/ FO SVETU m PONEDELJEK, 19. marci^ 0 Ogenj na sirijsko - izraelski meji Izraelsko vojno letalstvo je v soboto bombardiralo položaje sirijskoga toproiStva vzhodno od Galilejskega .ferora. Izraelci so označil! vojaški napad na položaje kot maSčcvanjo. Radio Damask pa pravi, da m sirijske enota odbile napad Izraelske pehote, ki so jo podpirali tanki. £ Sovjetska zve »a ohlo^uje ZDA zarad] Južnega Vietnama Sovjetska vlada le obtožila ZDA. da se čedalje bolj vmešavajo v notrnnie zadeve Južnega Vietnam 1 in grobo kršijo ženevski sporazum o Indokini iz leta 19f>4. Sovjetska vlada poudarja, da je za normalizacijo položaja v Južnem Vetna-mu nujno, da ZDA prekinejo pošiljanje orožja ln vojaškega materiala, umaknejo vojaško Os >je in S SKUPNIMI MOČMI DOMA IN OB MORJU Prod kratkim smo precej ob-Sirno pisali o perspektivah tu-rizma v tržiški občini. Takrat je bilo precej poudarki na tem, da so posamezni kolektivi doslej precej Investirali v domovo ob morju, sredstev za razvoj turizma na svojem območju pa rfiso imeli, Zakl'uček razprave na takratni tiskovni konferenci v zvezi s tem problemom je bil, naj bi ko kolektivi preusmerili v investiranje na svojem področju, kar pa so nekateri napačno razumeli, Češ da gre za likvidacijo počitniških domov ob morju. Gre za to, da tisti, ki že imajo svojo objekte ob morju (BPT, Runo in Tovarna kos in srpov), teh ne bi već povečevali, ostali kolektivi pa, da no bi gradili novih. Ze sedanja zrno-ljivost domov je neizkoriščena, zato naj bi se sestali kolektivi vseh gospodarskih organizacij v Tržiču in razpravljali o tem, kako bi letni dopust lahko preživelo čimveč trži&kih delavcev na morju, hkrati pa tudi, kako bi se lotili turizma na svojem področju. — B. F. ukinejo svoje vojaško poveljstvo na ozemlju Južnega Vietnama. •^Parlamentarne volitve v SZ Stirl let« po zadnjih parlamen- farnih volitvah so bil« včeraj v Sovjetski zvezi volitve v Vrhovni Sovjet. Ze v dopoldanskih urah jo v nokaterih krajih volilo nad 80 odstotkov volivcev. O Nasilje v Alžiriji Nekaj ur pred podpisom sporazuma o prenehanju sovražnosti v Alžiriji so delničarski skrajneži povečali nasilje. Včeraj so v Alžiriji saboleillj 23 atentatov s plastičnimi minami. Slišati Je bilo tuđi streljanje iz topov. V Oranu Je okoli 3.000 policistov v pripravljenosti. A Nohru o razorožitvi V intervjuju za londonski radio Je Indijski premier Nohru Izrazil upanje, da borlo razgovori o razorožitvi, ki jih vodijo v Zonevi plodni. • Sestanek Adula — Combe Včeraj popoldne je prišlo do prvega sestanka med predsednikom osredn.fe kongoške vlade Adnlom In kntanSklm secesionistom ©om-bejem. O razgovorih niso izdali nobenega sporočila. Premier Adu la Je bil pripravljen sprejeti Com-heja že predvčerajšnjim, vendar je Combe sporočil, >-da Je izgubil svo Jega adjutania ln da brez nJega ne more priti k Aduli.« tttnmMHmiiHin i ti i ni ti u :iiintiitut!iii iiuiiiinnuniiHuinimnttiiiiMMMnNMi '!i: ■ • ■ -1 * * j*^** ; 'r-.isiiinittititmmiifiniiitt n:»^iuiMiMtiitiiii»i*!iniitiHii::"UMMii^: ■i!*:r»iM?»iit?t»iMntitii!itiuii"iiiiit»iti»i**tf'"flw,,w judje in, dogodki Morda bodo v času, ko bo rotacijski stroj stiskal te vrstice, že podpisali sporazum o prenehanju sovražnosti v Alžiriji. To bo dejanje, s katerim si bo Francija sprala kri s svojih sedem let krvavih rok. Trenutek, ki ga na obeh strmeli Sredozemskega morja tako težko čakajo, je pred vrati. Eviansko -draviliščc bo veljalo v franco- ko-alžlrskih odnosih kot križi-"fe. Več kakor sedem let staro vlžirsko bojišče se bo predalo oh uglasitvi o prenehanju sovra* •••sti. Iz strojničnlh gnezd bori prišli francoski padalci In alžirski vojaki, ki jim z eviansklm sporazumom omogočajo, da odložijo čelade v vojaška skladišča. Petelini na puškah ne bodo več napeti. Evian je bil v teh dneh mravljišče, za katerega se ni vedelo, ali to mravljišče urejajo ali pa razdirajo. Razgovori so bili včasih na tako tanki niti, da bi se zlahka lahko pretrgali. Krize so z velikimi napori premostili In zdaj v tem francoskem letovišču nihče več ne dvomi, da je v neposredni bližini zadnja ura razgovorov in uspešen konec. Obeh delejjacij se Je polastila utrujenost. Evianski teleprinterji ne morejo zanikati, da so bila pogajanja v I \ i.mu naporna in prekiniti brez rezultatov. Obe Francozi proti koncu niso več imeli hrabrosti, da bi jih smeli strani sta vlagali skrajne- napore, d« bi i).rti pot iz slepe ulice, o kateri so pred nekaj dnevi govorili že s takšno gotovostjo, da ji ni kazalo odrekati prepri-čcvalnosti. sklm morjem-«. Na sedežu alžirske delegacije so pozno ugašali luči, saj so sleherno noč po prihodu v Ženevo v hotelu analizirali dosežke razgovorov, na enak način kakor šahisti analizirajo prekinjene partije po odigranem kolu. Vzdušje v Evianu se je izboljšalo šele proti koncu. Alžirco.ri se je' po vesteh iz dobro obve- ske vojske eno leto po »»"^ opredelitvi. Nastane vprašanje, ali M' 1 = podpisom sporazuma o P"""*" § nju sovražnosti ugasnil todl te- g ror desničarskih skrajneiev H vrst OAS. Ali Je mogoče prikovati, da bodo Salanovi poUif-ni morilci kar sami od seM dvi mil i roke in se brez