r PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlikl prostori: 2M7 South Lawndale Avo. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ave. ¡J Telephone. Rockwell 4904 ^year XXXIX Ona bata Je $8.00 tt'chfcVo^nouCl7admr"he Ac7o7cJn.S of m't^CHICAGO 23. ILL.. PONDELJEK. 3. NOVEMBRA (NOV. 3). 1947 Subacriptlon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 215 Acceptance for mailing al special wite of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3. 1917, authoriied on June 4. 1918 olitični odbor skupščine se zrekel za intervencijo v Koreji Gromiko namignil, da bo Rusija bojkotirala komisijo. Mrs. Roosevelt apelirala na sovjete za kooperacijo Lake Success. N. Y.. 1. nov.— oinični odbor skupščine Zdru-¡nih narodov je storil prvi kolk, da zlomi zastoj glede neod-isnosti Koreje s sprejetjem a-*riškega predloga, da se usta-0vi začasna komisija. Člani omisije naj bi šli v Korejo, jer naj bi potovali brez ovira-ja in študirali situacijo v a-leriski m ruski okupacijski oni Andrej Gromiko, ruski dele-at je namignil, da bodo sovje-bojkotirali komisijo, ker niso ili reprezentanti korejskega judstva povabljeni, naj se ude-iže diskuzij. Ko so ga časni-arji pozneje vprašali, ali nje-ova deklaracija pomeni, da lam komisije ne bodo dobili ovoljenja /.a obisk severne Ko-eje, ki je pod sovjetsko okupa-jjo, je odgovoril, da je deklara-ija jasna in da ne potrebuje pjasnila. Pred političnim odborom je iiska resolucija, ki zahteva isto-isno evakuacijo ameriških čet Koreje. Evakuacija naj bi se ričela prihodnje leto. Gotovo t. da bo resolucija zavržena. Ameriška resolucija tudi za-teva evakuacijo okupacijskih 1, ki pa naj bi se pričela po u-anovitvi korejske vlade in or-iniziranju korejske armade za licito dežele. Amerika je pro-evakuaciji svojih čet pred u-Unovitvijo korejske vlade. O-a vidi nevarnost komunistične ominaeije Korejo Gromiko je naznanil, da se ovjetska unija no bo udeležila adalj njih diskuzij o korejskem roblemu, dokler ne bodo rep- fcu priznal kriv- o pred sodiščem Nameraval je ustanoviti rumunsko vlado v tujini rezentant' korejskega ljudstva dobili besede. Ameriški delegat John F. Dulles je dejal, da je situacija v Koreji eksplozivnega značaja. Po sprejetju ameriškega predloga je Gromiko sugeriral odložitev diskuzij o Koreji, a je bil poražen. Na seji socialnega in kulturnega odbora skupščine je Elea nor Roosevelt, vdova pokojnega predsednika, apelirala na sovje te za kooperacijo. Prenehali naj bi z obdolžitvami o podžiga-nju vojne V ameriškem tisku, priznali temeljne razlike med vzhodnimi in zapadnimi državami in osvojili metode v prilog kooperaciji. "Ne pričakujem, da bo nastala srečna doba takoj," je rekla. "Upam in želim, da bomo vsi demonstrirali dobro voljo in prenehali s kavsanjem in zbada-njem. Slišala še nisem nobenega reprezentanta sovjetov. ki bi priznal, da se njegova vlada lahko moti. Vsi so mladi in mladi ljudje le redkokdaj priznajo, da nekaj, kar store, ni pravilno. Z dozorevanjem postajamo vsi bolj ponižni in moramo večkrat priznati, da stvari niso perfekt-ne. Že dejstvo, da imajo komu nisti v Ameriki popolno svobo do govora in tiska, dokazuje, da se jim ne krati svoboda." Da dokaže. voljp za dosego sporazuma, je Mrs. Roosevelt naznanila, da je pripravljena sprejeti francosko resolucijo. Ta poziva vse države v okviru Združenih narodov, naj se bore proti širjenju lažnjivih in zava-jalnih vesti, ki ogrožajo prijateljske odnošaje med državami. Odobrena je bila z 49 proti enemu glasu. Proti je glasovala samo Kuba. PM rt iimm. n ■ 9V<,|, !tr ¡, k.k,;: i irja! 1 M ( M,,.. fcr. • Bukarešta, Rumunga, 1. nov. Ij! Juliu \laniu, vodja ru N ki:.,, ke stranke in biv-" ! j« pred vojaškim so-i ' i/f .'iI. da je nameraval '1 i umunsko vlado v tu-1 J( imel zadevne raz-' Hnrtonom Y. Berry-' 1 kun poslanikom v '1 (''i se mora zago-' : ««lisčem na obtožbi;, '\a. ' prej zanikal, da je 1' z ameriškim po-I'1 i/oal je krivdo po-' ' 1 l"pil proti njemu v< ile Serdici. Sled ,|;i je bil navzoč na '' ' : Maniujem in s, i'lici je eden iz-1 ncev. ' • " je Maniu trdil, ''"biti od Berryja k.tkšno stališče '■ " 'ka glede usta-k<- vlade v tu ji-' fbi je bil proti '"Slavljenju se-vlade. ' " m• bila prečita-/ k 11 va joča zaroto ' r» oi ganiziranju •1'1 • ki naj bi vo Kusiji Serdici ' i'- Maniu obrnil ' za pomoč v i omogočila gtr-"r unske vlade ' 'k J«' komunist A''nan Holman * ' M a nt Velik* . 'iy"v<,r,!. da je I • preveč- za po J Nemčiji »n , >, začno pa je naznanil, d« bo raz kril imena komunistov v Holly-vvoodu. Devetnajst filmskih pi sateljev in direktorjev je poda lo izjavo, v kateri so naznanili, "da je kongresni odsek prezgo daj podrl svoje šotore in da ni dosegel glavnega namena. Ta je bil kontrola filmske industri je. Svobodni filmi in vse druge svobodne ustanove v Ameriki so v nevarnosti, dokler bo tu odsek obstojal. Bil je le omajan v teku preiskave, ne pa pora žen. Naša borba za odpravo odseka se bo nadaljevala." Grški avtobus zadel ob mino Atene, Grčija, 1. nov. — Vlada je naznanila, da je avtobus zadel ob mimo na cesti pri Axi-polisu, 15 iQ'lj zapadno od Soluna, pr istanisčnega mesta. Sledila je eksplozija, v kateri je bilo 25 potnikov ubitih in ra njenih. TAFT ZAVRNIL APEL DEMOKRATOV ZA NESTRANKARSKO KOOPERACIJO Ml • \ e Romunije J razki 11. VVaahlnglon. D. C.. 1 nov Senator Taft, republikanec Iz Ohia, je zavrnil apel demokratov za nestrankarsko kfx>peraci-jo na izrednem zasedanju kongresa, ki se bo pričelo 17. novembra. On je načelnik republikanskega odbora za smernice v senatu. Nedavno se je prija vil kot kandidat za predsednika Združenih držav na listi svoje stranke. Demokrati so apelirali na Taft a za nestrankarsko koope racijo v zvezi s Trumanovim programom, ki se nanaša na draginjo doma in ameriško pomoč zapadni Evropi. "Ne soglašam z notranjo nomsko politiko Trumanov minintracije in z njenim programom f>omoči zapadni Kvropi. je rekel Tafl "Bistvo t»- politi kc je v nasprotju z mojimi idejami " Obeta '»stra politična k<>n-troverza v kongresu, k'. bo s#»vtal na izrednem zasedanju Tnft ii- na »eetanku s časnikarji da republikanci eko- ad- ljajo nov načrt glede znižanja dohodninskih davkov, ni pa ho tel povedati, ali bo predložen kongresu na izrednem zasedanju. Truman je vetiral dva zakon ska načrta glede znižanja dohodninskih davkov, ki sta bila sprejeta na zasedanju kongresa v poletju Federalni zakladnik John Snyder j<- namignil, da j« Truman m- vedno proti znižanju dohodninskih davkov in bo t' omenil v svoji poslanici koo giesu. ko s*- bo sestal na izrednem zasedanju Republikam, bodo vodili kampanjo proti Trumami kot nasprotniku znl-i zanja da\ kos O Trumanovem programu a-meriške pornon zapadni Evropi )V Taft dejal da debata o programu v kongresu rar/istila | mnogo vpfiišartj gledi' Marshal k»vega murt.j Namen tega na \ črta je n k"n'1rukcija in rehabilitacija zapadne Evrope Taft j r izrazil dvom da bi kongres ..dobri I M ;«r «h'i I lov načrt v i diiriji obliki Brazilski poslanik bo zapustil Moskvo Moskva, 1. nov — Brazilski poslanik Mar»o de Hrandao je naznanil, da so on in člani nje govega štaba dobili dovoljenje od sovjetov za odhod iz Moskve Cilejski poslanik David C. O uumpa je izrazil upanje, da bodo tudi on in člani njegovega šlubf -~Pred-slavniki oregonskih mezdnih de-luvcev so predložili kongresnemu pododseku, ki preiskuje vzroke draginje, zadevno evi denco, ki kaže, du Je 73 odstotkov delavcev zu vrnitev kontrole cen in M odstotkov za odmerjanje vužnih potrebščin. Člani pododseku so trdili, da edino večju produkcija lahko požene cene nu nižjo točko. Glavni vzrok zu visoke cene »o ogromni profili, ki Jih žanjejo korpo racije in prcku|>čevalci blaga. Zato Je kontrola cen neobhodno potrebna, tako tudi odmerjanju l>otrchščin. Vera se ne sme zlorab-Ijati za politične namene KMEČKA STRANKA REORGANIZIRANA Varšava, Poljaka. 