Proletarci vseh dežel, zdi ožite sef MnUjana, torek, dne 6. septembra 1960 • Leto H. • Štev. 244 Cena 10 din »DELO« IZHAJA OD L MAJA 18» PO ZDRUŽITVI SKE PRAVICE*, KI JO JE J. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Odmevi na Jugoslovansko sporočilo o zahodnonemikem oboroževanju Vse svetovne agencije so posredovale odlomke iz poročila, v katerem jugoslovanska vlada opozarja na nevarnosti, ki izhajajo iz oboroževanja Bundeswehra z atomskim orožjem — Svetovni tisk je dal izjavi zelo široko publiciteto BEOGRAD, 5. sept. Svetovna Javnost je s pozornostjo sprejela uradno sporočilo jugoslovanske vlade, ki protestira proti zahtevi po oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem in po uvedbi splošne vojaške obveznosti v Zvezni republiki Nemčiji. Časopisne agencije, dnevni listi in radijske postaje poudarjajo, da je jugoslovanska vlada opozorila svet, da bi pomenilo sankcionirati politiko sile v urejanju mednarodnih problemov, če bi sprejeli zahteve zahodnonem-škega generalštaba. V poročilih o uradnem sporočilu jugoslovanske vlade tuji listi zlasti poudarjajo, da je jugoslovanska vlada odločno pozvala vse države in OZN, naj se v korist miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja z vsemi silami postavijo po robu takšnim načrtom. Uradno sporočilo jugoslovanske vlade so takoj objavile vse svetovne časopisne agencije, prav tako pa tudi številni dnevniki in radijske postaje na »vetu. Glasilo Centralnega komiteja Enotne social, stranke Nemčije »-Neues Deutschland-« je objavilo daljše odlomke iz sporočila pod naslovom «-Jugoslavija: Zaustaviti razvoj militarizma-«. Sovjetska agencija TASS poudarja, da je vlada v Beogradu opozorila na sistematično oživljanje militarizma v Zvezni republiki Nemčiji kot tudi na to, da bi ugoditev naj novejšim zahtevam zahodnonemške vojske neizogibno privedla do zelo hudih posledic. TASS pristavlja, da uradni jugoslovanski dokument poudarja, da je osnovna naloga vseh vlad »►prispevati kar največje napore za vzpostavitev mednarodnega zaupanja in za miroljubno poravnavanje spornih vprašanj-«. Časopisna agencija Rueter, AFP, CTK, PAP, MTI in druge so prav tako objavile najvažnejše dele beograjskega sporočila. V obširnem poročilu Minister Carpenter v Sarajevu Sarajevo, 5. sept. (Tanjug). Britanski minister za pokojnine in socialno zavarovanje John Byod Carpenter, ki je davi s soprogo prispel v Sarajevo, je danes dopoldne obiskal podpredsednika republiškega Izvršnega sveta Sefketa Mag-lajlica. Razgovora so se udeležili republiški sekretar za delo Nikola Kotle, pomočnik zvez-rcga sekretarja za delo Jovan Zahvala Jona Maurerja Beograd, 5. sept (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel brzojavko predsednika prezidija Velike narodne skupščine Romunske ljudske republike Jona Geor- ske znamenitosti, jutri pa guja Maurerja, ki se mu za- bo na poti v Dubrovnik ogle-n valju je za čestitko ob narod-‘j dal hidrocentralo v Jablanici; ■ ustavil se bo tudi v Mostarju. Popovič in direktor republiškega Zavoda za socialno zavarovanje Ahmed Šehovič. Na čast britanskemu ministru in njegovi soprogi je podpredsednik Maglajič priredil kosilo na Ilidži. Carpenter je danes obiskal tudi tovarno »Bosanka« v Bla-žuju pri Sarajevu. V razgovoru s predstavnikom kolektiva — delavskega sveta in sindikata — se je zlasti zanimal za delavsko samoupravljanje v podjetju in za delitev dobička, za tarifne pravilnike, družbeno prehrano in vrsto drugih vprašanj. Britanski minister si bo danes popoldne ogledal sarajev- agencije France Presse je rečeno, da je jugoslovanska vlada opozorila velesile na obveznosti, ki so jih sprejele na konferencah v Potsdamu in Jalti, prav tako pa tudi Zahodno Nemčijo kot podpisnico pariških pogodb. Veliko pozornost so posvetili sporočilu jugoslovanske vlade svetovni dnevniki. Tako so ob-, širne odlomke objavili poljski, češkoslovaški, britanski, vzhodnonemški, italijanski, ameriški, francoski in drugi listi. »Mlada fronta«, »Zemjedel-ske novini«, »Liđova demokra-eie« in »Prače« v CSSR pišejo, da je Beograd ponovno opozoril na nujnost »prepovedi fašističnega in militarističnega delovanja v Nemčiji«. Danes posvetovanje v Centralnem svetu ZSJ Beograd, 5. sept. (Tanjug) V Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije se bo jutri začelo posvetovanje, na katerem bodo proučili najbolj pereče probleme o vlogi komune in naloge sindikatov Pri zboljševanju življenjskega standarda. Udeleženci posvetovanja bodo razen tega analizirali gibanje realnih zaslužkov delavcev in uslužbencev, vpliv posameznih predpisov o razdeljevanju dohodka na oblikovanje sredstev ljudskih odborov, nadalje probleme oskrbovanja zdravstveno - so» cialne zaščite in poslovanje vseh služb v karmini, ki imajo neposreden vpliv na povečanje življenjskega standarda. Londonski »Times-» piše, da je Jugoslavija opozorila na krepitev nemškega militarizma, ki »ogroža možnost bodočih miroljubnih pogajanj med Vzhodom In Zahodom« Vzhodnonemški dnevniki pišejo, da je jugoslovanska vlada odločno protestirala proti nevarnim načrtom Bundeswehra. »Berliner Zeitung« objavlja na prvi strani pod naslovom »Beograd prav tako opozarja-odlomke iz jugoslovanskega sporočila. Glasilo italijanskih socialistov »Avanti« pravi, da je jugoslovanska vlada poudarila, da bi bila »ugotovitev zahtevam nemških generalov v nasprotju z napori za odvrnitev vojne«. »New York Times« komentira jugoslovansko sporočilo v posebnem članku, v katerem poudarja, da je Jugoslavija odločno proti »oboroževanju zahodnonemških vojaških sil z atomskim orožjem, ker bi to znatno povečalo nevarnost za svetovni mir in bi privedlo do hudega poslabšanja mednarodnih odnosov«. Več francoskih dnevnikov piše, da se je Jugoslavija uprla sistematičnemu obnavljanju militarizma in se zavzela za odločen boj v korist miru. Tako pišejo »Humanite«, »Combat« in'»Echo«. Podobno pišejo o jugoslovanskem sporočilu poljski listi. V skoraj vseh šolah se je včeraj začel pouk- Solarji so se marsikje znašli v prenovljenih učilnicah. Mlada srca, še polna počitniških razpoloženj, so bila nemirna, taka, kot ob vsakem velikem pričakovanja. Pouk se je torej začel, od vsakega šolarja pa je odvisno, ali bo konec vesel ali žalosten. — (Foto: Z. Deniša) TISKOVNA KONFERENCA GENEB1LA DE GAPLLA Za Alžirijo nič novega DOPIS IZ PARIZA , zahodnoevropski parlamenti PARIZ, 5. sept Izjave generala de Ganila na današnjem i itd. Nujno potrebna bi bila sestanku z novinarji, posvečene najbolj perečemu problemu — 1 - Alžiriji, niso prinesle nič novega. Stališče predsednika francoske republike je nespremenjeno. Vzlie vsakdanjemu Jjurpe-mn razvoju na afriškj celini v koncepcijah francoskega vod-' stva o Alžiriji ni prav nič novega. ' _ General de Gaulle je resda ponovno poudaril načelo samoodločbe (»Alžirci bodo sa- „ .____ , . mi z glasovanjem odločili o Z jugoslovanskim sporočilom svoji usoda-«). Še enkrat je iz- so seznanile poslušalce tudi francoska, britanska, madžarska in druge nacionalne radijske postaje. Obiski na avtomobilski cesti nem prazniku. Leskovac, 5. sept. (Tanjug). Po obisku v Vranju so si predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, član Zveznega odbora SZDL Veljko Vlahovič in član Zvez- Sukamo poide v New York Predsednik Indonezije bo na zasedanju Generate skupščine govoril o razorožitvi in o kolonializmu DŽAKARTA, 5. sept. (Antara). Indonezijski zunanji minister Snbandrio je danes na sestanku z novinarji izjavil, da se bo indonezijski predsednik Sukamo ndeiežil letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, ki se bo začelo 20. septembra v New Yorkn. bo tudi o drugih mednarodnih problemih, kot sta razorožitev in kolonializem. “Prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN je zelo važno,« je nadalje dejal minister Subandrio, »ker je napočil čas, da se dejansko začno Indonezijski predsednik bo govoril v Generalni skupščini in bo obrazložil vprašanja, ki so važna za gospodarski razvoj Azije in Afrike Govoril Začela se je konferenca v Bogoti Bogota, 5. sept. (Reuter) — V glavnem mestu Kolumbije Bo- o opustitvi hladne vojne in o gotl so se danes sestali ministri za gospodarstvo in drugi strokovnjaki ameriških republik, da bi razpravljali o gospodarskih problemih te poloble. Dr žavni podsekretar bo na konferenci obrazložil načrt predsednika ZDA o gospodarski pomoči In o dolgoročnih posojilih nerazvitim iatinsko-ame-riikim državam. Načrt je odobril senat ZDA in določa pomoč ZJ>A tem državam v znesku 500 milijonov dolarjev. Skupina italijanskih delavcev se viača Opatija, 5. sept. (Tanjug) Po desetdnevnem bivanju v Opatiji je danes skupina dvajsetih italijanskih delavcev odpotovala v Zagreb. Po krajšem postanku v glavnem mestu Hrvatske bodo obiskali nekatere kraje v Sloveniji, nato pa odpotovali v domovino gospodarskih problemih nerazvitih dežel.« Subandrio je poudaril, da so razgovori o teh vprašanjih nujni glede na sedanji znanstveni in tehnični napredek na področju oborožitve in glede na prodiranje človeka v vesoljstvo. Vsako odlašanje utegne povzročiti katastrofo za človeštvo. Vprašanje kolonializma je zdaj zelo »eksplozivno«. je rekel Subandrio, in treba je najti temeljno ure- nega izvršnega sveta Dobrivo-je Radosavljevič ogledali danes traso avtomobilske ceste od Vranja do Leskovca. Obiskali so tudi mladinsko naselje »Rade Končar« in se v razgovorih z mladimi graditelji zanimali za njihovo delo in življenje pri graditvi avtomobilske ceste. V Vučju so si ogledali tovarno tkanin, nato pa so se razgovarjali z zastopniki le-skovaškega okraja o gospodarskih problemih tega področja in možnostih nadaljnjega razvoja. Petar Stambolič, Veljko Vlahovič in Dobrivoje Radosavljevič so obiskali tudi le-skovačko tovarno zdravil »Zdravlje«, rekel priznanje pogumu »ranjenih duš«, ki se bore z orožjem v roki, in dejal, da so nova pogajanja »medna v vsakem trenutku«. Vendar je tudi ostal pri prejšnjih tezah: pogajati se je moč samo o »prenehanju boja in usodi orožja in borcev«, v razpravi o načinih samoodločbe, ki se lahko začne šele, ko bedo ponehali boji, pa »bodo lahko sodelovale vse struje« (ne samo alžirsko osvobodilno gibanje, ki mu je de Gaulle danes priznal, da je »našel velik odziv med alžirskim prebivalstvom«, ampak tudi tisti poslanci, ki so bili izvoljeni v znanih pogojih na skupščinskih volitvah v Alžiriji). Rekli bd, da je tako uradna francoska politika dokončno določena in je za zdaj težko verjeti, da bodo v Elizejski palači kaj napredovali, kar zadeva alžirsko vprašanje. De GauHe je sicer sam napovedoval, da so njegovi se- Hasan Brkič na solunskem sejmu Solun, 5. sept. (Tanjug) član | pavijjon je istočasno obiskal Zveznega izvršnega sveta in sekretar za industrijo Hasan Brkič si je danes ogledal 25. med- tudi grški minister za industrijo Nikola Martis. V spremstvu jugoslovanskega velepo- • « . , .... JC licIJUI IUC- iskreni m temeljiti razgovor; , ditev vprašanja kolonializma o razoroži tvi ^ ti kolonializmu, j y Afriki in drugod. DESETI DBN Nfl OLIMPIJSKIH IGRAH T RIMP Pretežno atletski dogodki Olimpijski velespored se je po včerajšnjem drugem wee-kendu za vso olimpijsko sosesko nagnil v zadnjo tretjino. Če hočete — bi ga lahko razmejili tudi s tem, da so včeraj po trinajstih dnevih olimpijski udeleženci prvič videli, da v Rimu tudi dežuje, vendar je kmalu spet zmagalo sonce, zato pa je začelo pihati nekaj vetra. Ta finale nasploh pomeni pa tudi, da se je doslej že sto in sto udeležencev odelo z novo olimpijsko slavo, mnogo več drugih pa je moralo pač okusiti grenkobo poraza ■n se zadovoljiti z častnim no- _ _. ____ . slansVom, ki so ga imeli kot To je zadnja skupina ino- akterji te največje športne zem.sk:h delavcev, ki so letovali letos v Opatiji na podlagi izmenjave, ki jo je organizirala Zveza sindikatov Jugoslavije. V sindikalnih počitniških domovih sta bili letošnjo sezono dve skupini po 35 »ovjetsklh delavcev. dve sku-delaVEdv iz Bolgarije ln nije Po deset delavce«' ■kripto. 30 avstrijskih de manifestacije na svetu. Na, olimpijskih dni seveda se ni konec. Od danes do sobote pojde pred nami čez eder malone še vsa številna — rekli bi — tradicionalna bitka vsake olimpiade — deseteroboje!, (do konca) telovadci, dvigalci uteži, najbolja košarkarji in nogometaši, pa še jezdeci in maratonci. Režiserji so. že ve- deli, kako je treba streči tej reči. Pretežni del včerajšnjega atletskega sporeda je bil za Jugoslovane posebej pomemben zaradi dokončnega obračuna v teku na 110 m z ovirami. v katerem smo po izgubi Petrušiča imeli v ognju samo še našega Lorgerja. Kakor je kazalo že v predteku, tako se je tudi zgodilo — Lorger si ni mogel priboriti mesta med zadnjo šestorico. Tudi njegov «večni« tekmec Lauer je v finalu ostal brez žlahtne nagrade. Med deseterobojci sta ostala na terenu poslej še zadnja dva jugoslovanska zastopnika. in sicer Kolnik in Brodnik, med katerima se je Kolnik do tretje discipline dobro držal med prvo deseterico. Pot do cilja pa je kajpak še dolga... Naslednja jugoslovanska ekipa, ki je morala včeraj v olimpijski boi. je telovadna s Cerarjem kot pni m možem v vrsti. Včerajšnji uvod z obveznimi vajami daje slutiti, da smo se glede silnega napredka svetovne »lite v tej narodni sejem v Solunu, na slanika v Atenah Mite Milj-katerem letos razstavlja 20 j koviča, jugoslovanskega gene-držav. Ob tej priložnosti se je j ralnega konzula v Solunu Po-dalj časa pomudil v novem | poviča in direktorja našega jugoslovanskem paviljonu. Naš ' paviljona Mitroviča sta si Brkič in Martis ogledala izdelke raznih panog jugoslovanske industrije. Malo pozneje si je Hasan Brkič ogledal tudi grški paviljon. Po krajšem obisku v Solunu in v severni Grčiji, kjer je včeraj prisostvoval svečanosti ob povezavi jugoslovanskega in grškega energetskega sistema, se Hasan Brkič danes vrača v Beograd. 5 beguncev iz Albanije Beograd, 5. sept. (Tanjug) »V noči od 30. na 31. avgust tega leta je skupina albanskih državljanov osmih ljudi, med njimi neka žena in dvoje otrok, skušala ilegalno pobegniti iz Albanije v Jugoslavijo. Na albanskem ozemlju, v bližini vasi Ceremi, je skupina zvrsti morda le vdajali nekim utvaram. Ze prve ocene za japonske in sovjetske telovadce kažejo, da Cerar in njegovi tovariši v nadaljnjem razpletu ne bodo imeli lahkega dela. Sicer se tudi telovadcem včasih zasmehlja sreča ali pa se i favoritom kaj zatakne, toda za zdaj ni nobenih znamenj za to... Medtem se dan za dnem manjša kup kolajn, ki še čakajo na nove olimpijske odlikovance. Do včerajšnjega večera so jih razdelili vsega po j — po lastnih izjavah — nale-73 vsake vrste. Na čelu tega | tela na zasedo albanskih orga-neuradnega zaporedja je Sov- , nov. ki je na begunce strelja-jetska zveza z 20 zlatimi, 10 j la, nakar je prišlo do medse-srebmimi in 11 bronastimi, 1 bojnega streljanja. Pet ljudi danji predlogi skrajna meja, do katere namerava iti: »Če voditelji FLN «pajek da bo prišlo do sprememb, potem so to njihove iluzije,« je rekel general. Morda mislijo, da je Francija taikSt^i kaŠpr prej: Morda upajo, da bo prišlo v naši državi do notranje krize, morda mislijo, đa se bodo stvari spremenile s kakšno resolucijo, ki bi jo izglasovali v OZN. Vse to so zgolj iluzije-’' De Gaulle je ob tej priložnosti odrekel OZN pravico, da »se vmešava v zadeve, ki spadajo v pristojnost Francije»; »Francija ne priznava takšni večini v OZN nobene pristojnosti«. Sorazmerno kratek uvod predsednika francoske republike na današnjem sestanku v Elizejski palači se je nanašal na sedanji položaj na svetu. Svoje osnovne koncepcije je general de Gaulle pojasnil v oblaki odgovorov na vprašanja, ki so mu jih zadali novinarji. Tole so njegove poglavitne teze: ,Dekolonizacija: Francija je za to, da vsakemu narodu priznajo 'najprej, da je sam svoj gospodar. Toda sedanje veliko svetovno gibanje dekolonizacije se mora končati »brez nevarnih pretresov«. Ce bi tri zahodne države — ZDA, Velika Britanija in Francija — vskladila svoja prizadevanja, ne bi prišlo do položaja, kakršen je na primer nastal v Kongu. Atlantska zveza pa ni zadosten instrument za koordinirane napore zahodnih držav, tako da bi se dekolonizacija razvijala »pametno«, brez trganja vezi s precejšnjim kolonizatorjem. Zahodnoevropsko sodelovanje: Namen sedanje vrste posvetovanj državnikov iz šestih držav »male Evrope« je. vzpostaviti zahodnoevropsko enotnost. 2e sedanje nadnacionalne organizacije imajo samo tehničen pomen. Kakor hitro'pride do »dramatičnih okoliščin«, se pokaže, da te organizacije niso dovolj. Zato je treba ustanoviti posebne organizme za politično, ekonomsko, kulturno in vojaško koordinacijo, na čelu z neke vrste regularno evropsko vlado, organom, podrejenim tej vladi, skupščino. ki bi jo delegirali, tvorili tudi neke vrste referenduma, s katerim hi članstvo »male Evrope» odobravalo ta »začetek Evrope«, sestavljen iz šestih držav, ki so zdaj članice Skupnega trga. federacija Mali: Razpad federacije je dejstvo. Senegalija ima pravico razpolagati sama s seboj, vzlic ustavi federacije (»Vsaj mi vemo, koliko je vredna ustava,« je rekel de Gaulle«). Francija spremlja razvoj afere Mali zadržano, obzirno in z upanjem. Atlantska zveza: Neogibna je revizija te organizacije, ustanovljene pred desetimi leti v drugačnih okoliščinah, kot so sedanje Tri države — ZDA, Velika Britanija in Francija — morajo v prihodnje predvsem vskladiti svojo politiko tudi izven evropskega območje Drugič, treba je revidirati tudi sedanjo koncepcijo o vojaški integraciji. Obramba vsake države naj bo nacionalnega, ne pa internacionalnega značaja. Odnosi med Vzhodom in Zahodom: Za zboljšanje teh odnosov, ki »prevladujejo nad vsemi drugimi vprašanji«, so trije pogoji: najprej začetek popuščanja napetosti in opustitev prakse medsebojnega napadanja in žalitev, nadalje začetek razoroževanja, predvsem na področju atomskega orožja, kakor je predlagala Francija, ki vztraja na tem, da je treba urediti vprašanje prenosnih sredstev za atomsko orožje; in naposled začetek iskrenega mednarodnega sodelovanja, na primer v pomoči nerazvitim področjem na svetu. S. Glumac nato pa se (številčno malo jačje) uvrščajo ZDA, ki pa imajo »samo« 18 zlatih, zato pa 13 srebrnih in 12 bronastih. Tretje častno mesto so Si doslej prislužili Nemci (8 — 14 — 6) že naslednji za njimi pa so domačini. Jugoslavija je ostala z edinim srebrnim priznanjem za Martinoviča v spodnjem redkejšem delu te razpredelnice. iz te skupine, dva moška, ženska in dvoje otrok — eden je star 13. drugS pa 14 let — je prišlo 31. avgusta letos zarana na jugoslovansko ozemlje, na področje občine Plav. 700 m južno od obmejnega kamna št. 10. Po prihodu na jugoslovansko ozemlje je bHa prot; odraslim beguncem uvedena pro- Wilhelm Pieck hudo bolan Berlin, 5. sept* (ADN). Pred sednik I>R Nemčije Wilhelm Pieck je hudo zbolel. V biltenu, ki so ga podpisali štirje zdravniki, j« rečeno, da se je zdravstveno stanje, predsedni ka Piecka, ki je star 85 let, poslabšalo zaradi naglega peša nja seca in je njegovo stanje zelo resno. Wilhelm Pieck J« btl Izvoljen za predsednika republike let« 1949 In je bil odfle* v»« čas na tem pel oda ju. str. 3 _ Regionalni načrti za razvoj trgovske mreže - z novo opremo za 100 odstotkov večja proizvodnja str. 4 _ »Ui še živite?« str. 5 _ »Monde« o oboroževanju Zahodne Nemčije z atom- str. g - Abonma v radarskem revirju str. 7 _ Za dom in družino str- 9 - Naša olimpijska stran V. R f fc B Stanje 5. septembra:: Atlantske frontsdne motnje so zajele aflpske kraje. Nad Genovskim zalivom ge je razvilo področje nizkega zračnega pritiska, pod vplivom katerega so tudi naši kraji. Od severa je zajel zafoodno Evropo M*» den zrak. Napoved za torek: Pretežno oblačno in hladneje. Sprva še nekaj padavin, nato lZbcAJSanJ«. Temperature med 13 ln lfi stopinj Cel zli a Veliki prihranki s sodobno embalažo Včeraj se je začelo štiridnevno posvetovanje o problematiki embalaže Ljubljana, 5. sept. V Festivalni dvorani se je davi začelo štiridnevno posvetovanje o aktualnih problemih embalaže z referati naših strokovnjakov s tega področja. V uvodnem poročilu je predsednik Zveze trgovinskih zb crni c Jugoslavije Todor Vujasinovii jodal splošen pregled problematike In ukrepov za napredek embalaže. Med drugim Je poudaril, da dobra in sodobna embalaža veliko koristi gospodarstvu, slaba in neustrezna embalaža pa povzroča znatno škodo, tako zarad! okvar blaga in večjega kala. kakor tudi zaradi slabše prodaje na domačem in inozemskem trgu. Naša transportna embalaža mo zaradi škode na blagu v domačem in mednarodnem transp-rtu je DOZ v letih 1953 do 1958 izplačal 3 milijarde din odškodnin kar pa predstavlja le del škode, nastale pri transportu zaradi slabe embalaže. Neustrezna je pri nas tudi uporaba embalažnega materiala. Glavni del transportne embalaže predstavljajo še vedno klasični in neracionalni zaboji oziroma sodi. Kljub temu. da je les iglavcev pri nas deficitni material, zavzema ta embalaža s 30 % pri nas prvo mesto, medtem ko je v evropskem povprečju s 6 % na petem mestu. Kot nadomestilo težke lesene embalaže šele zlasti ne ustreza potrebam i uvajamo ekonomičnejšo trans-prekomorskega transporta. Sa- I portno embalažo iz valovite Uvozili bomo 300„Moskvičev' Beograd, 5. sept. Ob koncu meseca bomo uvozili 300 potniških avtomobilov znamke »Moskvič 407«. Te avtomobile uvažamo za široko potrošnjo in je za njihovo nabavo zagotovljenih 100 milijonov de- II* viznih dinarjev. Cena teh vozil je za določeno skupino vojnih invalidov 775.000 din in jih lahko kupijo za gotovino ali pa na kredit. Kredit lahko dobe invalidi za šest let, pri nakupu pa morajo vplačati 10 odstotkov. Drugi invalidi in državljani lahko kupijo avtomobil »Moskvi č« za ceno 1,580.000 dta na kredit za štiri Ista pod pogojem. da takoj plačajo 25 odst. Jovan Veselinov obiskal Novi Sad Novi Sad, R^ept Tanjug). “L Bekretar CK van Veselinov je obiskal danes Novi Sad. Skupaj s sekretarjem pokrajinskega komiteja ZK Stevanom Dovonjskim, predsednikom Izvršnega sveta Vojvodine Gezom Tikvickim in organizacijskim sekretarjem pokrajinskega komiteja ZK Petrom Rejičem si je Jovan Veselinov ogledal muzej delavskega gibanja in ljudske revolucije v petrovaradinski trdnjavi. V razgovoru s predstavniki te ustanove se je zanimal za izdelavo reprezentančnega albuma »Vojvodina v borbi«, ki naj bi izšel iz tiska prihodnje leto. ob Dnevu vstaje ljudstva Srbije. Sprejem v Zvezni komisiji za verska vprašanja Beograd, 5. sept. (Tanjug). Člana Zvezne komisije za verska vprašanja Petar Ivičevič in Miloje Dilparič sta danes sprejela predsednika glavnega odbora Krščanske adventne cerkve v Jugoslaviji Antuna Lorencina in se z njim dalj časa razgovarjala o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki zanimajo to versko skupnost. škofje so se vrnili Beograd, 5. sept (Tanjug). Beograjski nadškof dr. Josip Ujčič ter škofi dr. Josip Srebrnič, dr. Mate Garkovič in dr. Gabrijel Bukatko so se vrnili iz Miinchena v Jugoslavijo. Beograjski nadškof dr. Josip Ujčič je odpotoval danes na krajši obisk v Poreč. avtomobil se daje šestmesečno jamstvo oziroma za prvih 10 tisoč prevoženih kilometrov. V naši državi bo za te avtomobile organizirana servisna služba in bo tudi na razpolago dovolj rezervnih delov. lepenke in na-----'—»a papir- ja. Zato zavzema papirna embalaža s 27 «/o pri nas šele tretje mesto (za leseno in kovinsko), medtem ko je v evropskem povprečju z 52 % daleč na prvem mestu. Razen tega izdelujemo zaradi pomanjkanja standardov veliko število tipov posameznih vrst neustrezne embalaže, kar vpliva neugodno tudi na izkoriščanje materiala in zmogljivosti proizvajalcev embalaže. Največjo neskladnost med potrebo in proizvodnjo embalaže imamo prav pri papirni embalaži. Z dovršitvijo velikih investicij bo ta neskladnost v glavnem rešena že prihodnje leto. Polietilen ln prllštrol za pakiranje živil mftramo še v celoti uvažati, močno pa smo odvisni od uvoza tudi glede tanke pločevine za embalažo. Previsoke cene za embalažo pa so danes ključni problem v konzervni industriji in v proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kjer predstavljajo stroški za embalažo 30 do 50 % tovarniške prodajne cene proizvoda-Da bi probleme, ki se nanašajo na embalažo sistematično proučevali ln koordinirano obravnavali, so organizacije za napredek embalaže pri republiških trgovinskih zbornicah v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu ustanovile koordinacijski odbor za embalažo. Tovariš Vujasinovič je vsem zainteresiranim organizacijam priporočil tesno sodelovanje s tem koordinacijskim odborom, Na. vilno usmeri, in sicer tako glede proizvodnje embalažnega materiala in same embalaže, kakor tudi glede proizvodnje embalažnega materiala ln same embalaže, kakor tudi glede pospeševanja sodobnih in racionalnih oblik embalaže, uvajanja avtomatskih strojev za proizvodnjo komercialne embalaže in samega embalira-nja ter naposled glede usposabljanja potrebnih kadrov in strokovnjakov. V drugem referatu je svetnik sekretariata za industrijo ZIS inž. Dušan Zeželj prikaza! široke možnosti preorienta-cije v proizvodnji embalaže v skladu s sodobnimi dosežki in domačimi pogoji. Zlasti se je zavzel za večjo uporabo embalaže iz papirja, lesa in plastičnih mas, pri čemer je navedel rezultate analize, ki jo ie Center za embalažo v Ljubljani izdelal za sekretariat ZIS za industrijo o porabi lesa za izdelavo transportne embalaže (zabojev) za devet najbolj tipičnih industr; iških proizvodov. Ta poraba lesa znaša zdaj 306.000 kubičnih metrov letno, medtem ko bi za ustrezno proizvodnjo valovite lepenke porabili le 33.000 kubičnih metrov celuloznega lesa, torej devetkrat mani. Ta količina pa se še zmanjša pri večji uporabi lesnih in papirnih odpadkov za proizvodnjo lepenke. V tretjem referatu je svetnik komisije za standardizacijo v Beogradu Mihajlo Marii nrikazal še problematiko standardizacije embalaže in pou trebo čimprejšnje sestave po- to pa je orisal najvažnejše --------- ----- ukrepe, ki so potrebni, da se I trebnih standardov, razvoj embalažne tehnike pra- 1 fs Tudi v Makedoniji leto pred rokom gradijo ali pripravljajo za gradnjo približno 90 industrijskih objektov, za katere bodo investirali kakih 19 milijard dinarjev Z otvoritve turnirja sa svetovno prvenstvo gluhih šahistov v Portorožu. Dragoljub Vukotlč, predsednik Svetovne zveze gluhih ln predsednik Zveze gluhih Jugoslavije pozdravlja gluhe šahovska mojstre in številno občinstvo, kf so se zbrali v dvorani Ljudskega doma, kjer je turnir sa svetovno prvenstvo. Na turnirju, ki ga organizacijsko vodita prof. Savič lz Beograda in direktor Vinko Rupnik iz Portoroža, je glavni sodnik mojster Ozren Nedeljkovlč, njegova pomočnika pa sekretar Šahovske zveze Slovenije Ernest Kapns tn sekretar šahovske organizacije Zveze gluhih Branko Petani. — (ž) POSVETOVANJE OB VI. MEDNARODNEM VINSKEM SEJMO Vino in tržišče LJUBLJANA, 5. -ept. V okvirn VI. mednarodnega vinskega sejma je bilo danes na Gospodarskem razstavišču prvo strokovno posvetovanje predstavnikov vinarskih proizvajalnih in trgovskih podjetij. Diskusija in referat, ki ga Je pripravil dr. Djordje Radenkovič sta obdelala stanje in sahteve svetovnega vinskega tržišča in vlogo vinskih proizvajalcev v razvoju izvoza. SKOPJE, 5. sept. (Tanjug). Petletni plan gospodarskega razvoja Makedonije se v industrijskem sektorju nspešno uresničuje; predvidevajo, da bo do konca leta izpolnjen, to je leto dni pred rokom. Za nadaljnji razvoj makedonske industrije je letošnje leto velikega pomena ne samo zaradi tega, ker dokončujejo vse pomembne objekte, ki so jih začeli graditi že prej, temveč tudi zaradi tega, ker začenjajo graditi najvažnejše objekte novega petletnega družbenega plana. Sedaj je v teku gradnja ali pripravljanje za gradnjo približno 90 ‘ndu- Za varstvo narave Ljubljana, 5. sept. (Tanjug). V Ljubljani bo 8. in 9. septembra zasedala Mednarodna alpska komisija za varstvo narave. Posvetovanja se bodo udeležili zastopniki vseh alpskih dežel — Francije, Zah. Nemčije, Avstrije, Italije, Švice in Jugoslavije. Razen o nekaterih strokovnih zadevah glede varstva alpske narave, : bo komisija razpravljala tudi i o organizacijskih in admini-I strativnih vprašanjih. Mesec gozdov' v Srbiji Prirejajo ga predvsem zaradi hitrejšega napredka gozdarstva v republiki Beograd, 5. sept. (Tanjug) — Od 15. oktobra do IS. novembra bodo v Srbiji organizirali akcijo »Mesec gozdov«. Letuš bodo prvikrat v Srbiji začeli širšo akcijo za napredek gozdarstva ln seznanjanje ljudi, zlasti mladine, s pomenom gozdov ter načinom njihove gojitve ln. izkoriščanja. Akcija »Mesec gozdov« se bo nadaljevala vse leto, tako da bo poetala stalna sistematična akcija zaradi boljšega varova nja ln negovanja gozdov. V začetku jeseni s» bodo za čele množične akcije mladine pionirjev, zadružnikov ter članov SZDL In drugih organiza-za pogozdovanje goličav, za ■•Majanje zelenih pasov, ureja nje hudournikov In olepševanje krajev z zelenjem. Računajo, da bo mladina sodelovala mesi letom tudi pri gradnji večjega števila gozdnih cest. Ta akcija je potrebna zaradi Prometni nesreči Maribor-, s. sept. — v soboto ln nedelo o je bilo v mariborskem okraju šest prometnih nesreč Hujša nesreča se Je zgodila sinoči ob 20. uri na cesti med Hočani m Slivnico. Neznani motorist je podrl kolesarja Ivana Kugla Iz FTama ln ga hudo poškodoval. Smod ob 22. uri je na Ptujski cesti motorist Anton Medved tr-Čil v kolesarja Jerneja Speča. Pri padcu so bili huje poškodovani motorist, njegova žena in kolesar Nesrečo je zakrivil kolesar, ker Je nepravilno vozil po lesi atrani ceste ln je bil vinjen. OP) hitrejšega napredka gozdarstva v republiki. Čeprav je v Srbiji dosti gozdov, jih je tretjina, nad 2,5 milijona hektarov gozdov in gozdne zemlje, ogrože nih od erozije. Zato bodo pri teh akcijah poskrbeli predvsem ža ureditev hudournikov In preprečevanje erozije. sirijskih objektov; zanje bodo investirali približno 19 milijard dinarjev. Začetek gradnje več industrijskih objektov v Skopju — železarne, tovarne umetnih vlaken »Acetilen« in elektrokemičnega kombinata »Biljana« — pomeni novo dobo v industrijskem razvoju Makedonije. Železarna v Skopju bo izpopolnila proizvodnjo črne metalurgije z raznimi vrstami pločevine, potrebnimi za sedanji in bodoči razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Aceti-linska industrija, ki bo izdelala 3000 ton sintetičnih vlaken na leto. je prvi objekt te vrste v naši državi. Elektrokemični kombinat bo izdeloval razne detergente in sredstva za zaščito rastlin. Kovinske, aluminijsko, svinčeno in plastično ambalažo bo izdelovala tovarna ambalaže v Kumanovem. razno kovinsko bižuterijo, brezlesne in druge vrste papirja Pa tovarna v Kočanih. V Skopju grade tudi prvo podjetje industrije gume v Makedoniji; vanjo bodo vložili nad 320 milij. din. Za rekostrukcijo steklarne v Skopju je za letos določena vsota nad 220 milijonov din. za razširjenje cementne tovarne pa 450 milijonov din. V Titovem Velesu bodo zgradili tavajmo kovinske embalaže in kovinske galanterije, ki bo veljala nad 860 milijonov dinarjev. Približno milijardo dinarjev bodo vložili v zgraditev dveh tovarn obutve v Skopju ln Kumanovem; vsaka bo lahko izdelala nad pol milijona parov obutve na leto. Znatna sredstva so določena tudi za zgraditev 30 objektov živilsko-prededovalne industrije to gradbenega materiala. Sestanek naših ln grških zdravnikov Beograd, 5. sept. V veliki dvorani dekanata medicinske fakultete se je začel danes II. tradicionalni strokovni sestanek jugoslovanskih to grških otorinolaringologov. Posvetovanja se udeležuje približno 120 grških in jugoslovanskih strokovnjakov. Prvi tak sestanek je bil lani v Solunu. Na dnevnem redu tega sestanka je 50 predavanj naših to grških zdravnikov, v katerih bodo obdelali aktualne probleme znanosti o boleznih ušes, grla to nosu. Tudi na svetovnem tržišču si potrošniki žele zdravih, pitnih, ne premočnih (10 do 11 mali-ganov) to harmoničnih vin po primernh cenah. Trgovina pogostokrat ne zadovolji potrošnika, ker mu ponuja le'slaba to cenena in pa dobra, vendar zelo draga vina. Ni čudno, če je ob takšnem stanju pričela v mnogih državah potrošnja vin nazadovati. Ce bi torej naši vinski proizvajalci upoštevali okus ta želje domačih potrošnikov in temu prilagodili proizvodnjo, potem bi tudi v izvozu dosegali večje uspehe. Drži tudi, da mora biti država, ki hoče proizvajati in izvažati veliko vina, istočasno tudi velik potrošnik. Francija, Italija m Španija proizvajajo 58 odstotkov svetovne vinske proizvodnje in čeprav imajo le 4 odstotke svetovnega prebivalstva, potrošijo same 68 odstotkov vsega na svetu pridelanega vina. Naša vina kupujejo v 42 državah. 1957. leta je znašal Izvoz 6707 vagonov, 1958. leta 8483 vagonov, preteklo leto pa zaradi svetovne vinske krize le 4670 vagonov. Dokaj nestalno stanje na svetovnem trgu se pozna tudi še letos, ko smo v prvem polletju izvozili 2400 vagonov vina. Zadnja leta narašča izvoz prirodnih vin, manjšajo pa se količine manj kvalitetnih desertnih in industrijskih vin. Še posebno razveseljivo pa je v zadnjem času precejšnje naraščanje izvoza vstekdeničenih vin. Pri teh vinih dosegamo najvišje cene. Pa ne samo to. Šele z vstekleničendmi vini, ki so opremljena z našimi originalnimi etiketami je mogoče do kraja in trajno osvojiti tuje tržišče. V celotnem jugoslovanskem vinskem Izvozu so bila 1959. leta udeležena prirodna vina po količini s 36.9 %, po vrednosti pa s 50.9 %. Količinska udeležba vstekleničenih vin je v istem letu znašala 0.7 °/o, vrednostna pa 3.3 %. Desertna vina so predstavljala 23.2 "/o vseh Izvoženih količin, po TEŽAVE PRI ELEKTRIFIKACIJI V ROSNI IN HERCEGOVINI Sarajevo, 5. sept (Tanjug) Od leta 1945 dalje so približno 1650 vasi Borne to Hercegovine elektrificirali. Pred SEJEM PRESEŽKOV OSNOVNIH SREDSTEV TUDI V ZAGREBU Zagreb, 5. sept. (Tanjug). V Zagrebu so danes odprli stalni sejem presežkov osnovnih sredstev ln blaga, ki je prvi te vrste v Hrvatski. Jugoslovanski sejmi presež kov osnovnih sredstev in blaga. Nov scenarij za igrani iilm Priština, 5. sept. Prvi šiptar-ski filmski igralec Abdurahman Salja, režiser in igralec pokrajinskega Narodnega gledališča v Prištini, dokončuje te dni scenarij za igrani film. »Volk s Prokletij.« Lepo vreme še vedno privablja na morje mnogo dopustnikov in potniški promet Je dokaj živa hen. Tudi v Zadru je pravoatl vrvež v pristanišču, zlasti ob prihodu številnih ladij. (Foto; Kuhar, ki že delajo v Novem Sadu, Beogradu 'in Mariboru, so dosegli samo v enem letu promet približno poldruge milijarde dinarjev. Namen teh sejmov, ki jih organizira »Jugokomercija« Iz Novega Sada, je olajšati komercialno prodajo oziroma brezgotovinsko prenašanje neaktiviranih osnovnih sredstev ali prodajo industrijskih 'n drugih predmetov, ki jih trenutno ne morejo uporabiti na določenem področju. Sejem, na katerem je razstavljenih 530 predmetov v vrednosti približno 350 milijonov din, je na področju študentovskega centra na površini 2100 kvadratnih metrov. Mednarodni sestanek fizikov v Hercegnovem Beograd, 5. sept. (Tanjug) — Sestanek fizikov, ki ga letos prireja zvezna komisija za jedrsko energijo, bo od 7. do 18. septembra v Hercegnovem. Na tem V. sestanku fizikov bodo proučevali najnovejša dogna nja na področju jedrskih reakcij. Inozemski .in domači znan stveniki, ki delajo v znanstve no-raziskovaJnih ustanovah ln na univerzah, bodo imeli na tem dvotedenskem posvetova nju vrsto predavanj in več po roeil. Na V. plenarnem zasedanju izlkov bo razen 50 domač?