je glsailo ^jt
•	vo razodetje na papi^^J1 pa opozarjam čitatelJ6^ y
•	zapisal samo tiste be®® pO , smem po strogih P°® 'a jaV
•	vah. Beseda, ki ,ni ne $ ne za nežna ušesa m1
■	ljic, bo zaznamovana ^ je i Torej poslušajte, kaj1 i govoril v pisani bese
■	Vi...! Na peči boste naS>» p
vaše ... Pa žrite, če n $ . moja priprošnja p" •''t«^ L leže, vam gotovo ne.oSte> , Če ste mislili, da se P T< . noj begecali, se m° . lahko vtaknete v • • ' ste me popolnoma i'a [ Leo!"	jepf1
Ko sem prečital t0 /
i čilo našega kuharja, Jbi F i kaj časa vse tiho po s ^toJ
> so se srečale naše oC»' . prvi zinil Jim, ki si n*/1 , nekako očetovsko t stvo nad nami:	,c z"
"Jaz predlagam, j^nj i položi na mizo in da je prej pogledat na PeC: v K" Ako se bo tepežkan.1e ve obneslo, se Leonu n^. ^ - besede odpusti,
jih je pisal v nagi*1- & velike žalitve v PlS" nekaj pa ne. S s°topi v,< mo. France, alo, s-et»1"' njo, pa prinesi, kar v
"Šur, že spet ffy P* pogodrnja nagovoiJ •, vendar v kuhinjo. 0$W "Fanta!" se ^'Vj štedilnika sem, "k u»t ".>, stita Kushlanu vs& izrekel. Po vsem, 11 ^ ID'. I kaj pred sabo, bo m [ Ameriki. Kar vse^j^ odpnita jermene P1.1 s1 | ke košte še nista i ^
svetu."	„ce
Res je začel F^V; mizo. Prve so ^jp/fil krasno zarumenele P 0gM
da nam je postalo	brJ
nje toplo pri srcU, ^ o J obkladke z gorClc' .^vi Potem se kuhinje na m® in drugimi amen	J
potrebni za fino 1<°S 1^ J No in začeli sm° ■ močjo.
POZOR!
Pri fari sv. Vida bodo jutri večer dali posebno nagrado
$25 vojni bond
kot nagrado pri vratih pri prireditvi ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer
Pridite in pripeljite prijatelje!
Tri novele
Miguel Cervantes
rinajstih črt.
In s tem je snel z vratu verižico z drobnimi členki ter jo izročil Monipodiju, ki je po tipu in teži takoj poznal, da je pristna. Sprejel jo je torej z veliko zadovoljnostjo in vljudnostjo; zakaj bil je izredno fino vzgojen človek. Z izvršitvijo je poveril Chiquiznaqua, a ta si je vzel časa samo do večera.
Vitez je odšel zelo zadovoljen, Monipodio pa je sklical vse odsotne in razpršene tovariše. Ko so bili vsi zbrani, se je Monipodio postavil v njih sredo in vzel iz kapuce svojega plašča debel notes. Tega je dal RinconeTu, češ, naj bere, ko sam ne zna, Rinconete pa je odprl in videl, da stoji na prvi strani:
"Seznam zarez z nožem, ki jih je izvršiti ta teden:
Prva trgovcu na križpotju; stane petdeset skudov, od katerih imamo trideset že na račun. Izvršitelj: Chiquiznaque."
—Mislim, da ni drugega, sinko, je rekel Monipodio. Obrni in najdi, kjer stoji: "Seznamek batin."
Rinconete je obrnil list in zagledal, da je na drugi strani zapisano "Seznamek batin." In nekoliko niže je stalo:
"Gostilničarju 'Pri deteljici' dvanajst udarcev s palico, najbolj gorke vrste; za vsak udarec en skud. Na račun prejel osem. Rok: šest dni. Izvršitelj: Maniferro."
—To bi lahko že kar črtali. Drevi prinesem potrdilo, je rekel Maniferro.
—Še kaj, sinko? je prašal Monipodio.
—Da, je rekel Rinconete, še nekaj je tu, in sicer to-le:
"Grbastemu krojaču, ki ima priimek Lisček, šest najgorkej-ših batin na prošnjo dame, ki mu je morala prepustiti ovratnico. Izvršitelj: Desmochado."
—Čudno, da ta reč še ni opravljena! je rekel Monipodio. Ne morem si misliti drugega, nego da je Desmochado kaj bolan, ker sta pretekla že dva dneva čez rok in v ti stvari še ni predložil potrdila.