odpora predali? S Salanovo sodrfo » Minute pred premirjem? vsi zunanjj znaki kažejo, da v Evianu skovali težko železo, irci so vnesli v cvlanske raz- ivore na pol vojaški način ivlionja. Vstajali so zgodaj, seje ^o bile maratonsko dol^e, čas za kosilo skopo odmerjen, vse je bilo krit v kakšni vojašnici s strogo izmerjenim časom; popoldanske seje so nategovali v noč in razen tega so jih Iz dneva v dan ovirali prividi, če se morda v evianskih kolesih zadnji fas ne bo kaj zataknilo. Nekaj dni Je aližrska delegacija s helikopterjem švicarskih oboroženih sil preletavala Lemansko Jezero v stramem neurju in z utrujenimi živci, in to ne samo zaradi poteka razgovorov v evianskem hotelu, ampak zaradi vremena, ki je bilo prav slabo nad »ženev- ščonih krogov posrečilo prepričati Francoze glede vojaških sil po prenehanju sovražnosti. Rešitev so našli v prilagoditvi sedanjega položaja. Alžirske enote bodo v glavnem ostale na položajih, ki jih držijo v rokah sedaj, razen tega pa bodo nekatere oddelke premestili tudi v druga področja, ki Jih bodo povezali z nekakšnimi vojaškimi predori. Na francoske postopke so v znatni meri vplivale tudi razmere v francoskem glavnem mestu in prava zmešnjava v Alžiriji. Tako so do konca določili rok umika francoskih vojaških sil na alžirskem ozemlju. Ce je verjeti glasovom, ki prihajajo z uradnim glasom iz evianskega hotela, potem bi bil skrajni rok za umik največejga dela franoo- mogoče delati dolgih racoMT Vedeti moramo, da je kljub temu = v Alžiriji po podatkih fraar mestu Alžir, središču SaUnove zarote, je okoli 1500 plačance' in okoli 15 do 20 tisoč oboroženi" »SaJanovih enot*. Podatki « Orana govore, da je v tem mestu skritega precej orožja in vojal" opreme, ki so jo pokradli prav v zadnjih dneh. Njihov namen je v osnovi onemogočiti, da N zaživela Izvršilna oblast v časa prTmirja do glasovanja o samoodločbi. Bolj dolgoročne nsp** vedi pa odkrivajo, da im*J* * načrtu upor, ko bi bdla t> P*" stavljena alžirska uprava Zdravko TomsSsJ Podlegli izsiljevanju Praznovanje na Ovsišah Tudi na Ovi !§*h pri Podnartu 60 6'ovesno proslavili praznik žena. Ker v Podnartu zaradi gradnje Kulturni dom še n'. uporaben za prireditve, 6o v nedeljo popoldne 6lovesno proslavili praznik delov*-nih žena kar na osnovni šoli "na Ovsišah. Pod vodstvom Marijo Fnjfarjeve so pionirko in pionirji pokazali zelo skrbno pripravljen p^gram. Do zadnjega kotička napolnjen prostor in živahno pleskanje navzo. ih je dalo priznanje prirediteljem za dobro pripravljen in izvajan spored. - C. R. RADOVLJICA — Dva stanovanjska bloka, ki stojita ob Gosposvetskl cesti v Radovljici, sta prav tako ostala brez strehe. Tu pa Je burja napravila za okoli 4 milijone škode. Delavci popravljajo preostali del strehe, da ne bi bila škoda še večja. Foto: F. Perdan Mladina prevladuje med članstvom Planinskega društva Kranj Zaskrbljenost okrog Krvavca - Gradnja na Šmarjetni gori Izmed 1907 članov Planinskega društva v Kranju Je kar 1292 mladi ne (do 25 let) oziroma 68 odstotkov vsega Članstva. To je Izreden uspeh te organizacije. V svojih vrstah imajo namreč 496 pionirjev, 360 mladincev do 18 let in 436 članov v starosti od 18 do 25 let. OTROCI IN KLAVNICA Tokrat gremo mimo neurejene ceste na Ravnah in reda v tržiški klavnici ter njeni okolici (nered Je bolj ali manj spričo slabih delovnih prostorov razumljiv), vsekakor pa se je treba lotiti vprašanja, zakaj je otrokom dovoljen vstop v klavnico. Ore za preprosto ugotovitev — da otroci gledajo klavce, kar prav gotovo slabo vpliva na njihovo vzgojo. Star-8i so mnenja, da bi moral biti otrokom vstop v klavnico prepovedan. In končno, v katero podjetje pa lahko hodijo otroci, kadar so jim zahoče! Ko Je predsednik t« organizacije Franjo Klojčnik poročal na rednem letnem obenem zboru v petek, 16. t. m. o delu, je dejal, da je to rezultat dolgotrajnega dela društva. Ta sprememba v strukturi članstva prevladovanja mladih, kar je redkost v naših organizacijah pa vsiljuje tudi drugačno vsebino dela. Teži$č« dejavnosti je potrebno usmeriti pa mladino. Zato je letos predvideno še več predavanj po šolah, seminar za mladinska vodstva In podobno. Mladinski odsek društva nameravajo razširiti še na ta način, da bi ustanavljali skupine mladih planincev po šolah, po večjih kolektivih in po raznih krajih kranjske občine. V programu dela je predviden pohod pionirjev v primorsko vas Cepovan in številni drugi pohodi v naravo. Prve take skupinsko izlete za mlade člane bodo začeli organizirati že maja meseca. Med kratko razpravo so največ govorili o problemih okrog Krvavca. Toda ne v zvezi z gradnjo tamkajšnjega doma, ki ga bodo končali za 29. november letos (lani so v ta dela investirali okrog 76 milijonov dinarjev), ampak so govorili o tem, kako bi zaščitili bogastvo cvetja in prirodnih lepot t^ga kraja pred velikim navalom obiskovalcev. V zadnjih letih obiskuje Krvavec okrog 13.000 ljudi letno. Ob tem pa je hudo prizadeto tamkajšnje gorsko cvetje. Menili so, da bo potrebna dolgotrajna in vztrajna vzgoja odnosa do splošne imovine Tn do lepot v naših gorah. Med zaključki letošnje dejavnosti