* avzočih tudi 33 inozemskih nanstvenikov iz Francije, Ita je. Danske, Poljske, Nizozem ke. Izraela, Grčije, Indije, Zah. «remčije, ZAR in drugih dežel. vojno v tej republiki skoro ni bilo elektrificiranih vasi, razen nekaterih v bližini mest. Največ vasi so elektrificirali v povojni dobi s prostovoljnim delom kmečkega prebivalstva, ki so ga organizirale organizacije SZDL, medtem ko ljudski odbori dajejo finančno pomoč prj nabavi instalacij to opreme. Kljub dosedanjim uspehom Pa je elektrifikacija zaradi posebnih okoliščin v BiH počasnejša kakor v drugih republikah. Napeljava električnih vodov je v teh krajih zelo otežkočena zaradi gorskega terena in zaradi oddaljenosti vasi to gospodarstev. vrednosti pa 22.9 %. Najmanj ugodne so številke pri izvozu industrijskih vin, katerih količinski delež v izvozu je 1959. leta znašal 36.7 %, vrednostni pa le 22.7 %. Čeprav si bodo morali izvozniki v bodoče prizadevati, da bi izvažali čimveč vsteklenče-nih in ostalih kvalitetnih vin, pa se kljub temu ne bi bilo pametno dccela odpovedati izvozu industrijskih vin. V svetu namreč za proizvodnjo industrijskih vin uporabljajo velike količine slabših vin, ki jih nepredelanih, skoraj ni mogoče porabiti. Cene, po katerih prodajajo naši izvozniki industrijska vina, pa so vsekakor prenizke; z boljšo kvaliteto teh vin bi na svetovnem trgu lahko dosegali tudi višje cene. Osnovna misel na posvetovanju je bila, da ima naša država vse pogoje, zlasti pa še veliko neizkoriščenih možnosti, da bi se izvozna vinska trgovina lahko še nadalje širila. Seveda pa bodo pri tem potrebni precejšnji napori, da bi lahko ustregli vsem dokaj strogim zahtevam posameznih tržišč. Docela zgrešene pa so težnje po proizvodnji tako imenovanih izvoznih kvalitet. C« bodo znali proizvajalci in vinska trgovina prisluhniti zahta. vam domačega tržišča, potem ne bo bojazni, da bi vina, kJ bodo všeč domačemu potrošniku, ne dosegala uspehov tudi na svetovnem trgu. Na posvetovanju pa so kritizirali tudi sedanje organizacijske oblike izvozne trgovine. Izvoz namreč ne bi smel biti razbit na posamezna vinorodna področja. Največje uspehe pri izvozu b; vsekakor dosegli v okviru združenj vinskih proizvajalcev. Proizvajalci bi morali skrbeti le za proizvodnjo — predvsem za dobro kvaliteto, trgovske kleti združenih proizvajalcev pa bi imele na skrbi prodajo, osvajanje ter prilagoditev tržišču. Le tisti proizvajalci, ki se bodo znali v tem smislu primemo organizacijsko povezati, bodo lahko uspešno reševali plasma vin na demače in tuja tržišča. frje Toča povzročila občutno škodo Računajo, da znaša letos v Srbiji do 15 milijard dinarjev Beograd, 5. sept. (Tanjug). Po nepopolnih podatkih republiške direkcije Državnega zavarovalnega zavoda je toča, ki je padala 19. avgusta skoro v vseh krajih Srbije, povzročila kmetijstvu občutno škodo. Posevki, sadovnjaki in vinogradi so bili največ prizadeti v Vojvodini, zlasti na področju Fru-ške gore. Tu ni bila v vinogradih uničena samo letina, temveč tudi enoletne mladike na trti, tako da po mnenju strokovnjakov, vinogradi niti prihodnje leto ne bodo obrodili. Sodijo, da je povzročila toča na tem področju Fruške gore približno za milijardo dinarjev škode. Neurje je v posameznih krajih uničilo približno 80% plodov na sadnem drevju. Prav tako je bila prizadeta tudi koruza. V nekaterih okoliših so kmetovalci po toči pospravili z njiv koruzo skupaj s stebli to uporabili vse za silažo. Koruza pa je bila prizadeta samo ponekod in menijo, da to ne bo občutno vplivalo na celotni letošnji pridelek. Sedaj ocenjujejo škodo. Po podatkih Državnega zavarovalnega zavoda bodo samo v novosadskem okraju izplačali približno 500 milijonov din l»t odškodnino za zavarovane posevke, ki jih je letos prizadela toča. V okraju Sremske Mitroviče bo Državni zavarovalni zavod plačal nad dve sto milijonov ' din za zavarovane posevke, medtem ko je celotne škode v tem okraju približno milijardo dinarjev. Računajo, da bodo letos izplačali v Srbiji kot odškodnino za zavarovane posevke približno poldrugo milijardo din, medtem ko je letošnje škode zaradi toče do 15 milijard dinarjev. IZHAJA VSAK DAN rREJUJt GA UREDNIŠKI ODBOR ras 2«kra;ian a »’utv-anskf ruka- » '•*" f* »ret .tuletna 'Coia* »‘ »m h r-jnjf (zMi- "wetii n*»3au Vrtovec fttfe» uradnik) »NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Regionalni načrti za razvoj trgovinske mreže Pred konferencami e trgovini v ljubljanskem okraju Na pobido Trgovinske zbornice za o*raj Ljubljana bodo od T. do 19. septembra v vseh občinah ljubljanskega okraja občinske konference o stanju in razvoja trgovine, pri Čemer bodo razen organov 'jornice in trgovinskih organizacij sodelovali tudi predstavniki občinskih komitejev ZKS. občinskih odborov SZDL in občinskih sindikalnih svetov. Na teh konferencah bodo razpravljali o potrebi hitrejšega razvoja prodajnih zmoglj* vooti nadrobile trgovine, o planiranju In finansiranju potreo nih Investicij, ter o modernizaciji trgovin In o uvajanju sodobnih oblik poslovanja oziroma prodajne tehnike. Proces osvajanja sodobnih oblik organizacije in poslovanja trgovine je prinesel že določene uspehe. Kljub temu pa trgovina še vedno močno zaostaja z. celotnim našim gospodarskim razvojem. V mnogih primerih je postala že tesno grlo za realizacijo proizvedenega blaga, pri čemer zaradi preobremenjenosti pro daj nih zmogljivosti trpi tudi raven kulturne postrežbe. Na področju ljubljanskega okraja se je promet od leta 1957 razvijal po predvidevanjih petletnega piana, zaostala pa so investicijska vlaganja razširitev trgovinskih, skladiščnih in prodajnih zmogljivosti. Zlasti niso bili urejeni ustrezni prostori za vrsto predmetov potrošnega blaga, kjer se je promet Izredno povečal, kakor so stanovanjska oprema, konfekcija. gradbeni in instalacijski material, motorna vozila In podobno Resno pomanjkljivost predstavlja tudi pomanjkanje razhlajevalne opreme. Ker smo morali v prvem obdobju vse napore usmeriti v razvoj osnovnih panog gospodarstva, nismo mogli odvajati hkrati tudi večjih materialnih sredstev za razvoj trgovine. Zato pa mora vestlcljske sklade trgovmskin gospodarskih organizacij ter v družbenih planih ljudskih od borov zagotoviti večja investicijska sredstva predvsem za gradnjo večjih objektov In '.a uvedbo sodobne opreme. Ljudski odbori naj bi n emu doma začeli sestavljati dobro pretehtane regionalne načrte za razvoj trgovinske mreže svojega področja In jih vskla dlll z ustreznim regionalnim načrtom okraja. Potrebne so temeljite ekonomsko-tehnične analize perspektivnih potreb posameznih komun m širših rajonov tako za gradnjo novih zmogljivosti kakor tudi za adaptacijo In rekonstrukcijo obstoječih prodajaln, skladišč in blagovnic. Lokalni predpisi naj bi ‘potem določili, katere in kakšne lokale je treba graditi v novih stanovanjskih in drugih zgradbah, urbanistič ni načrti pa graditev potrošniških centrov. Pri vsem tem naj bi obvezno sodelovali tudi koristniki In okrajna zbornica. Hkrati bo treba reševati tudi organizacijska vprašanja zlasti v smeri krepitve materialne baze podjetij ter njihove ustrezne notranje organizacije. Doseči moramo, da bo naša trgovinska mreža organizacijsko in ekonomsko močna, specia’i- Krediti ženske za zaposlitev delovne sile Biro za posredovanje dela v Zagrebu odobrava kredite pod jetjem, ki uvajajo nova delov na mesta In zaposlujejo žensko delovno 6ilo. Ta ustanova namerava prispevati tudi za teča Strokovni tečaji za delavce v Virovitici V letošnjem letu bo center za strokovno izobraževanje *T Virovitici organiziralo 15 tečajev za delavce. Program te čajev bo prilagojen zahtevam gospodarskih organizacij K e» je premalo predavateljev r tudi finančnih sredstev, b<;r’< pri tem pomagali občinski mo zdaj pospešiti tempo Inve- | ljudski odbori in družbeno po-stirania v trgovino, okrepiti In- • litične organizacije. Morala po meri in koristih Sli so po ulici trije, šenska, moški in deset do dvanajstleten fant. Sli so počasi, kot hodijo dopustniki. »Ne vem, če je kdo večji tepec kot si ti!» sem prestregel besede. »Dvanajst tisočakov si 6pustil iz rok» Prisluhnil sem tem besedam. Moški se je jezno obračal k fantu, ki je nekaj sekund molče gledal pred noge, potem pa opravičujoče odgovoril: »V denarnici je bil naslov, legitimacija in po sliki sem gospoda spoznal. Saj sem vedel, da je on zgubil denar.» »Kdo pa te je videl, da si našel denarnico? Kje pa je tisti gospod vedel, da si jo prav ti našel?» Fant je na te besede spet obmolknil. Najbrž je v mislih premleval dogodek, ko je pred klopjo ob sprehajalni stezi našel denarnico s dvanajstimi tisočaki in nekaj legitimacijami. Morda se je spomnil, kako je to denarnico nesel lastniku, ki ga je spoznal po sliki. »Saj mi je dal tisoč dinarjev!» je glasno povedal »Kaj tisoč dinarjev, ko bi jih lahko imel 12 tisoč,» je moški osorno zavrnil fanta, kot da privija mladostno. nepokvarjeno poštenje. Po cesti so šli trije: moški, ženska in deset do dvanajstleten fant. Vse bolj so se oddaljevali. Besed ni bilo več slišati. Moški se je nekajkrat obrnil k fantu in nekaj pritrjeval z roko. Trije so šli po ulici in iz ust so se jim usipali očitki ter obramba glede najdene denarnice. Morala po meri, po stopnji koristi. Spomnil sem se človeka, ki je pripovedoval, kako te tuhtal dolgo v noč, da bi »izvrtal» nekaj iz pravkar izišlega predpisa. Nekateri so mu celo pritrjevali in hvalili njegovo vnemo. Pred očmi mi je vstala podoba človeka, ki je rad govoril, da imajo ljudje raje prijetno laž kot neprijetno resnico in ob tem mislil na svoje koristi. Spomnil pa sem se tudi na vrtso drugih ljudi, ki jim morala ni zgolj obleka, da bi jo lahko menjavali po željah in votrebi. Trije so šli po cesti in zdelo se mi je, da so tesno ob njih stopali še nekateri, ki sem jih srečal v življenju. Sli so in zginili, kakor zgine vse, kar se hoče z nemoralnimi sredstvi prikopati do navidez moralnega cilja. GUSTAV GUZE J je, na katerih sl žene pridobi vajo potrebne kvalifikacije, da bi se laže vključile v proizvodnjo. V zadnjem letu dni In pol !e Biro za posredovanje deila v Zagrebu dodelil zagrebškim podjetjem 250 milijonov dinarjev za uvedbo novih delovnih mest In je tako zagotovil zaposlila 13 šivilj, Markuševačk: »Kamensko« je na primer dobilo 30 milijonov. »Radioinduetri-•a« 35 milijonov, tovarna peči Goran» 23 milijonov itd. Te ■•»odarske organizacije so 'e ■ ■'slile okrog 700 Žena. M d dalje je Biro za posredo-arije dela omogočil zadrugi Okjč v Samoboru, da je zaposlila 13 živilj, Markuševačk! zadrugi je dal 5 milijonov kot pomoč za zaposlitev 30 žena. krojaški zadrugi Prigorje v Zelini pa 11 milijonov dinarjev s pogojem, da zaposli 30 ...o-ških In 100 žensk. Nedavno je odobril Tovarni bombažnih tkanin milijon dinarjev za finansiranje tečaja, na katerem se bodo usposobile nekvalifici rane delavke. Biro bo še nadalje na ta način pomagal, da sl bodo žene lahko pridobivale potrebne kvalifikacije. Takšne akciie te ustanove koristijo tistim, ki niso v delovnem razmerju, podjetjem, ki jih najamejo, prav tako pa tudi biroju, ker zmanjšujejo izdatke za socialno skrbstvo. (Preš Servis) zirana ln v zdravem medseboj nem konkurenčnem odnosu. Od preživele oblike majhnih sa- j mostojnih podjetij ln ozkih lo kalističnih teženj moramo pre ttl k ustvarjanju močnih detaj lističnih. podjetij, ki bodo lah ko z družbeno pomočjo gradila nove zmogljivosti, nabavljala blago v večjih količinah nepo sredno pri proizvajalcih in dosegla ugodnejše pogoje pošlo vanja. Tudi v bodoče se mora uveljaviti načelo medsebojnega prepletanja poslovalnic raznih podjetij v določenih teritorialnih področjih. V poglavje modernizacije trgovine sodi tudi uvajanje poslovanja po načelih samopostrežbe in samoizblre. ki se Je začelo razvijati iudi pri nas Izkušnje so pokazale, da omogoča tak način prodaje mnogo večji promet na kvadratni meter prodajne površine kakor pri klasičnih prodajalnah, potrošniku pa prihrani zamudno čakanje na postrežbo. Tak način prodaje se uspešno uveljavlja tudi pri manjših prodajnih površinah v združenih ln adap tiranih obstoječih lokalih. Tudi samoizbirnl način poslovanja omogoča boljše izkoriščanje prodajnih zmogljivosti tam kjer ni možna uvedba samopostrežbe, kakor n. pr. za tekstil no blago, knjige, razne tehnič ne predmete itd. Vse te pro bleme je treba obravnavati ob sodelovanju vseh zainteresira nih činiteljev, uspeh pa bo zagotovljen, če bo hkrati ugod no rešeno vprašanje ’ financira• nja posebnih investicij. Delavski svet o rekonstrukciji Tovsrme pohištva v Novi Gorici Pomenek na trgu v Pirana (Foto: Vlastja) Po Jugoslaviji DVAKRATNI PRIDELEK PŠENICE V HRVATSKEM ZAGORJU Hrvatskemu Zagorju je ved-ao primanjkovalo pšenice, zato jo je uvažalo iz žitorodnih krajev. Letos pa je drugače, ker je pšenica tako obrodila, kakor ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V primerjavi z drugimi rodovitnimi leti v preteklosti so letos pridelali dvakratni pridelek. Samo v okraju Krapina, kjer razen drugih težav, reka Krapinica s poplavami močno ovira kmetijska dela, so pridelali okoli 2000 vagonov pšenice. Najbolje se je obnesla sorta »San pastore«. Prihodnje leto bodo v glavnem vse površine za pšenjco posedali s to in podobnimi visck^-odnim! sortami pšenice. Tcre4 tudi za Zagorje prihaja čas ko bo Imelo svojo razvito industrijo, rudarstvo in turizem, pa tudi svoje potrebe po žitu bo krilo z domačo proizvodnjo. M. B. NEPOSREDNA TELEFONSKA ZVEZA MED ZAGREBOM IN BJELOVAROM Te dni «o uvedli neposredno telefonsko avtomatično zvezo med avtomatskim centrom Za-. greba in avtomatsko telefonsko centralo v Bjelovaru. Preden zavrtimo številko naročnika v Bjelovaru, je treba samo zavrteti še številko 95 m že se oglasi naročnik, ki ga je bilo treba doslej čakati tudi po več ur. Sistem zagrebškega telefonskega avtomatskega centra zajema zdai oddaljena mesta: Sisak, Varaždin, Čakovec kot tudi vrsto Izmed kakih 10 drugih manjših podcentral. Prihodnje leto bod0 v tem sistemu uvedli tudi že zvezo z ljubljanskim In beograjskim centrom. Vse to bo : prispevalo k razvoju našega go-I spodarskega, političnega m I kulturnega življenja. (MB) Z novo opremo za 100 odstotkov večja proizvodnja Na nedavni razširjenj seji delavskega sveta tovarne pohištva v Novi Gorid so razpravljali o rekonstrukdji tovarne za odpravo obstoječih ozkih gri in za povečanje proizvodnje. Lani so razmišljali o tem, da bi poleg obstoječe tovarne zgradili še eno. Po tej zamisli bi povečali proizvodnjo pred vsem za izvoz. Ker so nastale težave glede I investicij, čeprav so imeli že konec leta lani odobren investicijski elaborat, so se sedaj odločili za hitrejšo rešitev, pri kateri ni več govora o novi tovarni temveč o razširitvi že obstoječe z rekonstrukcijo, pri čemer bo dan poudarek nabavi strojne opreme in uvedbi dela v dveh izmenah. Tako bi se investidje po novih na- nov na 110 milijonov v prvi fazi oziroma na 178 milijonov. Najprej nameravajo usposobiti predvsem proizvodne objekte in tiste, ki so neposredno vezani na razširitev proizvodnje. V drugi etapi pa bi dogradili objekte družbenega standarda in žagarski obrat Mimo tega nameravajo posta- bena dela. znižale od prejš- i njih predvidenih 512 milijo- I Črtih, ki jih izdeluje za grad- | viti nov -obrat za predelavo odpadkov v iveraste plošče. Delovna sila pa bi se povečala za 320 novozaposlenih. Z rekonstrukcijo bodo namreč dosegli povečanje proizvodnje pohištva za 1290 milijonov din ob 38-odstotnem znižanju delovnega časa. Z novo varianto rekonstruk-dje so že neposredno zaposleni domači tovarniški strokovnjaki, ki so že sestavili celoten tehnološki proces, gradbene načrte, energetske izračune in ves material, ki je potreben za pripravo investicijskega programa. Računajo, da bodo že letos v novembru skle- obdržali so stare cene, ki veljajo za njihovo pohištvo že nekaj let kljub podražitvi surovin. To jim je uspelo kot že omenjeno z znižanjem delovnega časa pri izdelavi pohištvenih garnitur racionalnejšo uporabo materiala ter nagrajevanjem po učinku. Res Je sicer, da so imeli v prvem polletju dokajšnje težave z izvozom pohištva zaradi reklamacij, sicer ne po | lastni krivdi temveč po krivdi neke domače tovarne, ki proizvaja lake za površinsko obdelavo pohištva. Ker so tl proizvodi nesigurni, je delavski svet o problemu razpravljal in odločil, da se lake za izvozno pohištvo uvaža. Nastalo škodo, ki se ni pripetila samo tovarni pohištva v Novi Gorici, temveč tudi drugod širom domovine pa je tovarna lakov itak poravnala. Naj omenimo še. da tovarna skrbi tudi za vzgojo kadrov, saj so letos s štipendiranjem nilj pogodbo z Jugobanko za i že dobili iz delavskih vrst tri posojilo za nabavo opreme In j inženirje in to strojnega inže-bi 17 mesecev za tem pričela nirja, lesnoindustrijskega in Zavod za varjenje LRS je že lani izdelal prototip stroja za varjenje polietilenskih vrečic za potrebe večjih podjetij. Ta -oj, za katerega je prejel priznanje »Jugoslovanski Oskar«, zdaj že serijsko izdelnjejo. Letos pa je Zavod prejel enako priznanje za nov model majhnega toplotno mpulznega strojčka za varjenje vrečio Iz plastične mase, s katerim si bo trgovina lahko sama pripravila take vrečice in jih po potrebi zapirala neposredno pred potrošnikom. Preprosta mehanska In električna izvedba v majhnih dimenzijah bo omogočila nizko ceno aparata. Naprava je opremljena tudi z avtomatiko, ki preprečnje neprimerne manipulacije teči nova povečana proizvodnja. | Sporedno s temi obsežnimi pripravami, s katerimi se uba- j dajo njihovi strokovnjaki v ' prostem času, normalno teče letošnja proizvodnja. Proiz- j vodnost dela so namreč dvignili za 7*(i>, zmanjšali so delovni čas za izdelavo ene spal- t niče od lanskih 81 ur na 72 ur. Od planirane letošnje proizvodnje so v prvih 8 mesecih presegli svojo obveznost v tem obdobju za 4"/o. Presegli so tudi svoj izvozni plan m prodali na domačem tržijSču za 100 odstotkov več pohištva kot lani Kar pa 1e najvažnejše. -NA V1MSKE.M SE1MU/-R.£S?: 5€M S£M P, II_,A T>A %< »O- N A EAZS tav» PETER M0Z0LEC NA SEJMU arhitekta. Mimo tega bo Šlo letos v šolo še 7 tovarišev za obratne Inženirje. Z lastno šolo v okviru delavske univerze pa bodo usposobili za srednje tehnični kader 35 tovarišev. -iv Vedno več rodovniške živine v Makedoniji 2e nekaj let sl prizadevajo, da bi domače govedo, ki je najbolj razširjeno v Makedoniji, povsem odstranili in zamenjali s križanjem, kakor tudi z nabavo rodovniških krav. Številna kmetijska posetva so si že ustvarila dober živinski fond, zlasti mlečne živine In tako prispevala k boljši preskrbi z mlekom. Teže pa je na podeželju prepričati kmeta, naj zamenja svoje govedo, ki mu daje mleko, hkrati pa mu služi tudi za delo na polju In j# glede hrane in nege malo zahtevno. medtem, ko je to vse :rugače z rodovniškimi krava* ml. Letos so prek poslovne za-iružne zveze Makedonije zapeli nabavljati rodovniške krave na domačem trgu Predvidevali so »nabavo 10.000 rodov* 'iških govedi Spomladi In v ?fetku poletja posebnq v ča-'i novosadskega kmetijskega so nakupili In razdelili 1 drugam. kmetijskim poae-vom in posameznim proiava->em 4000 glav živine. Polet! nabav* neko’iko zastala, «e-■’ pa d-elo nadaljujejo In racalo. da bodo do konca leta 'polnili plan oziroma da b$-do nabavili še 6000 krav. Lj. Ir ZUNANJA POLITIKA OB ROBU DOGODKOV »Ali ste še živi?« Nedavni šovinistični in re-vanšistični manij es tici ji v Düs-szldorfu, kjer je beguncem iz _•>lezije govoril v Adenauerje-cm imenu vicekancler Ludvig Erhard, so se zdaj pridružile manifestacije v Zahodnem Berlinu, Saarbrücknu in dru-od. Najsi gre za begunce iz .j lezije, Sudetov, Balkana, .danska, vsi hočejo eno: »pra-ico do samoodločbe«, kakor 2 dejal Erhard v Düsseldor-it. Ta »pravica« pa ne pomeni :iČ več in nič manj kot vrni-■2v Nemčiji ne samo tistih delov, ki jih je imela leta 1919, ,mpak celo tistih delov, ki jih '2 zahteval zase Hitler in jih ■e začasno dobil (Sudeti). Ni nobenega dvoma: nemški jr eben je zrasel in še vedno •ase. Toda za sedanjo revan-- 'stično gonjo, ki v bistvu ni nič novega, sta pomembni dve nasilnosti: prva je ta, da postaja iz dneva v dan čedalje tujša in dobiva odkrito podporo najodgovornejših zahod-'lonemških državnikov in politikov, druga pa je ta, da sovpada s spomenico zahodnorimskega generalštaba. Poleg že znanih revanšistič-nih imen, so zdaj odkrito blagoslovili to gonjo kancler Adenauer, ki je iz Italije poslal čestitke revanšističnrm manifestacijam v Berlinu, podkancler Ludwig Erhard, ki čedalje pogosteje nastopa na •akšnih prireditvah, čeprav se v preteklosti držal nekoliko od zadaj, in drugi. To pomeni, da imajo zdaj razni Ulitzi, Seebohmi, Kai Uwe von Hassli in podobni popolnoma proste roke. Gledana v tej perspektivi zveni zahteva zahodnonemške-ja generalštaba naravnost grozeče. Zakaj militaristična Nemčija se zaveda svoje moči in čedalje bolj poudarja »pravice«, ki jih ima kot članica NATO, in ne »obveznosti«. Ena izmed teh »pravic« je očitno tudi pravica do atomske oborožitve. V sporočilu vlade FLRJ o generalski spomenici je med drugim rečeno, da je dolžnost useh vlad in OZN delati z vsemi močmi proti takšnim načrtom. Toda kar zadeva zahodne države, je treba, žal, tapisati, da niso njihove vlade niti z eno besedo protestirale proti tem zahtevam, čeprav bi bilo takšno stališče pred neka) leti še nepojmljivo. In vendar Nemci še niso zadovoljni: »Ce želimo delovati v zlogi, moramo vsaj pričakovati, da bo britansko javno mnenje molčalo, če že ne more sodelovati v naših problemih,« piše neodvisni diisseldoriski *Der Mittag«. Dejansko pa molčijo vlade, vsaj kar zadeva zahtevo po atomski oborožitvi. Nasprotno, kakor piše konservativni »-Daily Mail«, sta Nemčija in Velika Britanija preß tem, da podpišeta pomemben sporazum o oborožitvi- >-Ta sporazum bo najbrž najpomembnejši izmed vseh sporazumov — nadaljuje britanski list — sklenjenih med Obema evropskima državama, odkar je bila pred desetimi leti ustanovljena atlantska Skupnost. To je prva posledica novih odnosov med Veliko Britanijo in Nemčijo, ki so nastali po sestanku med Mac-mdManom in Adenauerjem prejšnji mesec v Bonnu. Zad-1kje podrobnosti bosta v sredo in četrtek uredila v Whitehallu Harold Watkinson, britanski obrambni minister, in njegov nemški kolega Franz-Josef Strauss.« Sporazumeli se bodo O skupni izdelavi izstrelkov, tankov in letal. Kxyr zadeva atomske naboje, so se Nemci menda že »osamosvojili«. Prav takšno stališče zahodnih vlad pa spodbuja zahod-nonemške revanšiste in militariste. Danes se dogajajo stvari, ki bi bile pred nekaj leti še nepojmljive. Ne samo da nemški tisk zahteva od zahodnega javnega mnenja, naj —r »čeprav je stališče britanske vlade korektno« (der Mittag) — ampak popolnoma naravnost postavlja svoje zožitev e. O tem, kako moč-bo jfi pojenjal zahodni odpor, pa govore tudi druga zname-tfa. V Saarbrücknu so v nedeljo med manifestacijo, ki jo je organizirala nemška milita. Hstična organizacija »jeklene čelade«, v sprevodu korakali Pcfefit oficirjev nemškega Bun-äe&pehra in von Papena, Hit-tetfevega sodelavca, tudi francoski oficirji. 308 je, proti tej hitlerjevski manifestaciji je nastopila tfhupima ljudi iz Saarbrückna, » pa se ji ni posrečilo razbiti ati preprečiti zborovanja, najbrž zato, ker jih je bilo premalo. Toda skupina je no-&P pomenljiv napis: »Ali ste Š9 živi?« Ni dvoma, da je bilo tvpsašanje namenjeno »jek-Äfi čeladam«, toda prav tabo bi bilo lahko namenjeno francoskim oficirjem v sprevodu in vsem tistim, kn trpijo bi dovoljujejo prerod jn vzpon novega nemškega militarizma k> pot atomskega. Bjp y-iBritanska atomska bomba pred kongresom Trade unionov V Douglasu se ]e začel 92. kongres Trade Unionov —»Ali naj se atomski oborožitvi* je glavno vprašanje, o katerem LONDON, 5, sept. (Tangng). V Douglasu, na otokn Isle ot Man v Irskem morjn, se je danes začel 92. kongres britanskih Trade unionov, ki mu tn prisojajo izreden politični pomen, ker bodo na njem proučevali vsa tista vprašanja, o katerih že skoraj leto dni žolčno razpravljajo in se prerekajo britanski laburisti. S posebnim zanimanjem pričakujejo razpravo o obrambni politiki Laburistične stranke. Izid te razprave je za zdaj docela negotov. Generalni svet Trade unionov bo kongresu predložil osnutek resolucij e, M podpira nedavno sprejeto deklaracijo Izvršnega odbora Laburistične stranke o zunanji in obrambni politiki stranke. Deklaracija poudarja kot osnovno načelo, da »mora biti OZN temeljni kamen britanske zunanje politike». V skladu s tem se mora Velika Britanija boriti za krepitev avtoritete svetovne organizacije, njeni odnosi z drugimi državami pa morajo biti »v skladu s črko in duhom ustanovne listine». V delu o obrambni politiki stranke je v deklaraciji izražena zahteva, naj Velika Britanija opijsti proizvodnjo lastnega »atomskega orožja za zastraševanje», vendar deklaracija izraža podporo atomski politiki Atlantske zveze. Laburistično vodstvo namreč so- di, da mora biti glavni prispevek Velike Britanije Atlantski zvezi v konvencionalnih oboroženih silah, pri čemer naj »prepusti ZDA preskrbo-vanje Zahoda s strateškim atomskim orožjem». Proti temu delu deklaracije se je na svojih letnih konferencah izrekla večina sindikalnih unij, ki so zahtevale, naj se Velika Britanija enostransko odpove proizvodnji in uporabi atomskega orožja. Pred kongresom so te unije sklenile, da bodo umaknile osnutke svojih resolucij o tem in podprle osnutek resolucije, ki ga je predložil generalni sekretar unije transportnih delavcev Frank Cousins. Njegov predlog zahteva, da vlada, ki bi jo ustanovili laburisti, če bi zmagali na volitvah, »popolnoma zavre kakršnokoli obrambno politiko, slonečo na grožnji z uporabo strateškega ali taktičnega atomskega orožja». Predlog zahteva tudi »stalno opustitev proizvodnje ali | preizkušanja atomskega orožja». Se pred dvema dnevoma je kazalo, da bo kongres z večino glasov zavrnil uradno politiko stranke in sprejel osnutek Cousinsove resolucije, ker delegate večine unij veže sklep njihovih letnih konferenc, da na kongresu zastopajo takšno stališče. Toda delegati Unije strojnih delavcev, ki bi na kongresu razpolagali z okrog 800.000 glasovi, so v soboto sprejeli zelo čuden sklep — da glasujejo tako za uradno politiko stranke kot za osnutek Cousinsove resolucije. Nastala je zmeda, ker se zdi, da bosta sprejeti obe resoluciji,; povsem nasprotujoči druga *odsto-r>iti~ več milijonov kvadratnih metrov svojega zemljišča. Drug važen vir zaslužka je gostinstvo. Vatikan je tudi na tem področju pokazal izredno podjetnost. Na to se je dolgo in skrbno pripravljal in se pri tem posluževal svoje široke mednarodne propagandne mreže in poslovnih zvez, tako da mu je uspelo monopolizirati dobršen del tujih obiskovalcev — v jezo malih privatnih gostincev. Okrog 400 verskih šol, ustanov in samostanov so spremenili v začasne hotele in v njih nastavili sorazmerno raseljene cene, opatmje in fratri pa so postali hotelirji m natakarji. Poskrbeli so za to, da založijo tuje turiste ne samo s hrano, ampak tudi z •aznimi drugimi malenkostmi, kot so spominčki, razglednice n celo košari oblačil. Zavoljo /sega tega je razumljiva jeza rgovcev. Fratri in opatinje so ookazali, da so pripravljeni oremesii tudi rame neprijetnosti, ki so nujne spričo pestrosti gostov iz raz»ih krajev sve-a — samo da bi b‘1 izkupiček čimboljši. Med gosfi so ne samo katoličan1' * tudi pri- padniki drugih. veroizpovedi, »pogani« in afekti. V verski ustanovi, kjer domuje red salezijancev in epa-tinj Matere božje pomočnice, se je n. pr. naselilo kakih sto sovjetskih turistov. Del ustanove, ki je hkrati tudi samostan, so spremenili v pravi motel. Gostje so iz svojih sob najprej odstranili križe ter jih naložili v zaboj in vprašali fratre, kam naj jih spravijo. To je izzvalo prvo »polemiko« v rokavicah. Fratre i.n epatinje je zlasti vznemirilo zanimanje njihovih gojencev za sovjetske olimpijske značke. »Častiti očetje« sp pozneje zaplenili vse ' fccw* te rekvizite in prepovedali go- I jencem, da prihajajo v stik s sovjetskimi turisti. Odtlej so se odnosi med sovjetskimi tu-rijsjti ter opatinjami in fratri zelo ohladili. $e slabše je naletela skupina češkoslovaških turistov. Nastanili so jih v šolskih sobah, iz katerih niso odstranili niti šolskih tabel. Fratri so postavili v sobe samo postelje, tako da turisti niso imeli nobenega drugega udobja, čeprav so cene iste kot v srednjem hotelu. V znamenje protesta so češkoslovaški turisti zapustili ta »hotel«, prav talko pa je storila tudi neka skupina ameriških turistov. Vendar te »neprijetnosti« ne bodo mnogo vplivale na mastne raslužke, to pa je, kot je videti, pri vsej stvari bistveno. Konkurenca fratrov ni niti najmanj lojalna, se jezijo trgovci in gostinci, ker so ne samo monopolizirali dobršen del tujih turistov, ampak pri tem niti • ne plačajo nobenih dav- Stjepan Vukvšič Ćete kongoške vlade so prejšnji teden vkorakale v pokraj i no Kasaji in skoraj brez odpo ra zavzele glavno mesto Bak-vango in položaje v drugih delih »rudarske države«. Kakor je Izjavil načelnik štaba kongoške vojske polkovnik Mobu-tu, so zdaj čete centralne vlade gospodar položaja na vsem tem področju. Rekel je, da so pretirane vesti o akcijah čet samozvanega predsednika »rudarske države« in je dejal, da je Kolandžiju spričo pomoči, ki jo je dobil iz Katange, uspelo zbrati samo manjše odrede In jih poslati v pokrajino Kasaji. »Ministrski predsednik« »rudarske države« Ngagiula je izjavil, da so Kalondžejevi pristaši prispeli v pokrajino Kasaji »peš in goloroki« brez vsakršne pomoči Evropejcev. Neki višji funkcionar Camjjpjeve žandarmerije v Katangi pa je zanikal te trditve, rekoč, da so Kalondžiju namenjeno orožje natovorili na isti vlak, s katerim so se peljali vojaki na pod ročje Kasaji. Neki drugi predstavnik Combejeve vojske je zanikal tudi drugi del Ngagu-jeve izjave In je poudaril, da vodijo Kalondžijeve pristaše »evropski vojaški svetovalci«. Leopoldvillskl radio poroča, da so v Bruslju ustanovili bel-gijsko-ameriško družbo za Izkoriščanje rudnika diamantov na področju Kasaji. Družba »Forminiere«, bivša lastnica teh rudnikov, je odstopila 320 tisoč izmed skupno 320.006 delnic v zameno za 270.000 diamantov. Kongoški radio poudarja, da bi morala družba »Forminiere«, ki pripada belgijski državi, 51% delnic pre-! nesti na republiko Kongo. Predstavniki družbe pa tega i niso hoteli storiti. Agencija »Belga« sporoča J« Bruslja, da »Forminiere« n| ustanovila nove družbe, ampaH da je bila ustanovljena belgij» ska podružnica te družbe, id ima poslovne zveze z ZDA. Iz odcepljene Katange, ki podpira separatistična gibanj« tudi v drugih kongoških pokrajinah, poročajo danes o novih demonstracijah proti predsedniku Combeju. Kakor je Izjavil uradni predstavnik vlad« v Elisabethvillu, je bilo sam« v zadnjih dveh dneh v teh demonstracijah ubitih šest ljudi, vlada pa je bila prisiljena poslati nove okrepitve na področja Bakarnu, Kabindu in M«-lembu, kjer je prišlo d0 neredov. AP poroča, da vodijo odpor proti Combejevi vladi pripadniki plemena Baluba, ki podpirajo osrednjo kongoške vlado v Leopoldvillu. Štab kongoške vojske je I« sestavil načrt za prihod kongo* ških čet v pokrajino Katange. Načelnik štaba polkovnik Mo» butu je dejal, da vlada pričakuje, da bi lahko razmere v Katangi hitro uredili. Varese ostane neznanka OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 5 sept. (Po telefonu). Predstavniki štirih strank vladne večine so davi ratificirali sporazum o reformi volil» nega zakona za pokrajinske volitve. S tem je debata o predlogo socialistične stranke za reformo tega zakona, ki se bo danes popoldne začela v poslanski zbornici, postala samo še formalnost in na splošno pričakujejo, da bo novi zakon sprejet v nekaj dneh, kar bo omogočilo razpis upravnih volitev za 13. november. Reforma volilnega zakona v proporcionalnem smislu pomeni zmago manjših strank, predvsem socialistične, ki je na tem problemu najbolj odločno vztrajala. Za socialistično stranko je bila reforma tega zakona bistvena, kajti le na ta način bo pri volitvah lahko nastopila samostojno, ne pa v sklopu skupnih list s komunistično partijo. Po drugi srtrani pa bo krščanska demokratska stranka na osnovi tega zako- na v mnogih pokrajinskih svetih izgubila absolutno večino, katero ji je doslej omogočal večinski sistem. Zato bo prisiljena za sestavo ožjih pokrajinskih odborov iskati nova zavezništva, pri čemer se v mnogih primerih ne bo mogla izogniti sodelovanju s socialisti. Pozornost političnih krogov pa je v teh dneh veliko bolj usmerjena na mednarodni razvoj, predvsem pa na razgovore, ki sta jih imela premier Fan- NOTICI S PETIH CELIN T7BHEI. IZRAELSKO DELEGACIJO BO VODILA GOLDA MEIR Jeruzalem, 5. sept. (AFP) Delegacijo izraelske vlade na 15. zasedanju Generalne skupščine OZN bo vodila zunanja ministrica Golda Meir. Izraelska vlada je imela sestanek, na katerem je sprejela ta sklep, razpravljala pa tudi o mednarodnih problemih v zvezi z zasedanjem Generalne skupščine OZN. POLJSKA OBISK POLJSKIH VOJNIH LADIJ Varšava, 5. sept. (PAP) Včeraj so odplule iz Gdinja tri poljske vojne ladje v Portsmouth. Poljski mornarji bodo pet dni na obisku v Veliki Britaniji. Poljska vojna mornarica vrača s tem obisk britanskim pomorščakom, ki so bili s križarko »Tiger» lani na Poljskem. »REVANSIZEM postal URADNA POLITIKA BONNA» Varšava, 5. sept. (Reuter-AFP) Prvi sekretar Poljske združene delavske partije Wla-dislav Gomulka je ostro kritiziral zahodnonemški revan-šizem in je opozoril na to. da oživljanje nemškega militarizma ogroža mir v tem delu sveta. Zahteve zah odn «nemških voditeljev po 'reviziji poljsko-nemških meja kot tudi spomenica generalov Bun-deswehra, ki zahtevajo atomsko oborožitev, je dejal Gomulka. dokazujejo, da j« »*e-vanšistična politika jaoaMa uradna politika Uttodue Nemčija. Wladfelav Oomulka Je *o-■ 'ril tja veliegpa Zborovanju V Varšavi, ABgemim ob tra- ! dicionalni proslavi ob žetvi. ( Govrfl je tudi o bližnjem za-sedanju Generalne skupščine OZN ter obrazložil namene in naloge poljske delegacije na teh zasedanjih. INI 'iU JA INDONEZIJSKA REAKCIJA Džakarta. 