—Jaz sem ga srečal ravno včeraj, je povedal Maniferro; rekel mi je, da zato še ni mogel opraviti, ker grbca radi bolezni ni iz hiše.
—Verjamem! je pokimal Mo-^ nipodio. Zakaj prepričan sem, da bi bil tako dober uradnik, kakor je Desmochado že davno izvršil še vsa drugačna podjetja, če bi ne bilo kake tako opravičljive zapreke vmes. Še kaj. dečko?
—Ne, gospod, je odgovoril Rinconete.
—Potem le dalje,»in poglej, kjer stoji: "Seznamek navadne j ših kazni."
Rinconete je ubogal in našel na naslednji strani to-le:
"Seznamek navadnejših kaz-, ni in žalitev, kakor: ometi s črnilom in smolo, hudičeva obličja in rogovi, ragljanja, strašit-ve, ropotanja ,navidezni napadi, širjenje pamfletov itd."
—Kaj stoji niže doli? je prašal Monipodio.
—To-le, je odgovoril Rinconete: "Pomazati s smolo hišo
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Kupujte vojne bonde!
MALI OGLASI
Dve uri pozneje
". . . in zapomnite si: želim popolno molčečnost. Ne smete dajati nobenemu nikakšnih pojasnil. Tudi oblastem ne. Zato sem jaz tu, ste razumeli?"
Novosprejeti sluga molče prikima. Žiro Hock, predstojnik ženitbene posredovalnice, ga zapusti s kratkim zamahom desne roke.
"Pohabljenci so mi posebno všeč. Ti se ne brigajo za nič na svetu, so zanesljivi in ne klepetajo," je mrmral sam pred seboj in odšel k mizi urejevat kup došlih pisem. Iz množice pisem zagrabi mali, po resedi dišeči omot, ga hlastno odpre in naglo preleti vrstice.
". . . dovoljujem si, Vas danes opoldne posetiti in upam, da bo takoj prišlo do odločitve
"Lahko še enkrat vidim fo-' tografijo?" ga je vprašala prijazno.
Hock ji je sliko izročil, ona pa jo je dolgo časa in natančno opazovala. Bila je slika mladega moža, podpisana z imenomJ Harald Rolfen.
"Pride danes sem?" je vprašala iznenada.
"Ne ,draga gospa, morava ga posetiti v.njegovi vili. Prehla-jen je malo in zato naju je kar povabil. Saj o zadevi moreva 1 prav tako govoriti tam. Obenem kar lahko spoznate gos/poda Rolfena v njegovem okolju."
Nad tem nepričakovanim načrtom je bila malce-presenečena.
"Z avtom sva takoj zunaj. Nikakršna prevara ni to, in — če se hočete poročiti . . . ," je dejal Hock, žaljivo smejoč se.
"Torej dobro, peljiva se!"
Popravila si je spretno svoj klobuček in nataknila rokavice. Roko držeč na kljuki je vprašal Hock še hitro:
"Imate vse s seboj? Svoje listine? Bančne vložne knjižice in prepis zemljiške knjige?"
Prestrašil se je, kajti opazil je, da je te besede spregovoril previhravo. Toda ona ni opazila tega. Odgovorila je mirno in nič kaj zmedeno:
"Da, vse. Tudi polnomočje za vas."	k
"Potem je vse v redu," ji je površno prikimal.
V sprejemni sobi je dremal Barry.
"Zaprite pisarno in lahko odidete domov! Danes vas ne potrebujem več."
Žiro Hock je izginil z gospo Sibilo Sumer. Barry je zaprl pisarno iii odštorkljal s svojo pohabljeno nogo po. stopnicah navzdol.
Ko je bil prišel iz hiše, je stal na nasproti ležeči stezi neznan moški in motril cesto, po kateri je pravkar videl švigniti avto. Barry je skrivnostno prikimal. Moški je vstopil v čakajoči voz in odpeljal za njim v
isti smeri. Barry se je opote-kel v nasprotno stran.
"Mislim, gospa Sumer, da boste našli svojo srečo," ji je pojasnjeval Hock v drdrajočem avtu, ki ju je pripeljal v mestno okolico.
Gospa Sumer e zasanjano gledala skozi okno in ni odgovorila. Vile so postajale čedalje bolj enolične, pokrajina pa nezanimiva.
"Takoj smo tam," ji je dejal Hock. Potrkal je na šipo bližnjega okna in velel obstati ter odslovil vozača. Nekam začudena je izstopila gospa Sumer, kajti na cesti ni bilo sedaj opaziti nikake hiše.