so sprejeli tudi 6klep o nadaljnji gradnji gostinsko-turističnega objekta na Šmarjetni gori. Končan I bo konec letošnjega leta. V novem objektu bo 40 ležišč in veliko restavracijskega prostora. Prav tako so sprejeli predlog organizacij ZB za obnovo Prešernove koč« na Stolu, ki je bila požgana v času NOV. Seveda v sodelovanju z vsemi ostalimi Planinskimi društvi na Gorenjskem. — K. M. (Nadaljevanje s 1. strani) gotovo prodajalo po svojih kalkulacijah in ne po ceni, ki bi bila opravičljiva glede na proizvodne stroške kmetijskih gospodarsfev. Kot je že zapisano, obstaja nevarnost, da bo precej nezadovoljstva med potrošniki, še več pa med proizvajalci, ki svoje proizvodnje ne bodo mogli vskladiti z danimi pogoji za proizvodnjo, temveč se bodo morali podrejati diktaturi novoustanovljenega podjetja. B. Fajon In še pojasnilo Zbornice V članku, objavljenem v vašem listu št. 31 z dne 17. marca 1962, »S seje ObLO Kranj« ste glede združitve podjetij: Agraria Kranj, Slovenija-eadje Ljubljana in Agro-promet Celje med drugim objavili »Čeprav Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo pred časom tej spojitvi ni bila posebno naklonjena pa je tokrat akt o spojitvi podprla.*! Ta objava pa ni točna. Po sklepu II. seje upravnega odbora Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj z dne 13. marca 1.1. sem bil zadolžen, da na seji ljudskega oSbora pojasnim stališče Zbornice, da le-ta s spojitvijo omenjenih trgovskih podjetij oziroma vključitve podjetja »Agraria« iz Kranja v tako združeno podjetje ne soglaša. Razloge za naše nasprotno stališče' smo navedli v pismeni obrazložitvi ObLO Kranj, po predhodnem razgovoru s stavniki Občinskega ljudskega £ bora, v dopisu št. 76-83 1 S ** 16. februarja 1.1. Na M****: predstavniki ObLO Kranj i" jetja -Agraria«, ki j« * ponovnem sestanku s predstav^ podjetja -Agraria« na Zborav za kmetijstvo in gozdarstvo eto*-Kranj dne 14. marca ti, «no*-razložili naša nasprotna in izjavili, da 6e bomo proti Sitvi izjavili tudi na eejl 0V* Kranj. - Na seji ObLO Kranj dn« 1.1. sem po sklepu upravnH* * bora Zbornice obrazložil nj«!9** stališče. V svojih izvajanjih obrazložil nekatera načelna W* sanja politike v kmetij#tvu i» J zvezi s tem omenil potrebo J tesnejšem sodelovanju 6ed*X* »Agrarie« s kmetijsko proizvoda* govoril 6cm o monopolizmu t»W£ združenega grosista v odnosu • kmetijskih proizvajalcev, dalj« J problematiki proizvodnja ••m*1' skega krompirja in lažj«ra re* vanju tega vprašanja V prii»«r-tesnejšega sodelovanja trgovini' proizvodnjo, omenil «em. * ObLO razpravlja o tem vpraJ*'-"-sedaj, ko predstavniki »Agrar*" trdijo, da od združitve nI mor*1 odstopiti, ker že od 1. Janu*" ja 1962 poslujejo skupno, ktf * omenjeno tudi v članku itd koncu sem jasno izrazil 6tal!& upravnega odbora Zbornice, 4* • spojitvijo ne soglaša. Predsednik Zbornic« Ivo Miklavčič Občni zbor Turističnega in olepševalnega društva Kranj Le širše sodelovanje bo rodilo uspehe Kranj, 18. marca — V koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju je bil sinoči redni letni .občni zbor Turističnega ln olepševalnega dmš:va Kranj. Dosedanji predsednik Stane Tavčar je poročal najprej o delu v preteklem letu, ki je bilo zelo plodno, čeprav pomanjkanje razumevanja in predvsem finančnih sredstev nista dovoljevala, da bi bil realiziran ce- GLAS BRALCEV OB UKINITVI MESNICE V STRAZlSCU Na Dan žena je bila v Stražišču otvoritev nove samopostrežno trgovine, pri kateri 6ta urejena še bife in mesnica. Kalvarija in obenem ves severni del Stražišča sta z novim, zelo lepo urejenim lokalom mnogo pridobila. Naselje ob Škofjeloški cesti pa je s to pridobitvijo izgubilo mesnico št. 14, ki je bila edina ob glavni cesti. No zdi se nam prav, da bo moralo skoraj 200 gospodinj hoditi tako daleč po meso, ko smo imeli tu lokal sredi vasi. Zakaj j« bilo potrebno ta lokal ukiniti, ko sta pa dve mesnici za tako naselie kot je Stražiščo tako premalo. Pred vojno Je bilo v Stražišču okoli 200 hiš manj kot danes, l«a smo imeli kar pet prodajaln mesa, od tega 3 ob glavni cesti. Sedaj pa, ko se je naselje povečalo za nekaj tisoč prebival- cev, naj bi gospodinje vedno stale v »repu« po cele ure, da bi lahko kupile meso. Tudi v Kranju je bila lansko leto odprta nova mesnica, a zato niso nobene stare zaprli, zakaj bi morali to storiti prav v Stražišču. Res, omenjeni lokal ni opremljen s hladilnikom ln tekočo vodo, vendar bi se temu dalo pomagati. Zato prosimo pristojno organe, da ta lokal ohranijo. Za prizadete gospodinje Minka Bradaška, Kranj Škofjeloška c. 49 ORGANI LJUDSKE MILICE SE PREMALO STROGI Lahko bi rekli, da se nekateri ljudje, ki hodijo zjutra' na delo in ob 14. uri domov, igrajo s jivljenjcm ali pa, da jo življenje teh predrznežev na nitki. Ce se ti ljudje tega ne zavedajo, se jim prav lahko 7godi, "da se jim bo pripetilo kaj takoga, da se nikoli več no bodo zavedali ali poboljšali. Na poti od restavracije »-Jelen« do tovarne »Iskra« v Kra- nju so ljudje skrajno neprevidni in predrzni. Namesto da bi hodili po pločnikih, go pomikajo cele gruče ljudi skoraj po sredini cestišča. Pohva-da vozijo tako pazljivo