5. sept. (AP) Indonezijska vlada je sinoči izrazila zadovoljstvo s sklepom Japonske, da prekliče dovoljenje za obisk nizozemske letalonosilke »Karel Doorman» v pristanišču Jokohama. Indonezijski zunanji minister Su-bandrio je v tej zvezi izjavil, da je zadovoljen, da je na Japonskem zmagala zdrava pamet. Rekel je, da se bodo odnosi med Japonsko in Indonezijo zdaj razvijali v smeri boljšega in bolj iskrenega razumevanja. Pripomnil pa je, da Indonezija ne želi zaplesti Japonske v kakršenkoli spor z Nizozemsko. JUŽNOAFRIŠKA UNIJA 19 RUDARJEV ZASUTIH Bocksburg, 5. sept. (AP) V rudniku zlata v Bocksburgu je prišlo do eksplozije, pri čemer je bilo ubitih devet afriških rudarjev. Drugih 19 rudarjev je še vedno zasutih in ni dosti upanja, da bi jih rešiti. V zadnjih nekaj tednih je to že druga nesreča v južnoafriških rudnikih. V rudniku zlata prt Johannesburgu je bilo 18. avgusta ubitth IS rudarjev VELIKA BRITANIJA nov Častjo BLAG A.TNli London, 5. sept. (Reuter) ! močnik generalnega sekre- tarja sindikata transportnih delavcev Harry Nicholas bo zamenjal pokojnega Aneu-rina Bevana kot častni blagajnik britanske Laburistične stranke. To je bilo potrjeno danes, ko je bil objavljen dokončni dnevni red letne konference laburistov, ki bo prihodnji mesec v Scarboroughe. Za ta položaj kandidira samo Harry Nicholas. ROMUNIJA POSVETOVANJE O . KORUZI Bukarešta, 5. sept. (Tanjug) V Bukarešti so se zbrali predstavniki vzhodnoevropskih držav na posvetovanje o pridelovanju koruze in njeni uporabi za krmljenje* živine. Razpravljali bodo tudi o povečanju pridelka koruze, ki je danes eden glavnih kmetijskih pridelkov v vzhodnoevropskih državah. V Romuniji so lani pridelali okrog 11 milijonov ton žita, od tega 7 milijonov ton koruze. Posvetovanja v Bukarešti se udeležujejo predstavniki -vseh držav, ki so članice Vzhodnoevropske gospodarske organizacije (SEV) razen Albanije. VIETNAM KONGRES PARTIJE DELOVNIH LJUDI Hanoj, 5. sept. (TASS) Kakor poroča vietnamska agencija, se je v Hanoju danes začel tretji kongres Partije delovnih ljudi DR Vietnama. Na kongresu bodo razpravljali o delu CK partije med obema kongresoma, o smernicah in nalogah partije ter vietnamskega ljudstva v prihodnjem obdobju. Prav tako bodo na kongresu uvel !avili' spremembe v parl’j'k?m statutu in iz- volili nov Centralni komite partije. ČSSR NOVOTNY NA OBISKU V VARŠAVI Praga, 5. sept. (AFP) Predsednik CSSR in prvi sekretar CK KP Češkoslovaške Antonin Novotny je danes z letalom odpotoval v Varšavo, kamor ga je povabil na obisk CK Poljske združene delavske partije. Spremlja ga več ministrov in članov CK. DR NEMČUA UKINJENE OMEJITVE NA CONSKI MEJI Berlin, 5. sept. (Reuter) Vlada DR Nemčije je danes ukinila petdnevno prepoved potovanja prebivalcev Zahodne Nemčije v zahodni dèi Berlina. To prepoved so uveljavili 31. avgusta. Kakor je znano, je vlada DR Nemčije tedaj objavila sporočilo, v ka-katerem ie poudarila, da je ta ukrep nujno potreben zaradi zaščite varnosti DR Nemčije, ker so v Zahodnem Berlinu organizirali množična zborovanja militaristov in revanši stov. ČAD TOMBALE AJ A - PREDSEDNIK PROGRESISTIC-NE STRANKE Fort Lamy, 5. sep’ ;AFP) Nacionalni kongres Pr, .greši-stične stranke Cada je izvolil predsednika Cada Tombaibaja za predsednika stranke Vladajoča Progresi stična stranka Cada je članica Afriškeg • de mokratdčnega gibanja zbira oja, ki ga vodi predsednik Slonokoščene obale Houpho-uet-Boignj. fani in zunanji minister SegnI v petek z Adenauerjem in v soboto ter nedeljo z de Gaul-lom. Zanimanje je toliko večje, ker iz skupnih poročil, Izdanih po razgovorih z Adenauerjem v Varese, in iz Fan-fanijeve izjave po razgovorih z de Gaullom doslej ni bilo mogoče izluščiti nekaterih podrobnosti, ki pa so zelo važne. Na splošno prevladuje mnenje, da je bil Fanfani v razgovorih z obema evropskima rivaloma zelo previden in da je skušal nastopati predvsem kot posrednik manjših članov Skupnega evropskega tržišča proti večjima dvema in kot odločen zagovornik evropske in atlantske enotnosti. Ta mnenja vsekakor drže za razgovore z de Gaullom, po katerih ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, medtem ko je tudi premier Fanfani v svoji izjavi novinarjem v Parizu dovolj jasno podčrtal, da je šlo za izmenjavo stališč, ki niso povsem izpadla. Običajna fraza »popolna soglasnost« je torej povsem Izpadla. Premier Fanfani je namreč dejal, da sta s Se-gnijem poslušala »zanimivo razlago konstruktivnih idej«, kateri sta s svoje strani dodala »sad naših razmišljanj in izmenjave stališč z našimi so-člani in zavezniki«. Fanfani-jeva izjava po sodbi političnih komentatorjev potrjuje, da je italijanski premier v razgovorih z de Gaullom zastopal nujnost tesnega, tudi političnega sodelovanja šestih evropskih držav, vendar tako, da to ne bi šlo na škodo ostalih zaveznikov, zlasti velike Britanije in ZDA, niti ne v korist samo ene ali druge članice, to Je Pariza ali Bonna, kar bi lahko omajalo doseženo ravnotežje v sklopu male Evrope. Dalje menijo, da je Fanfani vztrajal na integrativnosti in nadnacionalnosti evropskega organizma v nasprotju z de Gaullovo idejo o federaciji. Toda če je bil Fanfani previden v razgovorih z de Gaullom. se pa mnogi boje, da ni bil toliko z Adenauerjem. V zaključnem sporočilu je bilo rečeno, da so se razgovori razvijali v »največji prisrčnosti in soglasnosti«. V kolikor bi se ta soglasnost nanašala samo na probleme skupnega evropskega tržišča, bi to nikogar posebno ne vznemirjalo. Toda če se nanaša tudi na ned a im e nemške militaristične in revanšistične načrte, postaja stvar bolj zaskrbljujoča. Uradni molk ns vprašanje po pojasnilih samo še povečuje zaskrbljenost. Za Dalijo bi bilo enako nevarno v lem irenu‘ku ;srati na francosko karto proti nemški kotna nemško n rr. ‘ i francoski, po-udarja sr-;nl:s‘:-Avarri-"oed'o-ri ko -U ':‘a- v sv.-iem nariškem poročilu omenja, da p de ri- uu. orne n. ed slove-■■ 1 -na vnrnšal svoje-'a •• ' >'•<• i' pakt i Bonnom -bi Fanfanijev odgovor n: o u *om jasen. Aca Stanovnik Po konferenci v Beiruiu Po dolgem razdobju, za katero je bilo značilno pretežno stagniranje dejavnosti Arabske lige, so se naposled koncem avgusta srečali v malem letoviškem kraju v bližini libanonske prestolnice zunanji ministri arabskih držav. Vzrok te dolgotrajne stagnacije so bila mnogotera, razmeroma globoka nesoglasja med posameznimi državami članicami Lige, nesoglasja, ki pa se, žal, niso omejila zgolj na motnje v odnosih med prizadetimi državami, marveč so se prenašala na organizacijo kot celoto in se manifestirala kot močna zaviralna sila njene dejavnosti. Zaradi tega Arabska liga skoraj dve leti ni vršila tiste vloge, ne na regionalnem ne na mednarodnem področju, ki bi jo upravičeno smeli pričakovati od Uje, z ozirom na načela na katerih počiva njena Ustanovna listina. Zaradi takega notranjega položaja je bila tudi razmeroma nerealna njena zahteva. naj ji OZN prizna status svoje regionalne organizacije, celo ne glede na dejstvo, da se posamezni pereči problemi pojavljajo tudi v okviru drugih regionalnih organizacij. Interval relativne imobilno-sti bi torej moral biti sedaj končan. Razvoj dogodkov v svetu, zapleti in večanje napetosti v posameznih področjih. približevanje zasedanja Generalne skupščine, vse to je ne ' le svetovalo, marveč celo narekovalo arabskim državam, da pokopljejo žalostno preteklost. in solidarnejše krenejo v prihodnost, če si žele zagotoviti zanesljivo in varno mesto v družini narodov, hkrati pa biti tudi koristen član te skupnosti. Seveda se ta evolucija, ki je v Bejrutu že prišla do izraza, ni pojavila kar čez noč. Posamezni - dogodki in izjave arabskih državnikov so ji počasi toda vztrajno utirali pot. Predsednik Naser je bil že na kongresu Nacionalne Unije poudaril, da je arabska enotnost možna le tedaj, kadar so upoštevana tri načela: da vsak arabski narod mora biti svoboden v svoji izbiri poti in združevanja, da je pred splošno enotnostjo potrebna notranja enotnost vsakega posameznega arabskega naroda in da je splošna enotnost mpžna le Tedaj, če' jo želi ves arabski narod in ne le en sam njegov del. — Reagiranje Iraka ni moglo Izostati. Ob praznovanju druge obletnice iraške revolucije je poudaril predsednik Kasem: “Arabski narodi so vselej složni v skupnem boju zoper imperialiste. Irak bo vedno trdna opora bratskih arabskih držav. Pretekle nevšečnosti in krivice so pozabljene v interesu strnitve arabskih vrst« Zadnje mesece so skoraj popolnoma prenehale medsebojne obtožbe in gonja na straneh časopisov v Iraku in ZAR, delno pa tudi v Jordanu, radijski valovi pa so uporablja- Sengor izvoljen za predsednika Senegaiije Dakar, 5. sept. (AFP) Kon-grees Senegaiije je danes soglasno izvolil Leopolda Sedar-ja Sengorja za predsednika republike Senegaiije. Sengor Je generalni sekretar Progre-sdvne unije Senegaiije. Njegov predsedniški mandat bo teajal sedem let. j ni za koristnejše svrhe. — Se mnogo vidnejše od uspehov na političnem pa so spremembe na področju ekonomskega zbliževanja. Meje med Severno provinco ZAR in Irakom ! so se zopet odprle za trgovin-j ski in potniški promet. Arabska banka, ki ima trenutno še zelo skromna sredstva, kaže težnjo za novimi metodami finansiranja gospodarskega razvoja. Libanon je celo predlagal, naj bi se zavzela za finansiranje koordiniranega razvoja arabskih držav. Ekonomski svet arabske lige se zlasti zavzema za integriranje arabske industrije v širšem smislu, tako da bi zajeli tudi transport, rafiniranje in prodajo. Arabska konferenca o nafti je izdelala načrt o gradnji več kot 1200 milj dolgega naftovoda in skupnega tankerskega ladjevja. 1 Zapaziti je že tudi prva znamenja uresničevanja programa skupnega trga arabskih držav. V prestolnici Libije je bila nedavno uspešna vsearab-ska konferenca o problemih telekomunikacij. Na takih razmeroma ozdravljenih temeljih je bilo seveda delo konference zunanjih ministrov mnogo lažje — zlasti še po enodušnem sklepu, da ne bo-; do razpravljali o neljubi preteklosti. marveč da bodo po-; svetili svoja prizadevanja : zgolj iskanju in uveljavljanju takih pravil, ki bi omogočila 1 izogibanje prihodnjim napetostim. s čimer bi zanesljivo preprečili zapostavljanje mnogo bistvenejših arabskih problemov. Odstranjevanje teh doslej tako odločilnih ovir je pogojilo osredotočenje na probleme, ki resnično vitalno zadevajo Arabce. Med njimi zavzema Alžirija nedvomno prioriteto. Zahteve podpredsednika začasne alžirske vlade Belkasema so zato naletele na razumevanje, ki 6e je odrazilo v sprejeti resoluciji. Kolikor je sklep o nekaterih vprašanjih odložen za prvi sestanek Lige po končanem zasedanju Generalne skupščine, bi v tem morda smeli videti prej dokaz razsodnosti navzočih delegatov in njihovo željo, da predčasno ne zaoštre alžirskega problema do skrajnosti ter tako raje nudijo novo priložnost OZN, da izreče svojo sodbo o tem bodočem problemu. Prav tako - je pohvalen tuđi' sklep Lige, da podpre osvobodilno gibanje vseh narodov, ki še niso dosegli neodvisnosti, da nudi vso potrebno pomoč mladim afriškim državam na političnem, socialnem, kulturnem in ekonomskem področju, ter nenehno razvija in pospe- j šuje tako vsestransko sodeio- | vanje z njimi. Toda kot reče- 1 no bi utegnila biti najdaljno-sežnejša resolucija o popravljanju medsebojnih odnosov, zakaj odstranjevanje razlogov nezaupanja lahko postane naj-zaneslivejša podlaga za lepše perspektive. Ta resolucija je že danes — le nekaj dni po njenem podpisovanju — stavljena na resno preizkušnjo zaradi atentata na jordanskega premiera Madžalija. Bilo bi žalostno, če bi dobri nameni ostali zgolj nameni in če bi se arabske države znašle v novem vrtincu medsebojnih obtožb. V takem položaju lahko deluje pomirjevalno samo resnično prenehanje vsakega vmešavanja v tuje zadeve, celo ne oziraje se na večjo ali manjšo stopnjo upravičenosti i kritik na račun tega ali onega državnega vodstva. Prav tako bi države, ki posameznim političnim emigrantom nudijo azil, morale najti primerna zanesljiva sredstva, ki bi tem beguncem preprečevala, da s ; svojo dejavnostjo povzročajo j medarabske konflikte. Ce se prav vsaka arabska ! država ne bo ravnala po tem ! soglasno sprejetem načelu, po- j tem se bo kaj hitro pokazalo, ' da je bilo plodno delo arab- j skih zunanjih ministrov za- j man in da so se zopet zaprla : vrata, ki vodijo na pot arab- ! ske enotnosti In solidarnega čuvanja skupnih koristi pred tistimi silami, ki še vedno ve- i rujejo, da še ni odzvonilo nji- i hovim interesom na področju Srednjega vzhoda. V. H. Mnenje drugih Pariški dnevnik »Le Man de« je 3. septembra priob Sil članek o nemškem obo roževanjn, ki ga posreduje mo bralcem: Ze šest let se Francozi ne brigajo za ponovno nemško obrožitev. Ne brigajo se ne za Nemčijo ne za Evropo ne za Atlantski pakt. Ne briga jih nič na svetu, razen lokalni konflikt, neznaten v primerja-» vi s problemi našega planeta, samo ta konflikt jim vzburka strasti in jih žre: upor v Alžiriji. Vsa njihova armada se je zabubila v Severni Afriki In tam počasi razpada: del armade vodi kolonialno vojno; drugi det opravlja policijske posle, tretji pa se ukvarja s problemi, ki so sicer v pristojnosti civilnih oblasti. V tej praznini, ki jo povzroča odsotnost francoske armade v Evropi, se popol-rma svobodno razcveta nova Wehrmacht. Seveda le-ta ni neodvisna armada. Vključena je v Atlantski pakt. Uradno so njeni oddelki, prav tako kot oddelki drugih držav, namenjeni za obrambo Zahoda pred morebitnim napadom z Vzhoda. Po drugi strani pa krepi razvoj Evropske skupnosti vezi med Nemčijo in njenimi petimi partnerji.- Nemški militarizem je bil nevaren zaradi svoje nacionalistične osti: le-ta pa kaže, da počasi Izginja. Tako modrovanje je omogočilo Francozom, da so v zadnjih šestih 'letih spali z mirno vestjo kljub temu. da se niso brigali za ponovno nemško oboroževanje. Ali bodo razumeli opozorilo, ki so jim ga dali onkraj Rena? Memorandum generalštaba, ki zahteva obvezno vojaško službo in priznanje pravice do atomskega orožja, zbuja stare spomine. Pri tem sicer ne gre več za proteste proti »omeje vanju razvoja nemške armade«, ki je »bilo vsiljeno z ver sa jakim diktatom«: ton in oblika sta drugačna. Toda vsebina je identična: gre za popol- no suverenost na vojaškem področju. Zanimiva je primerjava datumov. V obeh primerih se je petnajst let Po porazu pojavila volja in želja izbrisati posledice tega poraza. Še bolj nevarno je zbližanje med vojaškimi potrebami nove Wehrmacht !n med prebujanjem Iredentističnih strasti. »Nova« Nemčija ne zahteva sa- AKTUALNI PORTRET DR. JUI-ITIS NYEREKE ministrski predsednik prve afriška vlade v Tanganjiki. Njegova stranka »Nk-' atonalna afriška anija Tanganjike« Je na zadnjik volitvah dobila skoraj sto procentov glasov »ACHTUNG!« mo meja lz leta 1919, marveč zahtevajo tudi tista ozemlja, ki so prišla v okvir nemških meja z nacističnimi osvajanji: skratka, nemški voditelji M hoteli, da bi zahodne države podpisale nov Mdnchen. Ko smo pred šestimi leti, med kampanjo za Evropsko vojsko, opozarjali na nevarnost, ki jo v sebi skriva ponovna nemška oborožitev, nismo mislili, da nam bodo dali dogodki tako hitro in tako popolnoma prav. Seveda, ton še ni tak, kot je bil 1938 leta. Pazijo namreč, da ne bi grozili ali se sklicevali na silo. Sklicujejo se samo na samoodločbo; to je beseda, ki naj bi bila pomirjajoča. Predlagajo referendume, demokratičen postopek ... Toda baržu-nasta previdnost ne more nikogar zavesti. Ves svet ve, na Vzhodu in na Zahodu, da ZSSR. Poljska ln CSSR ne bi brez vojne odstopile ozemelj ki jih imajo. Zahtevati ta «zemlja, čepitiv z vso spretnostjo retorike in • sklicevanjem na mir, pomeni, želeti tretjo «ve-tovno vojno! Možno je, da Adenauerjev! ministri sami sebi ne upajo priznati daljnosežno6ti posledic svoje iredentistične kampanje: njihova dobra vera — če o njej sploh »lahko govorimo — v ničemer ne spremeni dejstev. 1'«.. Vojaške In politične zahteve Nemcev seveda niso take, ka kršne so bile v tridesetih letih. Razdeljena Nemčija še ni do volj močna, da bi mogla tako povzdigniti svoj glas. Tudi lek cija iz 1945. verjetno še ni popolnoma izginila iz spomina nemških državljanov. Onkraj Rena je verjetno tudi demokracija močnejša kot je bila v tridesetih letih. Toda to prvo opozorilo n© sme ostati nezapaženo, ne smemo ga prezretil Jutri ne bomo mogli uničiti tega. kar danes lahko Še v kali zadušimo. Vprašanje zanima najprej zahodno skupnost: po ameriških predsedniških volitvah in po volitvah v Zahodni Nemčiji bo treba najprej rešiti vprašanje priznanja novih nemških meja. Toda vprašanje zanima tudi Francijo, kj lahko deluje v dveh različnih smereh.' Zagovorniki evropske integracije >1 ne smejo več zatiskati oči pred problemi nemškega Iredentizma. Nj mogoče graditi polltič ne enotnosti Evrope, dokler bo en Član te Evrope postavljal ozemeljske zahteve, ki jih dru g’ ne dopuščajo. Kajti združena Evropa predvideva »kupno po litiko vseh evropskih narodov Priznanje mej« na Odrl ln Nisi (In severne meje med Nemčijo in CSSR) je oonditio sine qua n on za vsako resnično integracijo. Po drugi strani pa ne bo mogoče zagotoviti, da bi Nemci »poštovali omejitve glede obo rožitve Nemčije, dokler bo francoska armada odsotna pri zahodni obrambi. Tako pride mo do večnega problema: mi j v Alžiriji. Moč In vpliv naš-? dežele sta na vseh področjih paralizirana zaradi te absurd ne vojne. Naravnost nerazum Ijlvo je, da tisti, ki ae Imajo za nacionaliste ln patriote, ne v'’»jo tega očitnega dejstva. Sovjetska spomenica o nemškem atomskem oboroževanju London, 5. sept. (Reuter-. AP) Sovjetska zveza je danes | poslala britanski vladi spome-j nico, v kateri opozarja na nevarnost oboroževanja zah od -nonemžke vojske z raketami »Polaris«. Uradno sporočilo sovjetske vlade o tem vprašanju je danes izročil odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva državnemu podsekretarju v britanskem zunanjem ministrstvu Edrvardu Heatu Besedilo sovjetskega sporočila še ni objavljeno. Britanski predstavnik je povedal, da je državni podsekretar Heate obljubil sovjetskemu odpravniku poslov, da bo britanska vlada odgovorila na spomenico sovjetske vlade. Japonci protestirajo proti povezovanju z Južno Korejo Tokio, 5. sept. (Kiodo) Petinosemdeset japonskih organizacij je objavilo skupno sporočilo, v katerem nasprotujejo bližnjemu obisku japonskega zunanjega ministra Zentara Košake v Južni Koreji. Med temi organizacijami je tudi Splošni svet japonskih sindikatov. V sporočilu je rečeno, da si bodo na svetu razlagali ta obisk kot poskus, da bi Japonska, Južna Koreja in Cang. kajškova vlada na Tajvanu vzpostavile med seboi vojaško zvezo. Sporočilo so Izročili japonskemu zunanjemu ministrstvu. ALEX WEISSBERG 47 BLAGO za KRI V tej aretaciji je bilo nekaj nenavadnega, tisto, kar je sledilo, pa je bilo še bolj skrivnostno. Hannah so takoj poslali v Budimpešto in 17. junija so jo soočili z materjo, z gospo Katharino Szenes. Srečali sta se v glavnem stanu madžarske protiobveščevalne službe, ki je bil takrat v vojašnici Hadik. V tistem času nihče izmed nas ni vedel, da so v Jugoslaviji odskočili izraelski padalci. Nihče izmed nas ni vedel, da Hannah sploh obstaja. Dekle je prešlo mejo s ponarejenimi dokumenti. Le-teh ni poslal naš odbor iz Istanbula, marveč si jih je priskrbela na jugoslovanskem ozemlju. Ali je bil madžarski uradnik izdajalec? Ali se mu je Hannah zaupala? Ali jo je morda že v Jugoslaviji izvohala nemška ali pa madžarska obveščevalna služba? Na ta vprašanja ni bilo nikoli odgovora. Njena tovariša, Perez Goldstein in Joel Nussbecher-Palgi, nista vedela nič o njeni aretaciji. Zelo sta bila zaskrbljena zaradi njene usode in odločila sta se. da ji bosta sledila. Bila sta bolj previdna od nje in radijski oddajnik sta pustila v Jugoslaviji. Jugoslovanski partizani so obljubili, da ga bodo pozneje spravili na Madžarsko. Čez mejo ju je vodil jugoslovanski partizanski major Stlpa, ki je izbral drugo pot, ne | tisto, po kateri je šla Hannah. Vse j* šlo brez incidentov. Ko sta prišla V Budimpešto, sta se takoj na želez- niški postaji ločila. Domenila sta se, kje se bosta spet dobila. Imela sta dva naslova, mojega in Kastnerje-vega. Ze v Jugoslaviji so jima pa povedali, da mojega naslova ni mogoče uporabiti. Namesto tega so jima dali naslov židovske skupnosti ter naslov tajnega sedeža bojnih skupin Chaiuzim. Odločila sta se, da se bosta dobila pri Kastnerju, v nekem penzionu v Vaci utca. Kastner, ki je bil oba mladeniča poznal že iz mladinskega gibanja v Klasenburgu, ju je zelo prisrčno sprejel. Ker je bilo v predsobi veliko ljudi, je trajal njihov pogovor le nekaj minut. Oba padalca nista niti črhnila o Hannah, niti o svoji vojaški misiji. Videla sta, da Kastner ničesar ne ve o tem. Dogovorili so se za sestanek naslednjega dne. Oba mladeniča sta odšla v hotel, kjer sta že prej rezervirala sobo. Naslednjega dne je prišla h Kastnerju na sestanek tudi moja žena Joel Palgi je prišel sam: Perez Goldstein je šel na sedež naše skupnosti, da bi videl ljudi iz Chaiuzim. Po-i zneje sta šla tja tudi moja žena in Joel Palgi. Komaj sta prišla tja. je Hansi opazila med množico, ki je krožila okrog sedeža, tudi policijske provokatorje. Pobita je zaupala oba Palestinca tovarišu Shuiemu Offen-; bachu, ki je uspel, da ju je brez incidenta spravil iz zgradbe. Potem so se vsi trije razšli: dc-menili so se za sestanek zvečer, in sicer v sta- novanju naše tovarišica zdravnice Erzsi Kurz. S tem trenutkom je Perez Goldstein izginil. Ni se pojavil niti na dogovorjenem sestanku niti ni prišel na sestanek, za katerega se je še poprej dogovoril s Palgijem. Pri Erszi Kurz so že čakali poglavitni voditelji bojnih skupin Chaulzim; pozneje je prišel tja tudi Kastner, in ko je zvedel, da je Perez Goldstein izginil, se ga je polotil strah. S Palgijem' sta se umaknila v kot in začela razpravljati o novem položaju Palgi se je bal, da Perez, ki je imel komaj devetnajst let, ne bo vzdržal, če bi ga mučili. Tedaj se je Kastner odločil, da mu bo vse zaupal. Opisal mu je položaj Zidov na Madžarskem, razložil mu je različne faze pogajanj z Nemci, govoril mu je o mojem poslanstvu in o priložnosti, ki se nam je ponudila, da bi rešili gotove smrti tisoče in tisoče ljudi. »Razumeš, Nussl (Nussi je bil Pal gijev psevdonim v mladinskem gibanju), to je resna stvar. V nekaj dneh bo odpotoval iz Budimpešte vlak, ki bo popeljal v tujino tisoč pet sto ali dva tisoč madžarskih 2i-i dov. In to je samo predujem. Gre I za to, da bi rešili vse tiste, ki so še pri življenju. Toda če je bil Perez Goldstein zares aretiran in če ni vzdržal, bo šlo vse k vragu. Pred kratkim so Madžari aretirali vse voditelje Waade, Nemci so nas pa izpustili, ker so zainteresirani, da se pogajanja nadaljujejo. Ce se bomo kompromitirali, recimo, če je Pere? res aretiran, nas ne bo mogla rešit' nobena stvar več. Nemci v vsej tej zadevi ne bodo več videli židovske 1 stvari, marveč samo britansko Spi- i j jonažo. Vse bo šlo po vodi, res ne ! j vidim prav nobenega izhoda,- Joel Palgi je bil zelo pobit. Kljub 1 temu pa ni niti z besedo omenil Kastnerju Hannah Szenes. V knjigi, ki jo je napisal in v svoji izjavi pred sodiščem je pozneje utemeljil svojo molčečnost s tem. da je moral kot britanski častnik obdržati to skrivnost zase. Toda to je bilo usodno; če bi bili ljudje iz Waade o pravem času zvedeli za zadevo s Hannah Szenes. bi morda še lahko preprečili katastrofo. Kastner je mrzlično iskal izhoda in navsezadnje je predlagal Palgiju tole: »Nujno je, da Nemci mislijo, da so vas poslali sem zaradi tega, da uredite židovske stvari. Lahko na primer rečemo, da so vam naši ljudje v Istanbulu naročili, da se prepričate, če je Eichmannova ponudba resna stvar, oziroma če je samo bajka, ki si jo je izmislil Joel Brand. Ali bi bil pripravljen odigrati tako vlogo? V nasprotnem primeru te lahko že kako spravimo iz Madžarske ali pa te zanesljivo skrijemo, tako da te ne bodo našli.* Joel Palgi je bil pa takoj pripravljen tvegati to nevarnost, samo da bi pomagal svojim tovarišem in Waadi. Razpravi o tem sta prisostvovala tudi moja žena in Shulem Offenbach. Na koncu so sklenili, da se bodo obrnili do hauptsturmfuhrerja Klagesa. ki je vodil varnostno službo v Budimpešti. Vedno, kadar so bile v Budimpešti racije, se je pokazal zelo dostopnega in nesebičnega tako da sta bila moja žena in Kast ner prepričana, da je na tiherr Hitlerjev sovražnik. Han3l. to je mo ii ženi, so naročili, naj gre nasled niega dne k njemu. j Klages je bil videti zelo zadovo- ] ijen, ko mu je Hansi povedala vso I storijo. 1 /numi nmnin bmmmiü V DUBROVNIKU SE JE ZAČEL MEDNARODNI MLADINSKI SEMINAR Dubrovnik, 5. sept. (Tanjug). V Dubrovniku so popoldne slovesno odprli mednarodni mladinski in študentski seminar o miru, boju proti kolonializmu in pomoči nerazvitim deželam. Seminar sta organizirala CK LM Jugoslavije in centralni odbor Zveze študentov, udeležuje pa se ga približno 100 zastopnikov 35 mladinskih organizacij iz 30 afriških, azijskih. latinskoameriških in evropskih dežel. V imenu organizatorjev je seminar začela Latinka Perovič, članica sekretariata CK LMJ, ki je poudarila, da so jugoslovanska mladina in študenti vedno smatrali take sestanke kot dragocen pripomoček k odkriti 5n iskreni izmenjavi mnenj v vseh zadevah, ki zanimajo mlade ljudi po svetu. Udeležence seminarja je pozdravil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora v Dubrovniku Veljko Betič. ki je v atriju Doma sindikatov, kjer je seminar, priredil sprejem na čast udeležencem. Nato je ansambel »Lado- iz Zagreba Dredvajal več narodnih pesmi in plesov. Jutri bo na seminarju na nrogramu referat CK LMJ in »entrainega odbora Zveze študentov o temi -Mir, boj proti kolonializmu in pomoč neraz- vitim deželam-. Več zastopnikov mladinskih in študentskih organizacij bo imelo korefera-te o tej temi. Seminar bo trajal do IS. septembra. Nagrade Zveze trgovinskih zbornic Ljubljana, 5. sept. Na Gospodarskem razstavišču so bile danes zvečer podeljene tri denarne nagrade, ki jih je namenila Zveza trgovinskih zbornic Ju goslavije kolektivom podjetij za najuspešnejše rešitve komercialne embalaže na sejmu. Posebna žirija je prisodila nagrado 100.000 din Prehranbenj industriji s hladilnico »ŠapČjao-ka« v Sabcu, ki je prva uvedla plastificirani celofan za pakiranje koncentratov sadnih sokov, nagrado 75.000 din Tovarni papirne konfekcije »Avala« v Beogradu za kartonske škatle za riž In drugo zrnasto blago ln nagrado 50.000 din Sadno-likerskemu kouHlbinatu »Fraktal« v Ajdovščini za pakiranje paradižnikove mezge v aluminijastih tubah. Razen tega je žirija Izrekla še nekaj pohval, med drugim tovarni »Saturnus« v Ljubljani za uspele večbarvne litografij« na pločevini in za pločevinaste škatlice za poper > pokrovom. Petnajsto zasedanje Svetovne federacije Združenj za OZN Varšava, 5. sept. (Tanjug) V Varšavi se je danes dopoldne začelo 15. zasedanje generalne skupščine Svetovne federacije združenj za OZN, na katerem sodelujejo predstavniki 30 držav. Zasedanju prisostvuje tudi delegacija Jugoslovanske zveze združenj za OZN, ki jo vodi predsednik zveze Vladimir Simič. Zasedanju prisostvujejo kot opazovalci predstavnik; kakih 20 mednarodnih organizacij, med njimi UNESCO. UNICEF in drugih, ter številn; politični. družbeni in znanstveni, delavci iz Več držav. Na dnevnem redu 15 nasedanja je več vprašanj, med katerim; so najvažnejša vloga posebnega sklada OZN in združenj za mednarodni razvoj v industrializaciji in gospodarskem razvoju nerazvitih držav, nadalje naloge federacije in njenih članov — nacionalnih združenj v urejanju razorožitvenega vprašanja in druga. Skupščino je začel predsed nik Svetovne federacije združenj Za OZN. znani italijanski pravnik prof. Roberto Ago. Danes popoldne ie skupščino v imenu Generalnega se- Konadsha alternativa New York, 5. sept. (Tanjug) Znani kanadski ekonomist Walter Gordon je na konferenci federacije študentov iz javil, da je Kanada v nevarnosti, da izgubi neodvisnost in da postane satelit ZDA. Gordon poudarja, da Ima Kanada dve izbiri — ali da privoli v integracijo z ZDA ali pa da sprejme sklepe, ki bodo spremenili smer njenega nadaljnjega razvoja. Walter Gordon se zlasti ukvarja s problemi trgov'nske menjave z ZDA in je mnenla. da bo takšna trgovina onesposobila kanadsko industrijo in povzročila hudo brezposelnost. »Ne moremo upati, dg bomo spremenili not našega nadalj-niega razvoja in obnovil, neodvisnost. ne da bi za to Pia* call ustrezno ceno.» Na koncu izraža Gordon nrepričanje. da bodo v tem desetletju uveljavljeni tehtni ukrepi za vzpostavitev eospo-',a-sk? neodvisnosti dežele l kretarja OZN pozdravil di-, rektor posebnega sklada OZN i Paul Hoffman. poljsko delegacije prof. Oskar Lange je imel potem referat o pomenu razorožitve za mednarodni gospodarski razvoj. Vodja jugoslovanske delegacije Vladimir Simič je bi! izvoljen za podpredsednika oolitično-ekonomske komisije Generalne skupščine. Skupščina bo delala do 10. septembra. Hruščev se je vrnil v Moskvo Moskva, 5. sept. (TASS). So vjetski ministrski predsednii Hruščev se je danes vrnil ii Helsinkov v Moskvo. V Helsinkih je prisostvoval proslavi 60. rcijstnega dne predsednika finske republike Kekkonena in se je ondi mudil tri dni. V Moskvi so premiera Hruščeva sprejeli prvi namestnik predsednika vlade Mikojan i-n drugi sovjetski državni in partijski funk^onarji. Efskens obišče 14. septembra Pariz Bruselj, 5. sept. (Reuter).. — Predstavnik belgijske vlade je danes izjavil, da b06ta ministrski predsednik Eyskens in zunanji minister Wigny 13. septembra odpotovala v Pariš na razgovore s predsednikom francoske republike de Gaullom. Belgijski predstavnik je povedal. da se bodo razgovori nanašali na položaj na svetu in na načrte o večji koordinaciji zahodnoevropske politike. * vseli trafikah in kioskih OLIMPIJSKE NOVICE NASI TELOVADCI ENAJSTI PO TREH DISCIPLINAH Rim, 5. sept. — Po obveznih vajah na treh orodjih, je moška telovadna reprezentanca Jugoslavije enajsta med 20 moštvi, kolikor se jih udeležuje olimpijskih tekem v tej disciplini. Vrstni red je za zdaj tak: SZ 143,5, Japonska 142.85. Italija 138.60 ZDA 137.85. Nemčija 137.65, Švica 137.25, Finska 137,0, Poljska 136.65, Madžarska 136,45. CSSR 135.40. Jugoslavija 135,20 Itd. LUKMAN V FINALU V SKOKU S PALICO Rim, 5. septembra — Naš skakalec s D3lico Leon Lukman se je plasiral v zaključno ‘ekmovanje v tej atletski disciplini. Preskočil je kvalifikacijsko znamko 440 cm v prvem noskusu. kar je razen njega uspelo le Je osmim skakalcem To so: Ma'pher (Nem). Hristov (Bol), Kruz (Por), Bragg (ZDA) Petrenko (SZ), Tomašek (CSSR), Landstrom (Fin), Su-tinen (Fin) in Krasovskis (SZ). Ker je bilo treba število finalistov izpopolnili do 12, sta prišla v zaključni boj še Morris (ZDA), Krzseszinski (P) in Hle-barov (B), ki so preskočili 430 centimetrov. AVSTRIJEC PRVI V STRELJANJU Rim, 5. sept. — Prvo zlato medaljo v streljanju je osvojil Avstrijec Pamerer. in sicer v tekmi z vojaško puško. Drugi je bil Švicar Spielman, tretji pa največji favorit Rus Borisenko. DVA NAŠA STRELCA V ZAKLJUČNIH TEKMAH Rim. 5. sept V predtekmovanjih v streljanju s pištolo sta naslonila tudi iugos’ovana Ni-čič in Umek. k' s*.» «e s 355 oz 353 krogi o’asira1» med (istih 54 strelce*.- k' ilh hudo c-rrv-stili k zaključnim tekmam v \ej disciplini. KULTURA IN PROSVETA Novosti v repertoarju ljubljanske Drame in Opere Abonma v rudarskem revirju »S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo se v letošnji sezoni sporazumeli za reden gledališki abonma Slovenskega narodnega gledališča la Ljubljane tudi v Trbovljah. POZ iTIVN E OCENE GOSTOVANJE BEOGRAJSKE OPERE V VARŠAVI Varšava, 5. septembra. Beograjska Opera je svoje gostovanje na Poljskem začela v Varšavi z izvedbo opere Mo-desta Musorgskega »Hovanšči-na«. Takoj po tem prvem nastopu so začeli glasbeni kritiki vodilnih varšavskih' časopisov polniti stolpce s pozitivnimi ocenami nastopa beograjskih opernih umetnikov. Vse kritike se strinjajo v ugotovitvah visoke umetniške ravni gostujočega ansambla, posebnih pohval so bili v tisku deležni prav vsi izvajalci od režiserja in scenografa do solistov, zbora in orkestra. Scenarist Beležanski — pišejo kritiki — je dokazal s svojo scensko zamislijo, ki ustreza stilu in duhu umetnine, veliko nadarjenost in domišljijo. Režiser Branko Gavella je po ugotovitvah poljskih kritikov z velikim mojstrstvom razčlenil množične scene, tako da je veliki ansambel v statik nih in dinamičnih trenutkih dogajanja vedno enako lep in slikovit V izvajanju zbora so ocenjevalci opazili zlasti skrbno naštudirana piano mesta in uglašeno zvočnost glasnejših delov partiture ter zapisali, da so se vsi nastopi zbora zlivali v harmonično celoto. Nobeden od varšavskih glasbenih kritikov ni štedil pohvalnih besed, ko je opisoval izvajanje gostujočih solistov. Zapisali so na primer, da je Žarko Cvejič v naslovni vlogi Hovanskega bil prav tako učinkovit, kot da so ga na oder prenesli iz slavnega Eisensteinovega filma »Ivan Grozni-«. Prav tako navdušeno so ocenjevalci pozdravili nastop Miroslava Cangaloviča. Označili so ga za veličasten bas, ki združuje dovršene glasbene možnosti z odlično igralsko interpretacijo lika ter priznali, da je s svojim petjem to igro pretresel gledalce predvsem v ariji o »sveti Rusiji-« v drugem dejanju in v zaključnem monologu. Pohvalno omenjajo kritike tudi ostale soliste, v prvi vrsti altistko Melanijo Bugarinovič v vlogi Marte in Dušana Popoviča kot bojara Šaklovitega. Gostovanje, ki se je začelo s tako velikim uspehom, so beograjski umetniki nadaljevali z uprizoritvijo Massenetovega »Don Kihota-«. Zagorju in Hrastniku, V prizadevanju, da bi razširili krog našega občinstva ip zlasti, da bi pritegnili k predstavam tudi delavce, neposredne proizvajalce. smo razpisali redne abonmaje s sicer nekoliko manjšim številom predstav kot v Ljubljani tudi v osrednjem rudarskem revirju. V Trbovljah in Zagorju, kjer imajo svoje nove prostome Delavske domove z modernim odrom, bomo uvedli abonma Drame in Opere, v Hrastniku pa bo zaradi vprašanja gledališke hiše nastopala zaenkrat samo Drama.« Tako je v razgovoru o pripravah SNG na letošnjo sezono poudaril žd’ takoj v začetku upravnik SNG Smiljan Samec. V'zvezi z abonmaji nasploh je omenil, da prav te dnj dosedanji abonenti dobivajo razpise in povabila za novo sezono ter da upajo na čim številnejši odziv. Za Dramo so letos ohranili dosedanjih 12 redov, kot posebnost pa uvedli popoldanski in premierski red. Isto v glavnem velja tudi za Opero. V želji, da bi omogočili redno obiskovanje gledaliških predstav v Ljubljani tudi delovnim kolektivom iz mesta in s podeželja, bo SNG v novi sezoni razširilo svoje abonmaje še z abonmajem za delovne kolektive in nedeljskim popoldanskim abonmajem; če se bo prijavilo dovolj interesentov, bo v novi sezoni uveden še abonma za upokojence. V zvezi z abonmajem v Drami, pa tudi sicer, je pomembna novost — začetek obnovitvenih del v naši dramski hiši. »Končujemo prvo etapo načrta, s katerim bi v petih lotili izvedli rekonstrukcijo ter razširitev obeh gledališč,« je pripovedoval upravnik in dodal, da je okrajni ljudski odbor za letošnja obnovitvena dela v . Drami prispeval 70 milijonov dinarjev. S to vsoto so izvedli popolno obnovo notranjščine, to je dvorane in stranskih prostorov, pri čemer so, vzporedno z ukinitvijo dijaškega in galerijskega stojišča^, pridobili novih 170 sedežev, tako da je dramska hiša zdaj bolje izrabljena. V vseh abonmajih bo lahko sprejela 2000 oseb več kot doslej. razen tega pa so novi pridobljeni sedeži, zlasti oni v novem cerclu v sredini, kjer so bile prej lože, še posebej dobri in omogočajo polno vidljivost. »Z rekonstrukcijo Drame bomo nadaljevali v prihodnjih letih ter ob koncu stavbi dali tudi novo zunanjo podobo.