1. nov. — Premier Jožef Cyraniewicx je posvaril rimsko-katolilko hierarhijo na Poljskem, da bodo njeni napadi na vlado, če ae bodo nadaljevali, rezultirall v hitri in odločni akciji. V svojem govoru pred parlamentom, ki se je sestul nu zasedanju, je dejal, du bo vlada tolerirala konstruktivne kritike, no pa destruktivnih. Premier je cikal na pastirsko pismo katoliških škofov, ki je bilo nedavno prečitano v cerkvah. Omenjalo Je med drugim pomanjkanje svobode govora, tiska in vesti na Poljakem. "Ml smo za absolutno svobodo vesti, govora in vseh ver," Je rekel premier. "Garantirali smo vso svobodo katoliški cerkvi, toda to ne pomeni, da ae lahko ta svoboda zlorablja za politične namene," Cyrunlewiez nI razkril, kakšno akcijo bo njegova vlada podvzela, Če se bodo napadi nanjo nadaljevali v katoliških listih in na prižnicah. Nepotrjena poročila pravijo, da bo vlada zasegla posestva katoliške cerkve in jih razdelila med kmete, Premier je v avojem govoru v parlamentu omenil beg Stanislava Mikolajciyka, voditelja kmečke stranke, ix dežele. Dejal je, da je beg v korist Poljski Levičarji so dobili kontnih) nad stranko in jo reorga-nlzliull. Naznanili so, da bo sodelovala x vlado v vseh ozirlh, Premier je rekel, da je Mlkolaj-czy k pobegnil is dežele, ker se e njegovo upar>je o zunanji ntri venci j i na Poljskem Izjalovilo "Vsu prizadevanja glede unl« čeri J a sedunjegi političnega U-stroju na Poljskem so bila zaman," je rekel Cyranl*wiecx. "Poljsko ljudstvo je za mir in rekonstrukcijo, osnovano na demokraciji in sodelovanju vseh demokrutičnih strank." Grška vlada se odločila za zvišanje davkov Atene, Grčlju, 1 nov. — Vlada se je odločila za zvišanje davkov, ki naj bi povečali dohodke za $125.000,000 letno Dvvight P Grisvvold, načelnik ameriški' misije za j>omoč Grčiji, je odo-bnl odločitev vladi- Pričakuje se, da l>o grški pailarnenl sankcioniral zvišanje davkov Vlada je na/nanila, da potrebuje več dr-narja za financiranje o-perarij armade proti gerilcem AMERIŠKA VOJAŠKA SODIŠČA V KOREJI ORODJE ZATIRANJA Britski parlament izključil labor it a I/ondon, 1. nov lighan, žurnalist bil izključen kot ta, ker je zapiaal ti i^Molartri opijanijo v men t o Spoznan je bil /a kr» vega žalitve poslan« ev Predlog Seou I. Koreja. — (ALN) Unije v južni Koreji, ki so bile prisiljene v jjodtalne aktivnosti, so uverjene, du so ameriška vojaška sodišča postala orodje zatiranja Omenile so slučaje zatiranja Pak Moon-kvoo. ki je bil pred vojno profesor pu univerzi v Seou I u in |H>/.neje generalni tajnik Liudske demokratične fronte, je bil obsojen na tri leta in mesec zapora na obtožbo, da je |>od>gal geneielno Kavko v marcu tega letu. Sodnik na obravnavi je bil ameriški stotnik Obtoženec je dobil dod jujronsko nudvla do Koreje. V uprllu lanskega leta gu je ameriško vojaško so d išče obsodilo na šest mesecev ječe zaradi agitacije. V zadnjem marcu Je bilo ftl voditeljev Federacije korejskih stiokovnhi unij aretiranih in vrženih v ječe, ker so se udeležili neavtoriziranega zlxirova rija Prej so bili Izvoljeni na konvenciji Zbrali so se v hiši podpredsedniku Federacije in ia/piavljali o svojih problemih Policija Je nuvalilu nu hišo in jih aretirala Načelnik llaw Hawng Je bi obsojen na eno leti» zajiora, e deri izriK«! p'Hinačelnikov na šest mesieev, hlr.gajmk na tri rn<*aeee, ohtal» pa na en mese« vsak Ni-pisani Ii galna te«>ilja )e, da so vsi levičarji ¿ovra>nikl in da zaslužijo kazen V kategoriji levičarjev ao člani unij in v al drugi, ki se ne strinjajo vladajočimi desničarji. V juliju je bil/> v ječah 2.000 do 2.500 oaeb zaradi političnih prestopkov V avgustu In sep ternbru, ko so bile <>drejene masne aretacije, Je bilo nadalj njih 10,000 oseb vrženih v ječe Velika udeleiba pri volitvah v Chicagu napovedana Chieago, 1. nov — Zalmon H. Gurfleld. besednik progresivne stiunke. Je nu^rovedal rekordno udeležbo pri volitvah, ki se bodo vršile v torek, 4, novembrs, v okraju Cook. Pil teh bodo izvoljeni sodniki Borba Je med liato kandidatov progresivne stranke in koalicijsko listo kan didalov republikanske in demo-kiatoke stranke. "Tisoči inteligentnih volllcev se zavedajo, ds je progiesivna atrsnka veliko prispevulu k pošteni politiki/' je dejal (iai fleld. "Republikanska In di-mokiatsku stranka sta mo tali 'Misliunlti nekaj nespoaob nlh kandidatov s koalclljske listi* Kandidati progresivne stranki- so dali volilcem priliko do izbire Upamo, da bodo volile) pn volitvah demonstrlrsll, da se zavedajo, kaj je storila pronesivria stranka." Trupla irtev letalske nesreče najdena Krti hikun Alaska, 1. nov. — Ortanki razbitega transportnega Irtala družlie Pan American Auviavs in trupla žrtev ao biU najdena ob vznožju gore Tam gas na otoku AnnetU. Letalo je treš/ilo na tla in se razbilo zadnjo nedeljo. Ostanke letala in žrtve so našli člani ameriške obrežne straže. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPOBJt* JEDNOTE ot tod published bf Slovane National BmmOI Sodetf __m Zdrui«na dri«»« (Utm Chlcaaa) ln K •»•do M-00 na loto, $4.00 m pol loia. I2JM m ttrt lota; m Chlcago ln okolico Cook Co. $9.50 sa colo leto. $4.75 sa pol lota; sa Inofsmstvo $11 00 Subscription itlMi tor tho United Stote« (onoept Chlcago) and ^Ttr^r SiJOO pav yea*. Chlcaga and Cook Cotmlr $• 50 por foa*. toreign countrte« $UJ$ por T—* . Cono aglaaaT po dogovoru,—Rokopisi dopisov ln nenaroftenik člankov to no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtico, povesil drame, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju to v slučaju, če te priloftU Advertising rates on ayrtsmenL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not ho returned. Other manuscript» such aa stories, plays, poems, etc* will be returned to sender only when accompanied by self addressed and stomped «»»slope Naalov »a vse, kar ima stik s listom« PROSVETA . 2657 • 69 So. Lawndaia Ava.. Chicago 23, Illinois las PONDELJEK, 3. NOVKM,^ 1W7 i ü ii I iB>ii i i ilüil i i i i i i ■ i i ■ i i i i i i i i i ' " Siasßvi 4 naÄik ttaMibU Kongresna vagabundaža S sklicanjem izrednega kongresnega zasedanja te bliža konec počitnic tudi za "naše" kongresnike in senatorje. Ti "ljudski" zastopniki so svoje počitnice dokaj različno porabili. Nekateri »o "proučevali" ali ¿e "proučavajo" razmere doma, nekateri so šli "flšat", precejšnje število pa jih je šlo na vagabundažo v zapadno in centralno Evropo do Turčije. Oglejmo si na kratko prvo skupino, ki je ostala doma. Stavilo kongresnikov in senatorjev (večinoma republikanci, ker so pač v večini v kongresu) se je bilo lotilo "študiranja draginje." Menda so se hoteli prepričati, kako so ljudje zadovoljni z inflacijo cen, kateri so republikanci s pomočjo demokratov lani odprli vra ta z likvldiranjem OP A. S tem svojim delom so lahko zadovoljni, prav tako tudi vsi "free enterprizerji", ki žanjejo profite kot jih niso želi še nikdar prej, niti med vojno. Drugi kongresni odsek pod načelstvom republikanca Ploeserja iz MUsourija se je za "razvedrilo" spravil nad zadružno gibanje, katerega je takoj prvi dan