in liti je treba šoferje avtobusov, previdno, da ni prišlo do nesreč, za katero je pa zaradi neprevidnosti ljudi vaak dan dovolj možnosti. Lahko pa pričakujemo, da bo slej ko prej prišlo do hudo prometne nesreče — in krivec bo — neprevidni pešec ali kolesar. Ta kritika naj opomni predvsem nekatere delavce tovarne ►Iskra«. Blaž Studen Tovarna Sava, Kranj KAJ JE S SKLEPI DRUŠTVA UPOKOJENCEV.1 V mesecu maju je preteklo že leto dni, odkar je bil v Kranju občni zbor Društva upokojencev. Na tem obenem zboru je bilo precej govora o »grehih« starega odbora. Izvolili smo revizijsko komisijo in začasni odbor, ki naj bi v šestih mesecih pregledal delo- vanje starega odbora za več let nazaj, nato pa sklical izredni občni zbor. Na tem izrednem občnem zboru bi revizijska komisija poročala o svojih ugotovitvah. Nato bi izvolili nov odbor, ki bi bil upravičen opravljati funkcije Društva upokojencev. Od zadnjega občnega zbora je torej preteklo že 9 mesecev, med tem časom pa nI bil sklican Se noben informativni sestanek in tudi ne vemo, kdaj misli začasni odbor sklicati izredni občni zbor. Ker pa članstvo to vsekakor zanima, bi bilo prav, da dobi primerno obvestilo. V Imenu upokojencev; Karol Brezar, Ivan Makue, Mara Rugale, Stane Pevc Opomba uredništva: Vse bralce, ki želijo sodelovati v naši rubriki »Gla« bralcev«, opozarjamo, da objavljamo 6amo prispevke s podpisom ln naslovom pisca. Bralca, ki nam je poslal dopis »Kar razbijmo vse!«, prosimo, da nam sporoči, če pod dopis lahko objavimo njegovo ime. lotni program. V preteklm letu je Turistično druMvo končno le prišlo do 6voje pisarne in prodajalno turističnih spominkov in razglednic, ki so jo turisti v Kranju že dlje pogrešali. Ta velika pridobitev (ki bo. pogoj za nadaljno razširitev dela društva) pa je po drugi strani zaradi pomanjkanja denarja za oboje onemogočila izdajo prospekta mesta Kranja, ki ga j« društvo pripravljalo in ki bi bil več kot potreben, če hočemo, da tuji in domači turist pod pojmom Gorenjske ne bi videla le Bleda in Bohinja. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je letos odpadla tudi pustna parada, medtem ko so ostale predvidene prireditve v času po lanskem občnem zboru kar-dobro uspele (kresna noč, nogometna tekma debeli — suhi, ki je postala že kar tradicionalna, itd.). Program je bogat, izpopolnila na ga Je Je razprava, ki je bila zelo živahna. Razen dosedanjih oblik dela ima društvo v (prihodnje v načrtu v prvi vrsti povečanje števila članov in pa okrepitev sodr lovanja z vsemi upravnimi organi, organizacijami in društvi, ki imajo kakršnokoli zvezo s turizmom Prav pomanjkanje tega sodelova-nja je bilo v preteklosti šibka to*-ka elela društva, tako so ugotovil nekateri diskutantje. Turizma namreč ne gre pojmovati ozko, kot ga marsikdo še vedno- pojmuje VREME Po hladnom zraku in veirovom. ki so minuli teden zajeli p^e'o'ni del evropske celine, bo v začetku tedna suho sonfne vreme, proti koncu pa so možnosti pooblačltve od vzhoda in neznatnih padavin Turistični vodiči društva vedo * vedati, da se turisti, ki pridejo' Kranj, zanimajo tudi za indusff" jo, za stanovanjsko izgradnje. * rej za povsem gospodarska vpet Sanja ln ne le za kulturno-zfofr vinske spomenike. Razprava P pok?zala, da bo društvo v prihod nje moralo sodelovati predvr"! upravnimi organi pri urejaj Krania in okolice: z urbanfrti.' investitorji stanovanjske- gradr-J* s komunalnimi organi itd. Pri* sedanj' povojni hitri Izgradnji * sosoodannkemu razvoju nasploh* je nnrpreč dostikrat pozabljal«" estetski izgled in le kratek sf& hod »brez temnih nnočnikov- f naši bližnji okolici nam vse k*-pogosto pokaže sledove pop>'> nenafrtnosti in pomanjkanja •hernega c^totskoEja čuta: več j« bolj ali manj neoosr noi«:ku.-ov — s tem pa je treba 1k» čatj. Ne gre za sent i mentalne« (čeprav malce več spoštovan'« * tistega pozitivnega In napreden kar so naši predniki v nretek>«ci ustvarili, včapih ne bi škodovali niti ne lo za lepoto, za *un«-gled, pač pa tudi za praktične* ki jo dosedanje urbanistične t* šitve pogosto puščajo ob strsv V razpravi so sodelovali t»i nionirji — predstavniki pionisifc« ga odseka TOD Kranj na »France Prešeren« in predat TD Tržič in Gorenjske tt zveze. Po izvolitvi novega lS-Pi> skega upravnega odbora in novega predsednika Jožeta urotnika je Stane Tavčar pri nekaj diaoozirivov a svoje »»t okrog Sredozemlja ln »atem k' besedi, slik' in glasbi lffpue O renjske. o čemer prinravlja obfc ne j še predavanje. — T. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dve kompletni samski •pravi ln divan. - Krajnik, Zupančičeva 31, Kranj 1021 Prodani 5 pujskov, po 6 tednov starih. - Podreča 11, Smlednik 1078 Prodam novo italijansko »Lam-bretto«. - Britof 10, Kranj 1079 Prodam hišo v Tržiču. Lahko tudi posamezno nadstropje. — Zupan, Podljubelj 41, Tržič 1080 ostalo Članstvo Sklada zasebnih obrt-■ffcov Kranj ponovno vabimo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob pol deveti uri v dvorani OLO (poleg restavracije »Park«). 