« Kar zadeva letošnji reper toar. je upravnik Sam^c naglasil. da so ostali zvesti že ustaljenemu načelu, namreč da osrednje gledališče nudi gledalcem poleg domače tvornosti ih svetovne klasike tudi vsa ostala živa in zanimiva dela iz sodobne gledališke literature. Drama SNG bo tako črpala svoj repertoar iz naslednjih del: Ivan Cankar »Kralj na Betajnovi«, najmanj dve domači noviteti, Držič-Rupel »Boter Andraž«, Nušić-Mihiz »Avtobiografija-«, Shakespeare »Sen kresne noči«, Evripides-Sovre »Feničanke«, Gogolj »Ženitev«, Ionesco »Nosorog«, Loraine - Hansberry »Grozdne jagode v soncu«, Majakovski »Stenica«, Williams »Orfej se spušča« in Anouilh »Omifle«. Izven abonmaja bo Drama uprizorila še Brecht-Weillovo »Beraško opero«, Williamscvo naj- V Münchenu je prišlo med premiero filma »Pot k zvezdam« do ogorčenih protestov. Film govori o življenjski poti znanstvenika Wemherja von Brauna, strokovnjaka za rakete. Pri vhodu v munchenski kino je skupina pacifistično orientiranih Miinchenčanov delila letake, ki so znanstvenika ostro obsojali. Po bližnjih ulicah pa so nosili demonstranti transparente , z napisom: »RAKETE NISO USMERJENE PROTI ZVEZDAM, TEMVEČ PROTI ČLOVEŠKIM ŽIVLJENJEM!« -Po predstavi je Braun osebno odgovarjal na različna vprašanja novinarjev, zbranih na tiskovni konferenci. Mnogi med njimi so izrazili ostro negodovanje, ker film skoraj herojsko prikazuje človeka, ki je pomagal ustvariti »V 2« in to po naročilu hitlerjevske vlade. Von Braun je odvrnil: »Žal mi je zaradi žrtev »V 2«. Podarjam pa, da so bile žrtve na obeh straneh. Vojna je vojna — in ko je moja domovina v vojni, sem dolžan, doprinesti k njeni aanagi, čeprav mi njena zmaga ni simpatična« ... - Na sliki: C io n r d Jürgens v vlogi znanstvenika Wemherja v. Brauna. novejše delo »Sladka ptica mladosti« % izvirno mladinsko delo Vandot- Stante »Kekec in Mojca«. Kot bo sicer gotovo velika zanimivost srečanje z nekaterimi najnovejšimi deli sodobne svetovne dramatike, ki so povzročila živahne odmeve že v tujini — na primer Ionescov »Nosorog«, ali pa aktualno delo mlade ameriške črnke Lorraine — pa bo gotovo posebna privlačnost letošnje sezone vrsta novih domačih slovenskih del. Drama SNG ima trenutno na razpolago že štiri take predložene tekste, in sicer Bratka Krefta, Herberta Gruna. Jožeta Javorška tn Borisa Grabnarja, od katerih bo uprizorila vsaj dva. Delo Bratka Krefta, ki bo nedvomno prišlo v repertoar, je posvečeno življenju pesnika Prešerna. Operni okvirni repertoarni načrt obsega naslednja dela: Korina »Ekvinokcij«, Rossini «Italijanka v Alžiru« Wagner »Lohengrin«, Bellini »Norma«, Rimski-Korzakov »Zlati petelin« ali Prokofijev »Igralec« (ali »Vojna in mir«), Raveli »L’heure espagnol«, Puccini »Plašč« in Cimarosa »Tajna poroka«. Baletna noviteta bo Asafijeva »Bahčisarajska fontana« in še eno novo baletno delo, morda večer ameriškega sodobnega baleta. Operni repertoar, ki nas je lani seznanil e vrsto povsem novih, pri nas še neznanih oper težjega značaja, je le(as, kot vidimo, morda nekoliko bolj upošteval moment popularnosti, ne da bj sicer kakorkoli zmanjšal visoko kakovostno raven svojega programa. Do nekaterih manjših sprememb, ki so možne v opernem načrtu, bi utegnilo priti samo zaradi težav pri nabavi notnega materiala. Ob koncu je upravnik Samec posebej dodal še to. da se bosta ljubljanska Drama in Opera odzvali povabilu Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba, ki bo letos proslavljalo 100-letnico svojega obstoja. »Obo naši hiši se bosta udeležili zagrebškega festivala z domačimi slovenskimi deli, in sicer Drama z eno izmed slovenskih novitet. Opera pa bo v ta namen še posebej skrbno na novo pripravila Kozinovo opero »Ekvinokcij«. bp Kmalu pride na spored naših kinematografov uspeli gruzinski film »TUJI OTROCI«. V njem igra očeta - vdovca gruzinski filmski igralec Otar Koberidze, njegova mala hčerka pa je Nani Cikvinidze. (Oba vidimo na sliki.) Dekličina kreacija je bila povsod po svetu deležna najširšega priznanja. V ] ki n u nam k a ž e j o VREŽI NJENO IME S PONOSOM Film je posnet po resnični zgodbi In ta sega v čas minule vojne. Ko ji sledimo, se spet in spet zavemo, da je kljub vsej potrebnosti sodobnih scenarijev, v katerih topovi molčijo, poštene in prav, da ne poubijano, da se zlasti pred očmi gen sr arije, ki bo oblikovala jutrišnjo prihodnost, obujajo podobe vseh, ki so z globoko osebno vero ▼ svet človečnosti stopili pred nacistične puške. Čeprav še taks mladi, še tako krhki, kot je junakinja našega filma. Film je angleški vojni, pravzaprav vohunski film. O dekletu, ki je po materi francoskega porekla. O ženi, k! je sredi vojne vihre spoznala francoskega oficirja, se z njim poročila, ga po dveh letih čakanja izgubila pri El Ale-meinu in mu medtem rodila hčerko. Ko jo angleška obveščevalna služba pozneje povabi k sodelovanju, se odloči zanj globoko prepričana, da je to dolžna zaradi moževe ljubezni in zato, da bi otroci, kot je njena Tanja, živeli v miru. Skratka: film v celoti izžareva ta, iz najosebnejših vzgibov pogojeni patriotizem, ki pozneje preraste v zavestno borbo. /ato ni v njem nobenih lažnih ali nabreklih herojskih potez. Ko mlada žena konča šolo za obveščevalce, jo s padalom spustijo na francosko okupirano ozemlje. Tu se s strojnico upre nemškemu bataljonu, da omogoči pobeg francoskega partizana. Njeno junaško zadržanje pred Gestapom, sijajna knlegialnost v transportu in trenutki, ko jo po taboriščnem trpljenju izdvojijo iz skupine in postavijo z dvema so-tovarišicama pred puške, zaključujejo film. Prva uspela vohunska akcija in spremljevalni kadri pa nam pred tem pokažejo vmesno vrnitev mlade matere k otroku, njen prihod v okolje, ki se ga vojna navidez ni dotaknila, njena navezanost na človeka, ki opravlja iste naloge. Tako je ena filmska komponenta zrasla Iz enostavno rekonstruiranih resničnih dogodkov in z uspelim dialogom nadomestila filmske izrazne praznine. Drugo komponento pa so ustvarjalci — in Se posebej režiser Lewis Gilbert — uspelo sestavili iz pridanih kadrov, ki pokažejo čustveni svet glavne junakinje, tipiko okolja, In vsklajajo akcijsko stran filma z njegovo pretresljivo humano poanto. Igra Virginie Me Kena zaslu- tami m tistim mladostnim ži posebno pozornost. Igralka ognjem, ki spreminja najbolj te ustvarila tonel ženski lik in- “P™6" najtežje naloge v pr«-je ustvarila topel zenski Uk, ju prosto Uresnieuiva dejanja. nakinjo z vsemi človeškimi čr- Marina Golouh 5P0MIN1 IZ ITALIJE Kaj vse se človeku iahko pripeti, če se poda na potovanje z avtostopom, pa če je povrhu tega še mlado dekle in če so to celo kar tri mlada lepa dekleta, si boste na lastne oči lahko ogledali, če se boste potrudili sedeti v kinu »Union-“ dve polni uri. Potem boste, lahko ugotovili, da so doživljaji plahe Angležinje Margarete, brhke Nemke Hilde in prebrisan« lepotice, Francozinje Josette, še posebej svojevrstni, saj so dekleta turisti v deželi, ki se imenuje Italija. Kaj vam to ne pove zadosti? Amore, amore, amore... pa nekaj turističnih dekoracij, med katere se uvršča Vittorio de Sica kot obubožani italijanski grof, poševni stolp v Pizi in še razne druge turistične privlačnosti, med katere sodi. ubogi italijnsld brivec, ki si ga je preskrbela angleška lady za »nečaka«. Režiser Antonio Pietrangeli je brez posebne iznajdljivosti razpostavil znane »italijanske-ljubimce: de Sico. Massima Gjrottija, Alberta Sordija in novega zvezdnika Antonia Ci-fariella med brhke turistke: June Laverick. Isabelle Corey in Ingeborg Schoner. Za dekoracijo je izbral primerne turistične kulise, scenaristi pa so jim izkrojili tri naivne ljubezenske zgodbice brez soli in okusa, zato se tudi znani igralci kljub dobri volji niso izkazali. Ostalo je le pri redkih prebliskih duhovitosti v dialogih in turistični reklami. »Spomini iz Italije« je torej spet eden izmed mnogih, cenenih turističnih spominčkov z naših popotovanj po širokih cinemaskopskih platnih, kj jih takoj raztreseno založimo in — nanje pozabimo. Pozabiti pa ne moremo na nekaj, kar je bilo že večkrat izrečeno. To, da si naši distributerji prav nič ne prizadevajo za kvaliteten izbor filmov. Tokrat so Se menda odločal da bodo pokupili vse filme. ▼ katerih je videti pa čeprav samo de Sicin nos. Da delajo s tem igralcu medvedjo uslugo, nam zgovorno dokazuje publika v dvorani, ki bo zaradi poplave njegovih nepomembnih vlog izgubila pravi odnos do tega velikega umetnika. JAS Maši mladi glasbeniki v Bayreuüm Ze desetič po vojni so se letošnjega avgusta zbrali v Bay-reuthu, v Wagnerjevem festivalskem mestu mladi glasbeniki, književniki, slikarji in sploh študentje z vseh delov sveta. Prišli so, da bi v številnih delovnih krožkih skupno muzicirali, skupno razstav- ljali, skupno nastopali, ob tem pa spoznavali drug drugega in njih kulturne vrednote. — Ze uvodni koncert je potekal v znammiju slovenskih izjav predstavnikov vseh sodelujočih narodnostnih skupin, 26 po številu, v znamenju želja po sodelovanju in bratstvu mladih ljudi, ki niso obremenjeni z blokovskimi, rasnimi in drugimi predsodki. In vsak od naslednjih petnajstih dni skupnega življenja in dela je dokazal, da je sožitje najrazličnejših skupin v praksi možno in pametno. Le en sam neljub dogodek je za hip porušil to prijetno vzdušje. Zgodilo se je namreč, da je eden izmed glavnih sodelavcev festivala, ziiriški scenograf Roman Clemens ob začetku mednarodne slikarske razstave, ki je bila aranžirana v okviru tega mladinskega festivala, zelo nespretno, izzivalno in po nepotrebnem govoril o železni zavesi, ki se kvarno odraža v umetnosti onih, ki živijo za zaveso. Reakcija je bila takoj tu. Zvest osnovnim principom srečanj je ostro in nedvoumno Clemensu odgovoril sam direktor festivala Herbert Barth, da bayreuthsko srečanje je in hoče biti manifestacija miru in sodelovanja med narodi, da je umetnost, posebej glasbena umetnost in slikarstvo idealno sredstvo za medsebojno spoznavanje in razumevanje, da umetnost pomaga graditi mostove med ljudmi. Zatorej da je proti vsem, ki bi hoteli te mostove razdirati in sodelovanje otežkočttu Topel aplavz navzočih je potrdU upravičenost take reakcije. K vdeleSbi na tem medvA-****** greUSmvfu še fe fcftfco prijmvš vernik mlad umetnik, Študent ali skupina z Vzhoda in Zahoda. Vendar je bila tudi tu razlika med prijavljena odtna. Vzhodnjaki so — kakor prejšnja leta — prišli v Bayreuth maloštevilni in izbrani, z jasnim ciljem, da namreč čimvečkrat reprezentirajo svojo glasbeno kulturo. Njihova udeležba na festivalu sicer hi bila povsem v skladu s smotri festivala, zlasti v tem smislu ne, ker so bili ves Čas precej izolirani od ostalih udeležencev oziroma praktično z njimi sploh niso imeli stikov, dosegali pa so zelo lepe umetniške uspehe. (Poljaki so na primer na letošnji festival poslali tri izvrstne mlade instrumentaliste, ki so nastopali kot klavirski trio ali posamezno. Podobno je bilo z edinim predstavnikom ČSSR). Nasprotno pa Zahodnjaki v Bayreuthu niso poslali nobenega bleščečega mladega predstavnika. Prišli so pa množično, v glavnem neorganizirano in brez določenega cilja. Izpolnili so predvsem prazna mesta v festivalskem zboru in orkestru. Jugoslovani nismo imeli pretiranih ambicij. Odzvali smo se povabilu in pripeljali v Bayreuth operni studio Akademije za glasbo v Ljubljani, ki naj b? bil eden temeljnih kamnoi» predvidenega Eksperimentalnega gledališča ter zagrebški Omladinski orkester, ki je bil vodstvu festivala nadvse potreben vri izvedbi Cimarosovp opere »ženske zvijače«. Naša vloga je bila torej jasna že Tfved prihodom v Bayreuth. — Bret reprezentančnih komple- ksov pa smo bili kmalu v središču dogajanja. Najvažnejše glasbeno - programske točke letošnjega srečanja so bile uvodni koncert v prekrasni dvorani Balkon-saal, kjer so predstavniki vseh sodelujočih narodnostnih skupin slovesno izrekali pripravljenost pri sodelovanju in miru, zaključna izvedba Bachovega dela Johannes - Passion, kar naj bi predstavljalo najbolj množičen in najbolj uspešen primer skupnega dela udeležencev, ter prvi nastop novoustanovljenega Mednarodnega eksperimentalnega gledališča, v okviru katerega je bil predviden nastop ljubljanskega opernega studia. Formiranje takega gledališča je bila že dolgoletna želja prirediteljev festivala. Že nekaj let so namreč vabili v Bayreuth najrazličnejše operne studie, tako n. pr. lansko leto onega iz Tii-bingena, ki je nadvse nesrečno predstavil nemško pevsko pedagogiki z izvedbo Glucko-vega. dela »Majska kraljica«. celo ansambel Dunajske komorne opere — kot krono in vrh tovrstnega udejstvovanja Za letos je bil predviden korak naprej. Iz Kanade, Anglije, Španije. Švedske, Nemčije in Italije naj bi prihiteli v Bayreuth mladi pevci, muzikalno pripravljeni za L dejanje Mozartove opere »Cosi fan tutte«. Dirigent Dunajske komorne opere Hans Gaboi naj bi posameznike združil r ansamble in jih dokončno izoblikoval. režiser Anton Koren (iz Sarajeva) pa naj bi vodil araniirke in spfe* skrbel za zunanjo stran predstave. Zal se prvi nastop tega gledališča ni posrečil. Že avdicija zbranih mladih pevcev je pokazala težavnost in nesmisel takfa početja, In, ali je sploh mogoče v 14 dneh uglasiti heterogen, umetniško nedozorel in neizenačen ansambel ter ga muzikalno in režijsko tako usposobiti, da nastopi, čeprav z enim dejanjem, v silno zahtevni Mozartovi umetnini »Cosi fan tutte«? Ali niso bay-reutski voditelji po zgledu salzburške Sommerakademie pristopili k okviru, ki se je že izkazal kot preveč pretenciozen in nemogoč? Spominjam se še produkcije opernega studia Sommerakademie v Salzburgu. Bilo je izredno podobno, kot je bilo letos v Bayreuthu. Slišal sem odpete note, videl sem mlade ljudi v kostumih, znali so priti in oditi _Toda to je bilo odločno premalo, dišalo je po diletantizmu. Če se spomnim, koliko trdega, večmesečnega in sistematičnega dela smo vložili v študij Haydnovega »Apotekar-ja«, s katerim smo se predstavili tudi v Bayreuthu! A publika zna oceni . razliko med enim in drv'';~'~ Publika — v glavnem ista popoldne pri interni produk-ciji(!) odlomkov iz l. dejanja »Cosi fan tutte« in zvečer pri izvedbi našega »Apotekarja« je krepko občutila razliko pri obeh nastopih in dajala našemu vpetemu in uigranemu aparatu vse priznanje. Go-Ijevščkova, Evtimova. Niko-lovski in Stabej so bili — podobno kakor pred nekaj dnevi ob gostovanju našega oper nega studia v letoviškem me stu Bad Bemeck (alternacije Sevikova in Siljanova) — ma- homa v središču pozornosti im deležni izredne pohvale za stilno čisto in eksaktno izvedbo. Podobno je bilo z zagrebškim orkestrom. Plakati so sicer napovedovali sodelovanje tega orkestra in Dunajske kd-mome opere, v reklamah pred predstavo pa se je govorilo le o visoki ravni Dunajčanov, kar je morala priznati tudi kritika... V splošnem je potrebno ugotoviti, da je bila jugoslovanska skupina pevcev in instrumentalistov (tudi duet sester Koroščevih!) vsepovsod v središču zanimanja. »Franki-sche P res se« je n. pr. objavila, sliko naših pevcev ob prvem nastopu v Eremitage ter po svojem kritiku ugotovila, da »je nastop mladih jugoslovanskih umetnikov predstavljal glavno atrakcijo vse prireditve«. In ko so se kasneje od-vijali riflši nastopi v Balkon-saal, v Bad Bernecku ali v samem Bayreuthu, je n. pr. »Frankenpost« poročala, da jugoslovanski nastop »pomeni izreden umetniški dogodek«, da je -ansambel opernega studia Akademije za glasbo v Ljubljani predstavila vrsto čudovitih glasov, ki predstavljajo visoko glasbeno kulturo«. In kritik v -Bagreuther Tag-blatt« piše o nastopih, »ki so sproščali viharna odobravanja« Podobne pozitivne ocene je vselej dobivala mala Marjetka Koroščeva. Letošnjega bapreuthskega festivala smo lahko vesli. Mladi jugoslovanski glasbeniki so si s svojim serioznim nastopom pri kritik’ in pri številni pvbfik: ririd^hili velik ugled m spoštovanje ~?a prihodnje !eto pn so 'irtrh prijazna vabila. naj pride io še. Ciril Cvetke ZA DOM IN DRUŽINO Se k članku: »Zakaj ponekod me počitnicami ne delajo otroške ustanove« V članku »Zakaj ponekod med počitnicami otroške ustanove ne delaje«, ki je bil objavljen v našem listu 9. avgu-(ta, obravnava pisec A. C. delo predšolskih ustanov v Sloveniji. V njem navaja, da v Mariboru od šestih obiskanih otro-fkih ustanov ni nobene, ki bi bila odprta čez poletne počitnice. Res je, da je večina otroških ustanov prekinila redno delo za en mesec, toda pedagoški kolegij vseh upravnic otroških ustanov je sporazumno določil, da bodo otroške ustanove v avgustu zaprte, ker ima v tem času osebje letni đapurt, razlog pa je tudi v tem, ker je v takih ustanovah enkratno letno temeljito čaščenje (beljenje) neobhodno potrebno. Poskrbljeno je bilo tudi za to, da bo tedaj, ko bodo ostale otroške ustanove v Mariboru 'zaprte, delal v občini Tezno »Vrtec Pobrežje«, ki je vrtec s prehrano in je sprejemal v tem času vse otroke, potrebne vastva in vzgoje, ne glede na okoliš, v katerem stanujejo. Ta vrtec je bil določen še posebej zato, ker lahko sprejme sto otrok in ker je v vrtcu velik kopalni bazen. je v predmestju, saj ima zelo dobre avtobusne zveze, ki so se jih starši posluževali celo pozimi, kadar so bile mestne otroške ustanove prezasedene; še laže pa bi se jih posluževali sedaj poleti. Res je bilo nekaj telefoniranja in vpraševanja iz otroške ustanove na Cesti zmage in Ribniškega vrtca, toda otrok niso pripeljali, čeprav je ustanova. odprta od 5.30 do 13 ure, to je v času, ko so starši zaposleni. V juliju je ustanovo obiskovalo približno petdeset O tem so bili starši, ki dajejo I otrok, sedaj v avgustu pa tri. otroke v ostale vrtce, obvešče- deset. Otroci dobivajo dopolni. Otroška ustanova »Pobrež- j dansko malico in kosilo. Otro-je« ni težko dosegljiva, čeprav ška ustanova ima prekr :no Odgovor Komisije za probleme družine... ki pa se ne sklada z delovnim časom zaposlenih staršev — na celodnevno varstvo otrok. Ustanove sprejemajo otroke različne starosti od 2. do 15. leta, predvsem otroke zaposlenih staršev. Poleg rednega varstva in oskrbe razvijajo v skladu z zanimanjem otrok tudi razne aktivnosti in občasno varstvo ostalih otrok iz okolice (zaposlitev, razvedrilo, prehrano itd.). Uveljavljajo samoupravo otrok, tako da prevzemajo tudi oni obveznosti v delu ustanove ter si sami urejajo razvedrilo, seveda s pomočjo vzgojnega osebja v ustanovi. Starejši otroci pomagajo mlajšim pri igri, prehrani, na sprehodu itd. Tako živijo otroci naravno družinsko življenje. Brat in sestra sta n. V zvezi s člankom A. Č. *Zqkaj ponekod med počitnicami otroške ustanove ne de-Injo« dna 9. avgusta in odgovarjam nanj, objavljamo tudi mnenje Komisije za probleme družine pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Vedno večja potreba po družbenem varstvu in vzgoji otrok raste iz čedalje živahnejšega vključevanja žensk v proizvodnjo in družbeno življenje, ki ga narekuje maš gospodarski in družbeni razvoj. Zaposlitev žensk, njihova delovna sposobnost, proizvodnost in osebno zadovoljstvo na delovnem mesto , splošno in strokovno usposabljanje in pridobitev kvalifikacije, je odvisna v veliki meri od njihove razbremenitve v družini, predvsem pri skrbi za otroke. Prav zato uvrščajo občinski ljud- j pr. ves dan skupaj, čeprav sta odbori in stanovanjske j različno stara, ločujeta se le skupnosti, kot neposredni no- ! pri posameznih zaposlitvah sfici družbene skrbi za dru- in pri delu v skupinah, ki so Bno, varstvo in vzgojo otrok urejene za posamezne starost-▼ vse večji meri med svoje poglavitne naloge. Zaradi take skrbi se je število otroških usta nov, ob podpori društev pri fateljev mladine, zlasti v zadnjem letu znatno dvignilo, hkrati pa so se nekatere otroške ustanove vsebinsko in organizacijsko približale potrebam zaposlene družine. V današnjih razmerah, ko je tolikšna potreba po varstvu otrok zaposlenih mater in ko dajemo v ta namen toliko družbenih sredstev, pa nam vsekakor ne more biti vseeno, kako delajo otroške ustanove in kakšno pomoč nudijo. Zaposlene matere potrebujejo otroške ustanove, v katerih so vsi njihovi otroci — predšolski in šolski ves bas njihove zaposlitve, tudi v poletnih mesecih, kjer dobijo otroci prehrano, tudi opoldanski obrok in vse drugo, česar ftm starši v času zaposlenosti ne morejo nuditi (razvedrilo, pomoč pri učenju itd.). Tak tip ustanove je izoblikovalo mimo pravnih predpisov življenje samo. Kjerkoli so prisluhnili de-Janškim potrebam zaposlenih i ne stopnje s specifično vzgojo, družin svoje okolice, so nujno : V zadnjem času, 1 X1 igrišče ob njej služiti tudi otrokom njene soseščine. Le tako lahko opravičujemo družbena sredstva, M se vlagajo za ustanove in igrišča. Čeprav ugotavljamo, da so take ustanove — družinske ustanove — najbolj blizu potrebam naše družine in da imajo velike možnosti za razvijanje bogatih oblik dela z otroki, s čemer so družbeno utemeljene, pa ponekod otroške ustanove še vedno težko prehajajo na te nove oblike, ker zahtevajo več iznajdljivosti, več prfcadevno-sti in dela, tako vzgojnega osebja kot staršev in družbenih organizacij. Članek tov. Ančke Čerin »Zakaj ponekod otroške usta» nove ne delajo« je hotel dobronamerno pokazati, kakšna je pomoč otroških ustanov zaposlenim staršem med počitnicami širom Slovenije In kakšne so še pomanjkljivosti v delu ustanov. lego, saj je gozd Stražun oddaljen le pet minut in vzgojiteljice peljejo otroke tjakaj na sprehod vsak dan, kadar ni vremena za kopanje. V toplih in sončnih dneh pa pridno izkoriščajo plavalni bazen, ki je velik 8x12 metrov in je predeljen za male čofotalce in velike plavalce. Ce bi bili starši res v stiski, kam z otroki, gotovo ne bi pomišljali, ampak izkoristili to ugodno priložnost kot letovišče sredi Maribora za svoje malčke. Dopusti so bili porazdeljeni tako, da ves čas delajo po dve in tudi' po tri strokovno izobražene vzgojiteljice, katerih delo je tudi v tem času načrtno in pestro. Prav v tem vrtcu je bil še nedavno oddelek za šolarje, ki pa se je z otvoritvijo nove šole na Pobrežju, ki dela le dopoldne, skrčil tako, da učna moč ni hdla polno izkoriščena. Pač pa nekaj šolskih otrok še sedaj dobi kosilo v otroški ustanovi. V primeru, da bo upravi otroške ustanove uspelo adaptirati stanovanjsko zgradbo, ki je na dvorišču, bo predvidena dvorana za cicibančke, kjer se bodo otroci vsega terena zbirali k lutkovnim igram in predstavam, v prvi vrsti služila oddelku za šešarje. Za vzgojo in varstvo predšolskih otrok je v Mariboru po našem mnenju dobro in sodobno poskrbljeno. Vse tri mariborske občine se nenehno trudijo, da najdejo sredstva za gradnjo novih vrtcev, saj so bile samo v zadnjih dveh letih zgrajene tri otroške ustanove. S pritegnitvijo stanovanjskih skupnosti, ki kažejo za to področje svoje dejavnosti izredno zanimanje, pa se bodo zmogljivosti še nedvomno povečale. Seveda pa bo treba, če bodo za to potrebe, imeti več vrtcev odprtih vse leto. N. S. Otroci, ki so v varstvu otroške kombinirane ustanove v Zupančičevi ulici ▼ Ljubljani vsak dan po nekaj nr preživljajo v prijaznem Tivoliju. Seveda se niso tja napotffi sami, temveč odhajajo tjakaj v spremstva vzgojiteljice. (Foto: Z. Deniša) V CERKNIŠKI OBČIMI Zdravje in varstvo na prvem mestu Pri urejanja prehrane šolskih otrok v mestih in industrijskih središčih ter na podeželju so v bližnji preteklosti odigrale pomembno vlogo šolske mlečne kuhinje. Pozdravili so jih zlasti v tistih družinah, kjer «ta zaposlena oba roditelja in tako vedno ni časa za nabavo ustrezne malice, ki naj bi jo vzel otrok s seboj v šolo. Šolske kuhinje so, razen zdravstvenih in skrbstvenih organov, zlasti podprle žene, na podeželja pa zadrožnice, Povsod so z odprtimi rokami sprejemale novosti, ki so jim jih priporočali na raznih tečajih, seminarjih in demonstracijah, kjer so jih tudi praktično povSli o pripravljanju zdravih jedi in pijač za šolske kuhinje, pri čemer žene, kot vemo, niso držale križem rok. Pomagale so pri zbiranju živeža in se potrudile pri vkahavaaju, da bi bile malice čimbolj pestre. Kot marsikje drugod, tako se morajo tudi v cerkniški občini v dobršni meri zahva-! liti šolskim kuhinjam, da se ! je- izboljšalo zdravje otrok. Čeprav je v tej občini razvita živinoreja in je tu mleko pravzaprav doma, so prav tu pred leti zabeležili med šol- so jih dobivali z mlečnimi ma-licami v &>I1. Kaj pa, ko bo usahnila mednarodna pomoč s šolske kuhinje? S tem na občini že dlje časa računajo in v ta namen so že letos sistemizirali kuharice šolskih kuhipj Ih jim določili za 11 mesecev iz občin- skimi otroki precej hudih ra- 1 skega proračuna, čeprav dela-hitičnlh obolenj. Sprva so bili jo v šolskih kuhinjah 1« de-presenečeni nad to ugotovitvi- j vet mesecev; s topa bodo fi-jo, ko pa so o njej vsestran- j nančno razbremenili šolsfce sko razpravljali, so ugotovili, j kuhinja Kuharice so tudi za- Bluz nimamo nikoli dovolj in vedno smo v njih okusno oblečene. Seveda pa moramo paziti, da se barve blnze in krila medsebojno ujemajo. da številni otroci, zlasti kmečki, odklanjajo uživanje mleka in je zato nujno, da jim ga posredujejo v raznih drugih oblikah, n. pr. kot namaze z različnimi, dodatki. Vsi za zdravje zainteresirani činitelji v občini so se zavzeli za pospešeno odpiranje šolskih mlečnih kuhinj, organizirali so seminarje za žene in dekleta »in delo v šolskih kuhinjah je steklo. Staršem tudi nikoli ni bilo žai mesečnega izdatka za dodatno prehrano otrok, ker so veliko pomenili za njihovo zdravje. Zdravstveni organi. ki so sodelovali pri vsem tem. pa so še posebej spremljali gibanje rahitisa. Na šoli v Begunjah je kontrola kmalu pokazala upadanje te nevarne otroške bolezni, hkrati pa dokazala. da otroci niso več občutno pogrešali beljakovin, ki dolžili, da pripravljajo pestre in izdatne malice, nadzirajo pa tudi delo na vrtovih pionirskih šolskih zadrug ter pridelke konservirajo za kuhinje, oziroma če jih ne potrebujejo, tudi vnovčijo. Tako so sklenili zadružniki cerkniške šole, kjer krompirja in podobne zelenjave ne potrebujejo, ker ne pripravljajo enolončnic. Tako je nasploh v vseh šolah v občini, le šola v Novi vasi zaradi velike oddaljenosti otrok od šole pripravlja enolončnico, da otroci niso predolgo brez toplega obroka hrane. Tudi letos je okrajni center za napredek gospodinjstva Ljubljana za vse kuharice šolskih kuhinj cerkniške občine organiziral seminar, na katerem so jih seznanili z ravnanjem z Baurnanovim zvoncem, pri čemer so z ve- 1 sel jem in zanimanjem sodelovali tudi šolski otroci. Saše v cerkniški občini bodo nadaljevale s tradicijo in kot kaže bodo poskrbeli, da ne bo trpela kakovost malic. »Posebnih problemov nimamo,-« je dejala referentka za socialno varstvo na občini Slava Gerkman, »stvar lepo teče, morali pa bomo izmenjati oziroma dopolniti dokaj prinjitivni inventar naših kuhinj.« Letos tudi kosilo V «buški ustanovi stanovanjske skupnosti »Šercerjev«« ▼ Šiški Upravni odbor otroške ust*. iKjfvse »Riti garate« v stanovanj-ski «klenosti. Šercer j evo v občini Šiška je letos sklenil ugoditi želji številnih staršev, da bi njihovi malčki dobivali v tej ustanovi razen malice še kradlo. Ustanova, ki dela eno leto, nj bila polno izkoriščena prav zaradi tega, ker niso mogli otroci zaposlenih staršev dobiti tudi kosila in so si zlasti zaposlene matere pomagale na drug način — otroke so dale v varstvo sosedam, kjer so dobili kosilo. Večji del mater, ki bodo zaupale svoje obroke v varstvo tej ustanovi, je zaposlenih le dopoldne, zato bo vrtec tudi za naprej odprt od 9. ure zjutraj do 15. Za polno oskrbo — varstvo, toplo malico in kosilo — bodo starši prispevali 2900 din, samo za varstvo pa 700 din. V heo otroški ustanovi bo letos razen dveh laičnih moči še otroška vzgojiteljica, tako da bodo otroci deležni ne le varstva, temveč tudi strokovne vzgoje. Otroška ustanova »Ringa-raja«, ki ima svoje prostore v Kebetovi ulici med XVII. in in XIX. blokom, bo lahko letos sprejela 30 predšolskih otrok od 3. do 7. leta starosti. V. K. morali spremeniti delovni čas v ustanovah, ki je trajal le od 8L do 12. ure oziroma 13. ure, ko otroške ustanove vse bolj postajajo ustanove stanovanjskih skupnosti, mora tako ustanova kot PRED JESENSKO SEZONO Industrija obeta več tekstila Za jesensko sezono je tekstilna industrija pripravila znatno večjo izbiro volnenih tkanin za moške in ženske ob- Povečano proizvodnja preprog Kljub povečanju proizvod- kke. Obenem se bodo na trgu , -e strojno izdelanih preprog pojavile tudi nove vrste pre- > v tovarn; »Proleter« v Zrenja- ninu od 380.000 na približno 800.000 kvadratnih metrov se na trgu še vedno čuti pomanjkanje teh predmetov. Položaj pa se bo občutno popravil ob koncu leta, zlasti pa v začetku prihodnjega leta, ko bo začela delati tudi tovarna »Novost« v Debru Izdelala bo približno 230.000 kvadratnih metrov preprog tipa »velt« in »buMe«, " " glavnem prog strojne izdelave. Strokovnjaki menijo, da bodo posebno veliko zanimanje ile nove vrste blaga iz ca za moške obleke, za ■ in Zimške suknje. Teže različne v nasprotju z danjima, pri katerih je bi-gramatura razmeroma veli-in izenačena. Tekstilne tone bedo kmalu dobavile enobarvne in večbarvne line bulde v raznih vzer-h za ženske plašče, kostume obleke, kakor tudi večje iličine tkanin za ženska kri-posebne izdelave (gube), — športeks in »haris veed« za meške suknjiče in Končno bodo kupci bogato izbiro tkanin iz n el j e dlake in mešanice vol. i jn sintetičnih vlaken, izde. iz uvoženega prediva gelon«. Izdelovalci teh tekstilnih tovarne »Leteks«, sloboda«, »Vigon-»Vumateks«, »Slciboda«, »Bača«, ZIVT in druže ukrenile potrebno za svojih mog] ji vesti ki so jih deslej v uvažali. Prihodnje leto bo do-grajena tudi tovarna za izdelavo preprog v Ivanjici, ki bo j občinski ljudski odbori Man- Potrebam zaposlenih mater v' Mariboru ne more zadostiti »Vrtec Pobrežje« in ni bilo v zadostni meri poskrbljeno za varstvo otrok zaposlenih mater med počitnicami, kar je razvidno iz izjav staršev novinarki. Staršem je bilo težko v zgodnjih jutranjih urah is vseh strani Maribora voziti na Pobrežje otroke pol ure ali celo uro daleč, potem pa 2 uri preje (delovni čas se konča v tovarnah in ustanovah ob 14. uri) odhiteti z delovnega mesta po predšolskega otroka, ki ne more sam domov na Pobrežje, ker je delala ustanova le do 13. ure. Članek je pokazal razmere v drugih krajih, kjer so imeli kljub poletnim mesecem redno dovolj predšolskih in šolskih otrok v varstvu. Ustanove so sicer belili in čistili, del vzgojnega osebja je bil na dopustih, toda otroci so bili vseeno v varstvu. V glavnem so se zadrževali na sprehodih in igriščih, saj je to najboljši način dela ustanov v polet««* času, le v slabem vremenu v ustanovi. Kolikor V trgovine sodobnejše blago in vzorce PBODAJILEC MORA ZNATI KUPCU TUDI SVETOVATI nam je znano, se dajala 650.000 kvadratnih metrov strojno izdelanih preprog. Preproge, po katerih je čedalje večje povpraševanje, bodo začeli izdelovati tudi suboti-ška tovarna Jovan Mikic — (preproge tipa »vilton«), skop-janska »Makedonski folklor* (»velt« in »buHe«), gnjilanska »Maravka« (»tafting«) in »BL-lečanka« v Beleči (»velt« in »bukle«). Tako bo lahko industrija preprog kmalu zadovoljila ne samo vse domače potrebe, temveč bo tudi del »rojih izdelkov izvažala. bora za gradnjo novih otroških ustanov vložili v zadnjem času največ sredstev od vseh mest v naši republiki, kar za-( cin« „„„ nrirnanič ‘ (T„\\ niihov nasvet, kaj nam dobro služi vse priznanje - poleg )prlstaja Je vse njlhovo obstoječih otroških ustanov so zgrajene štiri nove, lepo urejene paviljonske zgradbe, toda namenjene le za predšolske stroke. Sodimo pa, da bo od tega treba narediti korak naprej in poskrbeti, da bodo otroške ustanove dejansko služile potrebam zaposlene dru žlne. To je prav gotovo stvar vzgojnega kadra In prosvetne službe, staršev ln družbenih* Vsaka modna sezona ima najmočnejši vpliv v norosti krojev, ki večkrat fotografirani in objavljeni laiku zasenčijo pomembnost novih tkanin. Gledalec na modnih revijah in bralec modnih časopisov težko sledi kakovosti, barvi in novosti blaga, ki je na fotografiji pač preveč pomanjšana, na modnih revijah pa prav tako spremenjena pod lučmi oziroma izgubljena zaradi oddaljenosti gledalca od manekena. Na blago, iz katerega si I bomo ukrojili novo obleko, tako nekako kar pozabljamo | toliko časa, dokler ne stopimo v trgovino in začnemo izbirati. |Ce se v trgovini prepustimo nasvetom naših prodajalcev, ni-ismo izvedeli, kaj je »moderno« in prav tako malo so nam I vodeli svetovati, kaj nam dobro pristaja. Mnogi naši prodajalci so namreč zelo zelo skromno poučeni o novih barvah, vrstah tkanja in vzorcih blaga. V pomoč nam tudi ni .znanje in vsa poučenost popol-Inoma naključna. Zato ni čud-,no, če so močnejši kupovalkl (prodajalke zatrjevale, da ji bo odlično pristajala obleka, ukro-Ijena iz satineta z vzorcem ve-. likih cvetov, prodajalec pa je Isosedni kupovalki ponujal kot zadnji »krik mode« boucle zelene barve. Kadar kupujemo blago, smo I torej navezani sami nase In je ■karaj kar najbolja, če praaU- šimo vse nasvete prodajalcev in poiščemo na policah tisto, kar imamo sami za najprimernejše. Ali pa to tudi vedno najdemo? Moda spreminja kroj oblek, spreminja pa tudi vrsto blaga. Seveda te spremembe niso ostre prelomnice, so pa vsekakor vidno nakazana nova smer. ki lahko zadovolji nov kroj, ki je iz leta v leto manj ekstravaganten in vedno bolj prilagojen ritmu današnjega časa. Zaradi tega je sedanje blago tako, da iz njega lahko ukrojimo tako sodobno in modno obleko, ki je udobna in preprosta, prilagojena skoraj vsakemu dnevnemu času, vsaki priložnosti in skoraj vsem postavam in starostim. Današnja in jutrišnja obleka je mehko ukrojena, zato zahteva tkanine, M mehko drsijo ob telesu in jim je mogoče že s pasom in drobnim modnim dodatkom spremeniti videz. Današnje blago izgublja trde apreture, v veljavo pa prihajajo pletenine, pri katerih kakovosti tudi popolnoma ustreza sedanjemu času, ki zahteva udobnost (mehko padajoče tkanine) in seveda tudi eleganco (zamolkle barve). Domače in prav pogosto tudi uvoženo blago, ki ga najdemo v naših trgovinah, krepko zaostaja za v svetu veljavnim sodobnim blagom. Ce se skrbno zagledamo v police naših trgovin, najdemo namreč kar precej takšnega blaga, ki bi po vzorcu, barvi in vrsti sodilo v trgovino iz predvojnih let Vrste barve in vzorci blaga se tudi vedno ponavljajo in ne le v trgovini, tudi v naši tekstilni tovarni najdemo v tekočem stroju blago, ki so ga izdelovali in prodajali v isti obliki tudi pred tremi ali štirimi leti Kadar povprašamo, zakaj ni mogoče