"Tam čez," je dejal Hock, in pokazal čez travnik, kjer se je za gostim drevjem dvigala streha podeželske hiše.
Oba sta šla tja molče skozi mali vrt. Hock je potegnil iz žepa ključ in odprl duri.
"Gospod Rolfen stanuje namreč sam v tej vili," ji je hitel pojasnjevati pri tem. "In ker je bolan, mi je davi poslal ključ."
Prekoračil^ sta majhno dvorano in vstopila v nekako delovno sobo.
"Sedite, gospa Sumer. Ta čas poiščem gospoda Rolfena."
Hock je zapustil sobo. Gospa Sumer je radovedno pogledovala naokrog. Začutila je rahlo neugodje, čeprav je bilo v sobi vse v redu in je pohištvo izpričevalo blagostanje.
Ker je bila gospa sila poslovnega značaja, je skušala najprej rešiti stvarna vprašanja. Odprla je ročno torbico, potegnila iz nje listine, polnomočje in bančne vložne knjižice in vse skupaj položila predse na mizo.
Nato je potrpežljivo čakala.
Nenadoma pa je tiho zaječa-la . . .
Kakor senca je zdajci zdrknila čez njen obraz vrv, že se je napela čez1 ivjene prsi. Začutila je, kako je bila na težak hrastov stol, na katerem je sedela, privezana. Vihravo je obrnila glavo . . .
Za njo je stal in jo privezoval Žiro Hock. •
"Vpiti ne pomaga, okna se zapirajo neprodušno," se ji je zarežal v prestrašeni obraz.
Zaprl je lesene oknice in prižgal luč. Vzel je na mizi ležeče papirje.
"Dobro ste to ukrenili! Takoj jutri zjutraj bom dvignil denar in prodal hišo . . ."
"Kje je gospod Rolfen?" je vzdihnila gospa Sumer in boječe odprla oči.
"Tega sploh ni, ljuba moja. —Zapletli ste se v mojo mrežo. Sicer pa niste prvi. Ali res mislite, da se more živeti od pošteno vodene ženitbene posredovalnice? Jaz gotovo ne, je preveč truda. Toda take gospe, kakor ste na primer vi, ki so same, ki nimajo nobenega sorodstva, za katero bi morale skrbeti — o tem sem natančno obveščen — in ki razpolagajo s tako prikupnimi prihranki, ti so mi najljubši gostje."
Napotil se je proti durirn.
"Tam v kotu se svetlika petelin. Odprl ga bom in vas zapustil, da se malo odpočijem. V dveh urah se vrnem in vse bo opravljeno . . . Plin je . . ."
Gospa Sumer ni mogla izreči besede. V vseh njenih kretnjah se je očitovala groza.
Zastor pred durmi je hotel Hock potegniti v stran, pri tem pa je bila njegova dvignjena roka, ki je hotela odpreti petelina, hipoma oklenjena z železnim prijemom.
"Dober večer, gospod Hock!" Pred presenečenim Hockom je stal Barry. — Istočasno je skočilo iz sosednje sobe nekaj njegovih pomočnikov, ki so zgrabili Hocka.
Barry je smehljajoč se odstranil težak kos železa s svoje noge, vzel izpod suknjiča pred met, ki je bil pritrjen in je napravi j al videz grbe, in dejal gospe Sumer:
"Mislim, da bi bili lahko ma-
V predsobi je sedel novopo-stavljeni sluga Barry. Težko pohabljeno nogo je polo#žil na sosednji stol in strmel izpod sključenega hrbta brez zanimanja predse.
Predstojnikova vrata so se odprla.
"Opoldne sem zopet doma. V primeru, da pride neka gospa in vpraša po meni, naj trenutek potrpi!" Hock je odšel iz pisarne in pustil napol spečega Barryja v predsobi.
In res, točno opoldne je prišla dama.
"Morate počakati, gospod Hock bo prišel takoj," ji je pojasnil čemerno in potegnil s stola svojo pohabljeno nogo.
Dama je čakala potrpežljivo. Bila je neznatna gospa, dobro, toda preveč mladostno oblečena. Njene poteze so imele izraz naivnega otroka.
Končno je prišel gospod Hock. Trajalo je nekaj dalje časa, kakor je žagotovil, zato se je oprostil. Vendar je previdno zamolčal, da je bilo to namenoma. Nato je odvedel damo v pisarno.
lo bolj previdni. Vi ste že šesta žrtev, ki jo je Hock semkaj privedel. Tokrat sem prišel še o pravem času. Dve uri pozneje ... in vaša sreča bi šla mimo."