1081 Izgubil se Je pes Kaslor -volčjak z verigo. Kdor ga Je videl, naj Javi proti nagrpdi Adamič. Krani, C. Staneta Žagarja 6 1082 Najditelja denarnice z dokumenti na ime Cerčnik, prosim, da Jih proti nagradi vrne na naslov v Izkaznici 1083 Iščem dekle In fanta, ki bi po službi pomagala na kmetiji. — Naslov v oglasnem oddelku 1084 Kuhinjsko pomočnico spre ime Vajenski dom Kranj, Tomšičeva It. 44. Nastop službe takoj ali po dogovoru 1048 Hotel Evropa v Kranju sprejme sposobneira natakarja-ico z znanjem vsaj nemškega jezika. -Nastop takoj ali po dogovoru 1057 V kavami Evropa v Kranju Je ples vsako soboto ln nedeljo. Zelo prijeten prostor za manjše zaključne družbe (do 20 oseb) Je kmečka soba v hotelu Evropa v Kranju. Odlična kuhinja. - Obratovalni čas po dogovoru. — Zena, danes bom pa jaz poskrbel za dobro večerjo. Oh! -» Ras, šla bova v restavracijo Evropa v Kranju. - Imajo bogato izbiro Jedi ln Jih izvrstno pripravijo. 1059 konzumnih Jajc, da se udeleže strokovnega sestanka. Ta bo obravnaval vzrejo, krmljenje, zaščito proti boleznim, manipulacijo z jajci, kakor tudi dobavo plemenskih piščancev in ostalo, kar zanima rejce perutnine. Sestanek bo v ponedeljek, dne 19. marca 1962 ob 16. uri v dvorani zadružnega doma v Naklem. PRODAJA PIŠČANCEV Piščance, 1 dan stare, lahko dobite v Valilnici v Naklem vsak torek popoldne in vsako sredo dopoldne. Starejše piščance različnih pasem, starosti od 1 tedna do 3 mesecev in kvalitetne pohanee lahko dobite vsak dan v prostorih valilnice Pivka 10 - 300 m Južno od avtobusne postaje v Naklem ali dosedanje valilnice. OBJAVA PREDAVANJE O JAPONSKI Na povabilo Planinskega društva bo 20. marca v Kranju predaval geograf dr. Val ter Bohinec o Japonski. Ob lepih barvnih diapozitivih nas bo seznanil z japonsko pokrajino, njenimi gorami, gozdovi, jezeri in morskimi zalivi, pa tudi z njenimi mesti in vasmi. Popeljal nas bo na sveti ognjenik Fudži, na eno izmed najlepših gora, v japonske vrtove in templje; povedal pa bo tudi marsikaj zanimivega o narodnih običajih, o delu in življenju Japonskih ljudi. VABILO Posvet o proizvodnji valilnlh in konzumnih jajc Valilnica v Naklem vabi ve rejce perutnine, ki so zainteresirani za proizvodnjo valilnih in Sekcija izrednih slušateljev Višle ekonomske komercialne šole v Mariboru - KRANJ RAZPIS Višja ekonomska komercialna šola v Mariboru bo septembra 1382. leta ponovno sprejemala izredne In redne slušatelje v 1. letnik šestih oddelkov, in sicer v oddelek za zunanjo trgovino, oddelek za splošno komercialo, oddelek za računovodstvo ln finance, oddelek za turizem in gostinstvo, oddelek za bančništvo, oddelek za transport s transportnim zavarovanjem. Studij traja dve leti ln se za šolo lahko prijavi, kdor J« z uspehom končal eno izmed srednjih iol. Kandidati, ki nimajo srednješolske izobrazbe, morajo opraviti Občinski ljudski odbor Skofja Loka razpisuje prosto delovno mesto referenta za stanovanjske zadeve Za razpisano mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba ln tri leta usrtrezne prakse. Prošnje, kolkovane s 50 din in navedbo prejšnjih zaposlitev, pošljite na ObLO Skofja Loka do 25. marca 1962 Podjetje »ROLETA — Mizarstvo« Kranj razpisuje delovno mesto računovodje s potrebno izobrazbo in prakso. Osebni dohodki po pravilniku o razdeljevanju OD podjetja. Interesenti naj pošljejo pismeno ponudbo ali se zglase osebno na upravi podjetja. »Roleta mizarstvo« Kranj sprejemni izpit iz splošnega in posebnega dela programa za sprejemni izpit. Splošni del obsega pismeno nalogo na podlagi splošne teme ali teme iz ekonomske stroke ter zagovor te naloge. Posebni del pa obsega pismeni in ustni izpit lz matematike in ustni izpit lz osnov sociologije in družbene ureditve FLRJ. Kandidati, ki se bodo vpisali na oddelek za zunanjo trgovino aH na oddelek za gostinstvo in turizem, morajo opraviti tudi pismeni ln ustni Izpit iz tujega jezika, ki ga sami izbe-, rejo. Prvi rok za opravljanje sprejemnega izpita je meseca junija, ko lahko kandidat eventuelnl popravni izpit opravi v septembru. Drugi rok za opravljanje sprejemnega izpita je v mesecu septembru brez popravnih izpitov. Vse podrobnejše informacije in program za sprejemni izpit lahko dobite na Sekciji izrednih slušateljev VEKS (pri Delavski univerzi v Kranju) pismeno ali telefonično (Kranj 27-33) vsak dan od 7. do 14. ure. Vse prijave za sprejemni izpit v mesecu juniju in prijavo za redni vpis v mesecu septembru 1962. leta pošljite na naslov: »Sekcija izrednih slušateljev VEKS pri Delavski univerzi, Kranj, Koroška cesta 13«. Sekcija izrednih slušateljev VEKS KRANJ tržni pregled V KRANJU Fižol 130 do 140 din, ajdova moka 120 din, koruzni zdrob 55 din, koruzna moka 55 din, ješprenj 90 do 140 din, kaša 120 do 150 din, krma za kokoš 45 do 50 din, koruza 45 do 50 din, oves 30 din, proso 60 do 70 din, krhlji 50 do 100 din, Sa-lotka 70 din, čebulček 320 do 350 din, orehi 150 din za liter, motovileč 50 din, smetana 20 din za merico, peteršilj 10 do 25 din za šopek, korenček 45 do 50 din, sir 120 do ISO din, surovo maslo 680 din, kuhano maslo 840 din, čebula 130 do 170 din, krompir 30 din, kislo zelje 70 do 100 din, solata 600 din, pesa 40 do 60 din, sladka repa 10 din, kisla repa 90 din. Jabolka 