proglasil za "monopolizem". Kongres-nik Ploeser je namreč v službi verižnih trgovin in kot "pravni svetovalec" neke velike firme prejema težke tisočake poleg kongresne plače. Toda s to preiskavo je moral prenehati, ker so se republikanci ustrašili farmarjev, ki so pričeli rohneti in braniti $voje zadružno gibanje. Potem je notorični kongresni "neameriški" odsek, ki se je z vso energijo vrgel na izgajanje "kooomunlzma" iz Hollywooda. S svojim teroriziranjem filmskih magnatov, intelektualcev in igralcev pa je dregnil v sršenovo gnezdo in izgledi so, da bo ta preiskava postala njegov bumerang. Zadnje dni je proti tej hitlerjan-ski inkviziciji začel nastajati protestni val, kajti ljudstvo se je pričelo zavedati, predvsem pa intelektualci, da je v nevarnosti sam Bill of Rights, svoboda govora. Liberalna senatorja Pepper iz Floride in Taylor Iz Idaha pa sta porabila počitnice za malo križarsko vojno proti sedanji zunanji politiki, ki jo narekuje kombinacija Wall Streeta, zunanjega ministrstva in vojnega departmenta. - Senator Taylor se je prav zadnja dni podal v vlogi Pavla Revierja s parom konjičkov iz Los Angelesa v Washington, da na poti s svojimi govori čim bolj dramatizira nevarnost te pogubonosne politike velike Amerike. Omenili bi lahko še notoričnega republikanskega kongresnika Hoff mana iz Michigana, ki hoče v svoji državi na lastno pest in čim hitreje enforsirati Taft-Hartleyev zakon. Omenili bi lahko še nekatere druge odbore in "ljudske" poslance, na primer sena torja Tafta, ki je porabil svoje počitnice s pripravo terena za svojo predsedniško kandidaturo. * Druga skupina kongresnikov in senatorjev pa se je na račun davkoplačevalcev (Kidala na vagabundažo po Evropi. Kot smo čitali, je zadnjih par mesecev obiskalo Evropo okrog 250 senatorjev in kongresnikov. Vsi so šli seveda na "študijsko turo", da na licu mesta proučijo in doženejo, kako bi se dalo najhitreje in najbolj učinkovito zadati smrtni udarec—komunizmu ali "komunizmu" in zopet zgraditi "sanitarni kordon" proti Sovjetski Rusiji. Mnogi so šli tja kot odprti poborniki tako zvanega "Marshallo-vega načrta", drugi pa kot skeptiki. Iz njihovih izjav je razvidno to, da so vsi solidarni v tem, da je razllv komunizma in sovjetskega vpliva širom Evrope sicer treba ustaviti in vsaj njene za« padne dežele z Nemčijo, Avstrijo in ItaHjo vred treba obvarovati pred kugo socialne revolucije. Prav tako Grčijo ln Turčijo, kjer je bilo tudi nekaj kongresnih delegacij. Toda nekateri so skeptični v tem. da-li bo to mogoče doseči z Marshallovim načrtom, i ameriškimi milijardami. ,Po mnenju nekega senatorja (ako se ne motimo, je bil Brewster iz Mainea), je to najlažje doseči z obnovo "svobodnega podjetništva" v Evropi, kajti le oživljeni kapitalizem bo lahko kos komunizmu, ne pa kakšen evropski WPA na račun Amerike Ampak večina teh pobornlkov kapitalizma je dobila vtis, da more zapadno Evropo "rešiti" pred "komunizmom" le Marsha I lov načrt. S tem v zvezi je zanimivo stališče skupine senatorjev, članov apropriacijskegu od*eka, ki so v Parizu na časnikarski konferenci odprt«» povedali, da so "informirali francosko vlado, naj podvzame stroge akcije proti komunizmu v svrho (Mispešitve ameriške pomoči." knkor Je 17 okt. poročal v Chicago Sunu W. J. Humphreys. V istem poročilu čitamo, da sta premier Ramadier in zunanji minister Bidault ameriške senatorje "zagotovila, da se ni bati komunističnega razmaha, ako bo Francija d<#bila zmerno kooperacijo." Ni čudno, ako komunisti govore, kakor tudi marsikdo drugi, da Marsha I lov načrt pomeni politično diktiranje Evropi s strani Amerike * Med kongresnimi vagabundi, ki ko Študirali teren v Evropi za oži vet je kapitalizma pod ameriško hegemonijo, Je bil tudi kongresni k Bennett (rep.) iz Missounjii. On si je ogledal tudi Trst in "preštudiral" tamkajšnji poloJaj. Po povratku v Washington je l*Hlal sen zaci Jako izjavo, "da so komunisti v tržaški pokrajini po bili in ranili mno^o ameriških vojakov," o čemer pa Amerika nič ne ve In *icer ne ve ničesar o tem vsled "ameriške vojaške cen z ure " Ta "vest" ir bila v Chicago Daily Newsu z dne 28 oktobra med glavnimi novicami, senzacljsko jxxiana na prvi strani Dva dni pozneje jt- bila resničnost te vest» demontirana po ameriških vo ja&kih krogih v Evropi Kongiesnik Bennett je dejal, da je dobil te Informacija v Trstu h stiam "naših vojaških inteligenčnih (vohunskih)" krogov. On jr bil očividno nafarban, ali pa si jr aam vse skupaj Umtalil. Ta njegova izjava je bila seveda povsem absurdna, vendar pa )e naš svobodni" tisk po nje) hlastnil kot lačen pe« po kosu me*a Resnica »e. da j«- bil vsak najmantti obmejni Incident mod anglo-amenikimi m jugoslovanskimi četanu «erviran ameriškim čltate- Iz Floride Now Smyrna Baach. Fla, — Moja družina in jaz sa tu nahajamo nad leto dni. - Nam prav ugaja v Floridi, zlaati v zimskem času. Če bi kateri rojak prihodnjo zimo potoval v Florido, ga vabim, da naa obtiči na naslovu 305 Mary Ave., New Smyrna Beach. Prostora imamo dovolj za prenočišče, kakor tudi peč za jance, hrenovke in kranjske klobase. Vremenski preroki prerokujejo, da bo zima zelo mila. U-pajmo, da se ne motijo. Tukaj imamo precej zabave ob morju. Večkrat obiščemo tudi naše ro jake v Samsuli, kjer imajo tudi Slovenski dom. Tam je vedno dovolj zabave. Razlika v podnebju tu in v Chieagu je velika. Nas! slovenski kmetovalci so seazim pri kakšnem pečlarju, katerih je tukaj veliko, kadar se ukvarja s perilom na leseni deski. Nekdaj se je za tako delo dobilo vsaj potrebno milo, danes se pa tudi mila ne rabi dosti, temveč razne tekočine in praški, katere pa se ne more rabiti brez pralnega stroja. Spominjam se na dobo, ko nisem rabil pri pranju niti mila, pač pa sem si slekel po delu delavske hlače in jih obesil domov grede iz premogovnika, kjer so se čez noč posušile. Drugi dan, ko sem šel mimo, sem jih vzel, jih nesel v delavni prostor in zmencal, nato pa opral, kajti bile so trde kot rog. Tako so delali tudi drugi. Spomrijam se tudi, kako smo z brati prali štrene. To tudi ni bila igrača. V Ameriki je dandanes vse drugače — vse je podvrženo strojem, naj si bo delo ali politika. V starem svetu pa menda še niso v toliko napredovali. Sveti oče v Vatikanu, stari pečlar po rimsko-kato-liškem obredu, si je baje do danes pral svoje perilo kar na leseni deski. In baje je to videl Trumanov osebni zastopnik v Vatikanu ter opazil ogromne kopice umazanega perila, zato je uvidel, da papež potrebuje pralni stroj. Ta vest se glasi: "Papežu je družba Bendix Appliances iz South Benda, Ind., poslala z aeroplanom pralni stroj, katerega deli so j^ozla-čeni in posrebreni." Protestanti protestirajo, ker ima Truman svojega poslanca v Vatikanu, toda če ga ne bi imel, kako pa bi v Ameriki izvedeli, da papež potrebuje pralni stroj tako nujno? Morda bi potreboval mnogo pralnih strojev, a dvomim, da bi ga mogli kdaj čisto oprati. Simon Kavclc. I jem dnevnega tiska čim bolj sentacijako Seveda podan ugodno t "našega stališča", kakor delajo vse driave in n)ih tisk Ako bi bil na tr/aškem ozemlju posebno zadnje čase ubit en sam ameriški vojak, bi sigurno vedel ves svet. vojni hutskači v tej deželi bi pa odprto hu.skali na vojno z Jugoslavijo Očividno je. da je tudi kongrasnik Bonnett is Missourlja hotel doprinesti svoj delež k temu hujskanju, prav tako ameriški svobodni" tisk z objavo te absurdnosti. Na domači zabavi Euclid. O. — Letos imamo lepe jesenske dneve, pravo indijansko poletje. Ob nedeljah se zbiramo pri znanem Louisu Starmanu na Arbor ave., v prijaznem Euclidu, kjer se spoprimemo z kroglami. To je šale na koše! Louls ima zaznamovane vse kotičke in njegova krogla se tako ustavi, kakor da bi jo imel na vrvici. Vako smo veselo balincali tudi v nedeljo. 