kupiti ničesar novega, lepega in ustreznejšega za sodobni okus, pridemo v začaran krog, ki se vrti približno takole: Tovarna odgovarja, da izdelujejo pač tisto, kar izbirajo trgovski potniki. Potniki govo- je tudi jersej zelo pomemben, i rijo. da okus mesi ni pomem-volneni georgeti so vedno bolj j ben, ker je mesto skromen cenjeni in mešanice volne in ■ odjemalec blaga, vas pa po-svile še vedno veljajo za da- ; vprašuje po blagu, ki je ce-našnjo in jutrišnjo tkanino neno in kričeče. Trgovec pravi. Blago ima pogosto svoj lesk. da kar vse pravzaprav zelo do-predvsem pa mora padati bro proda in kupec tako izbira mehko. Barve ostajajo zamol- : med tem, kar pač lahko izbere kle (rjavi odtenki in barva na policah naših trgovin. Na-slive), enobarvno blago pa ima predek v tem začaranem kro- odločno prednost pred vzorčastim. Taka je smer današnje in jutrišnje mode in blago teh gu torej ni viden nikjer Seveda Imamo, izjeme nedvomno dobimo kdaj pa kdaj tudi sodobno blago. Selimo pa si, da bi mogli v naših trgovinah kupovati tisto n. pr. tiskano volneno žensko blago takrat. ko so ga v svetu prodajali v vseh trgovinah in ne šele tedaj, ko so ga pri nas kupovali posamezniki v Trstu in najbrž s tem diktirali modo našemi »začaranemu krogu«. Bouclč je prijeten, vendar pa ne pomeni več novosti in bi bilo zato prav gotovo zanimivejše grobo tkano blago in mehko enobarvno blago. Jersej naj postane nekoliko močnejši in dokaže svojo naprednost c tem, da mu je primešana tudi svilena nit, kar prav tako velja za vse ostale pletenine (seveda tudi v ton primeru ne tipizirano). In ker se bližamo zimi — zakaj ni mogoče kupovati končno tudi dolgodlakega krzna, ki je že nekaj let edino zares modno krzno? Lisica, ki ni draga, bi bila lahko tudi nebarvana (in nestfižena) ali pa naj bi bila beljena in svetlo barvana. Čevlji naj bi našli svoje mesto z modnimi in udobnimi in nižjimi petami, za vse modne dodatke (razen torbic) pa velja: pestrejša izbira. Zadovoljiti okus današnjega kupca prav gotovo pomeni poznati tekstilne novosti in novosti vseh dodatkov k obleki. Saj ni potrebno, da se oziramo na »visoko modo- in jo po vsei sili skušamo posnemati. Moramo pa * poznati vsaj sodobno smer. ki ne trpi večnega zaostajanja ‘T. C. Novi filmi v Ljubljani Pretekli teden Je prillo na spored naših kinematografov kar precej premier, zato ta teden ne moremo pričakovati bistvene spremembe programa. Premiera bo le v kina -Vič-, kjer bodo sredi tedna pričeli predvajati sovjetski «im -Prvi d»" mira-. Po scenarija Josifa Olianskega In Nine Rudne ve Je film režiral Jakov Segel. nim je ljubezenska drama iz prvih dni svobode v Berlina. V glavnih vlogah nastopajo Ljudmila Butenlna, Valeri Vinogradov ter Pjotr Cerbakov. Spored v drugih dvoranah bo ostal nelzpreme-njen, oziroma bodo na sporedu filmi, ki smo Jih v Ljubljani že videli, pa so Imeli precejien obisk. Tako se nam obeta v letnem kinu -Bežigrad- repriza ameriškega barvnega filma -Drevo življenja-s Elizabeth Taylor in Montgomery CUftom v glavnih vlogah. (V. S.) Pred festivalom amaterskih filmov Kino-klubi v ljubljanskem okraju, pa tudi drugod, se že zdaj pripravljajo za II. festival amaterskih filmov, ki bo 24. ter 25. novembra letos v Ljubljani. Tako hite s snemanjem novih filmov, dokončujejo — ozvočujejo In montirajo — posamezne kadre že posnetih filmov. Na festivalu bodo prikazali filme formata 8 mm, 16 mm in 35 mm v Čmobeli in barvni tehniki In cinemas čopu. Nagrade bodo dobili najbolju filini, najboljši režiserji, scenaristi, snemalci, monterji, kakor tudi klubi, ki bodo najbolje zastopani na festivalu. (E. P.) Priprave za neonizacijo Titove ceste 2e pred nekaj meseci, kakor smo tedaj poročali, si je posebna komisija strokovnjakov ogledala središče mesta v nočnih urah, da bi ugotovila pomanjkljivosti, ki jih imajo neonski napisi v nočnem času, ter hkrati predlagala, kako naj bi v prihodnje, zlasti v ožjem središču mesta namestili dovolj učinkovitih neonskih napisov in reklam. Sicer pa je precej interesentov, a ne samo lz Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev, ki M želeli namestiti neonske reklame. Svet za gradbene in komunalne zadeve pri ObLO Ljubljana-Center Je na osnovi mnenja strokovnjakov sklenil najprej namestiti ustrezne neonske reklame, ki bi bile čimbolj v skladu glede črk, barve in oblike na odseku od -Kozolca- do -Na-me-. Računajo, da bo podroben načrt za ta predel todélan do konca tega meseca in M v oktobru lahko že začeli postavljati svetlobne reklame. ra. a.) Začetek koncertne sezone Koncertna direkcija iz Ljubija- f ne bo v ponedeljek, 12. septembra priredila v unionski dvorani simfonični koncert nacionalnega orkestra francoske radiotelevizije, M ga vodi eden največjih dirigentov današnjih dni - André Cluytens. Obisk v »►Antiki**« Na Starem trgu posluje trgovina -Antika-, ki se ukvarja z nakupom in prodajo starih umetniških predmetov. Večino predmetov s katerimi razpolaga, najde ln odkupi podjetje samo in le 10% jih prinesejo naprodaj stranke. »Antika« ima sedaj na zalogi največ starega stilnega pohištva, stilne stenske in namizne ure, narodne noše, staro orožje, vaze, kipce, ikone, izdelke iz kositra in razne predmete domače obrti. Med kupci je največ zanimanja za staro stilno pohištvo, narodne noše, staro orožje pa tudi ostali predmeti gredo dokaj dobro v prodajo. Se pred nedavnim je v to trgovino zahajalo precej tujcev, odkar pa Je izvoz antičnih predmetov prepovedan, Je njihovo število padlo. -Antika- ima povprečno osemnajst do dvajset milijonov dinarjev letnega prometa. (M. 2.) V avgustu 426 novorojenčkov V mesecu avgustu so zabeležili v Ljubljani kar lepo število novorojencev. v obeh ljubljanskih porodnišnicah se Je pretekli mesec rodilo 426 otrok, od tega je bilo 214 dečkov in 212 deklic. Med temi so i bili tudi šestkrat dvojčki. (V. S.) Meseca avgusta 92 pogrebov S Pogrebni zavod -2ale-, ki oskr- ; buje na področju našega mesta šest pokopališč, Je opravil meseca avgusta 91 pogrebov. Od tega Je bilo 84 pogrebov na 2alah, 5 na Viču, po eden pa na pokopališčih v Stožicah. Dravljah ln Stepanji vesi. Včeraj 29,2 mm padavin V Ljubljani je bil včerai zopet precejšen naliv. Nekaj milimetrov padavin je bilo že v nedeljo med 22. in 23. uro, včeraj okrog pol pete ure zjutraj pa je začelo močno grmeti in v daljšem in močnem nalivu je padlo 29.2 mm dežja. Tudi temperatura zraka je bila precej nizka, saj je znašala le 16.2 stopinje Celzija (ob 7 zjutraj). (M. Z.) OB PRAZNIKU OBČINE LJUBLJANA- B E 21 G B A D Začetek gradnje zdravstvenega doma Ljubljana, 5. sept. — Dane, So pričeli za Bežigradom graditi nov zdravstveni dom. Pred pričetkom 'gradnje je bila na gradbišču ob Kržičevi ceeli slovesnost, h kateri se je kljub slabemu vremenu zbralo več sto Bežigrajčanov, med njimi tudi predstavniki občinskih množičnih in političnih organizacij. Predsednik ObLO vega potrošniškega centra v Savskem naselju, ker stari še zdaleč ne more kriti potreb 6000 prebivalcev Savskega naselja. Nova trgovina bo samopostrežna, načrte zanjo pa je izdelala inž. arh. Lidija Podbregar. Stroški za Instalacije bodo znašali približno 47 milijonov, poleg teh pa je OLO Ljubljana odobril posojilo v Ob Kržičevi cesti poleg bežigrajske gimnazije v Ljubljani so včeraj začeli z gradnjo novega zdravstvenega doma. Le-ta bo velika pridobitev za Bežigrad, saj stari dom še zdaleč ni zadoščal potrebam tako velike občine kot je Bežigrad. (Foto: Deniša) Ljubljana Bežigrad je v kratkem govoru prikazal ves gradbeni načrt občine, ki obsega gradnje v višini pol milijarde dinarjev. Eden izmed najpotrebnejših objektov je vsekakor nova osemletka. Število otrck bo v prihodnjih šolskih letih tako naraslo, da se bo samo z novo šolo moč izogniti tretji izmeni v šolah. Proračun za šolo, M bo večja od tiste v Savskem naselju, projektira inž. arh. Navinšek, proračun znaša 160 milijonov dinarjev, gradbeno podjetje -Obnova- pa jo bo zgradilo predvidoma do šciskega leta 1962—63. V načrtu je tudi višini 10 milijonov dinarjev. V novem lokalu bo trgovina »Prehrane«, ki ga bo tudi sama opremila. Začeli so že graditi novi obrtniški center v Savskem naselju, ki bo gotov prihodnjo jesen. Projekt, ki obsega 12 prostorov za razne obrtniške dejavnosti, je izdelal inž. arh. Dušan Blaganje. Proračunski stroški znašajo 133.5 milijona dinarjev.. Nato je predsednik upravnega odbora Zdravstvenega doma v izgradnji tovariš Zupet seznanil navzoče z delom tega odbora. Navedel je tudi nekaj tehničnih podatkov o novem zdravstvenem domu. Stavba, ki ričevo ulico poleg g-.mnazije, bo imela 3967 kvadrat metrov uporabne površine. Proračunski stroški znašajo približno 170 milijonov dinarjev. V novem zdravstvenem domu bodo dobile prostor 3 splošne, 3 otroške in zobna ambulanta. Poleg teh bodo še prostori za rentgen, šolski in otroški dispanzer, patronažni center, posvetovalnica za matere in sanitarni inšpektorat Ta zgradba bo ena izmed prvih v novem bežigrajskem občinskem centru. M. Z. »Mene najbolj žuli, če stoji traktor zaradi popravi:...« pravi po učinku nagrajevan traktorist pri KZ Križevci. — (Foto: Petek) Zaupanje in odgovornost • Za traktor naj odgovarja traktorist •Spori zaradi vzdrževanja strojev • En dan prekomernega dela povzročil osem dni počitka V delovnih kolektivih kmetijskih zadrug — med upravami in delavci — je potrebna podobna sloga kot v vseh drugih kolektivih. Vsako delo nspe najbolje takrat ko se o njem sporazumejo tisti, ki odločajo, in tisti, ki ga Izvajajo. Delavec, ki opravlja stroj pa mora biti zanj tndi odgovoren. A te je lahko le takrat, če nadrejeni upoštevajo njegova opozorila glede vzdrževanja stroja. To opozorilo velja posebno za zadruge,. kjer se vodstva ne spoznajo na stroje toliko kot v tovarnah. Kjer tega ne npoštevajo, prihajo do sporov ali vsaj do negodovanja, pogosto pa tndi do večjih okvar ln gmotne škode. Poučen primer! Zadružna mlatilnica je mlatila žito; poganjal jo je traktor. Nekega večera je traktorist dejal upravniku zadruge, da mora drugo jutro v servisno delavnico, ker so popustili vijaki. »Ne boš šel,« je pribil upravnik, »zdaj je mlačev! Traktor je treba popravljati takrat, ko ni nujnega dela-. — »Ce tega ne bom popravil takoj, lahko nastane večja škoda.- — »Poznam vas... Ce hočeš mlatiti ti, bom jaz.; Kaj naj stori traktorist po takšnem moralnem pouku? Lahko bi vztrajal — toda zbal Ze prejšnji mesee je podjetje »Ljubljana transport« zamenjalo dosedanje mesečne voaovnioe, ki so bile dokaj nepraktične in je bilo zaradi trganja listkov v trolejbusih in avtobnsih pri (prevodnikih skoraj vedno velika gneča. Nove mesečne vozovnice »a vista« so to gnečo odpravile. Tudi zamenjavanje mesečnih vozovnic je poenostavljeno, aaj bodo etiketo za vsak naslednji meseo nalepili kar sprevodniki, in sicer vsakega zadnjega v meseon in prve tri dni naslednjega meseca. Gneča, ki jo vidite na naši sliki, pa Je nastala le pri razdeljevanju novih mesečnih vozovnic. Ta gneča traja že tri dni, včeraj pa so v glavnem »navalili« študentje ln dijaki, saj so počitnice pri kraju in se začenja novo šolsko leto. — (Foto: S. Bušdč) —bši. Največ zanimanja je bilo za tekme v teku na 110 m z ovi rami. 12 najhitrejših se je v tej disciplini pomerilo v dveh po’- finalih. V prvi skupini je prepričljivo zmagal Američan May, v drugi pa je nastopil tudi naš Lorger. V boju z močni mi tekmeci, svetovnima rekorderjema Calhounom in Lave» IMENA S ŠTEVILKAMI — 110 m ovire — 1. polfinale; May (ZDA) 13,7, Jones (ZDA) 14,1, Gardne r (Ant) 14,2, 2. polfinale: Calhoun (ZDA) 13,", Lauer (Neon) 14,0, Cistrjakov (SZ) 14,3, Razik (Palk) 14,3, Lorger (jug) 14,5, finale — Calhoun (ZDA) 13,8, May (ZDA) 13,8. James (ZDA) 14,0, Lauer (Nem) 14,0, Gardner (Ant) 14,4. Cistj akov (SZ) 14,6. 400 m — 1. polfinale: Davis (ZDA) 45,5 — nov ol. rek.. Singh (Ind) 45,9, Kinder (Nem) 46,0, 2. polfinale — Kaufmann (Nem) 15,7, M. Spence (JA) 45,8. Young (ZDA) 46,1. Izločeni so bili Bright-well (Ang), Day (JA), Gosper (Avs), Amu (Nig), Spence (Ant) in Yerman (ZDA). Deseteroboj — 100 m: Kwang (For) 10,7, Gregorenz (Nem) 10,8, Johnson (ZDA) 10,9, Kuznjecov (SZ) 11,1, Kolnik (Jug) 11,2, Brodnik (Jug) IH,6, daljina: Kwang 746 Johnson 735, Kuznjecov 696, Kolniik 693, Brodnik 691, krogla: Johnson 15,82. Kuznjecov 14,04, Kolnik 33,10, Brodnik 12,03. Zenske — 2oo m: 1. polfinale — Rudolph (ZDA) 23,7, Heine (Nem) 24,o, Janiszewsfca (Pol) 24,0, 2. polfinale — Leone (It) 24,5, Hyman (VB) 24,6, Itkina (SZ) 24.6, finale — Rudolph (ZDA) 24,0, Heine (Nem) 24,4, Hyman (VB) 24,7, Itkina (SŽ) 24,7, Janiszewstoa (Pol) 24,8, Leone (It) 24.9. Disk — Ponomareva (SZ) 55,10, Press (SZ) 52,64, Mandlu (Bom) 52,36. ^ : Omembo zasluži — da je slednja — prav kot njen mož Harold Connolly za drobec zgrešila plasma v finale In se je torej morala zadovoljiti s sedmim mestom. Lep uspeh sl je priborila romunska metalka njim metom osvojila bronast« priznanje. Izredno hudi so bili boji tudi v obeh polfinalih na 400 m, vendar so se v finale plasirali vsi favoriti razen Američana Yermana, ki je bil v drugem Manoliu. ki je s prvim današ- « polfinalu zadnji. PLAVALNA ELITA V NEAPLJU '■ ZAČELO SE JE TEKMOVANJE V VAJAH NA 0B0DJU in Japonci na ostrini Rim, 5. sept. (Po telefonu). Tekmovanje v vajah na orodju se je začelo. To tekmovanje poteka v znamenju dvoboja med sovjetskimi in japonskimi telovadci za zlato kolajno. Najprej so na vrsti obvezni liki. Današnje tekmovanje je pokazalo velik napredek pri sovjetskih in japonskih telovadcih, kajti njihove vrste so izenačene, medtem ko se pri drugih vrstah odlikujejo le posamezniki. To velja tudi za Finsko, Nemčijo, Italijo in še nekatere druge kandidate za bronasto medaljo. Ce gremo po disciplinah, tedaj lahko v tem dolgotrajnem tekmovanju postrežemo le z ocenami nekaterih najboljših posameznikov. Moramo priznati, da Cerar za zdaj še ni pokazal vsega, kar zmore in zna, pa tudi sodniki so proti njemu in sploh proti vsem najboljšim telovadcem, če nimajo sovjetskega ali japonskega OBJESTNOST Ze dva tekača »ta doslej tik pred ciljem padla, vendar oba iz različnih vzrokov. Medtem , ko se je ameriški sprinter Sime v finalu tetka na 100 m s tako silovitostjo vrgel v cilj, da je zgubil ravnotežje In močno padel, pa je Nemec Buhi odletel prav pred ciljem teka na 3000 m z zaprekami samo zaradi objestnosti. Ko si je namreč že zagotovil tretje mesto, je začel v zadnjih metrih pred ciljem teči taktično počasi, kar je izkoristil Belgijec Roelaarts, Id ga je skušal v strašnem finišu ujeti. Ko je zasledovanj videl bližajočo se nevarnost, je zopet pospešil tempo, pri tem pa se je spotaknil In padel teir izgubil §e mesto v finaLu. imena, zelo strogi. Pričakovati je, da bosta Cerar in Fiirst, ki sta v primeri s sovjetskimi in japonskimi telovadci slabša kakor je bilo pričakovati, pokazala več v poljubnih vajah. Krogi: Jugoslavija, Cerar 9,45, Petrovič 9,20, Markolin 9,10, Lekič 9,10, Cakalec 8,40, Gagič 8,65; Sovjetska zveza: Šaklin 9,70 Titov 9,70, Gerde- Grodotzki (.%'• ' je v teku ta 5000 m prislužil srebrno kolajno Rim je razglasil za glavno mesto svetovnega športa sedanji In še za štiri leta izvoljeni predsednik CIO Avery Brun-dage, pa čeprav ga je eden rimskih listov brezobzirno obdelal zaradi njegove izjave ob prihodu v večno mesto, češ da so za vsako Izigravanje amaterskih določil v prid nastopajočih olimpijcev krivi najmanj trije ofldalnl predstavniki države, ki ga je prijavila. List ugotavlja jasno in glasno, da čistega amaterizma nikjer na svetu več ni in očita zato spoštovanemu predsedniku olimpijskega spektakla, da Je prav naiven In primitiven. O njegovem nasledniku - ki je zdaj za nadaljnja štiri leta še naprej nepotreben -sta biJi na ustih nekaterih članov dve imeni, in sicer podpredsednika Francoza Massar-da is angfcčkega lorda Burgh- nelidi 9,60, Azarjan 9,85. Japonska: Takemoto 9,60, Ono 9,75, Aihara 9,65. Bradlja: Carminucci (Italija) 9,60, Fürst (Nemčija) 9,60, Me-nichelli (Italija) 9,55. Krogi: Jugoslavija, Cerar Titov 9,55, Miligulo 9,50 (vsi SZ), Banner (ZDA) 9,50. Preskok: Cerar 9,35, Čaklec 8,23, Petrovič 9, Markulin 8,70, Lekič 8,65, Gagič 7,95 (vsi Jugoslavija; Saklin 9.50, Titov 9,50, Potraoj (SZ) 9,60. Parter: Menichelli (Italija) 9,55, Jokiel (Poljska) 9,40, Fürst 9,20, Fülle 9,40 (oba Nemčija). Drog: Cerar 9,45, Čaklec 8,75 Petrovič 9,20, Markulin 8,80, Lekič 9, Kapsasov (Bolg.) 9,65, Kestola (Finska) 9,50, Fürst i 9,35, Menichelli 9,40 itd. !■ Med nejugoslovanskimi telovadci nismo našteli povsod vseh najboljših, ker se doslej, ko to poročamo, še niso zvrstili. Dušan Kuret Lee Calhoun (ZDA), zmagovalce v teku na 110 m z ovirami jem ter Rusom Mihajlovom. mu nihče več ni pripisoval možnosti za vstop v finale. Toda Lorger je razočaral še bolj Čeprav je moral namreč Mihaj-lov med tekom odstopiti zarad’ tega, ker se je zaletel v eno Iz med ovir, Lorger ni postal finalist Premagala sta ga Se malo znani Rus - Čist jakov- in Pakistanec Razik. V finalu pa so gledalci dočakali veliko presenečenje. Vsi trije Američani — črnci so namreč premagali Nemca Lauerja in ga odrinili celo na četrto mesto, ki ga je bil osvojil že v Melbournu. Chaloun je povedel takoj po startu, nato 4 e prehitel Lauerja še May in nazadnje — prav na ciljni črti ps še Jones. Neapelj, 5. sept. Na mednarodnem plavalnem mitingu so sinoči nastopili skoraj vsi najboljši plavalci iz rimskih bazenov. Na 200 m prosto je zmagal Japonec Jamanaka 2:08,0 pred Konradsom (Avstr.) 2:08,2 in Američanom Harriso-nom 2:08,3. Na isti progi v ženski konkurenci je zmagala Christ von Saltza s časom 2:25,1 pred Fraserjevo 2:26,4 in Britanko Reejevo 2:26,6. Huda borba je bila med plavalci na progi 100 m metuljček. Zmagal je Avstralec Hayes s časom 1:03,0 pred Američanom Troyom 1:03,1 in Avstralcem Berryem 1:03,6. N p tri progi je med ženskam i zmagala Nizozemka Vorbije-va 1:14,3 za njo pa je priplavala Shuler jeva (ZDA) 1:14,5. Sovjetski rekorder Kolesnikov je zmagal na 100 m prsno s časom 1:13,9. — Gathercole (Avstr.) je bil drugi 1:14,2, Američan Halt pa tretji 1:14,6. Umek — enajsti med strelci Izmed ostalih dogodkov je vzbudilo največ pozornosti tek movanje žensk na 200 m, kjer pa je bila Američanka Wilm& Rudolph brez konkurence. Pre. senetljivo je drugo mesto Nt.n ke Heine pred Angležinjo Hy man. Deseteroboje! so popoldm začeli spored z metom krogle Z veliko prednostjo je izmed favoritov zabeležil najboljši izid Američan Rafei; Johnson, ki je sunil orodje 15,82 m daleč. Dokaj razburljiv je bil tudi boj žensk v metu diska. Naj zanesljivejša med vsemi je bila sovjetska tekmovalka Nina Ponomareva, ki je z metom 55.10 m osvojila zlato kolajno in precej popravila rekord Fiko-tove (ČSSR) iz leta 1956. Rim, 5. sept. V prvi predtekmovalni skupini v streljanju s pištolo je jugoslovanski strelec Umek zasedsi 11. mesto s 353 krogi. Iz te skupine se je uvrstilo v finalno tekmovanje 27 strelcev. Najboljši rezultat ie dosegel Kodma (ČSSR) - 375 krogov, Romik (Polj.) 365, Uhlmann (Šved.) 363, Lincoln (ZDA) 360, Gonzales (Španija) 360, Guščin (SZ) 359 itd. SPORED TOREK, 6. SEPTEMBRA Atletika: dopoldne: pred* tekmovanje v disku za moške (norma 52 m), deseteroboj (nadaljevanje) popoldne. izločilni te-ld na 860 m za ženske, finale teka na 400 m za moške, finale 6e-ka na 1-500 m za moške, tek na lO.ooo m in nadaljevanje desete- Telovadba; obvezne vaje za omet; Madžarska — Danska jadranje, prosta roko borna, jahanje. Deseterobojec Brodnik Odličnemu avstralskemu ski-fistu Mac Kčnzieju so zdravniki v Rimu svetovali, naj se da čimprej operirati. Mož boluje za kronično želodčno in jetrno boleznijo, zaradi česar je bil že lani operiran na Jesenicah. Videz Je, da gre zdaj za recidivno obolenje, ki mu bo onemogočilo start na olimpijski regati Ih ga po vsej priliki za vselej odtegnilo veslaškemu športu. TELEVIZIJSKI PRENOSI 14.53 FUmski pregled — komentar. Milan Kovačevič. 15.00 Atletika: Skok s palico — troskok finale — predtekmovanja v teku na 800 m za ženske — tek na 400 m finale za moške — 1500 m finale _ deseteroboj (kopje) — deseteroboj (1500 m), komentar: Jože Lavrenčič in Miljutin Vesel, 22-00 Drugi polčas nogometne tekme Madžarska : Danska, 22.45 Filmski pregled — komentar Hrvoje Macanovlč, 22_54 FinaHna tekmovanja v ro-, koborbi — prosti slog. POSEBNO OBVESTILO RTV Radio televizija Ljubljana obvešča, da bo v sredo ob 23,20 uri Prenašala lz Rima drugi polčas - košarkarskega srečanja na olimpijskih igrah med Jugoslavijo iu Poljsko. SEM IN TJÄ PO OLIMPIJSKEM TLAKU Sef brivec v olimpijski vasi — Riccardo ga kličejo - si neumor- no prizadeva, da bi zadovoljil svoje ženske str Miro Cerar ŠTEJEMO KOLAJNE... stranke. Toda pri tem zadeva na razne težave, kajti — ruskim dekletom ne gre v glavo, da bi morale pri njem zamujati toliko dragocenega časa, Angležinjam je vsak posebni dodatek predrag, Američanke so vse mrtve i na evropske reze in pričeske, Italijanke pa si prav v teh tako zasedenih časih izmišljajo najrazličnejše premetenosti. Najzahtevnejše glede frizur pa so prav gotovo vse mogoče prodajalke v vasi. Sovjetska zveza 20 10 11 ZDA 18 13 12 Nemčija 8 14 6 Italija 7 4 4 Avstralija 5 6 3 Madžarska 3 7 3 Turčija 3 0 0 Novi Zeland 2 0 0 Velika Britanija 1 3 6 Poljska 1 1 5 Romunija 1 1 4 Švedska 1 1 2 CSSR 1 1 2 Bolgarija 1 1 1 Danska 1 0 1 Japonska 0 3 2 Belgija 0 2 1 Nizozemska 0 1 2 Francija 0 1 2 Jugoslavija 0 1 0 ZAR 0 1 0 Avstrija Kanada 0 0 1 1 0 0 Brazilija 0 0 1 Mehika 0 0 1 (ran 0 0 1 Antili 0 0 1 Finska 0 0 1 •vica • • 1 Malo je takih atletov in aktivnih udeležencev v Rimu, ki bi bili ostali na vrhuncu sposobnosti skozi več štiriletij. Malo opažen med takimi je švedski kanuist Gert Fredriiksson (41), ki se ga je že kar prijelo ime --velikega starega moža-, saj je zdaj že četrtič na povojni olimpiadi. L. 1948 je začel z dvema zlatima in eno srebrno kolajno, zdaj v Rimu pa Je število zlatih dopolnil na pol ducata. Sicer pa ima doma takih odlikovanj - se pravi z raznih svetovnih in podobnih preskušenj — za celo izložbo. polniti blagajne. Problem soude- j ležbe pri obračunu za zdaj še ni rešen, pa tudi organizacija vseevropskih iger, ki jo predlaga in pre- : vzema SZ, čaka na plenarno za- ! sedanje federacije, ki se bo sestalo ! po končanih igrah. j evi, bronasto pa ameriški telovad- . ki GrosfeldovL i Mednarodna amaterska atletska federacija (IAAF) ima v rimskih dneh razen pri paradi svojih najboljših ljudi z vsega sveta - tudi mnogo opravka z organizacijskimi Olimpijski reporterji, ki so morali spremljati boksarske nastope v razkošni novi športni palači, so bili precej razočarani, ko so Jim reditelji odkazali prostore nekje pod ostrešjem - približno 30 m daleč od ringov. Tako Jim ni preostalo drugega, kakor da so se oborožili s kukali, da so sploh kaj videli — prvič v zgodovini te prireditve. Celo v stari Grčiji, kjer so imeli pesniki približno enako vlogo kakor sedaj novinarji, so smeli možje s peresi sedeti prav v neposredni bližini borcev. Prenekateri stanovalec v olimpijski vasi se je že pritoževal nad tistimi, ki pozno ponoči proslavljajo priborjene kolajne. Organizacijski odbor je ukrenil vse potrebno, da bi veseli dobitniki ne kalili nočnega miru. En sam olimpijski udeleženec je moral vse do začetka olimpiade vaditi nekaj čisto posebnega - in sicer počasnost. Ta čudni izbranec je bil italijanski atlet in dijak Peris, ki so ga določili kot zadnjega tekača za prenos olimpijske bakle v žaro na stadionu. Svojega odseka proge namreč ni smel preteči v manj ko treh minutah. Tudi za tako nalogo je treba trenirati. Lovci na avtograme, ki so vse do zadnjega zelo nadlegovali svetovnega rekorderja v skoku v višino Thomasa, ga sedaj puste pri miru. -Saj ni izgubil ugleda med nami«, je pojasnil eden miadth nabiralcev v kratkih hlačah, akle- nili pa smo, da po porazu ne bomo več letali za njim, ker spoštujemo njegovo razočaranje-. Vodstvo češkoslovaške ekipe se je pritožilo pri organizacijskem odboru zaradi nedovoljenega pro- pagandnega ^ delovanja ^ nekaterih in tehničnimi vprašanji, Kot najmočnejša mednarodna športna federacija (V............... (118 držav članic) ima pod okriljem olimpijskega vodstva zelo tehtno besedo, zlasti še, ker so pravzaprav atleti tisti, ki - razen nogometašev - najbolj privlačijo Znana filmska Igralka Gina Lolo brigi ta je sprožila predlog -seveda ne resno - naj bi v Tokiu podelili tudi zlate kolajne najlepši tekmovalki. Za zgled pa je že sama razdala take kolajne naslednjim olimpijkam: zlato norveški krogov. Nekateri člani reprezentance CSSR so prejeli namreč letake z reakcionarnim in proklerikalnim gradivom. Zanimivo je, da so bili odpremljenl v kuvertah z napisom olimpijskega komiteja tlalije. Organizacijski odbor je obsodil tako ravnanje in je zagotovil, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo. ► in tako največ pomagajo metalki kopja Thorvaldsjmovi, srebrno švedski sprlnterki Wislander- Ni lahko biti popularen, najmanj pa zaradi izredne telesne velikost zaradi katere je na očeh vsekakor neki sovjetski košarkar. Krumniš Novinarji trdijo, da ie vzlic taki višini zelo prijeten, skromen in sramežljiv mladenič -Grozno se počutim.- je Izjavil Kruminš, »ko se pojavim na ulicj. ta me takoj obda množica ljudi. Kamor koli se obrnem, imam povsod častno spremstvo; še Rima sl ne morem ogledati v miru.- Jessie Owens je živ dokaz, da športna slava le ne mine tako hitro. Med zbiralci avtogramov je njegov podpis - čeprav so v Rimu zbrani mnogi drugi in »novejši-« znani športniki — še zmeraj najdražji. Sicer pa njegov “podpis ni taka posebna redkost, saj ga s skoraj stoično potrpežljivostjo deli, kdor si ga zaželi. Prenekateri tekmovalec, še več pa tekmovalk na letošnjih igrah nosi s seboj svojo lutko. Ameriška plavalka Chris v on Saltza se n. pr. le malokdaj loči od svoje gumijaste žabe, toda v nedeljo jo je prekosila temnopolta šprinterka Rudolphova, ki je svojo maskoto - majhen slamnat ^Iobuk — držala v rokah celo m^. slovesnostjo pri delitvi kolajn. Razočaranje — podobno tistemu, ki so ga Američani doživeli po Thomasovem porazu v skoku v višino — je prevzelo sovjetski tabor po končanih tekmovanjih v modernem peteroboju. Novikov, trikratni svetovni prvak v tej disciplini, je bil tokrat toliko Si, da se ni uvrstil niti med i deset tekmovalcev. Turistov v Rimu še vedno ni veliko, kolikor so jih pričakovali. V olimpijskem mestu je sedaj približno 70 or-p tujih gostov, se pravi« na’mani 30 000 manj od Sob v hot. lih je zadosti na vofljp« ov B* prav tako pa tudi prostorov olimpijskih prizoriščih. OGLASI ASI IŠČEMO STALNIH SODELAVCEV, ki se želijo ukvarjati z znanstvenim proučevanjem, z dajanjem neposrednih uslug ter izobraževalnim delonj na področjih INDUSTRIJSKE ORGANIZACIJE, ORGANIZACIJE ADMINISTRACIJE, NAGRAJEVANJA, KADROVSKE POLITIKE, INDUSTRIJSKE PSIHOLOGIJE IN SOCIOLOGIJE ter na delovnih mestih: - direktor Višje kadrovsko-socioine šole v Kranju - računovodja - inštruktor - organizator v industriji - organizator v administraciji - ekonomist - analitik - industrijski psiholog Osebni dohodki po tarifnem pravilniku in po pogodbi. V perspektivi možnost dobiti stanovanje. Možnost znanstvenega razvoja in nadaljnjega izobraževanja. Ponudbe pošljite na ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV in proučevanje organizacije dela v KRANJU, Cesta Staneta Žagarja 33, telefon 22-14, kjer lahko dobite tudi vse informacije. 7992 Upravni odbor podjetja »RIBNIK EXPORT« Jesenice na Gorenjskem, razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: popolna srednja šola in ustrezna praksa. Prejemki po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 7999 Oglas v DELU 100% uspeh NOVO! POZOR! Trgovsko podjetje »VOLAN« • b v e I 5 a cenjene stranke, da je pravkar prejelo najnovejši proizvod Tovorne SAVA KRANJ AVTOPLAŠČE DIMENZIJE 840x13 IN 560x15 KAKOR TUDI 520x14 IN 825x10 Navedene avtopiašče si lahko nabavite v trgovini »VOLAN«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica številka 7 UGOVINIL Tvornica plastičnih ntasa i kemijskih proizvoda — Kaštel Sučurac OBVEŠČAMO CENJENE POSLOVNE PRIJATELJE, DA BOMO SKLEPALI POGODBE ZA VSE NASE STANDARDNE IN NOVO OSVOJENE PROIZVODE IZKLJUČNO NA JESENSKEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU ZA 1961. LETO. OBIŠČITE NAS SAMOSTOJNI PAVILJON, KJER SO V POPOLNEM D» VELIKEM ASORTIMANU RAZSTAVLJENI NAJNOVEJSI PROIZVODI IZ SUSPENZIJSKEGA IN EMULZUSKE-GA PVC. NA ODPRTEM DELU NAŠEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA BOMO DEMONSTRIRALI NASE JUVIDUR CEVI ZA UMETNO NAMAKANJE V KMETIJSTVU. PROSIMO ZAINTERESIRANE KMETOVALCE IN STROKOVNJAKE, DA SI OGLEDAJO NOVOST, IN SICER UPORABO CEVI IZ PLASTIČNIH MAS, KI SO CENEJŠE IN IMAJO BOLJŠE KARAKTERISTIKE OD PODOBNIH CEVI, KI SE UPORABLJAJO V ISTE »JUGORÄPID« tovarna rezanega orodja ZAGREB TELEFON: 24-241 do 4 Obveščamo vse naše cenjene potrošnike, posebno kovlnsko-predelovalno industrijo, strojegradnjo in veiefrgovska podjetja, ki poslujejo z artiklom 117, da bomo na Mednarodnem jesenskem ZV v Zagrebu od 10. do 25. septembra 1960 sklepali pogodbe za vse naše proizvode v letu 1960. Prosimo vse naše cenjene potrošnike da pravočasno pre-adarljo, kaj vse bode potrebovali, da bi sl po sklenitvi pogodba oskrbeli pravočasno nabavo orodja Iz novega, razširjenega proizvodnega programa tovarna. Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij v obrata STRAŽA »NOVOLES« — NOVO MESTO razpisuje delovno mesto žeriavista z naslednjimi pogoji: s prakso in izprašanega za opravljanje električnega vrtljivega žerjava S tone. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite do 15. septembra 1960 na obrat vezanih plošč Straža podjetja »Novoles«, Novo mesto. 7918 SLUŽBO DOBIJO: 2 PRECIZNA MEHANIKA za popravilo strojev PISARNIŠKA MOČ s popolnim znanjem strojepisja POMOŽNI DELAVEC za prevoz pisarniških strojev Zglasite se osebno v podjetju BIBOTEHNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica 11, od 10. do 14. ure vsak dan. GL08US ŠPEDICIJA, Ljubljana, Titova cesta 33 zaposli takoj VEČ ZAČETNIKOV s popolno srednješolsko izobrazbo. — Zaželene so moške moči z odsluženim kadrovskim rokom. — Interesenti naj se osebno zglasijo na Upravi podjetja. 7985 KUPIMO ALI VZAMEMO V NAJEM TROFAZNI ELEKTRO- GENERATOR za Izmenični tok 12 do 25 KW Ponudbe z opisom in ceno pošljite na: GOZDARSKO KMETIJSKO POSLOVNO ZVEZO MOZIRJE. 7998 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja »SAVINJA" - MOZIRJE razpisuje prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: popolna srednja šola, 2-letna praksa v finančnem knjigovodstvu -ali nepopolna srednja šola s 5-letno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Vlogo z navedbo dosedanje zaposlitve in strokovne izobrazbe vložite do 15. septembra na naslov podjetja. 7867 RAZPIS Upravni odbor ZDRAVSTVENEGA DOMA - KRANJ razpisuje STIPENDIJE za naslednje šole: — Višja ali srednja šo- la za medicinske sestro 2 — Sola za sanitarne tehnike 3 — Višja šola za medicinske in rtg tehnike S — zobotehnična srednja šola 8 — Višja dentistiSna Sola S — Srednja tehnična farmacevtska šola 1 — Babiška šola I — Sola za bolničarje 4 — Enoletni tečaj za sobne asistente 4 Za zobotehnifce in zdbnp asistente velja razpis tudi za delovna mesta. — Pravilno kolfcovane prošnje pošljite Upravi Zdravstvenega doma Kranj. Prednost imajo prosilci, ki imajo priskrbljeno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. 7995 Dne 4. septembra i960 je umrla v Raki pri Krškem naša ljuba S. BOGOMIRA Žalujoči bratje z družinami ZAHVALA .... se zahvaljujemo -------- predstavnikom oblasti, Slovenske akademije znanosti in umetaosti ter glasbenih in drugih kulturnih in pravniških institucij in društev ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so počastili spomin pokojnega. ANTONA LAJOVCA skladatelja, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in sodnika Vrhovnega sodišča v pok., ga spremili na poslednji poti in darovala vence in cvetje. Posebej se Iz srca zahvaljujemo za prelepe poslovilne besede predsedniku SAZU tov. Josipu Vidmarju, kakor tudi predstavniku Dragima skladateljev tov. Vilku Ukmarju in predstavniku Zveze skladateljev Jugoslavije ter združenim zborom za pesmi, zapete v slovo. Na tem mestu se Iskreno zahvaljujemo tudi vsem neštetimi ki so nam pismeno in ustno Izrazili sožalje. Žalujoči sin dr. Vid *za vse Vsem, ki ate jo poznali, ceniki t, da je umrfa moja ljuba babica, hčerka, sestra. li tjubdki sporočamo žalostno žena, naša vzorno skrbna svakinja, teta DANICA ČEČ, roj. Gostinčar Prerano umrla leži do torka 14. ure na domu* Kapiteljska 7. Pogreb bo v sredo ob 17. uri Iz Nikolajeve vežice. Nepozabno pokojnico priporočamo blagovoljnemu čustvenemu spominu. Žalujoči: mož Karel - otroci: sin Andrej z ženo Jožico — hčerke: Marija, Marta, Martina, Tadeja — vnučka: Andrej ček, Kar linč ek «-» mati: Urška Gostinčar » sorodstvo. Ljubljana; Zürich, 5. septembra 1960. Kombinat lesno predelovalne industrije Komisija za sklepanje i» odpoved delovnega razpisuje delovna več lesnih tehnikov ali mojstrov Pogoj: dokončana TSS oziroma delovodja Ma dva ekonomista Pogoj: ekonomska fakulteta referenta za izobraževanje Pogoj: višja ali visoka strokovna izobrazbe Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Samska in družinska stanovanja zagotovljena. Pismene aU ustne ponudbe sprejema sektor podjetja. V globoki žalosti sporočamo, da nas j« sa vodno w pustil naš srčno dobri la ljubljeni mod, oče, stm oda, brat, stric in svak FRANC DIMIC vlili gradbeni delovodja Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne T. Mp-tembra 1960, ob 16. uri na pokopališče v Domžale. Žalujoči: žena Fani, sinova Janez in Lojze, hčerka Breda, z Milanom in Bredico, brat Viktor, sestra 1 in ostalo sorodstvo Domžale, Ljubljana, Križ, dne 5. septembra 1900. V 80. tetu starosti je umrla najina draga teta MARIJA ANDLOVIČ upokojenka Tobačne tovarne Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 7. septembra, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah. žalujoča: nečakinji Mara Javoršek s hčerko Vero, Marija Galič z družino Ljubljana, dne 5. septembra 1960. Za vedno nas je zapustila naša ljuba teta JULIJANA ŠUŠTERŠIČ upokojenka Tobačne tovarne Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 7. septembra, >b 15.30 izpred hiše žalosti, Dobrovška cesta štev. 32, na pokopališče Vič. Žalujoče družine: Oblak, Oblak mlajši in Osredkar Ljubljana, dne 5. septembra 1960. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je danes, 4. sept. 1960, po hudi bolezni preminil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric MATE PLIVERIČ brivski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 6. sept. 1909, ob 18.30 iz Frančiškove mrliške vežice. Žalujoči: žena Frančiška, sin Dušan z ženo Mimi vnuka Marko in Tomažek, sestra Julka z družino, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Novo mesto, Jakšič, Plefcernica, 4. sept. 1999. Kruta usoda na,m je iztrgala iz naše srede našega najboljšega moža in zlatega očeta, brata, strica, svaka te tasta FRANCA MRAKA železničarja Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 6. sept., cfc 16. uri v Podkorenu. Žalujoči: žena, hčerka Marja z možem Stanetom, brata in sestre z družinami ter nečaki in nečakinje Hrušica, Podkoren, Kranjska gora, Tržič, Ljubljen*, Boka Kotorska, 4. septembra 1960. Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani •prejme takoj odrskega delavca In Šoferja B-kategorije (lahko je tudi upokojenec) Interesenti naj »e zglasijo osebno od (8. do 10. ure) na Upravi gledališča, Resljeva eesta 36. 7983 Zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani IŠČE MOČ s srednješolsko izobrazbo in s prakso v blagajniških M poslih ter v sfctatana ošabnih dohod-tov. — Nastop takoj «H m . ponudbe !»0«ta«pad uuuj asu Pozor! Pozor! »BEOGRAD«, trgovinsko preduzeče za promet tehničkom robom no velika, BEOGRAD, Jevrejska 32 PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA, 18. JULIJA 1960. LETA, SE SPREMENI DOSEDANJE IME PODJETJA. — PODJETJE BO POSLOVALO POD IMENOM: preduzeće za promet elektrotehničkog materiala I tehničke robe na veliko — BEOGRAD, Jevrejska broj 32 OBVEŠČAMO POSLOVNE PRIJATELJE, DA JE NA IV. MEDNARODNEM Sl TEHNIKE V BEOGRADU NAS BIRO V DVORANI P-B, RAZSTAVNI 2101-5, TELEFON MM i i OBJAVE Cen» malib oglasov do 10 besed MO din, vsaka nadaljnja beseda #• din. fianftlrt oglasi vsaka beseda 100 din Za oglase pod ponudbo doplačate 5# din. Pili tako doplačate u vse oedeljske objave 20*/*, *• objavo na odrejeni dan pa 10 */a Ce «ahtevate kakršnekoli Informacije, priložite pismo tamke ta 50 din Naslovov naročnikov oglasov pod ponudbo oe dajemo. — Naročene objave v vrednosti do S000 din. prosimo, poravnajte ob naročila v gotovini %i: po poitni nakaznici — Za objavo oglasov na določen) dan no zBRaumSHBoeiuBiiB NOČNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 2«.~7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ves dan Zdravstveni doui Centri; Dr. Kolbe Marija. Miklošičeva 24., tel. 39-151. Zdravstveni dom Bežigrad; Dr. Pajntar Marjan, tel. 31-286. Zdravstveni dom Vič; dr. Hodalič Milan. Emonska 10. tel. 20-497. Zdravstveni dom Šiška; dr. Popovič Janko, Černetova 31. tel. 22-831. Zdravstveni dom Moste: Zdravstveni dom Moste. Prvomajska 11., tel. 31-359. Zdravstven« dom Rudnik; Splošna ambulanta, Ižanska c. št. 3. tel 20-187 V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-500. Zdravstven« dom Ljubljana-Polje: dr Roman Vidmar. Vevče. Blok St. 1. tel. 383-143. Planinsko društvo Ljubljana-ma-tica prireja naslednja izleta: od 10. do 13. septembra na Triglav in 18. septembra z avtobusom na Ratitovec. Prijave do 9. septembra. Namesto cvetja na grob pok. Ani CONC, učiteljici v pok., sta poklonila Lea In Vinko Habjan 1000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino s« za P°~ klon j eni znesek najlepše zahvaljuje. Koncem! KONCERTNA direkcija sprejema abonente za beli in modri abonma vsak dan od 16. do 19. ure. V abonmajih bodo nastopili najvidnejši domači in tuji solisti in ansambli, med drugim Pollini, OLccolini. Stefanska. Ojstrah. Tortelier. Ozim in Bravničar. K eieomisce REPERTOAR DRAMA LJUBLJANA Torek. 6. sept. ob 20: Bor: Zvezde so večne. Predstava za SZDL občine Bežigrad. Predstava v operni biši Izjemoma ob 20. uri. I Sobota, 10. sept., ob 19.30: Držlč-Rupel: Boter Andraž. Izven ln za J podeželje. (Predstava Je v opernem gledališču.) Abonente SNG redov A in B opozarjamo, da imajo danes vpisovanje abonmaja, in sicer od 15. do 18. ure na upravi 8NG, Cankarjeva 11-L »BOTER ANDRAŽ V KRIŽANKAH. Jutri, v sredo, 7. septembra ob 19.30 bo v Križankah druga predstava izredno zabavnega -»Botra Andraža-. V primeru neugodnega vremena se predstava preloži na soboto, 10. septembra. Vstopnice bodo na voljo jutri od 10. do 13. in od 17. do 19.30 pri blagajni v Križankah. G Šentjakobsko gledališče, Ljubljana, Mestni dom, razpisuje abonma za sezono 1960-61. Vsak abonent bo videl 7 različnih del. Cena za en sedež je za vse leto.od 210 do 700 din, plačljivo v treh obrokih. - Vpisovanje za dosedanje abonente bo od srede, 7. septembra do ponedelja, 12. septembra, za nove abonente pa od srede, 14. septembra do vključno 24. septembra t. 1. med 10. in 12. ter od 16. do 18. ure v pisarni Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu, Krekov trg 2. kjer dobite vse potrebne informacije. -Abonma naročite lahko tudi po telefonu na štev. 32-860. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Četrtek, 8. sept., ob 20. uri: T. Wil liams, Tetovirana roža. Gostovanje v Logatcu. - Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni. Petek, 9. sept., ob 20. uri: M. Bor: Pajčolan iz mesečine. Gostovanje v Mengšu. Mestno gledališče, Ljubljana, razpisuje abonma za sezono 1960-61. Vpisovanje abonmaja bo od 12. do 14. sept. za dosedanje abonente, za nove pa od 15. do 18. sept. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure pri blagajni gledališča. Mestno gledališče Ljubljana, Gledališka pasaža, razpisuje abonma za sezono 1960-61, in sicer 6 stalnih abonmajev: 5 večernih (Premierski, Torek, Sreda, Četrtek, Petek), 1 popoldanski (Torek popoldanski). Vsak abonent bo videl v tej sezoni 8 dramskih del. Ta dela bodo izbrana iz naslednjega okvirnega repertoarja: Domača dela: M. Stefanac: Včeraj popoldne, A. Ingolič: Tajno društvo PGC, L Cankar: Za narodov blagor. I Tuja dela: P. Sartre: Zaprti o Altoni, M. Gorki: Na dnu, W. Shakespeare: Dva gospoda iz Verone, S. Mož ek: Policaji, M. Frank: Otroci po želji, L. Stevens: Zakonski vrtiljak, H. Schubert: Zveza za življenje. Celotni abonma za vseh 8 predstav je za: red Premierski od 640 do 2400 din red Torek. Sreda. Četrtek, Petek od 432 do 1944 din red Torek popoldanski od 288 do 1512 din. Vpisovanje abonmaja bo od 12. do 14. sept. za dosedanje abonente, za nove pa od 15. do 18. sept. od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure pri blagajni gledališča O 7962 BIMMO Upravni odbor Gostinskega podjetja Tržič razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. Poslovodjo ali šefa strežbe za Restavracijo »Pri pošti« -Tržič. 2. Poslovodjo za gostilno »Bistrica« v Bistrici. *• Kuharico za Restavracijo »Pošta«. 4. Natakarico. Pogoji: pod toč l vsaj kvalificiran natakar z večletno prakso v gostinstvu, po možnosti v vodilni funkciji; pod točko 2 vsaj kvalificiran natakar z nekajletno prakso v go-stistvu; pod točko 3 kvalificirana kuharica z znanjem samostojnega vodenja restavracijske kuhinje; pod točko 4 kvalificirana natakarska moč z nekajletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Samska stanovanja priskrbljena. Ponudbe pošljite do 15. septembra na upravo Gostinskega pod-1etja. Tržič. ^84 OBJAVE Bedna likvidacija stanovanjske zadruge z o. J. »Gospodarsko razstavišče«, Ljubljana, Titova c. 50; Z odločbo ObLO Ljubljana-Beži-grad št. 04-2-Sa-195-1-60 z dne 13. 4. 1960 preide s 1. septembrom 1960 v redno likvidacijo stanovanjska zadruga »Gospodarsko razstavišče, Titova 50 v Ljubljani. Za likvidatorja je imenovan Lukan Ivan, računovodja, Ljubljana, Titova c. 51. Pozivamo upnike, da prijavijo svoje terjatve in dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti v 30 dneh po objavi v dnevnem časopisu. Več kot ■ 1000 velikih domačih razstavljavcev la vseh (ospodarskih panog in ljudskih republik ■ 23 držav z velikimi kolektivnimi razstavami ■ nekaj stotin individualnih razstavljavcev ls T dingih držav BO 3AZ51AVILO REKORDNO ŠTETILO NOVIH INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV NA TRADICIONALNEM JESENSKEM MEDNARODNEM Zagrebškem velesejmu od 10. do 25. septembra 1960 OBIŠČITE mednarodni jesenski Zagrebški velesejem in se seznanite a dosežki sodobne industrijske proizvodnje! IZKORISTITE 25 % POPUST NA ŽELEZNICI IN LADJAH! Shranite vaše sejemske vstopnice, ker boste lahke postali dobitnik lepih sejemskih nagrad! zagrebački velesajam ŠOLSTVO RAZPIS Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS v Ljubljani razpisuje 20 ŠTIPENDIJ za slušatelje pravne fakultete Univerze v LjublJanL Prosilci naj vlože prošnje pri Državnem sekretariatu za pravosodno upravo LRS v Ljubljani, sodna palača, najkasneje do 25. septembra 1960. Prošnjam priložite: potrdilo o opravljenih izpitih oz. prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju prosilca kot tudi družine, s katero živi v skupnem gospodinjstvu ter podroben življenjepis. 9 7988 Posebna osnovna šola v Vzgojnem zavodu Janeza Levca v Ljubljani, Karlovška 18. bo pričela s poukom 15. septembra t. 1. Učenci od pripravljalnega do vključno Četrtega razreda naj pridejo ob 8. uri. učenci višjih razredov pa ob 9. uri zjutraj. Vhod v Zavod Je lz Janežičeve ulice. Otroci, ki so gojenci internata v Zavodu, bodo pozvani pismeno. Ravnateljstvo. S 7990 Pionirska knjižnica bo začela z vpisom v tečaje tujfb jezikov (angleščina, nemščina, francoščina), v likovni tečaj, ritmični tečaj in dramatski tečaj Vpisovanje bo od 8. do 13. sep- | tembra vsak dan od 8. do 12. ure v pisarni Pionirske knjižnice. Trg revolucije 7/1. Vpišejo se lahko vsi lanskoletni tečajniki, ter novinci od 5. do 14. leta v likovni, ritmični in dramatski tečaj. Za Jezikovne tečaje sprejemamo le predšolske otroke In učence l. razreda osnovne šole. Celoletna učnlna za dramatski tečaj le 900 din. za vse ostale tečaje pa 4.250 din Ce sta vpisana 2 ali več otrok iz Iste družine, plača vsak otrok 2.975 din Otroci iz socialno šibkih družin lahko vlože prošnjo na upravni odbor za znižanje ali oprostitev uftnine. -Uprava Pionirske knilžnice. 8 7950 OBJAVA Delavska univerza v Celju, Malgajeva 2, sprejema do 20. »ept. prijave za vpis v naslednje tečaje: 1. za pomoč izrednim slušateljem srednjih, višjih in visokih strokovnih Šol. 2. za kvalificirane ln visokokvalificirane delavce kovinske, gradbene, lesne, kemične ln elektro stroke iz industrije in obrti, 3. tehn. risanje kovinske stroke 4. tujih Jezikov: angleški, ruski francoski in nemški, 5. stenografijo, strojepis ln d1 samlško poslovanje. 8. knjigovodstvo. Tečaji od 3. do 5. bodo začeto ln nadaljevalni. Informacije dobite v upravi o-sebno ali po telefonu 20-24. S 7987 Tehnična lola za strojno stroko - oddelki za izobraževanje odraslih obvešča, da Je pričetek predavanj za I. semester dne 19. septembra 1960 ob 17. uri. Sprejeti slušatelji se zberejo navedenega dne v sobi 19, n. nadstropje. Začetek predavanj za n. semester bo dne 12. septembra ob 17.35 v učilnici 19, n. nadstropje.- S 7992 m n i i.o g m si SPREJMEM francosko korespondenco in prevode. Misel J, Titova 86. 19775-1 UPOKOJENCA za pomoč na malem posestvu »premem. Oskrba, lastna soba. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 19838-1 GUME, ferode ln sklopko za Opel 52, prodam. Keržan Ivan, Men-ge*. 19814-4 NEKVALIFICIRANE dtl*vc* ta priučitev v kovinski stroki sprejme v službo Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4. Stanovanj nimamo. 19944-1 NEMŠČINO, angleščino, francoščino poučujem posameznike. Trg mladinskih delovnih brigad štev. 14-1, vrata št. 5. 19153-2 17-LETNO kmečko dekle, začetnica, išče službo v gostilni, najraje v Celju ali njegovi okolici. Ponudbe pošljite pod »Točajka« v ogl. odd. 19855-2 mSo, dvostanovanjsko, a vrtom, takoj vseljivo, prodam. Medvešček Jože, Lj ubijana, Mihov štradon 16, ogled popoldne. 19158-7 TOMOS PUCH SV 175 prodam. Cesta v Rožnov dolino 1. 19859-m ZUNANJETRGOVINSKO podjetje V Ljubljani sprejme mlajšo moč z dokončano administrativno srednjo šolo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Impex«. 10860-1 SAMO LE2ISCB v centru ali bližini iščem za žensko, ki je ves dan odsotna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 19861-9 V ČASU Zagrebškega velesejma oddajam sobo z dvema posteljama. Vprašajte Jak čin, Ljubljana, Titova 5. 19862-9 OTROŠKO posteljico prodam. — Ogled od 15. do 16. ure popoldne. Dežman, Ljubljana, Ulica Moše Pijade 34-n (Kolodvorska ul.). DOBRO PLAČAM dekle za pomoč v gospodinjstvu za 4 ure dnevno (stanovanja nimam). Friškovec 5, Ljubljana. 19864-1 ISCEM za takojšnji nastop gospodinjsko pomočnico. Zglasite se v torek od 15. ure dalje. Likar, Trg revolucije 5-IL 19643-1 DNE 28. AVGUSTA je bila izgubljena listnica na železniški, postaji v Ljubljani od 8. do 9. ure pri blagajni. Poltenega najditelja prosim, da ml vrne dokumente, denar naj sl obdrži. 19865-10 BLAGO - KONFEKCIJA RICCARDI, Trst. Ulica Batisti 12, dežni nylon plašči Razprodajne cene. K 7891-4 TRGOVSKO PODJETJE »Preskrba«, Litija, sprejme uslužbenko, ki se želi priučiti v finančnem knjigovodstvu. Nastop službe je mogoč takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. K 7985-1 PRODAM za 35.000 din 49 ccm Ziin-dapp motorček s pogonom na vertho, montira se lahko na tricikel ali moško kolo. Kulovec, Miklošičeva 11-H. 19874-4 PRODAM 25 m žloe za televizijski aparat. — Pismene ponudbe pod »2ica« v ogl. odd. 19873-4 IZGUBILA sem rezervno kolo motornega kolesa »Lambretta«. Gostilna na Klancu do poti v Slavkov dom v Medvodah. Najditelja naprošam, da odda proti lepi nagradi na naslov Peric. Naklo. 19872-10 PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco, razno pohištvo in električni kuhalnik. Gospodinjska ulica, Blok V, desno stopnišče, vrata 7. 19870-4 TOV. MAKSU GRLECU, Jenkova ulica, se zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe, ko sem ga po- I motoma obdolžil. Ciril Zorc, Gradišče 11. 19869-11 Štedilnik, desni, ugodno prodam. Podlimbarskega 20, Šiška. 19868-4 KUPIM tri rabljene stole v kmečkem slogu. Ponudbe z navedbo oene v ogl. odd. pod »Rabljeni Stoli«. 19882-5 ZA SOBO in hrano pomagam pri gospodinjstvu čimprej. Ponudbe pod »Mirna« v ogl. odd. 19866-9 DNE 5. SEPT. 1960 sem izgubila žensko zapestno urico od prelaza pri Dolgem mostu do Viča. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi na nasi. : Dežnik, Aleševčeva 12, Berdntk Radi. 19881-10 PLETILNI STROJ št. 4-80 ugodno prodam. Klanc 29, p. Komenda. 19887-4 GOSPODINJSKO pomočnico k tričlanski družini sprejme: ing. Vukovič, Ljubljana, Šišenska c. 23. 19886-1 sprejmemo snažilko za 4 ure dnevno. Obrtna zadruga »Elite«, Ljubljana, Čopova 7. 19889-1 COLLO S AL — hitro in uspešno odstranjuje kurje oči in debelo kožo. »NA-MA« — Ljubljana. K 7997-11 tri študentke iščejo sobo. -Plačajo dobro. Ponudbe pod »Poštene« v ogl. odd. 19896-9 DVE OTROŠKI JOPICI, modra in roza, izgubljeni 4. 9. na poti Celovška, Ruska in Medvedova c. od 13. do 14. ure. Poštenega najditelja naprošam, da jih vrne proti nagradi na naslov: Kocjan, Mumikova 6. Ljubljana. 19892-10 ISCEM 2ENSKO, ki bi v dopoldanskih urah pazila na dojenčka. Benčan. Verdijeva 7a. Koper. P 2755-1 v ESPO GS 1958 prodam. Ogrizek Matko, Korte 27, pošta Izola. P 2756-m UPOKOJENEC, uradnik, z lepo pokojnino išče popolno oskrbo v Ljubljani (lahko tudi na periferiji). Ponudbe pod »CimpreJ« v oglasni odd. 19630-10 H 1 0 0 SPORED ZA TOREK KINO UNION: angl eško-i talij an skl barv. cin e m. film SPOMINI IZ ITALIJE. Režija Antonio Pletran-gelL Igrajo June Laverlck, Vittorio de Sica. Isabele Corey -Tednik FN 36. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: italijanski Ulm M02 V KRATKIH HLAČAH. Režija Glauco Pelegnni. Igrajo Eduardo Nevola Alida Valil Tednik FN 36. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO VIC: iuu. o&rv cinemascope film HERKULES Režija Retro Francise» Igrajo Steve Reeve9. Sylvia Koscina. Tednik FN 36. Predstave ou 15., 17., 19. in 21. KINO SLOGA: sovjetski barvni film ŠOFER PO SILL Režija L. Mahtln Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. url. KINO SOCA: amer Darv. rinem, film DREVO ŽIVLJENJA. Režija Edward Dmytryk. Igrajo Montgomery Clif, Elizabeth Taylor. Predstave ob 15., 18. in 21. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane za 10 din. KINO SISKA: angleški film - VRE2I NJENO IME S PONOSOM. Režija Lewis Gilbert. Igrajo Virginia McKenna. Paul Sco-fiel. Brez tednika. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.15. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do u. in od 14. ure dalje V kinu »Soča« samo od 14. ure dalje. LETNI KINO BE2IGRAD: Ob 20. url amer. barv. cinemascope film DEŽELA FARAONOV. Režija Howard Hawks. Igrajo Jack Hawkins, Joan Collins, Dewey Mar“ tin. Tednik FN 36. Prodaja vstopnic uro ln pol pred predstavo. KINO TRIGLAV: ltal.-franc.-nem-Ški CS film SKANDAL NA PLAZI Tednik. V glavni vlogi Vittorio de Sica, Myriam Bru, Nadia Gray. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predprodaja vstopnic od 15. ure dalje. DOM JNA: ameriški film DAVY CROCKET ln PIRATI«. PROSVETNI FILM V ISKRI: -STREHA JAPONSKE (ameriški) BARVNA RISANKA (amer.) KINO »DOM« KAMNIK: amer. barvni film PERI, ob 20. uri. »SORA«, Škofja Loka: Wistavizo«. ital. film BENETKE, MESEČINA IN TI, ob 20.30. JESENICE RADIO: amer. einem, film ULICA FRIDERIK ST. 10, ob 18. in 20. PLAV2: amer. barv. dnem. film »PREPOVEDANI PLANET«, ob 18. ln 20. Uri. KOR. BELA: angleški film OPERACIJA AMSTERDAM«, ob 19.30. KINO SVOBODA TRBOVLJE H: amer. film OBTE2ILNA PRIČA, ob 17. ih 19. uri. KINO SVOBODA - ZASAVJE TRBOVLJE: barviii ameriški fHm ZADNJI APAČ, ob 17. in 19. uri. KRKA, Novo mesto: Jugoslovanski film KO PRIDE LJUBEZEN, ob 18. in 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: švedski CS film NASMEH POLETNE NOCL Predstava ob 20. uri. Predprodaja vstopnic od 18. ure dalje. UPRAVNI ODBOR TOVARNE KLEJA v Ljubljani razpisuje vodilno delovno mesto vod|e razvojnega sektorja POGOJ: potrebna strokovno izobrazba ln praksi sa vodstvo del v zvozi z razširitvijo in novogradnjo tovarne. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja do 18. septembra 1960. 7953 V uk sprejmemo VEČJE ŠTEVILO VAJENCEV za ključavničarsko, strugarsko, kovaško In avtoliCarsko stroko. Interesenti naj se pismeno ali ustno zglasijo na Upravi podjetja Llubliana-Transnort - Ljubljana, Celovška 164. 7964 MURSKA SOBOTA »PARK«: italijanski barvni vista vision film VOJNA IN MIR, IL deL Predstavi ob 17.30 in 20. uri. Predprodaja vstopnic od 16. ure dalje. ČRNOMELJ: italijanski film POČITNICE IN LJUBEZEN, ob 20. SOLKAN - NOVA GORICA, franc. film ZLOČIN IN KAZEN, ob 10. SOČA - NOVA GORICA: ameriški barvni film HIŠA SKRIVNOSTI, ob 20. RTV Ljubljana 5.00— 8.00 Dobro Jutro: (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.25— 5.45 Nekaj domačih; 6.30 — 6.40 Reklame; 8.05 jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Europa — express, 9.00 Poj« moški zbor Jože Moškrič p. v. Slavka Mihelčiča; 9.2o Pri dunajskih glasbenih klasikih; 10.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — L del (ponovitev); 11.20 zabavn-; orkester Martin Gold; 11.36 Oddaja za otroke; L2.00 Pozdrav iz Makedonije; 1205 Kmetijski nasveti — ing. Erik Eiselt; PrezLmni dosevki — pomemben vir krme; 12.25 Petnajst minut z ansamblom jac.ues Tiikay; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — (Izvajajo: Dravski flosarJi. Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in kvintet Otrin); 1805 Obvestila in zabavna glasba; 1300 Jugoslovanski operni pevci pojo popularne arije; 1400 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobe met a; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Reklame iSi zabavna glasba; 15.40 Italijanske in južnoameriške popevke; 16.00 Listi iz domače književnosti — Rok Arih; Dva moža se potepata; 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre — XL oddaja — Orkester Koncertov Coloune S. Saint—Saens- Omfalin kolovrat E. Lalo : Simfonija v g—molu; 17.10 Razgovor z volivci; l“-20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 1805 Od plesišča do plesišča 19-50 Človek in zdrarv-Je, Dr. Ivan Krampač: Revmatizem in kako ga zdravimo; 1640 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 19.30 RadiijHkl dnevnik; 20.00 Poje zbor JLA iz Beograda p. v. Slobodana Krstiča 20^0 jugoslovanski pevci in ansambli zabavne glasbe, 21.00 XVII. Olimpijske igre v Rimu 21.30 Ob Sredozemskem morju — (spored pea-mi in popevk); 22.15 Igrajo za vas; 22.40 Jazz z orkestrom Benny Goodman; 23J0 Nočni koncert mladih slovenskih skladateljev; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TELEVIZIJSKI SPORED za torek, g. septembra I960. Evrovizija 1453 olimpijske igre; Filmski pregled. 15.00 Tekmovanj« ▼ artfletUkl «So 18.30). ItaHiJa 20.50 Reklamna oddaja, 21.06 Chiara Serino; »Lepe priložnosti« — TV igra. Evrovizija 22.00 Drugi polčas nogometne tekme med reprezentancama Madžarske in Danske, 22.45 Ftaiski pregled, 22.54 Rokoborba — svobodni stil (do 24.00). ^auaiBOil» Dežurna lekarna: Torek, 6. septembra 1960: lekarna »Melje«, Meljska c. 2. KINO UNION! Ital. an. film »DANAŠNJA DEKLETA«. PARTIZAN: angl, vistav. barvni film« »VETER NE ZNA BRATI«. UDARNIK: francoski fHm: »SODOBNA DEVICA«. RADIO 9.00— 9.05 Domače vesti; 9.05-9.50 Objave, zabavna glasba ln reklame; 9.30-10.00 Poslušajmo domače napeve; 14.35—15.00 želen ste — po-slušajte; 17.00-17.10 Domača poročila; 17.10-17.30 Zabavna glasba -vmes obvestila in reklame; 17.30 do 18.00 Med našimi pevci ln godci. KMALU V07 A Izdaja in tiska Časopisno podjetje DELO. Ljubljana, Tomšičeva 1—3. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva 3, telefoni: 23-522 do 23-526. - Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova c. 1, telefon: 21-896. — Naročninski oddelek: Ljubljana. Titova 5, Ljubljana. — 2irt račur pri Komunalni banki Ljubljana ne vračamo. •Oh, Mihael, ali si to tl? Po hrupu sem mislila, da so tatovi vdrli v hišo. Ne morem si misliti, kako da si prižel tako kmalu, ker sva se s sukano Hurrem dogovorili, da te bodo jutri izpustili. Nekdo je bil nemaren ali pa je sprejel podkupnino in zasluži hudo kazen, ker St me tako prestrašil. Srce mi še vedno močno bije in komaj lahko diham.« Res je_ bila videti tako zasopla in prestrašena, da sem dvignil svetilko, da bi jo pogledal. Čeprav je naglo potegnila nase odejo in si zakrila obraz z rokami, sem videl, da ima levo oko poškodovano in po ramenih £deče podplutbe, kakor da jo je nekdo tepel s palico, »grozil sem se. ji strgal odejo in ugledal njeno trepetajoče in nago telo, pokrito z rdečimi pegami. -Kaj je to?« sem zavpil. »Ali si bolna, ali te je kdo pretepel?« Giuiia je začela ihteti in tarnati: »Spodrsnilo mi Min padla sem po teh nevarnih stopnicah. Pri tem «P si poškodovala oko in se zakotalila prav do konca Stopnic. Kot po čudežu imam vse kosti cele. Ali se Sudiš, da sem obtolčena in se trenem? Alberto mi je pomagal v posteljo in ko je odšel, sem se slekla, da bi Videla otekline in si jih namazala z oljem. Upala sem. da bom Jutri spet zdrava, ko bi te pozdravila — tl pa sl prilomastil kot divja zverina, ne da bi se oziral name.« Tako razburjeno je govorila, da nisem prišel do besede, in ke mi je samemu pogostokrat spodrsnilo na tistih stopnicah, posebno ko sem pil vino, nisem imel razloga, da bi dvomil o njenih besedah, in me je obhajalo samo čustvo globoke hvaležnosti, da se ni huje poškodovala. Toda nekje na dnu srca se mi je tisti večer — čeprav tega nisem niti sebi priznal -razkrila umazana Ln pekoča resnica. Ko sem se ponižno opravičil Giuliji za svoje nepremišljeno vedenje, sem poklical Abu el-Kasima, naj vstopi, ker Giuiia zaradi poškodb ni mogla Iz postelje. Toda Abu je bil slabe volje, ker je Giuiia dovolila Rusinji iti ven z drugimi služabniki proslavljat sultanovo zmago. Nekaj časa je onegavil po sobi. potem pa se je odpravil v mesto iskat žensko, da bi zavaroval njeno krepost pred drhaljo. Nič mi ni bilo žal, da je odšel, ker sva zdaj lahko z Giulijo naposled ostala sama. Razvnet od vina in sumov, se nisem mogel premagati, ampak sem jo objel, da bi zatrl svoje misli, čeprav me je prosila, naj prizanesem njenemu podplutemu telesu. Strast se je razvnemala v meni čedalje huje, ko mi je strahotna resnica vdirala čedalje globlje v srce. Giuiia se mi je bolj in bolj vdajala in naposled začela rahlo odgovar- 1 jati na moje milovanje. Nedolžno me je vprašala, če jo še ljubim, jaz pa sem lahko samo zaškripal z zobmi in govoril, da izmed vseh žensk na svetu ljubim samo njo — da nobena druga ne more zadovoljiti mojih želja. To je bila ogabna resnica in samega sebe sem sovražil, da sem podlegel njenemu uroku. Naposled sem legel poleg nje, ona pa mi Je začela nežno nagajati. »Kakšen nenavaden oče si, Mihael! Se po hčeri nisi vprašal. Ali je ne bi malo pogledal, dokler spi? Niti misliti si ne moreš kako je zrasla in kako lepo dekle bo postala?« Tedaj nisem mogel več brzdati svojih misli in sem dejal: -Na, ne. Ne bom je gledal. Se misliti nočem nanjo. Saj ima Alberta. 2elim samo zakopati svoje I misli, voljo, upanje in prihodnost ter svoje bridko, bridko razočaranje v tvojem naročju. Samo tebe ljubim in nobene druge ne morem.« Ko je zaslišala moje silovite in obupane besede, se je naglo dvignila na komolcu. Njen obraz je oblila nenavadna rdečica ln okrog ust se ji je prikazala kruta poteza, ko je strmela vame v rumeni svetlobi svetilke. Toda zdaj sem se že znal pretvarjati in kmalu je skomignila z belimi rameni in mimo legla nazaj poleg mene, rekoč: »Zelo neumno govoriš, Mihael. Ne bi smel zanemarjati lastnega otroka zaradi mene. Mirma je dostikrat spraševala po tebi in jutri se boš sprehajal z njo po vrtu, da bi dokazal njej in meni, kako nežen in dober oče si, čeprav vem, da ti ni do6ti do otrok. Vsaj toliko lahko storiš zame, če te tako lepo prosim.« Naslednje jutro je pripeljala Mirmo k meni in vzel sem otroka s seboj na vrt, da bi gledala moje rdeče in žolte indijske ribe. Nekaj časa me je poslušno držala za roko, kakor ji je brez dvoma velela Giuiia, toda kmalu je pozabila name in je začela metati z obema rokama pesek v vodo. da bi prestrašila ribe Ribe me niso dosti brigale, pač pa sem natanko opazoval otroka, ki je bil po Giulljinih besedah moj Bila je v petem letu starosti — muhasta in nasilna deklica, ki se je začela kar zvijati, če ji niso izpolnili najmanjše želje. Lepa je bila. Njene poteze so bile pravilne in brez wpake kot na kakem grškem kipu. njena polt pa je bila gladka in temna, da so ji bile videti oči nenavadno blede Medtem ko sva se sprehajala po vrtu. nama Je Alberto sledil ko senca, kot da bi se bal, da bom vrgel deklico v bazen. Toda kako naj bi ji storil kaj žalega, ko vendar ni bila udeležena pri grehu ali smrti mojega srca? j Ko se je naveličala dražiti ribe. jo je Alberto naglo • odpeljal, jaz pa sem sedeJ na kamnito klop, ki jo je i ogrelo sonce. Glavo sem imel prazno in nisem hotel i na O» mdaUtt. I | Nisem imel dosti več kot trideset let, toda moreča negotovost, ki me je mučila v ječi, je vzbudila v meni dvome o namenu mojega življenja. Po vrnitvi pa se je vselila vame razjedajoča resnica. Prevzelo me je obupno hrepenenje, da bi pobegnil iz sultanovega mesta in si poiskal nekje — čim dlje od tod — miren kotiček, kjer bi lahko živel svoje življenje kot drugi ljudje in v tišini večal svoje znanje. Toda kako naj se odpovem Giuliji in svoji lepi hiši, udobni postelji, dobri hrani, s katero mi strežejo v porcelanasti in srebrni posodi, prijateljem pesnikom in dervišem, predvsem pa velikemu vezirju, ki mi zaupa in me potrebuje? Nisem ga mogel zapustiti — najmanj pa sedaj, ko so se kljub njegovim sijajnim uspehom zbirale sence okrog njega. Skušal sem priti do drzne odločitve, a nisem vedel, kaj bi bilo najbolje zame. Cas je brzel mimo kot urna reka, črv mi je glodal srce In zaman sem iskal utehe v pijači in pozabe v prešerni družbi. Po vseh znamenjih sodeč otomansko cesarstvo še ni poznalo tako zlate dobe. Zavzetje Tunisa je omogočilo nadzorstvo nad starodavnimi afriškimi karavanskimi potmi skozi puščavo iz črnskih dežel. Po teh poteh so se prelivali zlato v prahu, črni sužnji, slonova kost in nojeva peresa. Tunis je bil tudi odskočna deska za zavzetje Sicilije in vitezi svetega Janeza, ki so bili največja nevarnost na morju, so že premišljali, ali naj se umaknejo z Malte v zavetje italijanskega kopnega. Združene armade sultana in velikega vezirja so iz Tabriza krenile na naporen pohod proti Bagdadu to novica o zavzetju svetega mesta kalifov brez prelivanja krvi je prišla kot vrhunec po številnih sporočilih o zmagah. Toda ti uspehi niso pognali šaha Tahmaspa j v odločilen spopad ta pohod na Eagdad je terjal več j kot dovolj žrtev Prejel sem pismo od velikega vezirja, i ki je že po njegovi pisavi izdajal razburjenje ta v j katerem mi je veleval^paj?n^audoma pridem k njemu I v Bagdad. VRNIL SE JE I PO 1 PLAČILO 1 LUCIE RAUZIER NiAYNt Ljudski pregovor, da vsakdo pride v svoj mlin, se je ures* pičil tudi pri Nikoli Vojnovič:. h Vučkovca pri Osijeku. Kanalu po vojni je orgamizi ra* Nikola Vojnovič v domači rasi razbojniško druščino, ki je izsiljevala in terorizirala ljudi. Zasledovanje je bilo dolg:» brezuspešno, ker dolgo ni pri &o nikomur na misel, da bi b&I krivd domači kmetje. Na posled so jih pa le izsledil'. 4deai izmed njih je napravil samomor, enega so obsodili, vodja Nikola Vojnovič je p« pobegnil v Avstrijo, od tam pa odšel v Kanado. Zdaj, po tolikih letih, je Vojnovič mislil, da so v domovini pozabili na njegov© zločine. Vrnil se je v Vučikovac. Aretirali so ga že prvo noč. Na zasliševanju je odločno zamikal, da bi bil kakor koli povezan z nekdanjimi ločini. Toda njegov pajdaš je na obravnavi dodobra razkril omrežje razbojniške druščine, ki jo je vodil Nikola Vojnovič Za dejanja bo odgovarjal pred sodiščem. Časi se spreminjajo tudi za Športne KROJE. SLIKA KAŽE MLADO DAMO V TE NIŠKEM DRESU IZ LETA 1884 EN PA DEKLE NAŠIH DNI, PRAV TAKO OBLEČENO ZA TE-TENIS... 16. — Začeli so se dnevi, kakršni so pač dnevi v cčven-nolskih hribih. Ob zori je gospodar z ročajem vil ali grabelj krepko potrkal ob pod, da je Janka kar vrglo pokonci. Stekel je do studenca za hišo, kjer se je umil, nato pa v kuhinjo, kjer ga je že čakal zajtrk. Potem se ie začel dolgotrajen delovni dan. Najprej je moral gnati živino na pašo. 17. — Ta posel u spočetka n: šel kaj prida od rok. Obeh krav se je nekoliko bal, koze pa so ga dražile s svojo neugnanostjo, saj so se kar naprej hotele razbežat. in se poskriti Tjdo ve kod. In Janko bi bil čisto izgubljen, če ne bi imel zvestega prijatelja Skoka, ki je trmaste živali zavračal urno in zanesljivo kakor pravi strokovnjak. 18. — in kadar iL je lepo segnaJ v trop, je pogledal Janka, kot bi ga hotel potolažiti: »No vidiš, saj ni tako hudo, biti pastir.« Nekoč, ko sta bila blizu ograde na koncu senožeti, pa je Skok začel veselo lajati. Stekel je k leseni meji, pa spet nazaj do Janka, kot bi mu hotel dopovedati, mora z njim. Deček mn je radovedno sledil. llhifUiüiSItltliSüUMIillUIIHüiiüüliHsitiniliiiHUSiföliliiUyi STROJ, KI BERE AMERIČANI SE REDIJO Zadnjih deset let so se povprečni Amerikanci občutno zredili. Tako vsarj zagotavljajo tovarnarji, ki izdelujejo hlačne pasove. Pred desetimi leti so bdi njihovi pasovi dolgi 110 cm, zdaj pa merijo že 140 cm. Seveda pa tisti, ki se ukvarjajo S zdravjem In debelostjo Američanov ali pa s sociologijo, ne dajo kaj prida na take »ugotovitve*. Stroga filmska cenzura Kot v mnogih drugih državah imajo tudi v Južni Koreji komisijo, ki pregleduje vse filme in odloča o tem, ali naj fi prikazujejo ali ne. Pred atkim je ta komisija spreje-sklep. da prizor s poljubom na platnu ne sms trajati v*č kot deset sekund. Doeaianja »norma« je bila 30 sekund. 1 Sklep cenzure bodo izvajali pri Uljih filmih tako, da bodo »prizadete« kadre izstrigli do dovoljene mere. Avtomobilska cesta 5.000 m nad morjem V Letal, glavnem mestu La-dakhaa na indijskem trans-hšmalajskezn območju so bili prehivalci on dan precej zbegani, ko so prvič v življenju videli avtomobile. Koloma avtomobilov je opravljala po-»kusno vožnjo na novi trans-hamalajski avtomobilski cesti. Sele kasneje so se prebivalci približali avtomobilom, ki so porabili za 250 km dolgo pot na višini 5000 m tri dni. Doslej je bila ta cesta primerna samo za vprego, zdaj jo pa 0000 delavcev usposablja za motorni promet. Mesto stopnic Motovun, starodavno istrsko mestece, je sezidan na precejšnjem hribu. Njegovi prebivalci hodijo vsak dan v dolino in se seveda spet vračajo domov. To pa ni tako prijetna zadeva. Pot pelje namreč po strašansko dolgih stopnicah. Domačini sicer niso vedeli natanko povedati, koliko stopnic je do vasi, zato so jih pred krat-Un praštali letoviščarji. Pota* se Itn nadali ima »-mesto stepnje«. Ta naeiv saastu kar ustreza, saj sa mora človek povzpeti po 1050 »topni-cah, preden priđe v Motovun. ZGOVORNOST Neki britanski specialist za pljučne bolezni je ugotovil po večletnih raziskavah, da klepetulje in sploh zgovorni ljudje živijo dlje kot molčeči. Pisec sestavka o tem v nekem angleškem listu je ob zaključku članka malce zlobno vprašal: -Ah je zato na svetu več vdov kot vdovcev?« LEPO VEDENJE Neki švedski list je trdil v rubriki -Lepo vedenje«, da rib ni mogoče jesti z nožem. Nekaj dni kasneje je prispelo v uredništvo pismo: »Kdo to pravi? Poskusil sem, pa gre!« KUPCI NA TEKOČEM TRAKU L &OTost: samopostrežbo na te- zakonskih zdrah, utrujenosti | Mdoatn traku. Gospodinji v ta- od dela In zaradi bolezni. | ki prodajalni ril več treba hoditi sem in tja, temveč stopi na tekoči trak, ki jo počasi nese mimo oštevilčenih stojnic in polic. Razstavljeni so samo vzorci, zdraven pa je blok z oznako vrste in teže ter s številko blaga. Gospodinja trga z blokov listke- in jih pri izhodu iz prodajalne odda blagajničarki v pisemskem ovitku s svojim naslovom. Blago ji potem pripeljejo domov, račun pa ji pošljejo ob koncu meseca. ALKOHOLIČARKE - NEMŠKI PROBLEM V povojnih letih ugotavljajo zahodnonemške statistike, da je med alkoholiki, ki jih Ima policija registrirane, 12 odstotkov pijank. Ugotovili so, da ženske iščejo v alkoholu uteho zaradi osebne osamljenosti, zakonskih zdrah, utrujenosti od dela in zaradi bolezni. RAZPOZNAVANJE ČRK POMENI PRI ELEKTRONSKIH STROJIH NOVOST Inženirji in tehniki aeronavtičnega laboratorija Coraeliio-ve univerze so sestavili' in pred kratkim pokaaah javnosti elektronski stroj, ki isa-poznava črke abeced«. Pa odo taka znamenja, ki jih poprej ni »videl«. Stroj so imenbvali perceptran »Mark I«. Stroj so konstruirali na podlagi sistema, ki ga je izdelal mladi psiholog in raziskovalec ALI SE ZEMLJA OGREVA V prihodnjih 5 letih bo menda mogoče ugotoviti, ali se Zemlja res počasi ogreva. Na mednarodnem kongresu v Helsinkih je profesor Rakestraw s kalifornijske univerze dejal, da se pod vplivom človeka povečuje količina ogljikovega dvokisa v ozračju, zaradi česar naj bi se Zemlja počasi ogrevala. Ogljikov dvoikis je odpadni plin raznih motorjev, ima pa lastnost, da sprejema tople žarke, ki jih zemeljska skorja počasi izžareva, in jih razširja po površini. Kadar je v zraku preveč ogljikovega dioksida, se lahko zapazi višja temperatura na obsežnem zemeljskem območju. Ta pojav oziroma problem poznajo znanstveniki že 20 let, vendar so prišli šele v geofizikalnem letu do zadostnih podatkov. Napovedujejo, da bodo to v prihodnjih petih letih dodobra raziskali. Obenem se pa ubadajo tudi s tem, da bi spravljali odvečni ogljikov dioksid iz ozračja nazaj v zemljo. dr. Frank Rosenblatt. Za »obrazec« je vzel dr. Frank človekov živčni sistem. Po njagevMi bcmiah opravlja perceptran »Mark I« za sedaj suno manj zahtevn« naloge, je Pa zelo pomemben at znanost, ker dela po norih načelih. Sposobnost razpoznavanja črk pomeni pri elektronskih strojih res novost Elektronski stroji, ki so bili v uporabi doslej, obdelujejo samo številčne podatke. Prihodnji per-ceptpooi — vsaj novi stroj dopušča tako napoved — bodo pa uporabljali tudi nekatera taka opravila, aa katera je zdaj potreben človek, ki upravlja stroj. Perceptran »Mark 1« pravilno razpoznava črtk« tiste, ga tipa, ki Jih je popraj »videl«. Ce Pa »troju pokažejo drug 1ip Srk, pravilno »ugane« v 79% primerov. Ta stroj se »uči« črke skoraj tako kakor otrok. Opierater postavi obrazec pred foto celico stroja. C» stroj »zadene«, ga operater pusti pri miru, če pa ne ugane, požene operater kontrolne naprave, da bi dobil od stroja pravilen odgovor. Ce je imel pred seboj črko 15 mitaut, jo bo stroj za naprej zmeraj »prepoznal«. Ce se operator zmoti in zahteva napečen odgovor, stroj sam poprav,; listo. kar se je napačno »naučil«. To traja nefcdifco i. urejevalec izložb. NAVPIČNO: 1, spoznava In oznaka bolezni, 2. veznik, 3. oče, 4. pripadnik balkanskega, naroda, 5. ime ameriške filmske Igralke Hayworth, 6. posrednik, zastop-HLb* 7. železarski delavec, 1L francoski gledališki režiser, vodja gledali§ca TNP (Jean), 14. vrata v plotu, 17. pritok Donave is tirolske, is. priprava za rezanje, 20. osefini zaimek. REŠITEV PREJŠNJE KKiZANKK VODORAVNO; L sedlo. 