(Theda Akswewid—poslov. J. M.)
MALI OGLASI
Pozor, lastniki hiš!
Posebno samo za nedoločen čas: 20 galon avtomatičen tank za vročo vodo z varnostnim pri-žigalcem, kompletno inštaliran, za tako malo kot $59.50.
Tudi tank za vročo vodo, 20 let garantiran, kompletno inštaliran z grelcem in termostatom, za tako nizko kot $62.50.
Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče:
•	Tanke za vročo vodo
•	Grelce za vročo vodo
•	Cevi za mrzlo in vročo vodo
•	Termostate za tanke za vročo vodo
•	Vodne pipe
•	Potrebščine za kopalnico
•	Ferilnike
•	Odvodne ccvi
Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo.
Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461
(125)
Kdo je našel?
Izgubljen je bil državljanski papir na ime Joe Voheric, 1077 E. 97. St. Kdor ga prinese nazaj na gornji naslov, dobi nagrado.	(125)
Hiša naprodaj
Proda se hiša na Reno Ave. 5 in 5 sob, dvojna garaža, cementni dovoz, velik lot, v slovenski naselbini. Za podrobnosti pokličite MI 3088.	(123)
NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188.
(127)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOM
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEnderson 9231 Se priporoča za pooravila ta barvanje vašega avtomobila. Delo totao in dobro.
Najmlajši pilot je gotovo Thomas Loivndes Jr., ki je komaj osem let star. Do sedaj že lahko vozi malo letalo, kot pravi njegov inštruktor, Jack Hopton, katerega vidimo na sliki poleg malega pilota. Tomi je prvič poletel s svojim očetom, ko je bil star komaj štiri leta.
;e govorite o tisti, je rekel taiaque, je bilo tako, da ..,az onega počakal snoči pri : ,'J1 Njegove hiše, in da je i ' še pred Zdravomarijo ] sem tja, mu pomeril ] ,2 2 očmi in takoj spoznal: i ..tonogo mnogo premajhen, i j^oilo možno, urezati nanj i 110 štirinajstih črt. Glede j ^ torej, da mi je bilo čisto j pOČe, izvršiti to delo in se
,,ati Po olj ubij enih destruk- 1 --- ^
,nstrukcijah hoče reči va- i ^orodje, ne destrukcijah, I Silil plemenitaš.	c
hočem reči, je pritrdil i '"Plaque. In pravim, da I ž'6(lal na to in ko sem spo- s je bil tisti obraz pre- i j."1 Premalo prostoren za s ,etl° število črt, kakor tu-j^enom, da bi moja pot j jjj bila popolnoma zaman, I z nože mobraz nekega s služabnika. In pre- t L Sem, da sem šel'celo ne- č , Cez ustanovljeno dolžino. ;;eni bi bilo pa le ljubše, V y "iii zarisali gospodarju i: j? sedmih črt, nego da jih b
'i sluga vseh štirinajst, j.11'1 vitez. Na vsak način g .s»>o bili pogodili tako! z Jjjč ne de — radi tistih n ■ 'h cekinov, ki sem jih i a namen, ne bom nič d jfevež. v ostalem pa po- b ^ vašim blagorodjem r
o
M besedami je vzel ki o- i\ I Se obrnil, da gre. Moni-
ga je prijel za plašč iz I , a in je rekel:	k
j.V°iite še malo počakati, ' in izpolniti svojo bese-^ °r smo izpolnili v vsem i,)u in na vašo največjo 11 >ojo mi! Manjka še . Cekinov, in vaše gospod-, P a.r)ojde od tod, dokler jih ž ^ ali pa ne zastavi za- n Sme vrednosti!	11
^enuje vaše blagorodje £ besedo, če dobi to hla- o
Je namenjeno gospo-i Je prašal plemenitaš. 8 j^Pod je naravnost imeni- lj ^ rekel Chiquiznaque. Re- c' Sj a se ne spomin j a pesmi: " jJJubi Beltrana samega, t.^di njegovega psa." v (3 inia opraviti ta pesem r .j^adevo? je dejal vitez. 8 ni isto, če rečem: 1 »;t°yraži Beltrana samega,
tudi njegova psa?" je r ■ik Chiquiznaque. Po tem c ta trgovec, ki ga va- ^ l^d&tvo sovraži, njegov i ^Je njegov pes. In kar j t ' ci&š Beltranu samemu. x Je posel opravljen in c j,], vl2vršeno! In zato molu CH^i vse in ne zahtevati 1 listov!