5. oktobra. Tedaj na» je Starmanova ¿ena Mary povabila, na i pridemo k njim zopet v sredo, 8. oktobra. "Po poldne boste balinali. igrali karte, zvečer pa vam bom na pravila dobro večerjo: gulat. pa) en to in zelje Palento bo mešal naš bivši konci I man Louis West, kuharico bom pa impor- Božje poti je bilo konec in vinili smo se domov. Doma me je pričelo bolj in bolj veseliti delo na polju, ne pa na žagi. Pričel sem delati načrte, da bi si kupil kako kmetijo, se oženil in hitro opravil vojaško službo. Še bolj pa me je dom priklepal nase, ker sem mislil na svojo Micko. Če sva z njo govorila o izseljevanju domačinov v Ameriko, sva oba menila, da imava Ameriko doma. Do 1. 1910 je le malo kdo odšel v Ameriko iz naše občine, v večjem številu pa iz zgornje Savinjske doline. V tej dolini ni železnice, zato se se iz tistih krajev pripeljali' t navadnimi ali poštnimi vozovi na naj bližnjo postajo Šmartno^ob Paki. Pogosto so ti po večini mladi izseljenci imeli na suknjičih ali klobukih šopke od svojih ljubic in nam iz vlaka mahali v pozdrav, ko je vlak počasi ob o-vinku sopihal mimo naše hiše. Izseljevanje je bilo z vsakim letom v večjem zamahu. Pričelo se je tudi v naši občini. Vsi bi radi šli v Ameriko. Kmetje so prodajali gozdove in posestva, samo da so prišli do denarja za {K)tovanie v Ameriko. Zdelo se je, kakor da bi slutili kakšno katastrofo. Toda kmetje niso odhajali v Ameriko toliko radi bojazni pred vojno, temveč iz vzroka, da si izboljšajo i zaslužkom v Ameriki svoja go-spodarstva, katera so bila čedalje bolj zadolžena radi visokih davkov.. Da se je prebivalstvo še bolj navdušilo za Ameriko, so pripomogli tudi nekateri Ameri- tirala iz Ribnice," tako je vabila gospodinja Starman. Na domačo zabavo sta prišla tudi Martin Gaberšek in njegova soproga Ančka iz Siox City-ja, Iowa. Ančka je doma iz o-kolice Škofje loke in je Starmanova sorodnica. Videla se nista že mnogo let, zato je bilo prisrčno svidenje. Martin Gaberšek je bil delegat na konvenciji pivovarjev, ki se je tedaj vršila v Cleve-landu. Konvencija se je vršila teden dni. Rojak Gaberšek nam je pripovedoval o varjenju piva in da ima v tovarni zaposlene tudi Indijance. Bil je res lep večer v veseli družbi prijateljev in znancev. Marsikatero smo uganili v krogu naših boljših polovic. Prijatelj Starman pa nam je pravil o tistih časih, ko še ni bilo v Euclidu tlakovanih cest, ampak še sama prerija. Koraj-ža velja in tako se je Starman izmazal iz blata in postavil lepo mlekarsko podjetje, ki danes dela čast mestu Euclidu. To je bilo prvo podjetje te vrste v tem mestu. Zaključujem z željo, da se zopet kmalu vidimo v prijateljski in veseli družbi. John J. Gabron Ja. Na sadnjl konvenciji CIO so b—ado tudi ¿enako, kakor ta alika. ki predstavila Ruth Wloncok. organisstorloo telefonske unijo, ki h najmlajši ud CIO. kanci, ki so se vrnili po nek letih domov lepo oblečeni zlatimi ali pozlačenimi verii cami, na katerih ,jc visel ceki ali vsaj srebrni dolar. pripoV dovali so o dobri hrani in da v Ameriki dnevno več mesa k doma črnega kruha. Seve sk raj vsakdo pa je tudi pripon da mora v Ameriki veliko ir delati kot doma. Vzlic ten pa so se navadno skoro vsi merikanci kmalu vrnili v An fiko. Razni agentje parobrodc družb so tudi pripomogli do seljevanja s svojimi vabljivi] obljubami, da so jih izvabili "obl j vabljeno" deželo. Tudi domači župnik je of zil resno krizo izseljevanja, pa se ni dogajalo samo pri S vencih, ampak tudi drugod.' soči so zapuščali svoje domc in odhajali v Ameriko. Naš župnik je večkrat sva in odvračal ljudi od Amerike njegovo svarilo ni vplivalo ljudstvo, ki si je želelo vecj« kosa kruha in boljših razm Neko nedeljo na spomlad pa posvetil vso pridigo izseljei nju. Zelo pomenljiv spis o izšel vanju v Ameriko pa sem pozi je čital v dnevniku Prosvete, ga je napisal tedanji uredi Jože Zavertnik. Članek je iz pod naslovom "Taki so bili i godki in razmere v Sloveni in se glasi: "Industrija ni bila posebno r vita pred 30 leti in še prej slovenskih krajih v stari / stri ji. Slovensko ljudstvo bilo poljedelsko in se muc od zore do mraka na svojih b nih kmetijah. Boj za obstar slovenskega ljudstva je pos jal od dne do dne težji in hu Kmetija ni več redila druži in tisti, ki so bili odveč, so r rali iskati delo v industriji, je bila zelo slaba razvita. Položaj slovenskih industi skih delavcev »je bil obupen domačih tleh. Posledica tal razmer je bila, da so sinovi s venskih poljedelcev in rokod cev iskali zaslužka v tujini. Ho li so sekat les v hrvatske šume gozdove na Sedmograškem, Bosno in Rumunijo, gradit leznice v druge avstrijske p vince in tujezemske države I kateri so postali rudarji. Za li so delati v Zagorju, Trt> ljah, Hrastniku, Šoštanju, Janžu in Kočevju. Za tem odšli v Koeflach, Leoben, n v Nemčijo in od tukaj pa v meriko. Nekateri pa so dei v svinčenih rudnikih na Ko škem, drugi v železnih rud kih pri Jesenicah na Gore skem. Veliko Slovencev je bilo lezničarjev, nekateri so izbi mornarski poklic. Drugi pa se odpravili naravnost v Ar riko, ker je prišel glas o nov pvetu, o bogati deželi tam morjem, v kateri se dobro s in v kateri lahko pride v&ai do premoženja, ako ima pr»< roke in zdravo pamet. Nihče ni šel rad po Vsakdo se je težko ločil od »v kajti vsak je misl«. « m videl nikdar v Kdor je odhajal na pot v ds[ Ameriko, mu je kakor da so njegove roditelje očeta in mater - s«tre in o te, prijatelje in znance p^ v grob. TI odhodniki v Am< koso se pri slovesu ^ starega slovenske«. pr<^ Čim dalje greš po svetuj^ ti kažejo.' Odigravali i» « P t rešljivi prizor, kah Mati včasin kar ni „pustu, iz objema Sr^r ji ' d da jim« zadnukr-t Edine svetle in so bile za mater** v*»* trenotkih 'Dra«s ms" % zaslužim denar. * vrnem nazaj dolg in živela bova skup» ti!' " L ___ (Dalje pritoic» cev, bo svojcev rvni. lJKK. 3. NOVEMBRA ilH? PROSVETA OZEMLJE IN PREBIVALSTVO SLOVENSKE PRIMORSKE IN ISTRE y je po novi razmejitvi pripadlo k FLRJ I. POVRŠINA (XI nekdanje Goriško-Gradi- iianske dežele bq pripadlo FLRJ Ko ha, od Kranjske deše* ^Notranjske) 127,350 hektarov, tržaške občine 700 ha, od ls-« 376.000 ha, dalje Raka s 175P ¿a jn Zader ter Ctocje Lastovo ¿P pciagruta Z 11,001 ha. S priključitvijo Slovenskega Primerja in I»*** «• FLEJ poveča torej sa 718.302 ha ^ 7362 km2. . II. PREBIVALSTVO A. Od Gorlško-Gradlščaneke Na ozemlju Goriško-Gradi- ščanske, ki pripada Jugoslaviji, ¡e biio po našem štetju iz leta 1945 po sledečih sodnih okrajih naslednje prebivalstvo: . a) Sodni okraj Kanal: 11,870 prebivalcev, od teh 11,675 Slovencev, 194 Italijanov in 1 druge narodnosti. V ta sodni okraj spadajo sledeče občine: Ajba, Anhovo, Avče, Banjščice, Bate, Oeskle, Kanal, Kal, Lokovec in Ročinj. b) Sodni okraj Gorica: 27,306 prebivalcev, cd teh 26,701 Slovencev, 593 Italijanov in 12 druge narodnosti. V ta sodni bkraj spadajo sledeče občine: Bilje, Cepovan. Dornberg, Gornja Tri-buša, Gr^ar, Miren (brez Rupe in Japnišča), Opatje selo (brez Dola in Vrha Sv. Mihaela), Osek-Vitovlje, Ozeljan, od Podpore Podsabotin in St. Maver, Prvačina, Renče, Solkan, Šmartno, od Steverjana G. in D. Ce-rovo, Št. Peter, Trnovo, Vogr-sko in Vrtojba. c) Scdni okraj Ajdovščina: 13,409 prebivalcev, od teh 13,375 Slovencev, 32 Italijanov in 2 druge narodnosti. V ta sodni okraj spadajo sledeče občine: Ajdovščina, Crniče, Dol-Ottica. Gabrije, Gojače, Kamnje, Loka-vec, Rihemberk, Skrilje, Sv. Kriz, Šmarje, Velike Žablje in Vrtovin. Zgoraj navedeni sodni okraji «padajo pod politični okraj Gorica in imajo skupaj 52,585 prebivalcev, od teh 51.751 Slovencev. 