6. Kitajka, 8. Oran. 9. Aflfred) N(ob$t), 1». Ko9*krl. 12. um. 13. Bin. M» •afdina, 16. Ktek* h Proletarci vseh dežel, združite sef » ■ Ljubljana, torek, dne 6. septembra 1960 • Leto IL • Štev. 244 • Cena 10 din »DELO« IZHAJA OP 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI SKE PRAVICE«, KI JO JE 5, OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Odmevi na jugoslovansko sporočilo o zahodnonemškem oboroževanju Vse svetovne agencije so posredovale odlomke iz poročila, v katerem jugoslovanska vlada opozarja na nevarnosti, ki izhajajo iz oboroževanja Bundeswehra z atomskim orožjem — Svetovni tisk je dal izjavi zelo široko publiciteto BEOGRAD, 5. sept. Svetovna javnost je s pozornostjo sprejela uradno sporočilo jugoslovanske vlade, ki protestira proti zahtevi po oborožitvi sahodnonemške vojske z atomskim orožjem in po uvedbi splošne vojaške obveznosti v Zvezni republiki Nemčiji. Časopisne agencije, dnevni listi in radijske postaje poudarjajo, da je jugoslovanska vlada opozorila svet, da bi pomenilo sankcionirati politiko sile v nrejanjn mednarodnih problemov, če bi sprejeli zahteve zahodnonem-škega generalštaba. V poročilih o uradnem sporočilu jugoslovanske vlade tuji listi zlasti poudarjajo, da je jugoslovanska vlada odločno pozvala vse države in OZN, naj se v korist miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja z vsemi silami postavijo po robu takšnim načrtom. Uradno sporočilo jugoslovanske vlade so takoj objavile vse svetovne časopisne agencije, prav tako pa tudi številni dnevniki in radijske postaje na Sovjetska agencija TASS poudarja, da je vlada v Beogradu opozorila na sistematično oživljanje militarizma v Zvezni republiki Nemčiji kot tudi na to, da bi ugoditev naj novejšim zahtevam zahodnonemške vojske neizogibno privedla do zelo hudih posledic. TASS pristavlja, da uradni jugoslovanski dokument poudarja, da je osnovna naloga vseh vlad •♦-prispevati kar največje napore za vzpostavitev mednarodnega »vetu. Glasilo Centralnega ko- i zaupanja in za miroljubno po- miteja Enotne social, stranke Nemčije »Neues Deutschland« je objavilo daljše odlomke iz sporočila pod naslovom »Jugoslavija: Zaustaviti razvoj militarizma-“. ravnavanje spornih vprašanj«. Časopisne agencije Reuter, AFP, CTK, PAP, MTI in druge so prav tako objavile najvažnejše dele beograjskega sporočila V obširnem poročilu Minister Carpenter v Sarajevu Sarajevo, 5. sept. (Tanjug). Britanski minister za pokojnine in socialno zavarovanje John Bvod Carpenter. ki je davi s soprogo prispel v Sarajevo, je danes dopoldne obiskal podpredsednika republiškega Izvršnega sveta Sefketa Mag-lajliča. Razgovora so se udeležili republiški sekretar za delo Nikola Kotle, pomočnik zveznega sekretarja za delo Jovan Zahvala Jona Maurerja Beograd, 5. sept (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel brzojavko predsednika prezidija Velike narodne skupščine Romunske ljudske republike Jona Geor- Popovič in direktor republiškega Zavoda za socialno zavarovanje Ahmed Sehovič. Na čast britanskemu ministru in njegovi soprogi je podpredsednik Magiajič priredil kosilo na Ilidži. Carpenter je danes obiskal tudi tovarno »Bosanka- v Blažu ju pri Sarajevu. V razgovoru s predstavnikom kolektiva — delavskega sveta in sindikata — se je zlasti zanimal za delavsko samoupravljanje v podjetju in za delitev dobička, za tarifne pravilnike, družbeno prehrano in vrsto drugih vprašanj. Britanski minister si bo danes popoldne ogledal sarajevske znamenitosti, jutri pa si gu:a Maurerja, ki se mu za- j bo na poti v Dubrovnik ogle-h val ju je za čestitko ob narod- i dal hidrocentralo v Jablanici; nem praM&ku. ustavil se bo tudi v Mostarju. agencije France Presse je rečeno, da je jugoslovanska vlada opozorila velesile na obveznosti, ki so jih sprejele na konferencah v Potsdamu in Jalti, prav tako pa tudi Zahodno Nemčijo kot podpisnico pariških pogodb. Veliko pozornost so posvetili sporočilu jugoslovanske vlade svetovni dnevniki. Tako so obširne odlomke objavili poljski, češkoslovaški, britanski, vzhodnonemški, italijanski, ameriški, francoski in drugi listi. »Mlada fronta«, »Zemjedei-ske novini«, »Lidova demokra-cie« in »Prače« v CSSR pišejo, da je Beograd ponovno opozoril na nujnost »prepovedi fašističnega in militarističnega delovanja v Nemčiji«. Danes posvetovanje v Centralnem svetu ZSJ Beograd, 5. sept. (Tanjug) V Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije se bo jutri začelo posvetovanje, na katerem bodo proučili najbolj pereče probleme o vlogi komune in naloge sindikatov pri zboljševanju življenjskega standarda. Udeleženci posvetovanja bodo razen tega analizirali gibanje realnih zaslužkov delavcev In uslužbencev, vpliv posameznih predpisov o razdeljevanju dohodka na oblikovanje sredstev ljudskih odborov, nadalje probleme oskrbovan j a zdravstveno - socialne zaščite in poslovanje vseh služb v komuni, ki Imajo neposreden vpliv na povečanje življenjskega standarda Londonski »Times« piše, da je Jugoslavija opozorila na krepitev nemškega militarizma, ki »ogroža možnost bodočih miroljubnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom.« Vzhodnonemški dnevniki pišejo, da je jugoslovanska vlada odločno protestirala proti nevarnim načrtom Bundeswehra. »Berliner Zeitung« objavlja na prvi strani pod naslovom »Beograd prav tako opozarja« odlomke iz jugoslovanskega sporočila. Glasilo italijanskih socialistov »Avanti« pravi, da je jugoslovanska vlada poudarila, da bi bila »ugotovitev zahtevam nemških generalov v nasprotju z napori za odvrnitev vojne«. »New York Times« komentira jugoslovansko sporočilo v posebnem članku, v katerem poudarja, da je Jugoslavija odločno proti »oboroževanju zahodnonemških vojaških sil z atomskim orožjem, ker bi to znatno povečalo nevarnost za svetovni mir in bi privedlo do hudega poslabšanja mednarodnih odnosov«. Več francoskih dnevnikov piše, da se je Jugoslavija uprla sistematičnemu obnavljanju militarizma in se zavzela za odločen boj v korist miru. Tako pišejo »Humanite«, »Combat« in »Echo«. Podobno pišejo o jugoslovanskem sporočilu poljski listi. Z jugoslovanskim sporočilom so seznanile poslušalce tudi francoska, britanska, madžarska in druge nacionalne radijske postaje. Obiski na avtomobilski cesti Leskovac, 5. sept. (Tanjug), i Veljko Vlahovič in član Zvez- Po obisku v Vranju so si predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, član Zveznega odJ>ora SZDL Kongo spet pred težavami Predsednik republike Konga odstavil vlado, ta pa predsednika republike Leopoldville, 5. sept. Agencije Reuter, AP in AFP poročajo, da je predsednik kongoške republike Joseph Kasa-vubu nocoj odpoklical vlado Lumumbe, namesto njega pa imenoval. predsednika senata Josepha Ilea za novega predsednika vlade. Predsednik Kasavubu je v govoru po radiu izjavil, da je zahteval od OZN, naj prevzame nadzorstvo v deželi, sam pa prevzema poveljstvo nad kongoško vojsko. Po njegovih besedah »so oremiera Lumumbo postavili Belgijci ter je vodil deželo v bratomorno vojno«. Kmalu po dramatičnem sporočilu predsednika Kasavubu-ja so sile OZN v Leopoldvillu dobile ukaz. naj bodo v pripravljenosti. Patrulje sil OZN so zahtevale od vseh žensk, zaposlenih v restavracijah in drugih javnih ustanovah, naj takoj zapuste delovna mesta. Na zahtevo predsednika Ka-savubuja stražijo sile OZN njegovo rezidenco. Sukamo na zasedanju Generalne skupščine Džakarta, 5. sept. (Antara) Indonezijski zunanji minister Subandrio je danes na sestanku z novinarji izjavil, da se bo indonezijski predsednik Sukamo udeležil letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. Indonezijski predsednik bo govoril v Generalni skupščini in bo obrazložil vprašanja, ki 60 važna za gospodarski razvoj Azije in Afrike Govoril bo tudi o drugih mednarodnih problemih, kot sta razorožitev in kolonializem. »Prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN je zelo važno,« je nadalje dejal minister Subandrio. »ker je napočil čas. da se dejansko začno Iskreni in temeljiti razgovori o razorožitvi In kolonializmu, o opustitvi hladne vojne in o gospodarskih problemih nerazvitih dežel.« Po izjavi Kasavubuja je Lu-mumbi uspelo priti do radijske postaje v Leopoldvillu, po kateri je naslovil poslanico ljudstvu, v kateri je izjavil, da je še vedno zakoniti predsednik vlade. Dejal je, da niti on niti člani njegovega kabineta niso govorili s Kasavubujem o odstavitvi vlade, ki jo je ljudstvo izvolilo na demokratičen način, ker pa je dobila polno zaupanje parlamenta, ne more biti odpoklicana, če ne izgubi zaupanja ljudstva. »Nihče, niti šef države Kasavubu nima pravice odpoklicati vlado ljudstva, ki jo je ljudstvo izvolilo in ji danes zaupa.« je poudaril Lumumba. V drugi izjavi, ki jo je dal pol ure pozneje, je Lumumba poudaril, da Kasavubu ni več predsednik kongoške republike. V tretjem govoru, ki ga je imel nocoj po radiu v teku ene ure, pa je obvestil državljane. ds je vlada imela nujno sejOs na kateri je razglasila Kasavubuja »za izdajale i domovine« Lumumba je tudi izjavil. da bo nocoj »ukrenil vse potrebno«, ni pa povedal za kakšne ukrepe gre. Pozval je vse države na svetu, naj se v tem trenutku ne vmešavajo v notranje zadeve Konga. Obrnil se je tudi na afriške države. ki so se pred kratkim udeležbe konference v Leonoldvil-lu V tem delu svoip izjave 1e poudaril da je Kasavubu s svojim sedanjim ravnanjem potental resoluc’ie sprejete na tei konferenci Končno je dejal. da se bo jutri zjutrai sestal kongoški narlament če ho to Dotrebnn V eovorih. k-: jih ie imel po radiu. se, je Lumumba kot p-edsednik vlade in mimste» za obrambo obrnil na kongoške oborožene -sile ter je zahteval od n-'h nai ostanejo na svojih -ria<:t’'h Dejal je. da ie Kasavubu izvršil neuspešen državni udar ter ie pristavb da v Knnvu »ni več šefa države, marveč ie odslej so»- kodeke vlada'- Med nocojšnjimi dogodki v Leoooldvillu so se kongoške vojaške sile v pokrajini Ka-saji borile s pristaši reperaiti-ste Kalomdžija. Pred ten pa je predstavnik kongoške vojske v Leopoldvillu izjavil, da je bil današnji dan določen za vkorakanje vladnih čet v pokrajino Katango. nega izvršnega sveta Dobrivo-je Radosavljevič ogledali danes traso avtomobilske ceste od Vranja do Leskovca. Obiskali so tudi mladinsko naselje »Rade Končar« in se v razgovorih z mladimi graditelji zanimali za njihovo delo in življenje pri graditvi avtomobilske ceste. V Vučju so si ogledali tovarno tkanin, nato pa so se razgovarjali z zastopniki le-skovaškega okraja o gospodarskih problemih tega področja in možnostih nadaljnjega razvoja. Petar Stambolič, Veljko Vlahovič in Dobrivoje Radosavljevič so obiskali tudi le-skovačko tovarno zdravil -Zdravlje«. V skoraj vseh šolah se ie včeraj začel pouk. Solarji so se marsikje znašli v prenovljenih učilnicah. Mlada srca, še polna počitniških razpoložen], so bila nemirna, taka, kot ob vsakem velikem pričakovanju. Pouk se je torej začel, od vsakega šolarja pa je odvisno, ali bo konec vesel ali žalosten. — (Foto: Z. Deniša) TISKOVNA KONFERENCA GENERALE DE GAPLLA Za Alžirijo nič novega DOPIS IZ PARIZA itd. Nujno potrebna bi bila PARIZ, 5. sept. Izjave generala de Ganila na današnjem tudi neke vrste referenduma, sestanku z novinarji, posvečene najbolj perečemu probiemn — s katerim bi članstvo »male Alžiriji, niso prinesle nič novega. Stališče predsednika francoske repnbiike je nespremenjeno. Vzlie vsakdanjemu burnemu razvoju na afriški celini v koncepcijah francoskega vodstva o Alžiriji ni .. rav nič novega. General de Gaulle je resda ponovno poudaril načelo samoodločbe (»Alžirci bodo sami-z glasovanjem odločili o svoji usodi«). Se enkrat je izrekel priznanje pogumu »ranjenih duš«, ki se bore z orožjem v roki, in dejal, da so nova pogajanja »možna v vsakem trenutku«. Vendar je tudi ostal pri prejšnjih tezah: pogajati se je moč samo o »prenehanju boja in usodi orožja in borcev«, v razpravi o načinih samoodločbe, ki se lahko začne šele, ko bodo ponehali boji, pa »bodo lahko sodelovale vse struje« (ne samo alžirsko osvobodilno gibanje, ki mu je de Gaulle danes priznal, da je »našel velik odziv med alžirskim prebivalstvom« ampak tudi tisti poslanci, ki so bili izvoljeni v znanih pogojih na skupščinskih volitvah v Alžiriji). Rekli bi. da ie tako uradna francoska politika dokončno določena in je za zdaj težko verjeti, da bodo v Elizejski palači kaj napredovali, kar zadeva alžirsko'■vprašanje. De Gaulle je sicer sam napovedoval. da so njegovi sedanji predlog; skrajna meja. DESETI DAN HA OLIMPIJSKIH 1 G B i H V B1MP Nogometaše rešil žreb Naša reprezentanca tudi po podaljšku igrala z Italijo 1:1, 0:0 (0:0, 1:1) Naša nogometna reprezentanca se je v polfinalni borbi pomerila z izbrano italijansko vrsto v Napolju. Vse to, kar so Jugoslovani pokazali v tem srečanju, pač nj vredno njihovega slovesa ki ga uživajo v mednarodni nogometni areni. V regularnem času se je tekma končala brez gola, šele v drugem podaljšku pa se je zatresla italijanska mreža. Veselje nj bilo dolgo, kajti Italijani so ž v naslednji minuti domala pokopali vse upe Jugoslovanov Vsa nadaljnja prizadevanja so bila brezuspešna in spričo slabe igre so bili naši res nadvse lahko zadovoljni, da se ni zgodilo kaj hujšega. Naposled je vodstvo moralo seči po žrebu, ki ie bil naklonjen Jugoslaviji Tako torej, Jugoslavija se je po zaslugi srečnga žreba uvrstila v finale. in sicer bo igrala z zma-gvalcem današnje druge polfinalne tekme med Madžarsko in Dansko. OlimViski velespored se'je po včerajšnjem drugem week-endu za vso olimpijsko sosesko nagrr! v zadnjo tretjino Če hočete — bi ga lahko razmejili tudi s tem. da šo včeraj po trinajstih dnevih olimpijski udeleženci prvič videli, da v Rimu tudi dežuje, vendar je kmalu spet zmagalo sonce, zato pa je začelo pihati nekaj vetra. Ta finale nasploh' po- meni pa tudi, da se je doslej že sto in sto udeležencev odelo z novo olimpijsko slavo, mnogo več drugih pa je moralo pač okusiti grenkobo poraza in se zadovoljiti z častnim poslanstvom. ki so ga imeli kot akterji te največje športne manifestacije na svetu. N c,, olimpijskih dni seveda še ni konec. Od danes do sobote pojde pred nami čez oder malone še vsa številna — rekli bi — trad:c:onalna bitka vsake olimpiade — deseterobojci, (do končal telm-ndeJ. dvigalci uteži, najboljši košarkarji in nogometaši, pa še jezdeci in maratonci Režiserji so že vedeli ka1- treba streči tej reči. Pretežni del včerajšnjega atletskega sporeda je bil za Jugoslovane posebej pomemben zaradi dokončnega obračuna v teku na 110 m z ovirami. v katerem smo po izgubi Petrušiča imeli v ognju samo še našega Le-m-ria Kakor je kazalo že v predteku. tako se je tudi srodilo — Lorser si ni mogel priboriti mesta med zadnjo šestoricn Tudi njegov -VeČpL „o» r ~.,„T jg v fj_ ralu osmi brez žlahtne nagrade. Med deseterobojci sta ostala na terenu poslej še zadnja dva jugoslovanska zastopnika in sicer- Kolnik in Brodnik. med katerima se je Kolnik do tretje discipline dobro držal med prvo desetorice. Pot do cilja pa je kajpak še dolga... Naslednja jugoslovanska ekipa, ki je morala včeraj v olimpijsk' o-).i ie telovadna s Cerarjem kot prvim možem v vrsti. Včerajšnji uvod z obveznimi vajami daje slutiti, da smo se glede silnega napredka svetovne elite v tej zvrsti morda le vdajali nekim utvaram. 2e prve ocene za japonske in sovjetske telovadce kažejo, da Cerar in njegovi tovariši v nadaljnjem razpletu ne bodo imeli lahkega dela Sicer se tudi telovadcem včasih zasmehlja sreča ali pa se favoritom kaj zatakne, toda za zdaj ni nobenih znamenj za to.. Medtem se dan za dnem manjša kup kolajn, ki še čakajo na nove olimpijske odlikovance Do včerajšnjega večera so jih razdelili vsega po 73 vsake vrste. Na čelu tega neuradnega zaporedja je Sovjetska zveza z 20 zlatimi, ■ 10 srebrnimi in 11 bronastimi, nato pa se (številčno malo jačje) uvrščajo ZDA,- ki pa imajo -samo* 18 zlatih, zato pa 13 srebrnih in 12 bronastih. Tretje častno mesto so sl doslej prislužili Nemci (8 — 14 - 6) že naslednji za njimi pa so domačini Jugoslavija je ostala z edinim srebrnim priznanjem za Martinoviča v spodnjem redkejšem delu te ra^jcedelnice. do katere namerava iti: -Ce voditelji FLN upajoi, da bo prišlo do sprememb, potem so to njihove iluzije,« je rekel general Morda mislijo, da je Francija takšna kakor prej. Morda upajo, da bo prišlo v naši državi do notranje krize, morda mislijo, da se bodo stvari spremenile s kakšno resolucijo, ki bi jo izglasovali v OZN. Vse to so zgolj iluzije.« De Gaulle je ob tej priložnosti odrekel OZN pravico, da »se vmešava v zadeve, ki spadajo v pristojnost Francije«; »Francija ne priznava takšni večini v OZN nobene pristojnosti«. Sorazmerno kratek uvod predsednika francoske republike na današnjem sestanku v Elizejski palači se je nanašal na sedanji položaj na svetu. Svoje osnovne koncepcije je general de Gaulle pojasnil v obliki odgovorov na vprašanja, ki so mu jih zadali novinarji. Tole so njegove poglavitne teze: Dekolonizacija: Francija je za to, da vsakemu narodu priznajo najprej, da je sam svoj gospodar. Toda sedanje veliko svetovno gibanje dekolonizacije se mora končati »brez nevarnih pretresov«. Ce bi tri zahodne države — ZDA, Velika Britanija in Francija — vskladila .svoja prizadevanja, ne bj prišlo do položaja, kakršen je na primer nastal v Kongu. Atlantska zveza pa ni zadosten instrument za koordinirane napore zahodnih držav, tako da bi se dekolonizacija razvi iala «nametao«. brez trganja vezi » prejšnjim kolonizatorjem. Zahodnoevropsko sodelovanje: Namen sedanje vrste posvetovanj državnikov iz šestih držav »male Evrope* je. vzpostaviti zahodnoevropsko enotnost. 2e sedanje nadnacionalne organizacije imajo samo tehničen pomen. Kakor hitro pride do »dramatičnih okoliščin«, se pokaže, da te organizacije niso dovolj. Zato Je treba ustanoviti posebne organizme za politično, ekonomsko, kulturno in vojaško koordinacijo, na čelu z neke vrste regularno evropsko vlado, organom, podrejenim tej vladi, skupščino. ki bi jo delegirali, tvorili zahodnoevropski parlamenti Evrope« odobravalo ta -začetek Evrope«, sestavljen iz šestih držav, ki so zdaj članice Skupnega trga. Federacija Mali: Razpad federacije je dejstvo. Senegalija ima pravico razpolagati sama s seboj, vzlie ustavi federacije (»Vsaj ml vemo, koliko je vredna ustava« je rekel de Gaulle«). Francija spremlja razvoj afere Mali zadržano, obzirno in z upanjem. Atlantska zveza: Neogibna je revizija te organizacije, ustanovljene pred desetimi leti v drugačnih okoliščinah, kot so sedanje Tri države — ZDA, Velika Britanija in Francija — morajo v prihodnje predvsem vskladiti svojo politiko tudi izven evropskega območja. Drugič, treba je revidirati tudi sedanjo koncepcijo o vojaški integraciji. Obramba vsake države naj bo nacionalnega, ne pa internacionalnega značaja. Odnosi med Vzhodom im Zahodom: Za zboljšanje teh odnosov, ki »prevladujejo nad vsemi drugimi' vprašanji«, so trije pogoji: najprej začetek popuščanja napetosti in opustitev prakse medsebojnega napadanja in žalitev, nadalje začetek razoroževanja, predvsem na področju atomskega orožja, kakor je predlagala Franclja, ki vztraja na tem, da je treba urediti vprašanje prenosnih sredstev za atomsko orožje; in naposled začetek iskrenega mednarodnega sodelovanja, na primer v pomoči nerazvitim področjem na svetu. S. Glumac (Borba) Wilhelm Piede hudo bolan Berlin, 5. sept. (ADN). Pred sednlk DR Nemčije Wilhelm Pieck ie hudo zbolel. V biltenu. ki so ga podpisali štirje zdravniki. Je rečeno, da se je zdravstveno stanje predsedni ka Piecka. ki je star 85 let, po slabšalo zarad; naglega peša nja srca In je njegovo stanje zelo resno. Wilhelm Pieck je W3 lavo ijen za predsednika republike leta 1949 in je bil odtlej ves čas na tem položaju. V DANAŠNJI ŠTEVILKI str. 3 - Regionalni načrti za razvoj trgovske mreže - Z novo opremo za 100 odstotkov večja proizvodnja str. 4 - n Ali ie živite?« str. 5 _ cMondoa o oboroževanja Zahodne Nemčije z atomskim orožjem sw. g _ Abonma v rudar- : skem revirja str. 7 _ Za dom in družino str. g _ Hiša olimpijska stran V B 8 M E Stanje s. septembra» Atlantske frontalne motnje so taflele a&peke kraje. Nad Genovskim zalivom ge je razvilo področje nizkega zračnega pritiska, pod vplivom katerega so tudi naši kraji. Od severa fe zajel zahodno Evropo hladen zraik. Napoved za torek: Pretežno oblačno » hladneje. Sprva Se kaj p«da\in. nato Iziboljšanje. Temperature med 13 ln 16 Celzij «l l ZUNANJA POLITIKA ! OB ROBU ! DOGODKOV »Ali ste še živi?« Nedavni šovinistični in te-v ansistični manifestichji v Düs-seldorfu, kjer je beguncem iz S lezi j e govoril v Adenauerje->m imenu vicekancler Lud-ig Erhard, so se zdaj pridru-ie manifestacije v Zahodnem . vrlinu, Saarbrücknu in dru-j-jd. Najsi gre za begunce iz Slezije, Sudetov, Balkana, danska, vsi hočejo eno: »pravico do samoodločbe«, kakor >e dejal Erhard v Diisseldor-<. Ta »pravica« pa ne pomeni -? ič več in nič manj kot vrnitev Nemčiji ne samo tistih delov, ki jih je imela leta 1919, : rnpak celo tistih delov, ki jih je zahteval zase Hitler in jih i' francoskim oficir jem v spr' podu in vsem tistim ki trr-M dovoljujejo premci /T) ,»-novega nemškega militari-m pot atomskega. Bip Laburistična obrambna politika Huda provokacija pred kongresom Trade unionov V Douglasu se je začel 92. kongres Trade Unionov — »Ali naj se Britanija enostransko odreče atomski oborožitvi« je glavno vprašanje, o katerem razpravlja kongres LONDON, 5, sept. (Tanqag). V Douglasa, na otoka Isle of Man t Irskem morja, se je danes za5el 92. kongres britanskih Trade anionov, ki mu ta prisojajo izreden politični pomen, ker bodo na njem proučevali vsa tista vprašanja, o katerih že skoraj leto dni žolčno razpravljajo in se prerekajo britanski laburisti. S posebnim zanimanjem pričakujejo razpravo o obrambni politiki Laburistične stranke. Izid te razprave je za zdaj docela negotov. Generalni svet Trade unionov bo kongresu predložil osnutek resolucije, ki podpira nedavno sprejeto deklaracijo Izvršnega odbora Laburistične stranke o zunanji in obrambni politiki stranka Deklaracija poudarja kot osnovno načelo, da »mora biti OZN temeljni kamen britanske zunanje politike-. V skladu s tem se mora Velika Britanija boriti za krepitev avtoritete svetovne organizacije, njeni odnosi z drugimi državami pa morajo biti »v skladu s črko in duhom ustanovne listine«. V delu o obrambni politiki stranke je v deklaraciji izražena zahteva, naj Velika Britanija opusti proizvodnjo lastnega -atomskega orožja za zastraševanje», vendar deklaracija izraža podporo atomski politiki Atlantske zveze. Laburistično vodstvo namreč sodi, da mora biti glavni pri- ski zvezi v konvencionalnih oboroženih ‘silah, pri čemer naj »prepusti ZDA preskrbo-vanje Zahoda s strateškim atomskim orožjem-. Proti temu delu deklaracije se je na svojih letnih konferencah izrekla večina sindikalnih unij, ki so zahtevale, naj se Velika Britanija enostransko odpove proizvodnji in uporabi atomskega orožja. Pred kongresom so te unije sklenile, da bodo umaknile osnutke svojih resolucij o tem in podprle osnutek resolucije, ki ga je predložil generalni sekretar umje transportnih delavcev Frank Cousins. Njegov predlog zahteva, da vlada, ki bi 1o ustanovili laburisti, če bi zmagali na volitvah, »popolnoma zavre kakršnokoli obrambno politiko, slonečo na grožnji z uporabo strateškega ali taktičnega atomskega orožja-. Predlog zahteva tudi »stalno opustitev proizvodnje ali preizkušanja atomskega orožja-. Še pred dvema dnevoma je kazalo, da bo kongres z večino glasov zavrnil uradno po- tek Gousinsove resolucije, ker delegate večine unij veže sklep njihovih letnih konferenc, da na kongresu zastopajo takšno stališče. Toda delegati Unije strojnih delavcev, ki bi na kongresu razpolagali z okrog 800.000 glasovi, so v soboto sprejeli zelo čuden sklep — da glasujejo tako za uradno politiko stranke kot za osnutek Cousinsove resolucije. Nastala je zmeda, ker se zdi, da bosta sprejeti obe resoluciji, povsem nasprotujoči druga drugi. Kakor sodijo, je sklep voditeljev te unije dejansko preračunan na to. da bi ponovno odgodili dokončen sklep o tem vprašanju. Voditeljem stranke bi tako namreč ostalo še nekaj tednov časa, da najdejo kompromisno rešitev in tako dokončno odstavijo z dnevnega reda ta spor, ki je stranki prizade) že precejšnjo škodo. Razen nacionalizacij^ in javnega lastništva je na tošnjem kongresu spet na j dnevnem redu tudi vprašanje \ s,ar Pred dnevi je prišlo v Jugoslavijo 5 alhansldh beguncev, v prvih osmih mesecih skupno 94 Beograd, 5. sept. (Tanjug) i dogodek, let se je pripetit »V noči od 30. na 31. avgust tega leta je skupina albanskih državljanov osmih ljudi, med njimi neka žena in dvoje otrok, skušala ilegalno pobegniti iz Albanije v Jugoslavijo Na albanskem ozemlju, v bližini vasi Ceremi. je skupina — po lastnih izjavah — naletela na zasedo albanskih organov. ki je na begunce streljala. nakar je prišlo do medse-I bojnega streljanja. Pet ljudi 1^1 I iz te skupine, dva meška. žen-' ska in dvoje otrok — eden je 13. drugi pa 14 let - ie tako imenovanih neuradnih ali : Pri®l0 31 avgusta leto® »divjih stavk- Na prejšnjem^ jugoslovansko ozemlja na kongresu o tem niso sprejeli nobenega sklepa, ampak so ustanovili komisijo z nalogo, da prouči vzroke, zaradi katerih delavci mimo .svojih unij tako pogosto stavkajo Palet Lao zahteva izključitev generala Nosavana iz vlade Vientian 5, sept. (AFP). Gi- | tudi pogoj, banje Patet Lao je zahtevalo, | uveljavlja kakor poroča radijska postaja tega gibanja, da izključijo generala Nosavana in druge ministre bivše vlade iz vlade sedanjega laoškega ministrskega predsednika princa Suvana Fume, da takoj končajo državljansko vojno v Laosu in da izpustijo vse politične jetnike. Gibanje Patet Lao postavlja da vlada odslej politiko dosledne ;pevek Velike Britanije Atlant- I litiko stranke in sprejel osnu- I za pogajanja s Fumovo vlado Vatikan in Olimpiada POSEBNI DOPIS TANJUGA RIM, septembra. — Rim Je postal v teh dneh pravi moderni Babilon. Turisti in atleti iz najbolj oddaljenih koncev sveta so preplavili ulice »vežnega mesta«,, kjer je mož slišati pogovore v neštevilnih jezikih. Rimljani so zelo gostoljubni ia ta pestrost jih očitno veseli. Zanimajo pa se ne samo za športne uspehe, ampak tudi za povsem otipljive rezultate tega doslej najbolj veližastnega podviga, to je za to, da se obiskovalci in atleti v njihovem mestu čimbolje počutijo, prav tako pa tndj za to, da bi jim bil ta trud spodobno poplažan. Gostinci in trgovci so se kar jibolj potrudili v pričakovanju dobre kupčije. Prvi rezultati so razočarali predvsem tnale gostince in trgovce, ker je konkurenca večjih hotelirjev, predvsem pa Vatikana, pogoltnila levji del zaslužka. Po začasnih statističnih podatkih je v Rimu okrog 80.000 tujih in domačih turistov (v navadni sezoni jih je okrog 18.000), pričakovali pa so jih 120.000. Vendar zaradi tega niso bili prikrajšani razkošni i oteli in začasna prenočišča, ki jih je organiziral Vatikan, kar pomeni, da so ostali praznih rok pretežno mali gostinci. Tu že zdaj trdijo, da je olim" piada prinesla Vatikanu ogromne zaslužke. V finančnem pogledu so vatikanska podjetja in vatikanske verske ustanove in redi dejansko odnesli glavno zmago na XVII. olimpiadi. Vatikan ima v Rimu in njegovi okolici v lasti 38 milijonov kvadratnih metrov zemlje. Nove športne objekte so gradili na vatikanskem zemljišču ali vsaj v njegovi bližini. Da bi te objekte povezali, so zgradili nove ceste in ulice ter javne servise. Ker pa je mestna občina v rokah krščanskih demokratov, trdijo, da so pri graditvi upoštevali tudi posebne vatikanske finančne interese in tako so vatikanska zemljišča, na katerih goje sadje in sočivje, postala čez noč pravi »zlati rudniki«. Vrednost zemljišča, ki je prej stalo malenkost, se je zdaj povzpela na 15 do 30.000 lir za kvadratni meter. Vatikanu pa ie uspelo -'i'3-1-'—več mili-'onov kvadratnih metrov svo-<"ga zemljišča. Drug važen vir zaslužka je »stinstvo. Vatikan je tudi na ■m, področju pokazal izredno lodjetnpst. Na to se ie dolgo n skrbno pripravljal in se >ri tem posluževal svoje široke mednarodne propagandne vreže in poslovnih zvez. tako l a mu je uspelo monopolizira- ■ dobršen del tujih obiskoval- ev — v jezo malih privatnih 'ostincev. Okrog 400 verskih ">!. ustanov in samostanov so -iremenili e hotele in ' njih nastavili sorazmerno «soljene cene, opatinje in -atri pa so nostali hotelirji ■ natakarji. Poskrbeli so za ’ da založijo tuie turiste ne -imo s hrano, ampak tudi z znimi drugimi malenkostmi, 'ot so sp-m-ročkl. razglednice o celo koščki oblačil Zavoljo •ega tega io ro-mmiitva Jeza -vrvcev Fratri in onatinje so kazali, da so pripravljeni -enesti tudi razne neprijetno-' ki se nujne soričo pestrn-gnstnr’ jz —». ’ —.;e>v sve-- sa»>•■ ’ ' ’ ;.1-.1, nboljši. Med gosti so ne sa-■io katoličani, ampak tudi pri- drugih veroizpovedi, ■ in ateisti. padniki »pogani V verski ustanov kier domuje red salezijancev in cipa-tinj Matere božic pomočnice, se je n. pr. naselilo kakih sto sovjetskih turistov. Del ustanove, ki je hkrati tudi samostan, so spr» menili v pravi motel. Gostje so iz svojih 9ob najprej odstranili križe ter jih naložili v zaboj in vprašali fratre, kam naj jih spravijo. To je izzvalo prvo »polemiko« v rokavicah. Frat»= in noatinje je zlasti vznemirilo zanimanje njihovih gojencev za sovjetske olimpijske značke. »Častiti očetje- so pozneje zaplenili vse ’ kov-te rekvizite in n»°oovedaIi go- I jencem, da prihajajo v stik s sovjetskimi turisti. Odtlej so se odnosi med sovjetskimi turisti ter opatinjami in fratri zelo ohladiti. Se slabše je naletela skupina češkoslovaških turistov. Nastanili so jih v šolskih sobah, iz katerih niso odstranili niti šolskih tabel. Fratri so postavili v sobe samo postelje, tako da turisti niso imeli nobenega drugega udobja, čeprav so cene iste kot v srednjem hotelu. V znamenje protesta so češkoslovaški turisti zapustili ta »hotel- prav tako pa je storila tudi neka skupina ameriških turistov. Vendar te -neprijetnosti- ne bodo mnogo vplivale na mastne zaslužke, to pa je, kot je videti, pri vsej stvari bistveno. Konkurenca fratrov ni niti najmanj lojalna, se jezijo trgovci in gostinci, ker so ne samo monopolizirati dobršen del tujih turistov, ampak pri tem niti ne plačajo nobenih dav- nevtralnosti. da .naveže diplomatske stike z drugimi državami ne glede na njihov družbeni sistem, kakor tudi, da sprejme vsako ponujeno gospodarsko pomoč, ne glede na to, katera država jo ponudi, če ta pomoč ni vezana na nobene politične pogoje. Konference v Bogoti Bogota, 5. sept. (Reuter) — V glavnem mestu Kolumbije Bogoti so se danes sestali ministri za gospodarstvo In drugi strokovnjaki ameriških republik, da bi razpravljali o gospodarskih problemih te poloble. Dr žavni podsekretar bo na konferenci obrazložil načrt predsednika ZDA o gospodarski pomoči In o dolgoročnih posojilih nerazvitim latinsko-ame-riškim državam. področje občine Plav. 700 m južno od obmejnega kamna št. 19 Po prihodu na jugoslovansko ozemlje je bila prot j odraslim beguncem uvedena preiskava.- * V Tirani je prišlo te dni ponovno do težke provokacije proti Jugoslaviji. Kot povod za to so izkoristili pobeg skupine svojih državljanov ter so si izmislili zgodbo, da so Ju- ; goslovani ubili dva albanska graničarja, tretjega pa ranili. Prek tiska so namreč raztrosili naslednjo izmišljotino: »V noči 30. avgusta okrog 23.30 ure je tolpa zločincev, ki je prišla iz Jugoslavije, da bi izvršila sovražna dejanja na albanskem ozemlju, postavila zasedo graničarski patrulji, ki je bila na službeni dolžnosti na odseku Ceremi, globoko v albanskem ozemlju. Ker je iz- j koristila svojo številčno pr e- ' moč 'm nenadni napad, se je tolpi posrečilo ubiti hrabra graničarja Muftarja Ref ata F ego in Murata Mehmeta Kalo ter hudo raniti graničarja Izeta Dervišija. Ker ni mogla nadaljevati svojo sovražno dejavnost, je bila tolpa prisiljena umakniti se na jugoslovansko ozemlje.