^ mnenja sem jaz, in 1 itij2esede ste mi, prijatelj 1 | ,a<lue, vzeli naravnost it'()',e Pristavil Monipodio. 1 »m n.aj se vaše gospodstvo, u ^ez, ne prička s svoji-W . ki in prijatelji, am-vam, da delo ta-t^^e! Ce pa izvolite, da lj,1 Gospodar svoje v raz-!s težnostjo njegovega ijj^Veda, računajte s tem, nemudoma izvrši-
% tako, potem rade vo-s,.6!10 Plačam eno in dru-vitez.
i,dvortiite o tem nič '(i, ^Pod, nego da ste kri-' lt)jje zatrdil Monipodio. \ ^Ue mu jo prilepi bo, kakor bi jo bil \ s&bo že na svet. jjfSn? °bljubo in zagotovi-yitez, izvolite vze-to verigo! In sicer
V^nje
stih dvajsetih V.ki sem jih dolžan še 5*1 J in štiridesetih, ki jih ^J* Prihodnjo brazdo. C H • sv°iil1 tisoč duka-\ 'Sključeno, da ostane „ ^ rokah. Zakaj že ra-, da bo treba v naj-Casu še nadaljnih šti-
Poceni naprodaj
Proda se dobro ohranjeno ogrodje za truk, dalje omara s tremi predali in grafofon, Mer-varjevega izdelka. Zglasite se na 1171 Norwood Rd. (124)
Hiša 7 sob
Naprodaj je hiša 7 sob za 1 družino, klet pod vso hišo, garaža, furnez, vse v prvovrstnem stanju, blizu cerkve in šole. Se mora prodati. Cena je $4,750. Zglasite se rra 6404 Orton Ct.
(123)
Slika nam predstavlja drUgo ladja v zgodovini Zed. držav, katere moštvo so v pretežni večini črnci. Splovljentt je bila v Hudson River v New Yorku. Celotna posadka šteje 8 častnikov in 61 mož, od teh je 53 črncev.
RE NU AVTO BODY CO.
982 East 152nd St. popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fender]«. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
Q% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo sa obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Dve sobi se odda
Odda se dve sobi za pečlarje. Zglasite se na 1009 E. 62. St.
V Collinwoodu
Tri zidane hiše za 2 družini vsaka in ena za eno družino, 2 zidani garaži, na dveh lotih, vse za $9,500. Davki so nizki, najemniki stalni. Pokličite zvečer med tednom Victoria Novince, Willoughby 960 W. 2, ob sobotah ali nedeljah pa lahko čez dan ali zvečer.	(128)
Hiša naprodaj
Za eno družino, 6 sob, moderna, blizu cerkve sv. Lovrenca; hiša je v j ako dobrem stanju, klet, furnez, beneški zastori, garaža, cementni dovoz, nova streha. Prodaja jo lastnik direktno. Za informacije se oglasite na 3556 E. 82. St.	(123)
DELO DOBIJO ~
Dugans Market
16135 St. Clair Ave.
(vogal Holmes) Mi imamo polno zalogo svežega mesa. Fina kvaliteta in najnižje cene. Mi prodajamo vse pod maksimalno ceno, nobene stvari nad to. Pridite k nam in se prepričajte. (Thur. x)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu
V MESTU-
750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite
Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo.
Zahteva se dokaz o državljanstvu.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
700 Prospect Ave., Soba 901 _ (x)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
ae potrebuje ca >
6 dni ▼ tednu ! " " 48 ur dela na teden *
Plača za ZACETBK ff
Moški 77^c na giro j ]
Zenake 62%c na urq 1 "
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite 8» na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(127)
1001 E. 74. St.
A.Malnar
CEMENTNA DELA
ENdicott 4371
Zidana hiša
Naprodaj je zidana hiša za 2 družini, 2 garaži, 2 furneza, sadno drevje na lotu; nahaja se v slovenski naselbini. Vprašajte pri lastniku na 14922 Hale Ave.