819 Italijanov in 15 drugih narodnosti.. d) Od občine Gorica: vzhodni del pripade Jugoslaviji s približno 5000 prebivalcev, od teh je 4000 Slovencev in 1000 Italijanov. e) Od političnega okraja Gradišče pripadejo Jugoslaviji: todni okraj Krmin s 3192 prebivalci, od teh je 3073 Slovencev in 109 Italijanov; sodni okraj Ki min obsega sledeče občine: Biijana, od Dolenje vas Neblo, Xožbana (brez Mimika in Škr «jeva) in Medana. D Od političnega okraja Se-Una: Sodni okraj Komen z 8064 pre- oivalci, od teh je 8047 Sloven-cev- Italijanov in 4 druge narodnosti. Ta sodni okraj obse-Ra bledeče občine: Brestovica, wje, (¡abrovica, Gorjansko, Ko-gaglava, Komen, Pliskovica, Škibma, Štanjel, Temnica Veliki dol in Vojščica. ■ Sodni okraj Sežana z 11,192 prebivalci, od teh je 12,621 Slovencev, 128 Italijanov in 4 druge narodnosti. Ta sodni okraj obsega občine: Grahovo, Ponikve, Sv. Lucija, Št. Viška gora II. Od Goriiko-Gradiščanake de-Žele pripade torej Jugoslaviji 113.678 prebivalcev, od teh 111,-285 Slovencev. 2340 Italijanov In 53 druge narodnosti. B. Od občine Trst Od občine Trst pripade Jugoslaviji Lipica s 54 prebivalci, od teh je 47 Slovencev in 7 Italijanov. C. Od Kranjske dežele (Notranjske) Od Notranjske pripada Jugo-elevljl skupaj 51,296 prebivalcev, od teh je 50.696 Slovencev in 600 Italijanov. Pred prvo svetovno vojno ni bilo na Noti anjskem nobenega Italijana. Notranjska obsega: Politični okraj Postojna z 39,-$28 prebivalci, od teh je 39.353 Slovencev in 575 Italijanov. V ta politični okraj spadajo sledeči sodni okraji: Sodni okraj Ilirska Bistrica z 11,788 prebivalci, od teh 11,676 Slovencev in 112 Italijanov. Ta sodni okraj obsega občine: Celje, Ilirska Bistrica, Jablanica, Janeževo Brdo, Kilovče, Kne-žak, Prem, Ratečevo Brdo, Smer-je, Trnovo in Zagorje. Sodni okraj Vipava z 11,308 prebivalci, od teh je 11,272 Slovencev in 36 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Bu-danje, Col, Goče, Lože, Planina, Podkraj, Podraga, Slap, Šturje, Št. Vid, Ustje, Vipava, Vrabce in Vrhpolje. Sodni okraj Senožeče s 4690 prebivalci, od teh je 4652 Slovencev in 38 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Bri-tof, Dolenja vas, Famlje, Gornje Vreme, Hrenovice, Laže, Senožeče in Sinadole. Sodni okraj Poetojna z 12,142 prebivalci, od teh je 11,753 Slovencev in 389 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Bukovje, Košana, Postojna, Slavi-na, Šmihel, Št. Peter. Nadalje pripada tudi eodni o-kraj Idrija z 11,368 prebivalci, od teh je 11,343 Slovencev in 25 Italijanov. Ta sodni okraj obsega občine: Čekovnik, Črni vrh, Dole, Godovič, Idrija, Spod. Idrija in Vojsko. Po ljudskem štetju iz leta 1945 tnala torej itevilo prebivalstva nekdanje Gorlško-gradlščanske. Kranjske dežela (Notranjske) ln Tršaike občine, ki pripade FLRJ. ■kupno 165.028 prebivalcev. Pri tem štetju niso upoštevani takrat odsotni prebivalci, ki so bili še v saporlh, Internaciji. Itsll-Janekem vojnem ujetništvu, na prisilnem delu itd. Celotno sna-m torej skupno število prebival-ctva na Slovenskem Prlmorju. ki Je ob priključitvi pripadlo FLRJ. okrog 200.000. D. Raka Po Štetju Is leta 1910 okoli Politični okraj Loelnj: 17,499 prebivalcev, od teh 11,924 Hrvatov, 32 Slovencev, 1 Srb. 5502 Italijana, 31 druge narodnosti in 9 nedoločenih. Politični okraj Vol. Opatlla* 37,916 prebivalcev, od teh 21,480 Hrvatov, 13,136 Slovencev, 31 Srbov, 2851 Italijanov, 405*dru-ge narodnosti in 13 nedoločenih. Meato (grad) Pula: 29,906 prebivalcev, od teh 10,469 Hrvatov, 145 Slovencev, 7 Srbov, 17.795 Italijanov, 1483 druge narodnosti in 7 nedoločenih. Celotno bi torej od Istre pripadlo Jugoslaviji 229.986 prebivalcev. od teh 177.071 Hrvatov, 22.894 Slovencev. 347 Srbov. 56.-656 Italijanov. 2450 druge narodnosti in 668 nedoločanlh. K temu pa je pripomniti, da se je Is rasnih mesi. posebno še U Pula medtem odselilo veliko Italijanov, tako da je sedanje število Italijanov is preko 20.000 maniao. kakor Je prej navedeno. III. ŠTEVILO SLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA PREBIVALSTVA. KI OSTANE V ITALIJI IN STO-ju Po ljudskem štetju iz leta 1910 za Goriško-Gradiščansko in Kanalsko dolino ter iz leta 1911 za Beneško Slovenijo pripade Italiji v Goriško Gradiščanski 22,300, v Kanalski dolini 2,000 in v Beneški Sloveniji 33,932 Slovencev. Skupno torej 58.232 Slovencev. A ko pa upoštevamo štetje v Beneški Sloveniji, ki ga navaja koledar italijanskega Touring Cluba za leto 1938, znaša število Slovencev v Beneški Sloveniji 60,000. Skupno število Slovencev, ki ostanejo pod Italijo, je tedaj «4.300. Na Svobodnem tržaškem o-zemlju pa ostane (po štetju iz leta 1945 in 1946) 111,878 Slovencev ln 13.058 Hrvatov. Skupno število jugoslovanskega prebivalstva na osemlju STO-Ja je torej 125.734. Novo, ustanovljena država STO šteje okrog 350,-000 prebivalci. (Po Ljudski pravici.) Demonstracija koroških Slovencev na Dunaju za priključitev k Jugoslaviji Prebivalci, od teh 8201 Sloven- 50.000 prebivalcev, od teh naj- Cev» 20 Italijanov in 9 druge narodnosti. . V ta sodni okraj ^padajo občine: Avber, Dutov-,Je' Kopriva, Lokev, Naklo, Po-J1.Hodik, Sežana, Skopo, Štjak, »wje. Tomaj in od Velikega wpna Votflje in Vrhovje. 0d političnega okraja Sežana j^P-de JugoalavlJl 19.256 pre-biv»lc*v, od teh 19.033 Sloven-210 Italijanov ln 13 drugih ®«odno«ti. ^Politični okraj Tolmin s 33,-Prebivalci, do tega 33,422 ; v,,<"v. 202 Italijana in 25 narodnosti. Ta politični ob.ega sledeče sodne o- Sodni okraj Bovec s 4963 pre- "d teh 4899 Slovencev, ' v in 12 druge narod-sodni okraj obsega Hovec, Cezsoča, Log, • • Soča, Trenta in 2aga. okraj Kobarid z 8330 ' "d teh 8201 Slovenec, j nov in 9 druge narod-*'*ini okraj obsega Vri), Brežnica. Isr 11 manj Jugoslovanov. Danes pa je razmerje neprimerno boljše za% Jugoslovane, ker se je mnogo Italijanov izselilo. E. Zadar in otočja Lastovo Po štetju is lete 1910 20.000 prebivalcev, od teh preko 7000 Jugoslovanov. Dejansko število Jugoslovanov je bilo tedaj nedvomno večje in je še večje da nes. ker so se Italijani selili iz Zadra. F. Od Istre pripade Jugoslaviji po štetju: Cadastre National de 1'Istrie d -apres le Recenaement de ler Octobre 1945: Politični okraj Koper: 23.918 prebivalcev, od teh 14.672 Hr vstov, 8582 Slovencev, 5 druge narodnosti, 7 nedoločenih. Politični okraj Poreč: 38.286 prebivalcev, od teh 29.058 Hrvatov 567 Slovenccv, 2 Srba, 7 )2 Italijanov, 28 druge narodnosti, 336 nedoločenih Politični okraj Pule: 47.11» prebivalcev, od teh 28.180 Hrva- 5-d al Kdaj je nastalo življenje na zemlji? Oglejte si v jasni noči nebo. Kako je vse posejano z zvezda trii! Zvezde so pa ogromni svetovi. Mi jih vidimo le tako majhne, ker so tako zelo daleč od nas. Saj pride svetloba od najbližje zvezde šele čez štiri in trideset let od nas, in svetloba bolj oddaljenih zvezd doseže našo zemljo šele čez sto, tisoč in celo milijon let. Pri tem pa moramo vedeti, da preleti svetlobs v eni sekundi tri sto tisoč kilometrov. Tri sto tisoč kilometrov eni sekundi! Oddaljenost zvezd od zemlje je tako velika, da