60 do 80 din, suhe slive 200 din, cvetača 220 din za kg, klobase 130 din, zajci 500 do 600 din, kokoši 500 do 707) din, jajca 24 do 26 din za komad. gibanje prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Milan Gostilničar, geometer in Metka Pegam, uslužbenka; Stanislav Cuderman, mehanik in Jožefa Kersteln, name-šeenka; Juro Kadak, delavec ln Ivana Presek, delavka; Maks Kr-melj, uslužbenec in Marija Oma-ger, natakarica Rodile so: Marijan Blažun — deklico, Jožefa Mikac — dečka, Než-ka Bešter - dečka, Frančiška Sova — dečka, Ana Bovc - dečka, Marija Meglic - dokllco, Vida Džananovič — deklico, Jožefa Hab-Jan - deklico, Ljudmil« Zver -deklico, Marija Pirih - deklico, Frančiška Vodopivec - dečka Umrla sta: Alojz Oblak, nameščenec, star 58 let; Ivana Vertov-š«k, upokojenka stara 75 let Redna letna konferenca komunistov jeseniške Železarne Odkrita samokritika Jesenice, 18. marca - Dopoldne je bila v največjem kolektivu kranjskega okraja redna letna konferenca komunistov jeseniške 2elezarne. Med številnimi delegati lz 41 osnovnih organizacij, so se konference udeležili mnogi gostje - med njimi Janko Rudolf, sekretar OK ZK Kranj, Andrej Le-vičnik, org. sekretar OK ZK Kranj, Ivko Saksida, sekretar ObK ZK Jesenice, Franc Treven, predsednik ObLO Jesenice ter predstavniki železarn Store, Ravne, S:6ak in ljubljanskega Litostroja. Osnovna tema razprave na današnji konferenci v Železarni, v kateri je sodelovalo preko 30 govornikov, je bila - krepitev decentralizacije delavskega samoupravljanja in gospodarjenja v podjetju. Med drugim so tudi ugotovili, da je doba '-nun mesecev prekratka za teme" o analizo in ocenitev dela samo 'ivnih organov, vendar lahko i vemo, da so uspehi delovanja le-teh pozitivni, čeprav v njih nastopajo določen" slabosti, ki so ostanek starega s: stema. Tiiko so kritizirali nekater ekonomske enote, kjer 6C zbori v Želja delavcev - izobraževanje Pred dnevi je priredil ObSS Tržič posvet o družbeno-ekonom-dkem izobraževanju; posveta so se udeležili predsedniki sindikalnih podružnic, delavskih svetov, upravnih odborov in le trije direktorji podjetij (ZLIT, Tovarne lepenke in tovarne pil »Triglav«; direktor »Peko« se jc opravičil), čeprav so bili vsi vabljeni. Posvet je bil sklican zato, ker je med delavci vse večje zanimanje za izobraževanje, predvsem pa za družbeno-ekonomsko izobraževanje. Da je res tako, lahko sklepamo tudi po tem, ker so se posveta udeležili vsi predstavniki samoupravnih organov. Dokončen program, kakšne oblike izobraževanja na tem področju bi bile najlaže izvedljive, bo izdelala Delavska univerza po smernicah, ki so bile sprejete. Obstaja pa nevarnost, da bo zamišljene načrto izdelati. Gre za vprašanje odnosa operativnih organov v pod:e'jih (odsotnost direktorjev to de'oma potrjuje), kako bodo delavcem pomagali pri izobraževanju. Glade tega prav gotovo ne bi smelo biti nikakršnih zadržkov, saj je dobro mano, da je družbeno-ekonomsko izobraževanje potrebno ln lahko nekoliko težje uresničiti, kot jih zagotovi tudi potrebne kadre v samoupravnih organ:h. Doslej glede tega večkrat ni bilo zaželenih uspehov, morda tudi zaradi tega ne, ker se je Delavska univerza o potrebah izobraževanj t dogovarjala z operativnimi organi podjetij ali direktorji. Zaradi takšnih izkušenj bo odslej Delavska univerza predložila zaželene programe o izobraževanju v razpravo delavskim svetom, ki bodo cdlo-čali o njihovi realizaciji. - B. F. Pomladno sonce (Foto Perdan) G LAS v vsako hišo šesiih mesecih niso niti enkrat se-stall. Ko so obravnavali gospodarjenje v podjetju v preteklem letu, so ugotovili, da proizvodnega načrta niso izpolnili. Namesto 35 milijard bruto produkta so uresničili le 34 milijard 108 milijonov dinarjev, kar pa je kljub temu za nad milijardo dinarjev bolje kot v letu 106*3. - M. 2. BELEŽKA Post s.cri tum O črnih kozah se v Kranju le še bolj poredko zgovarjamo. Bolnica, katere bolezen je bila vzrok hudemu preplahu, je spet zdrava in že nekaj dni ob'skuje šolo. Se malo in črne koze bomo pozabili. In prav zaradi tega je zadnji čas, da se še enkrat soomn'mo na tiste dni, v katerih smo si mimo drugega lahko nabrali veliko skraino slabih vtisov o nekaterih naših ljudeh. Nemogoče je ponavljati vesti o vseh mogočih in nemogočih »strašnih« boleznih, ki naj bi jih »staknila« bolnica med potjo v Kranj, saj so skrajno žaljive. Mnogi eo jih dobesedno z užitkom prenašali, brez kakršnegakoli čuta za spoštovanje človekovega dostojanstva in brez trohice sočutja do bolnice. Kot višek tega govorjenja naj omenim razgovor skupine kleoe-tulj pred samim Zdravstvenim domom. Pripovedovale so si, da je bolnica zbolela za neko neozdravljivo boleznijo in da jo bo zdravstvena služba morala sežgatt na grmadi. Tu res ni več kaj dodati. Mogoče le še nekaj misli o govorjenju na račun ukrepov zdrav-'vene službe. Čeprav so ljudje '^jub zagotovilom, da zaradi do-'■»re zaščite ni vzroka za paniko, ako navalili v prostore za cepljenje, da 60 morali nekajkrat posre-lovati celo miličniki, so obenem kar deževale nripombe na račun dela in zaščitnih ukrepov zdravstvenih delavcev. Najhuje