(May 19, 20, 25, 26, Jun. 1/2)
Proda se hiša
Nahaja se na 1060 E. 61. St., obstoječa iz. 6 sob spodaj, dve zgorej, nov furnez, lot 45x125, najemnina $40 mesečno; se proda za $4,700, radi stalne zaposlenosti izven mesta. Naslov: John Mayer, S. W. 2300—6th St., Akron, O., ali pa vprašajte na 6410 St. Clair Ave. v trgovini.	(May 23, 25, 27)
POTREBUJEMO
Strojne operatorje Punch Press operatorje Punch Press pomagače Broch operatorje Short cut, Lathe operatorje Internal & External Grinders Milling Machine operatorje Dip Tank barvarje Oskrbovalce furnezov Inšpektorje Neizkušene delavce
Visoka plača in overtime
Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
mojih rok, dokler se p | nete."	s I
Sedaj šele ugleda tag ozadje stoječo in Poslu,0 Kreolino. On pokaže z njo in pogleda vprašuj0 leigha,
"Kupčija je sklenjena, My-lord," odgovori on, "jaz vam bodem dotično osebo oddal, katero iščete, pod pogjem, če sem pride. Zanesite se na mene, ne bom jo prej spustil iz
Tolovaji
kateri se vlačijo tu naokrog so najbrže ta aparat izgubili, ko so truplo okradli. Truplo so pokopali v parku na Wilson Castle, in Sir Noe vzame sina svojega brata v oskrbo, toda ničesar dobrega ni imel pri njem."
"Oho, kaj je tam?" zagodr-nja Patrick, ko se vleže poleg ognja.
Nastopil je mrak. Ogenj katerega so si zakurili ti trije zasledovalci je obsvetil na daleč naokrog pečine. jEn konj, kateri se je pasel v ozadju ognja, prične rezgetati, kakor da bi se nečem čudil.
"Kaj je Patrick?" vpraša Foks.
"Meni se dozdeva, da se nekaj premika?" odgovori Patrick in pokaže v ozadje.
Nato postane tudi črnec pozoren in se vzdigne —
V	tem trenutku se zamakne v ozadje ognja in se skloni —
V	ozadju med kamenjem pri nekem košatem grmu, do katerega je od ognja odsev dosegal, jo bilo videti malo postavo. Je li bila kaka senca, kar so Jim in njegova tovariša ugledali?
Kakor okameneli stoje tu. Nepričakovani vtis, kateri jih je tu v sredini Sierre doletel, je tako uplival na nje, da so bili kakor hipnotizirani, medtem ko so njih oči obvisele na neki postavi, nad katero si niso vedeli razlage.
Žival to ni bila, akoravno je izgledala kakor kaki medved na zadnjih nogah, ker bilo je videti, kakor da bi bil ograjen v sivo ogrinjalo. To ne more biti žival, ker videti je kakor da ima človeško glavo in obraz poraščen.
"Pri moji veri, to je duh Sir Sama," zamrmra Jim, "to je kralj srebra, kateri se v presledkih vidi tu v gorovju!"
"Neumnost!" pripomni Foks in skoči pokonci, ter se hoče popolnoma prepričati o prikazni — zakliče in medtem že sproži puško.
"Tiho! Pri bogu ne!" zavpije Patrick ves razsebe, "ali si znorel?"
Pri tem se siva postava zamakne v ozadje, in izgine kakor, da bi padla v prepad.
"Foks ima prav!" kriči Jim, "mi moramo za njim! moramo ga nagovoriti!"
"To je bil človek!" trdi Foks glasnejše.
"Ali hočeta vidva nam nakopati na glavo kako nesrečo?" vpraša prestrašeno Patrick. "Kdo da je to bil, to vemo dobro, tu ni nikakega izgovora. Kralj srebra je bil in nikdo drugi! Ali ne vemo to, da se Sir iSam na Plattbergu večkrat prikaže "
"Za njim torej!" zavpije Foks, greš ti z Jimom?"
"Naprej j Tu je moja puška!" pripomni črnec.
"Želim obenem obema veliko srečo v to izmišljotino," odgovori Patrick jezno ,in si poišče zadoščenja v polni steklenici žganja.
Foks in črnec koračita hitro preko male ravnice. Skupaj padajoče goreče veje, razsvitlju-jejo že prav malo okolico, — vsi trije konji so se stisnili skupaj.
V	ozadju te ravnice je že precej temno, in raditega ne sme-va na rob, ker bi lahko ponesrečila.
"Previdnost, Jim!" kriči Foks, "lahko se odtrga kaka skala in potem se zgodi z nama tako, kakor s starim Samom!"
"Sir Sam!" zadoni naenkrat krepko doneči glas Jimov--
THE SYMBOL
OF
REMEMBRANCE
MRS
for
MEMORIAL DAY
TUESDAY, MAY 30th
THE
florists
l A\SO(I\!ION , K oi /
X „»•;■•» /
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Co.'s Basement
RAZPRODAJA KONCEM MESEC'
•Jos. Zele in Sinov i	I
POGREBNI ZAVOD	\
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago.	: Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
G502 ST. CLAIR TVENTJE	Tel.: ENdicott 0583	:
COLINWOODSKI URAD:	=
452 E. 152nd STREET.	Tel.: KEnmore 3118	;
13.94-18.94 Toppers, Suits
Nenavadne p o s e b nosti! $ J Q Progasti, plaids in solidne barve v različnih merah 12-18.