jo merijo s svetlobnimi leti, to je s številom let, ki ga rabi svetloba te ali one zvezde, da doseže zemljo. Tudi sonce je zvezda. Ker ps nam je neprimerno bliže do o-stalih zvezd, je videti prav zato veliko večje od njih. Ali so na soncu živa bitja— rastline, živali, morda celo ljudje? V sonce ne moremo g le dati naravnost, tako slepljiva je namreč njegova svetlobs. To ps zato, ker je sonce tsko razbeljeno. Učenjaki so izračuna-li, da znaša temperatura na površini sonca—*est tisoč stopinj toplote. Iz tega jasno sledi, da na soncu ne more biti živih bi- tij. ~ Sonce je milijon tri sto tisočkrat večje od zemlje. V daljni pretkelosti se je nekoč zemlja oddcllla od sones, postals povsem samostojno, posebno telo, ki ga je tedaj predstsvljsls ma sa žareči h plinov. Takrst je bila toiej zemlja silno rszžarje na in je svetila z lastno svetlobo. Kako pa vemo. da je bils zernljs tako razbeljena? Zemljs »e je tedaj ohlsjeval» le na svoji površini. Mar še nUte slišal' o ogenj bruhajočih gorah ali vulkanih? Ti vulkani bruhajo od časa do časa vročo paro, različne pllnr ter redko maso raztopljenih kamenih—Is vo. Ponoči nt vidi, kakor da bi stal nad vulkanom ognjen stolp. Nlzdol |*b vulkanu ps tečejo ognjene reke To *o potoki lave. ki netan na svoji poli v«e—gozdove, vrtove, polja, vasi. sploh vee. kar je živega Lavs jo razjarjena tudi do Dunaj.—Dne septembra je 75 odposlancev Slovenske Koroške prispelo na Dunaj in pred palačo medzaveznlškcga nadzornega sveta razvilo slovensko in jugoslovansko zastavo. 75 odposlancev zatiranega slovenskega naroda na Koroškem je s svojim prihodom na Dunaj in s svojo zahtevo, da komisija za sestavo mirovne pogodbe za Avstrijo zasliši predstavnike Slovenske Koroške, potrkalo na vest svetu in opozorilo vso javnost, da vprašanje koroških Slovencev pbstoja in da ga ni mogoče rešiti na noben drug način, kakor samo s priključitvijo Slovenske Koroške k FLRJ- Dunajčani, ki jim lažnivo reakcionarno časopisje .slika položaj koroških Slovencev v prijetnih barvah, so z začudenjem zrli na skupino slovenskih demonstrantov, ki so že s samim svojim prihodom jasno povedali, da na Slovenskem Koroškem ni tako, kakor trdijo reakcionarji in imperioli-stl vseh vrst. Odposlanci Slovenske Koroške so prispeli na Dunaj pod vodstvom predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. Joška Tischlerja in so takoj po prihodu odšli pred palačo zavezniškega nadzornega sveta in zahtevali, da komisija za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo sprejme njihove predstavnike. Koroški Slovenci so po svojih zastopnikih poslali na Dunaj spomenice, ki v skopih, toda dovolj zgovornih besedah izražajo trpko sedanjost ln brezpraven položaj koroških Slovencev v drugi republiki. Te spomenice so hoteli izročiti komisiji za mirovno pogodbo. Štirim članom odposlanstva z dr. Joftkom Tl-schlerjem na čelu pa so v generalnem sekretarijatu komijl-je sporočili, da komisija ne more sprejeti deputacije koroških Slovencev, temveč da lahko za sliši samo uradno'odposlanstvo jugoslovanske vlade. Vse želje in zahteve koroških Slovencev naj bi odposlanstvo preko generalnega sekretariata predalo pismeno posameznlHn članom komisije za mirovno pogodbo z Avstijijo. Sovjetski predstavnik v komisiji Novikov pa je bil osebno pripravljen sprejeti vodstvo odposlanstva, ki mu je izročilo spomenice, številne dokumente in resolucije slovenskih demokratičnih organizacij ln ob čin z zahtevo, ds se Slovenska Koroška združi s slovensko republiko v Jugoslaviji. Sovjetski delegat Novikov se je z našo delegacijo zadržal dalj časa v razgovoru. Medtem ko se je vodstvo delegacije mudilo v generalnem sekretariatu komisije in na sprejemu pri sovjetskem delegatu; Novikovu, le ns Stalinovem trgu zadonela pesem "Svobodna Slovenija", ki je izrazila voljo koroških Slovencev po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Partizanske ln borbene slovenske pesmi so se vrstile druga za drugo ln pred očmi začudenih Du-najčanov sta lahno plapolali slovenska ln jugoslovansks zastava. Demonstracija koroških Slovencev je bila silno dostojanstvena ln mirna. Kljub temu pa je prišlo na 11ano-gah, v poeziji, prozi, drami. Ohranil se nam je samo, kar je na< pisal v poeziji, Nu začetku literature slehernega naroda stoji poezija. Razumljivo, stij je vprav pesem najneposrednejši izraz Človeških čustev in tudi miselnih emoclj. Velika pesniška osebnost najde besedni izraz svojemu notranjemu doživljanju, medtem ko je proces pri prozi vse dolgotrajnejši. Proza je podrobno opisovanje, je analiza, je ne samo čustveni, marveč tudi razumski elaborat, ki zahteva že znaten besedni zaklad in dograjena slovnlŠka pravila. Iz Pre-černovlh dveh pisem v materinščini (prvo s Dunaja domačim v Vrbi, drugo Celakovakemu na njegovo lastno željo) je videti, da je njegova proza daleč zaostajala za njegovo pesniško izrazno silo. Iz tega se nam zdi razumljivo, zakaj je odlašal s pisanjem svoje novele. Pečat moderni slovenski prozi je vtisnil prav za prav Šele France Levstik kakih 20 let po Prešernovi »miti Njegove zahteve glede slovenske prozne umetnosti, kakor nam jih razvija v svojem "Popotovanju od Litije do Čateža," so dokaj skromnejše od zahtev, ki jih Je Prešeren pokaral v nvoJI "Novi plsarijl" in realiziral v svojih Poezijah. Medtem ko Je Prešeren že s prvim naletom dosegal v svoji poeziji vrhunec, je France Levstik začel graditi takorekoč "od spodaj," previdno zastavljajoč prve temelje danes že tako bogati slovenski literarni prozi,- Medtem ko se Je Prešeren takoj počuti! kot ud svetovne književnosti, se primerjal ln se kosal s svetovnimi avtorji, niverzallst in "Evropejec" v najboljšem pomenu že po svojem značaju se je l^vstlk trdno kot grčast dren tllčal domače zemlje, meril in gledal na vse z nekoliko ozkega domačega vidika, Naloga naših slovenistov in literurnih historikov bi bila, analizirati ti dve stališči in ju zreduciratl ns njuni elemantarnl formuli. In nemara s tem ključem tudi enkrat preizkusiti vse naše avtorje, prereševati njihovo literarno delo s teh vidikov ln skušati ugotoviti, v koliko l>olj odgovurjuju Prešernovi, oziroma Levitl-kovi koncepciji naše literarne umetnosti. Tako se ml zdi na primer Ivan Cankar nekukšen mešanec obojih elementov. Kot revolucionar, kot borec ta pravice izkoriščanih, kot tenkoslušnl psiholog se uvršča nedvomno med sodobnike takratne sodobne literature. Temu primerna Je bila tildi domsča reakcija na te njflgo-ve spise—od por ln zlobna podtikanja tuje miselnosti! V drugih sjHgln je «pet bližji Levstikovemu nazoru, kjer skuša prebuditi predvsem ožjo domaČo problematiko. Vsekakor je vslovanje med obems skrajnostlms v naši literaturi precej vidno, plodovito tako prvo kakor tudi drugo stališče, oziroma bolje povedano—prav ta napetost med obema. Mislim, da bi bila naloga prercŠctati ln primerjati vso našo literaturo z nekega enotnega vidika, prav hvaležna, Vidikov je prav za prav možnih več. Vsekakor ps bo vsalej najvišje mer llo— Prešernovo merilo. -VI. B. 'd. Kred. Libuinje, | tov. 2» Slovencev. 295 Srbov. 3lpln Inpri tl*mn I 1 • občine: Cerkno tov. 403 Slovenci. 