je bilo seveda potem, ko je bilo ugotov-eno, da gre za neko posebno ob-iko vodenih koz - češ, toliko 'roškov 6amo zaradi tega, ker •. travniki še črnih koz ne poznajo. Vendar noben naš zdravnik še ni mel priložnosti videti bolnika s r1- in nebo ln sled-jič zagledal nekaj nedoločenega, kar je metalo luč. Temu primerno m spremenil smer naše ladie, ln ko smo s« nribi;";a!l še boli, se i obris spremenil v ladjo. Nekoliko je spi ■ 'n:a!a na majhnea imo/nega minoiska'ca z visokim kljunom, \j le nnta p^"1o padal a nizko palubo, nad vsem pa se ie dvifjal nekoliko ni "': dimnik, .adja je rezala gladino s precejšnjo naglico, pri itmiX jo metala točne valove in puščala za seboj črn pramen dina. Posebna brv c vodila s komandnega mostu na ploščad, zgrajeno neposredno nad kljunom ladje. G LAS OOKtJMbfM I I! IV4N JAN PONEDELJEK, 19. ***** DOKUMENTI I DOKUMENTI 84 V tisti kotlini se je spet zbral ves bataljon ves, kar ga je ostalo. V primeri z dražgoškimi boji, v primeri s tamkajšnjimi uspehi in žrtvami, ko so zgubili le osem i borcev, je bil udarec na Mošenjski silovit. Kar dvanajst J jih je padlo. Toda malo je manjkalo, pa bi popadalo vseh j šestdeset! Se dobro, da je bil izid končno tak! Vedno je bilo boljše manjše zlo! Za tovariši 50 žalovali, tiho, prizadeto ... Kuharji, predvsem Korošec in bivši graničar Martin, so tačas kuhali nekakšno redko polento, ostali pa so bili radovedni, kako je bilo na Mošenjski. Spraševanja ni bilo konca in vsak je hotel vedeti o usodi ali koncu svojih prijateljev, znancev in svojcev. Toda, te novice so vzbujale več žalosti kot prijetnega. Vrnimo se na sledove napadalcev. Ti so udarili zjutraj v prazno. Tovariši so ušli gotovemu uničenju. V kočo so Nemci zmetali trupla padlih in vse skupaj zažgali. Ostal je le nizek zid ter ožgana j okostja padlih borcev. Vsak se bo vprašal, kako so Nemci tako hitro zvedeli, da so tudi na Mošenjsko prišli partizani? Morda je bilo to le golo naključje? Morda je tista kolona Nemcev prihajala tja gori čisto po načrtu, da bi udarila Cankar-jj jevcem za hrbet, česar se je tako bal Jaka Bernard? SPri takih dogodkih ni kaljučij. Vsaj v tem času in na Gorenjskem, kjer je ta boj vzvalovil velike nemške sile, ne. Ce bi mogli slediti stopinjam, bi ugotovili, da jc za prihod partizanov na Mošenjsko zvedel gozdar Košmrlj, ki je prebival v bližnji gozdarski koči na Mar- f tinčku. Na partizane je res naletel čisto slučajno, ne da 1 bi ga oni opazili. A namesto, da bi o tem molčal, se je > skrivoma vrnil in telefonično obvestil policijo v Radov- f t Ijici. Ker je Košmrlj naletel samo na Pečnikov vod in f t na Subičevo desetino, ki je bila tam prva, so Nemci pri- j| l pravili za udar 1j okoli 50 mož — smučarjev, kar je bilo ^ ) verjetno ena četa. Sicer so bili v teh okoliščinah nevarni ) f tudi že v taki sestavi .Vendar bi jih gotovo prišlo več, f J če bi vedeli, da je medtem prišel tja še Bičkov vod, ki J f naj bi zamenjal Pečnikovega. Običaj je, da ima napadalec ^ (f trikratno nrcmoč, če hoče doseči kak pomembnejši uspeh. f J V Dražgošah je imelo celo neprimerno večjo premoč, kot t i je navada v kakršnikoli vojski. Sicer pa je bila nemška a i praksa vsa leta v primerih izdajstva enaka: če so bili } F točno obveščeni o partizanih .običajno nikoli niso prišli f i z kdo ve kakšnimi silami, ker so računali na presene-a čenje in hud nenaden prijem, ki je skoraj vedno že v i prvih minutah zadal nevaren udarec. Razen tega so bile f manjše enote potrebne tudi zaradi tajnega gibanja, f Nemci so se na Mošenjski približali v dveh smereh. t Kolona čez Martinček se je prismučala, druga pa je pri-f gazila čez Razpoke. Ti so na Jamniku oziroma na Lipni-^ ški 'žičnici, kjer so vozili les vozniki z Jamnika, opazili ji več konj. Eden izmed, teh voznikov je bil Matevž Kordež. i j Nemci- so zahtevali od njih, naj jim pelje opremo tisti, 9 \ ki ima »šimlna« ali pa tisti, ki ima »fukso«. »Šimi« je i t bil Matevžev in ta se je izgovoril, da konj šepa. Tako je ; a moral peljati oni drugi. To je bilo 12. januarja zvečer, i } Tako ljudje partizanov niso mogli obvestiti o nevarnosti. ^ f Navkreber jim je tisti vozil predvsem smuči, municijo / J in ostalo opremo, ki je bila težka. Do Razpok jim je a mora1 peljati, potem pa so jo Nemci spet vzeli na ramena in nadaljevali pot na smučeh. Tako so partizanom uspeli pripraviti presenečenje. Zato takšne žrtve, zato takšno trpljenje in prezebanje! Izdajalec TCošmrlj je plačal svoj greh še isto leto. J i takih priložnostih govorimo o že storjenem grehu, ^ kliče kazen. i OOKMvlF.NTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI POR T I ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT • ŠP03-1 Sankaške tekme pod Golico Jeseničani osvajajo drugi pokal Nogometna tekma v Šiški Zmaga v treh minutah Ilirija : Trigav 2:3 (0:3) Ljubljana, 18. marca — Danes je bila na razmočenem igrišču v Zgornji Šiški prijateljska nogometna tekma med conskima ligašema: Ilirijo in Triglavom iz Kranja; končala se je z zanesljivo zmago slednjih. ILIRIJA: Porenta, Gabrovšek (Rončević), Breme, Der-mastja, Sobolj, Danev, Novak, švigelj, Judež (Šinkovec), Letonja (Marinko) (Judež), Koršič. TRIGLAV: Brezar III, Brezar II, Dolenc, štular II (Jerman), Perkovič, Jerman (Martinovič), Goste, Ugrica, Baj-želj, Krašovec, Binkovski (Norčič). Sodnik Dimic, stranska pa Lončina in Pogačar — vsi iz Ljubljane. Gole so dosegli: Ugrica 2 in Bajželj 1 za Triglav ter Koršič in Dermastja po 1 za Ilirijo. Tekma se je pričela z nervoznimi napadi obeh moštev. Prvo priložnost za dosego gola je imel Triglav v 10. minuti, ko je Krašovec streljal žogo nekaj centimetrov preko vrat. V enem od prvih napadov je bil nato poškodovan Binkovski, ki ga je zamenjal Norčič. Prav po zamenjavi je pobudo prevzela Ilirija ter jo obdržala vse do 39. minute, ko je Triglav, ki se je dotlej odlično branil, perko Bajžl'a dosesel prvi zadetek. Gol je p^del po hitri akciji Triglava, v kateri je najorej streljal Krašovec, vendar je žogo domači branilec odbil do Bajžlja, ki je zacW mrežo. Po tem vodstvu so Iliriani popolnoma popustili in v naslednjih dveh minutah je Triglav dosegel še dva gola. Strelec je bil obakrat Ugrica, ki je prišel v Triglav iz Karlovca. Danes j* p?kaz-?l res dobro in hitro i.srro. - V 43. minuti je branilec Ilirije "gra1 r roko, vendar sodnik tega ni opazil. Ves drugi polčas je bila Ilirija boljše moštvo. Mladi domačini so namreč pokazali zelo lepo, ostro in hitro igro ter so vseskozi ogrožali Triglavova vrata. Dosegli so dva zadetka, in sicer v 47. minuti, ko je bil uspešen Koršič ter v 62. minuti, ko je Dermastja z močnim udarcem premagal Brezarja. Obema goloma je botroval danes slabi Martinovič v obrambi Kranjčanov. Triglav je odgovarjal na akcije domačinov s hitrimi protinapadi, v katerih so se odlikovali Ugrica. Bajželj in Krašovec. V 51. minuti je Krašovec z glavo dosegel gol, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi offsieda. Kranjčani so imeli priložnost še v 56. minuti, ko je Porenta obranil ostri Bajžljev strel, in v 60. minuti, ko je po prekršku nad Ugrico Norčič streljal preko gola v aut. V 77. in 78. minuti sta se izkazala oba vratarja; najprej je Porenta s skokom pred noge Ugrici rešil skoraj neizogiben gol, nato pa se je podobna akcija ponovjla na drugi strani igrišča, saj je Brezar prav tako s skokom pod noge onemogočil Koricu dosego gola. Pri Triglavu je bila obramba boljši del moštva, zlasti zanesljivi Perkovič, medtem ko je v napadu prednjačila notranja trojka. Pri domačinih so bili najboljši krilski igralci. Predtekma - Ilirija : Triglav (mladinci) 1:3 (0:1) - M, Jeza • Gorenjsko srednješolsko prvenstvo v košarki Premoč Škofjeločanov V soboto Je bil v telovadnici Tekstilne šole v Kranju drugi del košarkarskega prvenstva gorenjskih srednješolcev. Tekmovanje je organiziral Odbor za košarko pri OZTK Kranj, ki mu je uspelo pridobiti za nastope žal le tri ekipe. Prvič so se pomerile pred mesecem dni na Jesenicah, v Kranju pa so bihi povratni dvoboji. Skofjeločanl so bili boljši na obeh preizkušnjah in ob zaključku prepričljivo osvojili prvo mesto. Rezultati v Kranju (v oklepaju so Izidi prvega dela). Gim. Skofja Loka : Tekstilna šola 59:47 (125:65), Gim. Jesenice : : Tekstilna šola 55:51 (98:59), Gim. Skofja Loka : Gim. Jesenice 55:46 (57:49). Lestvica Gim. Skofja Loka 4 4 0 296:207 8 Gim. Jesenice 4 2 2 248:222 4 Tekstilna šola 4 0 4 222:337 0 Strelci: Rus (S. L.) 140, Koren (J) 80, Koprivnik (TTS) 47, Svetlin (J) 45, Uhan (TTS) 42, Rastovič (TTS) 36, Sirena (TTS) 36 košev itd.; prosti meti: Rus (S. L.) 10:8, Krek (J) 8:6, Krajnik (TTS) 8:5, Koprivnik (TTS) 8:5 itd. - C. S. Dve zmagi pionirjev Triglava Kranj, 18. marca — Najmlajši košarkarji Triglava razdeljeni v dve vrsti so se danes pomerili v telovadnici Tekstilne šole s pionirskim moštvom Ilirije iz Ljubljane. Kranjčani so bili obakrat uspešni — prvo moštvo z 39:18, drugo pa z 32:13. - L. S. Jeseniški sankači so la™ eosV(^ pokal za memorial Toneta Stuaiu* v trajno last, tokrat pa so spo osvojili prehodnega Jesenice, 18. marca - Na sanka-ški stezi pri Savskih jamah po° Golico so bile danes 4. sankaj tekme za memorial Toneta Stuni Ija. Organiziral jih je Sanka* klub Jesenice na odlični -dolgi progi, na njih pa so vali sankači iz Begunj, irzA* Kranja, Idrije in z Jesenic, rnec tem ko se člani Sankaškega kluna Bohinj tokrat iz neznanih vzroKo razpisu niso odzvali. REZULTATI Enosedi - mladinci: (12 tekmovalcev): 1. Jože Zupan (Begunj*) 4:13,3, 2. Peter Resman (Begunje) 4:21,1, 3. Janez K6nig (Jesenice) 4:21,8 itd.; članice (7 tekmovalk): 1. Marija Pšenica (Jesenice) 4:39.9, 2. Ro» Lupša (Tržič) 4:51,0, 3. Marjeta Zigon (Idrija) 4:53,5 itd.; člani (35 tekmovalcev): 1. Andrej Dečman (Jesenice) 4:09,9, 2. 3W Ulčar (Jesenice) 4:15,0, 3. Mila« Česen j (Tržič) 4:15,7 itd. Dvosedi (15 parov): 1. Zupan-Resman (Begunje) 2:07,6, 2. Dl» -Ulčar (Jesenice 2:08,7, 3. Konig-Poljka (Jesenice) 2:08,9 itd. Ekipno (6 ekip): 1. Jesenice I (Pšenica, Dečman, Ulčar, Horvat. Vesel) 21:41,4, 2. Jesenice* II 22:14.1. 3. Tržič 22:31,0 itd. Zastopnik občinskega odbora Zveze borcev Slavko Markelj j« po tekmovanju izročil sankačem jeseniškega kluba prehodni pokal za memorial Toneta Stunflja so le-