Preje 3.98 obleke
89c Spodnja k*1*
Fine kakovosti broadcloth blaga, v več stilih. Sam" bele barve v majhnih me
Enega in dveh komadov o- S J leke, v pisanih in solidnih barvah. Raznične mere 10-20 in 38-44.
4.94 do 6.40 obleke
Samo 140 oblek v vsem 3.88 —stili za takojšnjo ali bodočo nošo. Različne mere 10-20 in 38-44.
2.95 "Neatform"
Trdna trebušna opora. 11 i'n 15 inčev v dolžini-Različne mere 26 do 35
2.49 Play čevlji
Samo 256 parov ženskih in dekliških "play" čevljev ... ne na raciji! Raznične mere 4 do 8.
6.95 dežni plašči
Samo 32 dežnih plaščev J v tej nenavadni skupini. Samo rozaste barve, mere 12 do 18.
Ženske rayon nogaV
Nekatere so brez roba— * vse tretje vrste kakovosti-Mere 8V2 do 10'/a.
2.99 Arch čevlji
RACIJSKO PROSTI! J gg
Zgoraj z blaga, v črni in rjavi barvi. Različne mere 4 do
1.99 Cotton obleke
I	350 pisanih cotton oblek S J
I	znižanih v ceni iz naše obi--
|	čajne zaloge. Tudi nekateri suits
I	dveh komadov so vključeni. Raz-
I	lične mere 14 do 40.
Ženska krila, slacks
Neregularne iz skupi- $2 vsako ne po višjih cenah! Izbera stilov in barv, mere 24 do 30 v krilah; 12 do 18 v slacks.
Ženske cotton not
Čedne nogavice — tretje vrste kakovosti. Raz»ine mere, 8Mi do 10Mi.
__________________________________SSS5^
1.95 do 2.95 rocP
torbice ^
Večja izbera stilov za ta- ' kojšnjo rabo. Nekatere pol« zaprašene od prekladanj • je 20 odst. federalni
Ženski rayon undies
Spodnje perilo za ženske 35c — druge vrste iz skupine po višjih cenah. Stili tudi za o-troke. Mere 5 do 8.	,
Dekliški 1.19 shorts
Samo 120 shorts v temno S J modrem cotton twill blagu. Mere 7 do 14.
Moške 1.69 prazn*
srajce ^ jJ
Bele in različni vtisWe vzorci blaga. Neregu"* pf srajce. Le 112 v tej skup" lične mere 14 do 17- ^
Otroške 65c Polo srajce
Nekoliko p o š k o dovane. 44c Mere 1 do 6. Iz pletene bombaževine.
Otroški cotton anklets
Cotton anklets iz skupine po 19c. Mere 7 do 10%.
VELIKE stvari se dogajajo tam preko. In velike stvari se gibljejo hitreje tukaj. Vojna potrebuje žice bolj in bolj.
Ako kličete torej na daljavo v okrožjih, ki so z vojno zaposleni, bo morda operatorica rekla: "Prosim, omejite svoj klic na 5 minut." S tem je pomagano, da gre več klicev skozi tekom zaposlenih period.
Kupite oojne bouie za zrnato
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
aACV
Moški cotton	$
Več jih je z elastični- \0C mi vrhi. Prvovrstne
kakovosti. Nekateri so v?« ni iz skupine po 25C. mer.
1.19-1.39 obleke, play suits
Znani "Fruit-of-the-Loom" 5 J izdelka v pisanem percale blagu. Mere 7 do 10 za deklice.
29c Sun Suits za deco
Le 212 teh sun suits' za deco, v različnih stilih, Različne mere do 4.
Ovratniki za ženske
300 komadov ovratnikov £)9c v vrednosti do 1.95 komad. Beli in drugo barvni. Razni stili.
• r»jce i Moške spodnje * . J
Neregularne iz 35c sfcu* * pine. 602 v skupini—46. bombažno blago. Mere	Js
Dekliške $1 bluze
Pisane in bele barve—ne-katere so nekoliko zaprašene. Različne mere 8 do 14.
The May Co. Basement
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Odmev iz daljave ponovi dvakrat, trikrat besedo: Sam.