11 Srbov, 3185 ne pnteke lr najglobljih * Viško goro Yltsl,j.nov 477 druge nsrodn* {fcklh HoJjv V oaUlem je zna- m« r okraj Tolmin z 12 753 sti 81 nedoločenih. ' no* ugotovila le druge vzroke. | Isatno ki povzročajo notranje rs/gre vsnje zemlje. Bil pa je čas, ko je bila razbeljena ne le notranjost zemlje, ampak tudi njena površina m ko še ni bilo Življenja na nje). Postopoma se je površina zemlje ohlajala. Prenehala je svetiti z lastno svetlobo, spremenils se Je v planet. Milijarde Irt je U' ttd tega Tedaj so *e pričela porajati prva, kar najbolj preprosta živa bitja na zemlji. Kako pa moremo videti v tako davno preteklost našepa planeta*' Mer je možno vedeti, kaj je bilo na zemlji pr«*f milijardami let? Znanost pozne razne metod*, s katerimi razk lva najbolj oddaljeno preteklost, le celo čas nastanka ilje »eme Zato napravico »kupno z znanostjo Izlet v predavnlno, de v duhu poletimo v c aae, ko ee je zar od llo življenje na zemlji In da izvemo, kako se je to zgodi koroških Slovencev OP še do danes ni uradno priznana in v»e slovenske množične organizacije se morajo boriti proti najrazličnejšim poilcijsko-upravnlm u-krepom, ki so l/dani Izključno z namenom, da bi zavirali politično, gospodarsko ln kulturno rast slovenske "manjšine". Bio venska kultura in prusveta je pod nadzorstvom policijskih organov ln »e ne »me "bavltl » politiko", Nemogoče je našteti niti približno vseli mogočih rafi-niranlh In nerafinlranlh šikan koroških organov oblasti ln šovinistično usmerjenih velenem-cev ter nscistov do koroških Slo vencev. Prisotni zsstopniki ti-sks so z začudenjem strmeli nad plebiscit krvi za novo Jugosla-1 podatki, ki jih je s trm v zvezi vijo. Govornik ji zanikal vred- podal dr. Zwitter. Omenimo le nost prvega plebiscita leta 1920 primer, da so slovenske organi-in opozoril na dejstvo, da ple- zaelje, občine ln ljudstvo Slo-bisclt ni mogel Imeti drugačne- venske Koroške odposlali komi-ga Izida, ker je bila že vnaprej' siji za mirovno pogodbo na sto-z raznimi ukrepi onemogočena tine brzojavk ln resolucij z za-zmaga slovenskega ljudstva, ki htevo po priključitvi Slovenske je hotelo k Jugoslaviji. Avstrl- Koroške k Jugoslaviji. Od vseh ja je stoodstotno odgovorna za teh brzojavk ps Je komi*))» pre germanizacijo in uničevanje Hlo Jela samo tri, kukor m izjavili vencev, tsko v prvi republiki vodntvu «Hif*>»len*iv» na gene-kot sedaj. Kontinuiteta politike t »alnem »ekrrtariatu komisije Hitlerjeve Nemčije In sedanje Dr. Zwitter se je dotaknil tudi koroške vlade do kotošklh Klo- v*eh »»stalili vprašani v zvezi s vencev je očitna, ftlcer i* ne Slovensko Koroško ter je podal more biti drugače v deželi, k|er točno objektivno analizo seda Je na odgovornih mestih vse pol- njih iszmer v deželi, no nacistov. Po poročilu dr Muts Zwitter- I)r, Zwitter Je nsto govoril o ja je bila diskusija, pil kateri Izseljevanju slovenskih družin, »o dopisniki »tsvljall različna o izgonu slovenski) duhovnikov, vprstanja, Ns vprašanje, ali »mi O prepovedi rabe sloventkega slovenske šole na Koroškem, Je jezika v vsakem javnem žlvlj*- obširno odgovoril dr. Tischler, nju In o sedanjih tsko I meno- ki Je poudaiil, da je l/med 280 vanih "dvojezičnih" fcilah, ki so učiteljev ns dvojezičnih šolali znano, samo zakrinkano sredslvo celo po uradnih avstrijskih po za germanizacijo slovenskih o- dstkih samo 33 zmožnih za po t rok, Dotaknil s« Je britanske učrvanje »lovenščine, (Dejan okupacijske politike proti koro- «ko jih Je nam o 13.) Ugotovil šklm Slovencev, ki Je vedno ne je, da učiteljem še dane« manj «treni avstrijskih oblasti, pa če ka voll» /s poučevanje «loven ee, je dr. Zwitter odvrnil, da Je bilo doslej od 13. februarja lega leta 24 organiziranih napadov, pri katerih Je sodelovalo 49 i-inenoma ugotovljenih napadalcem, članov "VVurfkommand", Av»tiijske oblasti niso proti nJim ničesar ukrenile, Od vseh napadsicev je bil obsojen samo eden od britanskega sodišča In to zato, ker je "prekoračil upo-tabo silo", ne pa zato, ker Je napadel koroške Slovence. Tiskovna konference je tako zaitopnikom avstrlj»keg» in ino zemskega tiska nudila vpogled v razmere na Slovenskem Koroškem ter jih »oznanila t željami slovenskega naroda na Koroškem Kot taka je brez dvoma mnogo pripomogla k razjasnitvi tako imenovanega koroškega "vprašanja". (Slov. Veetnlk) Arheološka najdba Angleški arheologi so te dni v Kgiptu odkopsli izredno dobro ohranjeno mumijo. Računajo, da utegne biti starejša kakor vse dotedanje. Previdno «o jo odvili In ns prsih mumije so našli listič s hieroglifsko pisavo. Angleški raziskovalci so si na moč ubijali glavo, ksj je na li-»tiču napisano, a do rešitve niso mogli priti. Zato so poklicali hUiega eKiplovkkega učenjaka. Mož je prišel, pieletel listič ln hieroglife z očmi, se angleškim arheologom nasmehnil in dejal: "OOftpodje, na lističu je napisa-no: Ven z Angleži!" Angleške olilasll »o egiptovskega učenjaka in mumijo na licu mesta aretirale in od|>eljale v zapor lo Tako potovanje nam okre pl zaupanje v moč rnanoeti, vjprHV gre za največje krivice tčlne moč človeškegs razuma, v nalo pHzadciene koroškim Slovrn- moč «cem Veenarodna organizacij» vr Na vprašanje, ali se dejansko morala »kupno še napadi na koroške Sloven-1 oralov zemlje. Zadetek del sa |eeaneko eetav, V žitorodnih krajih se je zatelo jesensko oianje Tako je n. pr. «trojno tr»ktor»ka postaja v Su-h»»lici >e začela orsti. Zorati bo 700 katastrskih PROSVETA PONDELJEK, 3. NOVEMBRA mi n TOVARIŠI romr »aitoahu sthtom TONE SELlSKAR (Nadaljevanje) No, potem »mo neke viharne noči le prešli železniško progo ter smo napol mrtvi od utrujenosti in gladu ter do kože premočeni slučajno naleteli na partizansko karaulo globoko v nekem gozdu. Lepo so nas sprejeli. Toplo je bilo v njihovi baraki! Takoj so zaklali kozo in ko se je v kotlu kuhala tečna juha, smo se slekli no golega, da bi se nam cunje posušile. Ša danes ne morem pozabiti tistega blaženega občutka in nepopisnega ugodja, ko smo po enajstih dneh mraza, burje in snega spet sedeli pod streho pri topli poči in z naslado srkali duh po vroči juhi in kuhanem mesu .. < Kadili smo cigarete, ki so nam jih dali dobri tovariši in sklenili smo dva dni počivati v karauli, potem pa bi nas kurir odpeljal do najbližje partizanske čete, ki se je nahajala nekje nad Cerknico. Zunaj je zavijala burja, da se je baraka zibala kakor barka na morju. Ne daleč od karaulo sta tedaj iznenada zagrmela dva strela iz vojaške puške. Nemir nas je zajel. Spogledali smo se. 'To je naš tovariš, ki se vrača z obhoda. Prav gotovo je zagledal srno. Ima takšno nesrečno lovsko žilico, da ne more pustiti divjačine pri miru. Že marsikaterega zajčka je podrl. Tu se vam pa zares ni treba ničesar bati. Kajpak, novinci ste, pa ste se uplašili!" nam je pripovedoval komandir stanlce, ki je brezskrbno ležal na svojem ležišču in se nam smejal. Koj nato je zadonel še en strel že prav blizu naše barake. Meni je srce zastalo, nataknil sem si napol suho srajco in spodnje hlače, da bi stopil venkaj pogledat, tedaj pa so se vrata na stežaj hrupno odprla, v karaulo je planil partizan, kakor da mu je vrag za petami. "Bežite! Izdani smo. Belogardisti nas obko-ljujejo!" Kakor bi trenil, smo bili vsi na nogah, pograbil sem še nekaj cunj, ki so visele okoli peči, partizani, ki so bili v karauli, so pograbili puške, komandir je sunil v peč, da se je prevrnila in se je žerjavica razsula po podu in čim smo planili v burjo, Je zasikalo okoli nas. Sovražnikova strojnica je užigala proti leseni bajti, mi pa smo bosi in napol nagi tekli po globokem snegu v smeri obsežnega smrekovega gozda, ki smo ga skozi mrak videli pred seboj. "Počakajte, psi partizanski!" so kričali belogardisti,H ds vas potegnemo na veje!" Toda zasledovali nas niso. Iz varnega smrekovega gozda smo