« Iz sinočnjega sporočila državnega sekretariata za notranje zadeve pa je razvidno, da noči med 30. in 31. avgustom na albanskem ozemlju pri va* si Ceremi, nima nobene zvem z Jugoslavijo. V njem so so» delovali albanski graničarji in skupina državljanov, ki j€ zbežala iz svoje države. Med »zločinci iz Jugoslavije«. ki si jih je izmislil« Tirana, so bili ena Albanke in dva šolska otroka. Ti albanski državljani, ki so zbežali v našo državo, so žive priče dogodka pri Cere-miju. Kakor smo izvedeli v državnem sekretariatu za notranje zadeve, pobegi alban« skih državljanov v Jugoslavijo niso redki. Samo v prvih osmih mesecih letos, to je do 1. septembra, so zaznamovali 94 podobnih pobegov iz Albanije na ozemlje naše države. Ne da bi se spuščali v vzroke, ki te ljudi navajajo, da zbežijo iz svoje države ter pri tem tvegajo svoje življenje in življenje svojih otrok, je očitno, da so možni dogodki kot je bil 9 bližini vasi Ceremi. Toda dejstvo, da si je albanska vlada iz takega dogodka zavestno izmislila obtožbo proti Jugoslaviji in s tem v zvezi organizirala skrajnje žolčno in gnusno gonjo proti naši državi, priča o njeni želji, da zaostri odnošaje med obema državama. V zvezi s tem dogodkom je p roti j ugr'' ovanska gonja v albanskih istih, radijskih po» stajah in govorih vodilnih ljudi narasla do nezaslišanih razmer. V tej izzivalni dejavnosti se ti ljudje ne obotavljajo, da v gonji proti naši državi izkoristijo tudi tak dogodek na albanskem ozemlju kot je Wl pri Ceremiju in da brez skru-puloznosti trgujejo z zares tragično usodo treh svojih graničarjev, ki jih hinavsko slavijo kot heroje (»trije do« moljubi z mladim srcem so se herojsko borili in niso odstopili niti pedi albanske zemlje, dokler jo niso zalili s svojo krvjo«). Varese ostane neznanka OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA RIM, 5 sept. (Po telefona). Predstavniki štirih strank vladne vežine so davi ratificirali sporazum o reformi volilnega zakona za pokrajinske volitve. S tem je debata o predloga socialistične stranke za reformo teg zakona, ki se bo danes popoldne zažela v poslanski zbornici, postala samo še formalnost in na splošno pričakujejo, da bo oovi zakon sprejet v nekaj dneh, kar bo omogočilo razpis upravnih volitev za 13. november. Stjepan Vukušić Reforma volilnega zakona v proporcionalnem smislu pomeni zmago manjših strank, predvsem socialistične, ki je na tem problemu najbolj odločno vztrajala. Za socialistično stranko je bila reforma tega zakona bistvena, kajti Ie na ta način bo pri volitvah lahko | nastopila samostojno, ne pa v I sklopu skupnih list s komuni-j stično partijo. Po drugi strani pa bo krščanska demokratska stranka na osnovi tega zakona v mnogih pokrajinskih svetih izgubila absolutno večino, katero ji je doslej omogočal večinski sistem. Zato bo prisiljena za sestavo ožjih pokrajinskih odborov iskati nova zavezništva, pri čemer se v mnogih primerih ne bo mogla izogniti sodelovanju s socialisti. Pozornost političnih krogov NOVICE S PETIH CELIN TZBBEf, IZRAELSKO DELEGACIJO BO VODILA GOLDA MEIR Jeruzalem, 5. sept, (AFP) Delegacijo izraelske vlade na 15. zasedanju Generalne skupščina OZN bo vodila zunanja ministrica Golda Meir. Izraelska vlada je imela sestanek, na katerem je sprejela ta sklep, razpravljala pa tudi o mednarodnih problemih v zvezi z zasedanjem Generalne skupščine OZN. POLJSKA OBISK POLJSKIH VOJNIH LADIJ Varšava, 5. sept. (PAP) Včeraj so odplule iz Gdinja tri poljske vojne ladje v Portsmouth. Poljski mornarji bodo pet dni na obisku v Veliki Britaniji. Poljska vojna mornarica vrača s tem obisk britanskim pomorščakom, ki so bili s križarko -Tiger- lani na Poljskem. »REVANSIZEM POSTAL URADNA POLITIKA BONNA- Varšava, 5. sept. (Reuter-AFP) Prvi sekretar Poljske združene delavske partije Wla-dislav Gomulka je ostro kritizira] zahodnonemški revan-šizem in ie opozoril na to. da oživljanje nemškega miiita rizma ogroža mir v tem delu sveta Zahteve zahodnonem-ških voditeljev po reviziji poijsko-nemških meja kot tudi spomenica 'generalov Bun-deswehra. ki zahtevajo atomsko oborožitev, je dejal Gomulka. dokazujejo, da 1e *re-vanšistična politika »ostala uradna politika Zahodne Nemčije. (Vladislav Gomulka je eo voršl na velikem zborovanju v Varšavi, «klicanem ob tra- dicionalni proslavi ob žetvi. Govril je tudi o bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN ter obrazložil namene in naloge poljske delegacije na teb zasedanjih. INDONEZIJA INDONEZIJSKA REAKCIJA Džakarta. 5. sept (AP) Indonezijska vlada je sinoči izrazila zadovoljstvo s sklepom Japonske, da prekliče dovoljenje za obisk nizozemske letalonosilke -Karel Doorman- v pristanišču Jokohama. Indonezijski zunanji minister Su-bandrio je v tej zvezi izjavil, da je zadovoljen, da je na Japonskem zmagala zdrava pamet. Rekel je, da se bodo odnosi med Japonsko in Indonezijo zdaj razvijali v smeri boljšega in bolj iskrenega razumevanja. Pripomnil pa je, da Indonezija ne želi zaplesti Japonske v kakršenkoli spor z Nizozemsko. JUŽNOAFRIŠKA UNUA 19 RUDARJEV ZASUTIH Bocksburg, 5. sept. (AP) V rudniku zlata v Bocksburgu je prišlo do eksplozije, pri čemer je bilo ubitih devet afriških rudarjev. Drugih 19 rudarjev je še vedno zasutih in ni dosti upanja, da bi jih rešiti. V zadnjih nekaj tednih ie to že druga nesreča v južnoafriških rudnikih. V rudniku zlato pri Johannesburgu je bilo 16 avgusta ubitih 13 mdariev mJKU BRITANIJA nov Častni BLAG v !\TK London, 5. sept. (Reuter) Pomočnik generalnega 9»kre- tarja sindikata transportnih delavcev Harry Nicholas bo zamenjal < pokojnega Aneu-rina Bevana kot častni blagajnik britanske Laburistične stranke. To je bHo potrjeno danes, ko je bil objavljen dokončna dnevni red letne konference laburistov, ki bo prihodnji mesec v Scarboroughe. Za ta položaj kandidira samo Harry Nicholas ROMUNIJA POSVETOVANJE O KORUZI Bukarešta. 5. sept. (Tanjug) V Bukarešti so se zbrali predstavniki vzhodnoevropskih držav na posvetovanje o pridelovanju koruze in njeni uporabi za krmljenje živine. Razpravljali bodo tudi o povečanju pridelka koruze, ki je danes eden glavnih kmetijskih pridelkov v vzhodnoevropskih državah. V Romuniji so lani pridelali okrog 11 milijonov ton žita, od tega 7 milijonov ton koruze. Posvetovanja v Bukarešti se udeležujejo predstavniki vseh držav, ki so članice Vzhodnoevropske gospodarske organizacije (SEVI razen Albanije. VIETNAM KONGRES PARTIJE DELOVNIH LJUDI Hanoj. 5 sept. (TASS) Kakor poroča vietnamska agencija. se je v Hanoju danes začel tretji kongres Partije delovnih ljudi DR Vietnama Na kongresu bodo razpravljali o delu CK partije med obema kongresoma o smemicatt in nalogah partije t.er vietnamskega ljudstva v prhodniem obdobju Prav 'ako bodo na kongresu uveljavili spretnem- . .. be v partijskem statutu in lz- 1 ugt-Boigny. Centralni komite volili nov partije. ČSSR NOVOTNY NA OBISKU V VARŠAVI Praga, 5. sept. (AFP) Predsednik CSSR in prvi sekretar CK KP Češkoslovaške Anto nin Novotny je danes z letalom odpotoval v Varšavo, kamor ga je povabil na obisk CK Poljske združene delavske partije. Spremlja ga več ministrov in članov CK. DR NEMČUfl UKINJENE OMEJITVE NA CONSKI MEJI Berlin« 5. sept. (Reuterj Vlada DR Nemčije je danes ukinila petdnevno prepoved potovanja prebivalcev Zahodne Nemčije v zahodni del Berlina To prepoved so uveljavili 31 avgusta. Kakor je znano, je vlada DR Nemčije tedaj objavila sporočilo, v ka katerem ie poudarila da je ta ukrep nujno potreben zaradi zaščite varnosti DR Nem-čije. ker so v Zahodnem Berlinu organizirali množična zborovanja militaristov in revanši stov. ČAD TOMBALBAjA - PREDSEDNIK PROGRESIST1C-NE STRANKE Fort Lam;. 5. sep' AFP) Nacionalni kongres Pr, .greši-stične stranke Čada ie Izvolil predsednika Čada Tombaibaja za predsednika stranke. Vladajoča Progresistična stranka Čada je član;ca Afriškeg-, de mokraiičneg-, gtoanja zbira nia k; ga vodi predsednik Slonokoščene obale Houpho- pa je v teh dneh veliko bolj usmerjena na mednarodni razvoj, predvsem pa na razgovore, ki sta jih imela premier Fan-fani in zunanji minister Segni v petek z Adenauerjem in v soboto ter nedeljo z de Gaul-lom. Zanimanje je toliko večje, ker iz skupnih poročil, ii-danih po razgovorih z Adenauerjem v Varese, in iz Fan-fanijeve izjave po razgovorih z de Gaullom doslej ni bilo mogoče izluščiti nekaterih podrobnosti, ki pa so zelo važne. Na splošno prevladuje mnenje, da je bil Fanfani v razgovorih z obema evropskima rivaloma zelo previden in da ie skušal nastopati predvsem kot posrednik manjših članov Skupnega evropskega tržišča proti večjima dvema in kot odločen zagovornik evropske in atlantske enotnosti Ta mnenja vsekakor drže za razgovore z de Gaullom. po katerih ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo. medtem ko je tudi premier Fanfani v svoji izjavi novinarjem v Parizu dovolj ja»-no podčrtal, da je šlo za izmenjavo stališč, ki niso povsem izpadla. Običajna fraza »popolna soglasnost- je torej povsem izpadla. Premier Fanfani je namreč dejal, da sta s Se-gnijem poslušala -zanimivo razlago konstruktivnih idej-, kateri sta s svoje strani dodala -sad naših razmišljanj in izmenjave stališč z našimi so-članj in zavezniki-. Fanfani-jeva izjava po sodbi političnih komentatorjev potrjuje, da je italijanski premier v razgovorih z de Gaullom zastopal nujnost tesnega, tudi političnega sodelovanja šestih evropskih držav, vendar tako. da to ne bi šlo na škodo ostalih zaveznikov, zlasti velike Britanije in ZDA. niti ne v korist samo ene ali druge članice, to Je Pariza ali Bonna, kar bi lahko omajalo doseženo ravnotežje v sklopu male Evrope. Toda če je bil Fanfani previden v razgovorih z de Gaullom. se pa mnogi boje, da ni bil toliko z Adenauerjem. V zaključnem sporočilu je bilo rečeno, da so se razgovori razvijali v -največji prisrčnosti ln soglasnosti-. V kolikor b! *e ta soglasnost nanašala samo na probleme skupnega evropskega tržišča, bi to nikogar posebno ne vznemirjalo Toda če se nanaša tudi na nedavne nemške militaristične in revanšistične načrte, oostoia stvar bolj zaskrbljujoča Uradni molk na VDrafanie po ooiasmlih samo še povečuie zaskrbljenost. Za Italijo bi bilo enako nevarno v tem trenn'ku igrati na francosko karto omtt nemški kotna nemško oroti francoski, po-udaria «o-iatističn! »Avanti«, med*em ko -UnPa- v svojem pariškem poročilu omenja, da ie d» Ganile nrav pred slovesom nenadoma vprašal svoja-eosta še te sklenil pakt i Roonom in ia Fanfanijev odgovor ni bil povsem ja Aca Po honferenci v Bejrutu Po dolgem razdobju, za katero je bilo značilno pretežno stagniranje dejavnosti Arabske lige, so se naposled koncem avgusta srečali v malem letoviškem kraju v bližini libanonske prestolnice zunanji ministri arabskih držav. Vzrok te dolgotrajne stagnacije so bila mnogotera, razmeroma globoka nesoglasja med posameznimi državami članicami Lige, nesoglasja, ki pa se, žal, niso omejila zgolj na motnje v odnosih med prizadetimi državami, marveč so se prenašala na organizacijo kot celoto in se manifestirala kot močna zaviralna sila njene dejavnosti. Zaradi tega Arabska liga skoraj dve leti ni vršila tiste vloge, ne na regionalnem ne na mednarodnem področju, ki bi jo upravičeno smeli pričakovati od nje, z oairom na načela na ka- 1 terih -počiva njena Ustanovna listina: Zaradi takega notranjega položaja je bila tudi razmeroma nerealna njena zahteva. naj ji OZN prizna status svoje regionalne organi zarije, celo ne glede na dejstvo, da se posamezni pereči problemi pojavljajo tudi v okviru drugih regionalnih organizacij. Interval relativne imobilno-sti bi torej moral biti sedaj končan. Razvoj dogodkov v ; svetu, zapleti in večanje na- ; petosti v posameznih pod roč- j jih, približevanje zasedanja ; Generalne skupščine, vse to je i ne le svetovalo, marveč celo j narekovalo arabskim državam, da pokopljejo žalostno preteklost in solidarneiše krenejo v j prihodnost, če si žele zagoto- j viti zanesljivo in varno mesto i v družini narodov, hkrati pa biti tudi koristen član te skup- j nosti. Seveda se ta evolucija, ki je v Bejrutu že prišla do izraza, ni pojavila kar čez noč. Posamezni dogodki in izjave arabskih državnikov so ji počasi toda vztrajno utirali pot. Predsednik Naser je bil že na kongresu Nacionalne Unije poudaril, da je arabska enotnost možna le tedaj, kadar so upoštevana tri načela: da vsak arabski narod mora biti svoboden v svoji izbiri poti in združevanja, da je pred splošno enotnostjo potrebna notranja enotnost vsakega posameznega arabskega naroda in da je..splošna enotnost možna j le ted^j, če jo želi ves arabski J r.arocf-in -ne le-en-sam njegov | del. — Reagiranje Iraka ni j moglo - izostati. Ob praznova- i nju druge obletnice iraške re- j volucije je poudaril predsed- 1 nik Kasem: -Arabski narodi so vselej složni v skupnem boju zoper imperialiste. Irak bo vedno trdna opora bratskih arabskih držav. Pretekle nevšečnosti in krivice so pozabljene v interesu strnitve arabskih vrst.- Zadnje mesece so skoraj popolnoma prenehale medsebojne obtožbe in gonja na straneh časopisov v Iraku in ZAR. delno pa tudi v Jordanu, radijski valovi pa so uporablja- Sengor izvoljen za predsednika Senegaiije Dakar, 5. sept. (AFP) Kon grees- Senegaiije je danes soglasno izvolil Leopolda Sedanja Sengor j a za predsednika republike Senegaiije. Sengor je generalni sekretar Progresivne unije Senegaiije Njegov predsedniški mandat bo ; trajal sedem let. j ni za koristnejše svrhe. — Se mnogo vidnejše od uspehov na političnem pa so spremembe na področju ekonomskega zbliževanja. Meje med Severno provinco ZAR in Irakom so se zopet odprle za trgovinski in potniški promet. Arabska banka, ki ima trenutno še zelo skromna sredstva, kaže težnjo za novimi metodami finansiranja gospodarskega razvoja. Libanon je celo predlagal, naj bi se zavzela za finansiranje koordiniranega razvoja arabskih držav Ekonomski svet arabske lige se zlasti zavzema za integriranje arabske industrije v Širšem smislu, tako da bi zajeli tudi transport, rafiniranje in prodajo. Arabska konferenca o nafti je izdelala načrt o gradnji več kot 1200 milj dolgega naftovoda in skupnega tankerskega ladjevja. Zapaziti je že tudi' prva znamenja uresničevanja programa skupnega trga arabskih držav. V prestolnici Libije je bila nedavno uspešna vsearab-ska konferenca o problemih telekomunikacij. Na takih razmeroma ozdravljenih temeljih je bilo seveda delo konference zunanjih ministrov mnogo lažje — zlasti še po enodušnem sklepu, da ne bodo razpravljali o neljubi preteklosti. marveč da bodo posvetili svoja prizadevanja zgolj iskanju in uveljavljanju takih pravil, ki bi omogočila izogibanje prihodnjim napetostim. s čimer bi zanesljivo preprečili zapostavljanje mnogo bistvenejših arabskih problemov. Odstranjevanje teh doslej tako odločilnih ovir je pogojilo osredotočenje na probleme. ki resnično vitalno zadevajo Arabce. Med njimi zavzema Alžirija nedvomno prioriteto. Zahteve podpredsednika začasne alžirske vlade Belkasema so zato naletele na razumevanje, ki se je odrazilo v sprejeti resoluciji. Kolikor je sklep o nekaterih vprašanjih odložen za prvi sestanek Lige po končanem zasedanju Generalne skupščine, bi v tem morda smeli videti prej dokaz razsodnosti navzočih delegatov in njihovo željo, da predčasno ne zaoštre alžirskega problema do skrajnosti ter tako raje nudijo novo priložnost OZN, da izreče svojo sodbo o tem bodočem problemu. Prav tako je pohvalen tudi s ki ep Lige, da podpre osvobodilno gibanje vseh narodov, ki še niso dosegli neodvisnosti, da nudi vso potrebno pomoč mlađim afriškim državam na političnem, socialnem, kulturnem in ekonomskem področju, ter nenehno razvija in pospešuje tako vsestransko sodelovanje z njimi. Toda kot rečeno bi utegnila biti najdaljno- l sežnejša resolucija o popravljanju medsebojnih odnosov, zakaj odstranjevanje razlogov nezaupanja lahko postane naj-zaneslivejša podlaga za lepše perspektive. Ta resolucija je že danes — le nekaj dni po njenem podpisovanju — stavljena na resno preizkušnjo zaradi atentata na jordanskega premiera Madžalija. Bilo bi žalostno. Če bi dobri nameni ostali zgolj nameni in če bi se arabske države znašle v novem vrtincu medsebojnih obtožb. V takem položaju lahko deluje oomirjevalno samo resnično prenehanje vsakega vmešavanja v tuje zadeve, celo ne oziraje se na večjo ali manjšo stopnjo upravičenosti kritik na račun tega ali onega državnega vodstva. Prav tako bi države, ki posameznim političnim emigrantom nudijo azil, morale najti primerna zanesljiva sredstva, ki bi tem beguncem preprečevala, da s svojo dejavnostjo povzročajo medarabske konflikte. Če se prav vsaka arabska država ne bo ravnala po tem soglasno sprejetem načelu, potem se bo kaj hitro pokazalo, da je bilo plodno delo arabskih zunanjih ministrov zaman in da so se zopet zaprla vrata, ki vodijo na pot arabske enotnosti in solidarnega čuvanja skupnih koristi pred tistimi silami, ki še vedno verujejo, da še ni odzvonilo njihovim interesom na področju Srednjega vzhoda. V. H. Mnenje drugih AKTUALNI PORTRET DR. JULIUS NTERERE ministrski predsednik prve afriške vlade v Tanganjiki. Njegova stranka »Nacionalna afriška unija Tanganjike« je na zadnjih volitvah dobila skoraj sto procentov glasov »ACHTUNG!« Pariški dnevnik »Le Mon de« je 3. septembra priob čil članek o nemškem obo roževanjn, ki ga posreduje mo bralcem: 2e šest let se Francozi ne or i gajo za ponovno nemško )brožitev. Ne brigajo se ne za .\’emčijo ne za Evropo ne za Atlantski pakt. Ne briga jih nič na svetu, razen lokalni konflikt, neznaten v primerjali s problemi našega planeta, samo ta konflikt jim vzburka strasti in jih žre: upor v Alžiriji. Vsa njihova armada se je zabubila v Severni Afriki in tam počasi razpada: del armade vodi kolonialno vojno; drugi det opravlja policijske posle, tretji pa se ukvarja s problemi, k: so sicer v pristojnosti civilnih oblasti. V tej praznini, ki jo povzroča odsotnost francoske armade v Evropi, se popol-rrma svobodno razcveta nova Wehrmacht. Seveda le-ta ni neodvisna armada. Vključena je v Atlantski pakt. Uradno so njeni od delki, prav tako kot oddelki drugih držav, namenjeni za obrambo Zahoda pred morebit nim napadom z Vzhoda. Po drugi strani pa krepi razvoj Evropske skupnosti vezi med Nemčijo in njenimi petim! partnerji. Nemški militarizem je bil nevaren zaradi svoje nacionalistične osti: le-ta pa kaže da počasi izginja. Tako modrovanje je omogočilo Francozom da so v zadnjih šestih letih spali z mirno vestjo kljub temu. da se niso brigali za ponovno nemško oboroževanje. Ali bodo razumeli opozorilo, ki so jim ga dali onkraj Rena? Memorandum generalštaba, ki zahteva obvezno vojaško služ bo In priznanje pravice do atomskega orožja, zbuja stare spomine. Pri tem sicer ne gre več za proteste proti »omeje vanju razvoja nemške arm a de«, ki Je »bilo vsiljeno z ver sajskim diktatom«: ton in oblika sta drugačna. Toda vsebina je Identična: gre za popol- no suverenost na vojaškem področju. Zanimiva je primerjava datumov. V obeh primerih se je petnajst let Po porazu pojavila volja in želja izbrisati posledic« tega poraza. Se bolj nevarno je zbllžanle med vojaškimi potrebami nove Wehrmacht in med prebujanjem iredentističnih strasti »Nova« Nemčija ne zahteva sa mo meja Iz leta 1919, marveč zahtevajo tudi tista ozemlja, Ki so prišla v okvir nemških meja z nacističnimi osvajanji: skratka, nemški voditelji bi hotefi, da bi zahodne države podpisale nov München. Ko smo pred šestimi leti, med kampanjo za Evropsko vojsko, opozarjali na nevarnost, ki Jo v sebi skriva ponovna nemška oborožitev, nismo mislili, da nam bodo dali dogodki tako hitro in tako popolnoma prav. Seveda, ton še ni tak, kot Je bil 1938 leta. Pazijo namreč, da ne bi grozili ali se sklicevali na silo. Sklicujejo se samo na samoodločbo; to je beseda, k' naj bi bila pomirjajoča. Pred lagajo referendume, demokra tičen postopek ... Toda baržu-nasta previdnost ne more niko gar zavesti. Ves svet ve. aa Vzhodu, in na ?. Zahodu, da ZSSR. Poljska in CSSR ne bi brez vojne odstopile ozemelj ki jih Imajo. Zahtevati ta ozemlja, čepitiv z vso spretnostjo retorike in s sklicevanjem, na mir, pomeni, želeti tretjo svetovno vojno! Možno je, da Aden auerjevi ministri sami sebi ne upajo priznati daljnosežnosti posledic svoje Iredentistične kampanje: njihova dobra vera — če o njej sploh lahko govorimo — v ničemer ne spremeni dejstev. Vojaške In politične zahteve Nemcev seveda niso take, ka kršne so bile v tridesetih letih. Razdeljena Nemčija še ni do volj močna, da bi mogla tako povzdigniti svoj glas. Tudi lek cija iz 1945. verjetno še ni popolnoma izginila iz spomina nemških državljanov. Onkraj Rena je verjetno tudi demokracija močnejša kot je bila v tridesetih letih. Toda to prvo opozorilo ne sme ostati nezapaženo. ne smemo ga prezreti: Jutri ne bomo mogli uničiti tega, kar danes lahko še v kali zadušimo. Vprašanje zanima najprej zahodno skupnost: po ameriških predsedniških volitvah in po volitvah v Zahodni Nemčiji bo treba najprej rešiti vprašanje priznanja nov'h nemških meja. Toda vprašanje zanima tudi Francijo, ki lahko deluje v dveh različnih smereh. Zagovorniki evropske integracije »1 ne smejo več zatiskati oči prej problemi nemškega iredentizma N j mogoče graditi politlč ne enotnosti Evrope, dokler bo en član te Evrope postavljaj ozemeljske zahteve, kl jih dru g’ ne dopuščajo. Kajti združeni Evropa predvideva skupno politiko vseh evropskih narodov Priznanje meje na Odri In Nis (in severne meje med Nemči] in ČSSR) je conditio sine qua non za vsako resnično Integra cijo. Po drugi strani pa ne bo mo goče zagotoviti, da bi Neme. spoštovali omejitve glede obo rožitve Nemčije, dokler b francoska armada odsotna pr zahodni obrambi Thko pride mo do večnega problema: mn v Alžiriji. Moč in vpliv naš dežele sta n3 vseh področjih Daralizirana zaradi te absurd ne vojne. Naravnost nerazum Ijivo je, da tisti, ki se Imav za nacionaliste in patriote, n-v 'jo tega očitnega dejstva Sovjetska spomenica o nemškem atomskem oboroževanju London, 5. sept. (Reuter-AP) Sovjetska zveza je danes poslala britanski vladi spomenico, v kateri opozarja na ne varnost oboroževanja zahod-nonemške vojske z raketami -Polaris*. Uradno sporočilo sovjetske vlade o tem vprašanju je danes izročil odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva državnemu podsekretarju v britanskem zunanjem ministrstvu Edwardu Heatu Besedilo sovjetskega sporočila še ni objavljeno. Britansk predstavnik je povedal, da je državni podsekretar Heate ob ljubi! sovjetskemu odpravniku poslov, da bo britanska vlada odgovorila na spomenico sovjetske vlade. Japonci protestirajo proti povezovanju z Južno Korejo Tokio, 5. sept. (Kiodo) Pet inosemdeset japonskih organi-zacij je objavilo skupno sporočilo, v katerem nasprotujej< bližnjemu obisku japonskega zunanjega ministra Zentara Košake v Južni Koreji. Med temi organizacijami je tudi Splošni svet japonskih sindi katov. V sporočilu je rečeno, dr st bodo na svetu razlagali ta obisk kot poskus, da bi Japonska, Južna Koreja in Oang kajškova vlada na Tajvanu vzpostavile med seboi vojaške zvezo. Sporočilo so izročili japon skemu zunanjemu ministrstvu i poma ih po suBTu ALEX WE1SSBERO 47 BLAGO za KRI V tej aretaciji je bilo nekaj nenavadnega, tisto, kar je sledilo, pa je bilo še bolj skrivnostno. Hannah so takoj poslali v Budimpešto in 17. junija so jo soočili z materjo, z gospo Katharino Szenes. Srečali sta se v glavnem stanu madžarske . protiobveščevalne službe, ki je bil takrat v vojašnici Iladik. V tistem času nihče izmed nas ni vedel, da so v Jugoslaviji odskočili izraelski padalci. Nihče izmed nas ni vedel, da Hannah sploh obstaja. Dekle je prešlo mejo s ponarejenimi dokumenti. Le-teb ni poslal naš odbor iz Istanbula, marveč si jih je priskrbela na jugoslovanskem ozemlju Ali je bil madžarski uradnik izda- - jalec? Ali se mu je Hannah zaupala? Ali jo je morda že v Jugoslaviji izvohala nemška ali pa madžarska obveščevalna služba? Na ta vpra- . šanja ni bilo nikoli odgovora - Njena tovariša. Perez Goldstein ; in Joel Nussbecher-Palgi, nista ve-• dela nič o njeni aretaciji Zelo *ta bila zaskrbljena zaradi njene uso> in odločila sta se. da ji bosta sledila ' Bila sta boli previdna od nje in radijski oddajnik sta pustila v Jugoslaviji Jugoslovanski partizani so obljubili, da ga 'bodo pozneje spravili na Madžarsko Ce2 mejo iu je -vodil jugoslovanski partizanski major Stipa. ki je izbral drugo pot. ne tisto, po kateri je šla Hannah Vse je Šlo brez incidentov. Ko sta prišla v Budimpešto, sta se takoj na želez- niški postaji ločila. Domenila sta se, kje se bosta spet dobila. Imela sta dva naslova, mojega in Kastnerje-vega. Že v Jugoslaviji so jima pa povedali, da mojega naslova ni mogoče uporabiti. Namesto tega so jima dali naslov židovske skupnosti ter naslov tajnega sedeža bojnih skupin Chaluzim. Odločila sta se, da se bosta dobila pri Kastnerju. v nekem penzionu v Vaci utca. Kastner. ki je bil oba mladeniča poznaj že iz mladinskega gibanja v Klasen burgu, ju je zelo prisrčno sprejel. Ker je bilo v predsobi veliko ljudi, je trajal njihov pogovor le nekaj minut. Oba padalca nista niti črhnila o Hannah, niti o svoji vojaški misiji. Videla sta. da Kastner ničesar ne ve o tem. Dogovorili so se za sestanek naslednjega dne Oba mladeniča sta odšla v hotel, kjer sta že prej rezervirala sobo. Naslednjega dne je prišla h Kastnerju na sestanek tudi moja žena . Joel Palgi je prišel sam; Perez Goldstein je šel na sedež naše skupnosti, da bi videl ljudi iz Chaluzim Po zneje sta šla tja tudi moja žena in Joel Palgi Komaj sta prišla tja. le Hansi opazila med množico, ki je krožila okrog sedeža, tudi policijske provokatorje Pobita je zaupala oba Palestinca tovarišu Shu’prnu Offen bac-hu. ki ie uspel da Iu le bre> incidenta spravil 1z zgradbe. Potem so se vsi trije razšli; domenili so se za sestanek zvečer, iu «icer v sta- novanju naše tovarišice zdravnice Erzsi Kurz. S tem trenutkom je Perez Goldstein izginil. Ni se pojavil niti na dogovorjenem sestanku niti ni prišel na sestanek, za ka^-ega se je še poprej dogovoril s Palgijem. Pri Erszi Kurz so že čakali poglavitni voditelji bojnih skupin Chaulzim; pozneje je prišel tja tudi Kastner, in ko je zvedel, da je Perez Goldstein izginil, se ga je polotil strah. S Palgijem sta se umaknila v kot in začela razpravljati o novem položaju Palgi se je bal, da Perez, ki je imel komaj devetnajst let, ne bo vzdržal, če bi ga mučili. Tedaj se je.Kastnei odločil, da mu bo vse zaupal. Opisal mu je položaj Židov na Madžarskem razložil mu je različne faze poga janj z Nemci, govoril mu je o mojem poslanstvu in o priložnosti, k se nam je ponudila, da bi rešili go tove smrti tisoče in tisoče ljudi. »Razumeš, Nussi (Nussi je bil Pa! gijev psevdonim v mladinskem gi banju), to je' resna stvar. V neka: dneh bo odpotoval iz Budimpešte vlak, ki bo popeljal v tujino tiso^ pet sto ali dva tisoč madžarskih Zi dov. In to je sa no predujem Gre za to, da bi rešili vse tiste, ki so še pri življenju. Toda če je bil Pere/ Goldstein zares aretiran in če ni vzdržal, bo šlo vse k vragu Pre^ kratkim so Madžari aretirali vsf voditelje VVaade. Nemci so nas p; izpustili, ker so zainteresirani, da s* pogajanja nadaljujejo Ce se. bom-kompromitirali, recimo, če je Per^ res aretiran, nas ne bo mogla rešit nobena stvar več Nemci v vsej te: zadevi ne bodo več videli židovske stvari marveč samo britansko špj jonažo Vse bo šlo po vodi. res ne vidim prav nobenega izhoda.» Joel Palgi je bil zelo pobit Kljub temu pa ni niti z besedo omeni) Kastnerju Hannah Szenes V knjigi, ki jo je napisal in v svoji izjavi pred sodiščem je pozneje utemeljil svojo molčečnost s tem. da je moral kot britancki častnik obdržati to skrivnost zase Toda to je bilo usodno; če bi bili ljudje i2 Waade < pravem času zvedeli za zadevo j Hannah Szenes. bi morda še lahko preprečili katastrofo. Kastner je mrzlično iskal izhoda in navsezadnje ie predlagal Palgi h tole: »Nujno je, da Nemci mislijo, dč. so vas poslali sem zaradi tega. da uredite židovske stvari Lahko na primer rečemo, da so vam naši ljudje v Istanbulu naročili, da se prepričate, če je Eichmannova ponudba resna stvar, oziroma če ie samo bajka, ki si jo je izmislil Joel Brand Ali bi bil pripravljen odigrati tako vlogo? V nasprotnem primeru te lahko že kako spravimo iz Madžarske ali pa te zanesljivo skrijemo tako da te ne bodo našli.» Joel Palgi je bil pa takoj priprav-jen tvegati to nevarnost, samo da “>i pomagal svojim tovarišem in 'Vaadi. Razpravi o tem sta prisostvovala nudi moja žena in Shulem Offenbach Na koncu so sklenili, da se t'*odo obrnili do hauptsturmfuhrerja Klagesa. ki je vodil varnostno službo v Budimpešti Vedno, kadar so ule v Budimpešti racije, se je pokazal zelo dostopnega fn nesebičnega ako da sta bila moja žena In Kast-ler prepričana da le na tihem Hitlerjev sovražnik Hansi, to le moji ženi. so naročili nai gre naslednjega dne k niemu Klage« je bil videti zelo zadovoljen, ko mu je Hansi povedala vso •torija V DUBROVNIKU SE JE ZAČEL MEDNARODNI MLADINSKI SEMINAR Dubrovnik, 5. sept. (Tanjug). V Dubrovniku so popoldne slovesno odprli mednarodni mladinski in študentski seminar o miru, boju proti kolonializmu in pomoči nerazvitim deželam. Seminar sta organizirala CK LM Jugoslavije in centralni odbor Zveze študentov, udeležuje pa se ga približno 100 zastopnikov 35 mladinskih organizacij iz 30 afriških, azij- skih, latinskoameriških in evropskih dežel. V imenu organizatorjev je seminar začela Latinka Perovič, članica sekretariata CK LMJ, ki je poudarila, da so jugoslovanska mladina in študenti vedno smatrali take sestanke kot dragocen pripomoček k odkriti in iskreni izmenjavi mnenj v vseh zadevah, ki zanimajo mlade ljudi Petnajsto zasedanje Svetovne federacije Združenj za OZN Varšava, 5. sept. (Tanjug) V Varšavi se je danes dopoldne sačelo 15. zasedanje generalne skupščine Svetovne federacije združenj za OZN, na katerem sodelujejo predstavniki 30 držav. Zasedanju prisostvuje tudi delegacija Jugoslovanske zveze združenj za OZN. kj jo vodi predsednik zveze Vladimir Simič, Zasedanju prisostvujejo kot opazovalci predstavnik; kakih 20 mednarodnih organizacij, med njimi UNESCO. UNICEF in drugih, ter številn; politični. družbeni in znanstveni de-'avci iz več držav. Na dnevnem redu 15 zasedanja je več vprašanj, med katerim; so najvažnejša vloga »osebnega sklada OZN in združeni za mednarodni razvoj v industrializaciji in gospodarskem razvoju nerazvitih držav, nadalje naloge federacije in njenih članov — nacionalnih združenj v urejanju razoroži tvenega vprašanja in druga.. Skupščino je začel predsednik Svetovne federacije združenj za OZN, znani italijanski pravnik prof. Roberto Ago. Danes popoldne ie skupščino v imenu Generalnega sekretarja OZN pozdravil direktor posebnega sklada OZN Paul Hoffman, Vzvjig peijske delegacije prof Oskar Lange je imel po-‘em referat o pomenu razoro- l žitve za mednarodni gospo-' danski razvoj. Vodja jugoslovanske delegacije Vladimir Simič je bil izvoljen za podpredsednika politično-ekonomske komisije Generalne skupščine. Nagrade Zveze trgovinskih zbornic Ljubljana, 5. sept. Na Gospodarskem razstavišču so bile danes zvečer podeljene tri denarne nagrade, ki jih je namenila Zveza trgovinskih zbornic Ju goslavlje kolektivom podjetij za najuspešnejše rešitve .to-mercialne embalaže na sejmu. Posebna žirija je prisodila nagrado 100.COO din Prehranbeili industriji s hladilnico »Šapoan-ka« v Sabcu. ki je prva uvedla plastificirani celofan za pakiranje koncentratov sadnih sokov, nagrado 75.000 din Tovarni papirne konfekcije »Avala« v Beogradu za kartonske škatle za riž In drugo zrnasto blago In nagrado 50.000 din Sadno-likerskemu kombinatu »Fraktal« v Ajdovščini za pakiranje paradižnikove mezge v aluminijastih tubah. Razen tega je žirija Izrekla še nekaj pohval, med drugim tovarni »Saturnus« v Ljubljani za uspele večbarvne litografije na pločevin! in za pločevinaste škatlice za poper < pokrovom. Uradna podpora revanšističnim provokacijam v zahodnem Berlinu Berlin, 5. sept. (Tanjug). Vsi današnji vzhodnonemški listi ostro obsojajo revanšistične manifestacije, ki jih že nekaj dni uprizarjajo v zahodnem Berlinu in ki so bile uradno zaključene z včerajšnjim shodom v Wald-Bineu. Teh manifestacij, na katerih so begunci z vzhodnih področij zahtevali vrnitev starih nemških meja, so se udeležili begunci iz Vzhodne Prusije. zahodnih poljskih področij, Sudetov in drugih evropskih krajev, prav tako pa tudi skupina beguncev iz Jugoslavije. Glavnemu shodu v Berlinu sta prisostvovala tudi zahodno-nemški minister Lemmer in predsednik zahodnoberl inske občine, socialni demokrat Willy Brandt. Pred množico nemških beguncev, ki so imeli zastave in transparente, na katerih so bile izražene zahteve za vrnitev starih nemških meja. ie Willy Brandt dejal, da »razume. da glede na Nemčjo še vlada določeno nezaupanje*-. Rekel je. da je zaradi tega pripravljen »pogledati v oči vsem Svetovno prvenstvo gluhih subiste v Piran, 5. sept. Rezultati nocojšnjega II. kola turnirja za svetovno prvenstvo gluhih: Nilsen : Aubert prikanjeno v remi položaju. Lon Amores : 2afc 0:1, Lulčev : dr. Swa-bensky 1:0, Pòtsch : prof. Gudac 0:1, partija Pelikan : Walter pa je bila odložena. Po n. kolu je na vrhu lestvice Poljak 2ak z dvema ♦očkama. težavam, v tesnem sodelovanju z zahodnonemško vlado». Po cenitvah zahodnoberfinski h listov je bilo na shodu skupno kakih 15.000 beguncev. Te naj novejše šovinisti čno-revanšistične manifestacije v zahodnem Berlinu spominjajo po svojem značaju na lanske provokacije tako imenovanih »podonavskih Nemcev» in drugih beguncev v Linzu v Avstriji. čeprav je bilo udeležencev znatno manj. predvsem zato, ker se jih je udeležilo le neznatno število berlinskih prebivalcev. Hkrati s tem revanšističnim shodom je imelo okrog 500 Nemcev — žrtev nacističnega terorja zasebno zborovanje, na katerem so pozvali vse proti-fašiste in žrtve fašizma na boj proti hujskačem na novo vojno. Razen tega so med udeležence shoda Wald—Bineu raztrosili tudi veliko število letakov, v katerih je poudarjeno, da sta zahodnemu Berlinu potrebna mir in varnost. Avtobusna nesreča naših veslačev v Itaiiji Ravena, 5. sept (AP). V avtobus, s katerim so se jugoslovanski veslači in funkcionarji vračali iz Rima v Jugoslavijo, se je v bližini Ravene zaletel italijanski kamion. V bolnico so prepeljali člane vodstva ekipe Dalibora Parača, soprogo predsednika Jugoslovanske veslaške zveze Tatjano Truta, trenerja Jelasko in Morasoviča, zdravnika ekipe dr. Blukoviča ter veslača Cupina in Ivankoviča. Ni objavljeno, koliko so poškodovani. OLIMPIJSKE NOVICE MAS) TELOVADCI ENAJSTI PO TREH DISCIPLINAH Rim, 5 sept. - Po obveznih vajah na treh orodjih, je moška telovadna reprezentanca Jugoslavije enajsta med 20 moštvi, kolikor se jih udeležuje olimpijskih tekem v tej disciplini. Vrstni red je za zdaj tak: SZ 143,5. Japonska 142.35. Italija 138,60 ZDA 137.85, Nemčija 137,65, Švica 137.25. Finska 137,0, Poljska 136.65, Madžarska 136.45, CSSR >35.40. Jugoslavija 135.20 itd. Cetor za sedaj deveti RIM, 5. septembra. Po obveznih vajah v vseh šestih disciplinah olimpijskega telovadnega tekmovanja je Jugoslovan Miro Cerar v generalnem plasmaju na 9. mestu s 56,90 točke. Prvi je Jaoonec Ono s 57.£0 točke Cakli- nom 57.65. Titovim (oba SZ) 57,60. Judžijo 57.50 Micuku-rijo 57.10, CurumHo 57.05. Ai-haro (vsi Janom1- '7.00 LUKMAN V FINALU V SKOKU S PA? ICO Rim. 5 septembra - Na* skakalec s palico Leon Luk man se je plasiral v zaključno tekmovanje v tej atletski dis- ciplini Preskočil je kvalifikacijsko znamko 440 cm v prvem poskusu, kar je razen njega uspelo le še osmim skakalcem. To so: Malcher (Nem), Hristov (Bol). Kruz (Por). Bragg (ZDA) Petrenko (SZ). Tomašek (GSSR), Landstrom (Fin), Su-tinen (Fin) in Krasovskis (SZ). Ker Je bilo treba število finalistov izpopolnili do 12. sta prišla v zaključni boj še Morris (ZDA). Krzseszinski (P) in Hle-barov (B). ki so preskočili 430 centimetrov. AVSTRIJEC PRVI V STRELJANJU Rim, 5. sept. - Prvo zlato medaljo v streljanju je osvojil Avstrijec Pamerer, in sicer v tekmj 2 vojaško puško. Drugi je bil Švicar Spielman, tretji pa največji favorit Rus Bori-I sen ko ^ , DVA NASA STRELCA V ZAKLJUČNIH TEKMAH Rim. 5 sept V predtekmovanjih v streljanju s pištolo sta nastopila tudi Jugoslovana Ni-čič in Umek. ki sta se s 355 oz. 353 krosi plasirala med tistih 54 strelcev, ki jih bodo pripustili k zaključnim tekmam v tej disciplini.