"Vidiš ti kaj ?" vpraša začudeno Foks, kateremu cela situacija postaja bolj resna.
"On je odšel — ali tu ne pride nobeden dol," reče Jim nato, vlezi se na kamenje in pogledaj preko v prepad.
"Človek z mesa in, kosti, ne pride tu nikamor," pripomni Foks, "tudi videti in slišati ni nič!"
Jim gre nazaj in maje z glavo.
To mi ne gre v glavo, — mrmra on.
Ko se Foks vrne k ognju nazaj, reče Patrick trenutkoma: "Stoj! sedaj izgledaš ti ravno tako, kakor poprej ona prikazen !"
Tu je bila gotovo pomota, našega namišljenja, bila je gotovo kaka senca, katera nas je premotila pri slabi razsvitlja-vi. Pri ti slabi razsvitljavi, nama ni mogoče spoznati nobene stvari, — govorili smo prej od Sir iSama, kakor tudi večina rudarjev, kateri še vedno veru-| jejo, da mrtvi ustajajo, trde, da kralj srebrnih rudnikov pohaja skoro vsako noč po Plattbergu. —
Gostilna na Pyramidi
Nekega lepega jutra obseva solnce mali hribček, na katerem je stala velika hiša, in v bližini nje se je raztezalo na daleč okrog Pyramid-je zero, katero je zadobilo svoje ime od tega hriba.
Ce pridemo do hiše, se že
skoraj nahajamo v Sierri. Ta Pyramid-gostilna je bila na daleč okrog sama v tem hribovju, mimo katere je vodila cesta.
Raleigh, gostilničar,; kateri se je pred kratkmi časom tukaj ugnezdil je bil mož, kateri je svojo obrt kaj dobro razumel. On je ravno zadej v šupi nekaj popravlja — ko stopi na dvorišče zasliši' neki glas od hiše.
Precej rej ena Kreolin se prikaže pri zadnjih vratih hiše in pomigne z neokretno roko. Črni lasje so ji viseli v neredu po obrazu. Njen široki obraz je bil vmazano rumen, z precej debelimi ustni.
"Pridi hitro sem!" zakliče ona, "neki jezdec je tukaj, in želi s teboj govoriti? gotovo kaj važnega," zašepeče bolj na-lahko.
Raleigh se požuri da ustreže svoji ženi in pohiti za njo v gostilniški prostor. Zunaj pred hišo je bil privezan jezdečev konj.
V sobi sedi jezdec pri neki veliki /zamazani mizi.
"Na povelje, Mylord, na povelje," izpregovori Kreolina, "tu prihaja moj mož!"
Tujec se zaobrne proti vrat-mi, in vpre svoje oči v Raleigha, katerega oči so kazale vse kaj drugega prej kot pa poštenost.
"Tukaj sem, Mylord," pregovori s trdim resnim glasom in stopi k tujcu.
"Povejte mi, je li mogoče zadnjo noč, ali današnje jutro prišla tu mimo gostilne kaka dekle, ali mlada gospa z otrokom?" vpraša tujec.
"Predvčerajšnj em, Mylord, I < predvčerajšnjem je bilo to," 1 popravi Raleigh, "bil je mož poleg nje, in sta bila namenjena v Virginia City."	.
"Jaz ne mislim to," pretrga tujec govor gostilničarju, "jaz govorim o neki mladi, lepi go-spej, kateri je bilo mogoče šele danes tu mimo priti; in to jaz iščem."
Raleighu se zgubanči čelo.
"Ona še lahko pride tu mimo, Mylord," pripomni on, "rad sem na uslugo gospodu v vsakem slučaju!" Človek, kakor sem jaz, vedno hrepeni po za-! služku."
"Dobro! Ako ste zanesljivi in molčeči, ne bode na vašo škodo," reče tujec in položi nekaj dolarjev na mizo, "vzemite to v darilo! Če pride dotična oseba sem, katero jaz iščem — se piše Elizabeta Graham, — tudi Wilson."
Prepovedujem vam pa, da me ne izdate, ako bi vprašala po kaki osebi. Vzemite jo pod streho, in jo pridržite čez noč z otrokom vred. Jaz se bodem tukaj k^je v bližini držal in pridem zvečer nazaj, in če bodem
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo po-slpoje.
(May 23, 25)
dobil pri vas Elizabeto Graham, vam bodem dal še deset dolarjev!"
Raleigh, katerega oči so se zasvetile pri besedi Wilson po-kima z glavo v zadovoljstvo.
Ako bi mogli videti, kaj se godi tam preko