kmalu zagledali plamen. Karsula je gorela . . . Burja je med smrekami zavijala, da so se veje lomile ... mi pa nagi in bosi! Cepetali smo v ledenem mrazu, ki se nam je zajedal v podplate, zlasti v prste, toda zakuriti smo si niso upali. Le tovariš, ki nas je prav za prav rešil, je imel škornje in plašč. Nalomili smo si mnogo smrekovih vej, zmašili smo si nekakšno kolibo, da počakamo jutra in smo so nagnetli med tiste veje tako na tesno, kolikor se je dalo. Vso noč smo se menjavali, tako da jih je bilo vedno po nekaj na krajeh ležišča, pa je bilo vseeno tako hudo mraz, kakor da bi nas vso noč ostri noži praskali po koži in mesu. Imel sem na sebi napolsuho srajco, spodnje hlače in jopič, ki sem ga v naglici potegnil s seboj iz karaulo. In bos sem bil! Moji štirje tovariši pa še tega niao imeli na sebi. Tekom noči so se tovariši iz karaule slekli in razdelili del svoje obleke nagim tovarišem. Ko-mmmmmm—mmmm^*^—mm—mmBmmmmmmmm mandir je obdržal samo hlače in bluzo, spodnje perilo pa je oblekel nag tovariš. Lahko si mislite, kako nam je bilo pri srcih! Po tolikih letih okrutnega suženjstva in tolikšnega trpljenja smo končno dosegli partizane, da se bomo skupno borili proti skupnemu sovražniku. Prav tedaj pa nas bratje istega naroda zahrbtno napadejo z orožjem, ki mu ga je izročil tisti sovražnik, ki nas je hotel za vsako ceno uničiti. Toliko da nisem v tisti noči obupal. Jokal sem! Grizel sem se v ustnice, da ne bi svojih tovarišev oplašil s svojo slabostjo, toda jokal sem- Srce se mi je hotelo prelomiti. Ne zaradi tega, ker me je na smrt zeblo, ampak zaradi grozote izdajstva, ki ga nisem mogel razumeti. In tako premražene, sestradane ter izmučene nas je našlo zimsko jutro. Bili smo otrpli, da se niti ganiti nismo mogli. Drug drugemu smo s snegom drgnili ozeble ude. Tovariš, ki je imel škornje, se je odločil, da gre na poizvedovanje. Nestrpno smo ga pričakovali. Čez nekaj ur se Je vendarle vrnil. "Nobene nevarnosti ni več! 'Sledil sem jim prav do postojanke. Vrnili so se. Naša baraka je zgorela do tal, toda skladišča niso našli. Lačni ne bomo, tudi vsa pošta v bunkerju je nedotaknjena! Tam je še nekaj koruzne moke, soli in masti in še nekaj cunj sem našel!" Prinesel nam je nekaj starih, raztrganih srajc in ponošenih vojaških hlač. Iz tistih starih hlač sem si narezal krpe, da sem si noge vanje zavil, kajti za noge sem se najbolj bal. Potem smo se vrnili v taborišče. Zakurili smo, v kotliček, ki smo ga našli pod ruševinami, smo natlačili sneg in kaj kmalu so bili koruzni žgan-ci skuhani. Polegli smo okoli ognja in zaspali. Utrujeni smo bili tako na smrt, da se nihče ne bi več dvignil, tudi če bi mu pod nosom začela streljati strojnica. Tovariši iz karaule pa so sklenili premestiti mesto karaule, kajti tu bi bili sedaj vedno v opasnosti, da jih sovražnik ne iznenadl. Dva dni in dve noči smo potem še hodili po snegu in mrazu z bosimi nogami do partizanskega bataljona, ki je taboril nad Blokami. Takoj so nas vse za silo oblekli In odvedli v partizansko bolnišnico. Meni so morali odrezati palec na desni nogi, dvema tovarišema skoraj vse prste . . . No, vse to strašno je zdaj za mano, med vami sem in mi je dobro!" Pavlek je poslušal in poslušal in povest tovariša ga je še bolj kovala v novo življenje. Tovariš Uroš se je zahvalil za cigarete in se je spet splazil v svoj šotor. Počasi se jim je spanec obešal na oči. Na nebu so pričele ugašati zvezde. Spodaj v dolini so se pričele ugašati petelini. 16 ZMAGOVITA PATROLA Nekaj temnega in pošastnega se je pripravljalo spodaj v dolinah. Kurirji so prinašali vesti, da zapirajo fašisti naše ljudi kar v množicah. Ljubljano so obdali z bodečo žico in z bunkerji, po ulicah so postavili barikade. Močne čete fašistov so obkoljevale vasi, polovile najbolj zavedne Slovence In jih gnale v ječe in taborišča daleč v Italijo, pričeli so streljati talce ... domače izdajleo so za denar izdajale naše najbolj zveste. Fašisti so jih mučili, pretepali, žgali, zbadali, natezali in streljali. (Daljo prihodnjič.) Vojaki mahajo v pozdrav. Nobena roka se ne dvigne. Ljudje gledajo mrko, preteče. Ni še dolgo, ko so isti vojaki mimo stali in glodali, ko je fašistična drhal napadla skupino vašča-nov, ki so se vračali iz mesta. Ni še dolgo, odkar so isti vojaki odgnali udeležence sestanka, na katerem so vaščani' razpravljali o trgatvi in o jesenski setvi, niti ni dolgo, odkar so odpeljali učitelja, ki je govoril otrokom o Titovi Jugoslaviji. Da, sedaj odhajajo oni, "zavezniki", ki so dopuščali, da so bile poteptane v prah pravice ljudstva, ki je toliko žrtvovalo v borbi proti fašizmu. Težki so ti spomini. Ljudje stojijo molče še dolgo potem, ko je kamion že zdavnaj izginil za ovinkom. "Kaj bomo stali tu sedaj? Sli so in konec. Naši bodo kmalu tu, mi pa nismo niti vsega pripravili za sprejem. Zapojmo sedaj, potem pa na delo!" "Prav res' moramo pohiteti. Fantje, mlaji so še vsi na tleh. Dekleta, kruha in vina tudi Še ni. Mar jih bomo sprejeli s praznimi rokami?" Spet je vse živo po vasi. Ker se je stemnilo, prižigajo ljudje svetilke in sveče, da lahko nadaljujejo z delom. Okrog desetih je vas pripravljena za sprejem. Pritrjena je zadnja zastavica, metla je počistila poslednje ostanke zelenja na tleh. Slavolok s simboličnim grbom Osvobodilne fronte in Titovo sliko, visoki mlaji, hiše, ki se skoraj ne vidijo iz zelenja in zastav, ter ljudje, pražnja oblečeni, veseli, srečno—vse čaka vojsko. Titovo vojsko, tisto, ki prinaša mir in svobodo. Mladina poje in pleše, starejši se pogovarjajo o lepi, svetli bodočnosti. Nihče jih ne bo preganjal, če bodo govorili slovensko, nihče Jih ne bo zapiral, če bodo peli slovenske pesmi. Otroci bodo hodili v slovenske šole, kjer jih bodo učili ljubiti svoj jezik in svojo domovino. Nihče jih ne bo izkoriščal, nihče poganjal po svetu, doma bo dovolj kruha in dela za vse. Na Krasu ne bo več pustih goličav, ne bo več odlgo, ko bodo tudi tu šu meli gozdovi. Tudi v maju 1945 so tako čakali Titovo tojsko, tudi takrat so mislili, da bodo za vedno rešeni suženjskih okovov. Takrat so prezgodaj delali načrte za življenje v svobodi. Nakane mednarodnih imperialističnih sil so jih odrezale od bratov, mačehovska "zavezniška" uprava je nato ob vsaki priliki kazala svo-,e zavezništvo. .Več kot dve leti so čakali, hrepeneli in upali, da bo kmalu prišel dan, ko bodo svobodno zadihali. Stari Gregor je nestrpen Pravkar je v zvoniku odbilo pol noči. "Kaj jih navsezadnje ne bo? Oh, ti neverni Tomaž, kaj misliš, da bo spet tako kot pre" dvema letoma? Ne, ne! Pomi- lzučila jih je mladinska proga Strti so okovi (SLIKA IZ CONE A OB PRIKLJUČITVI K JUGOSLAVIJI) Poslednji žarki zahajajočega sonca se igrajo v vrhovih dreves, ki obdajajo primorsko vas Vse hiše so pobeljene, dvorišča pometena, okna umita. Ljudje se zbirajo v gručah, govorijo, nato se spet razhajajo po domovih. Dekleta In žene sede pred ogromnimi kupi zelenja in pletejo vence. Pri Dorniku na dvorišču jo poaebno živo. Pravkar Je prišel stari Gregor In prinesel veselo vest: čerinl So se odpeljali! "Da ste Jih videli, kako pre plašeno so podedovali naokrog, ko so se nakladali na kamion. ?.e prejšnjega dne se ni nihč»* pokaral iz hiše, najbr* so mislili, da jim bomo poplačali vse tisto, kar M> /akiivili nad nami ln veste, kdo se je še (KipelJal 7 njimi* Jamškova krčmarlca!" "Še čudno, da je čakala zadnjega dne'" "Da. posebno dobro se ji ne hi godilo pri nas. če bi ostali. Prešle), koliko naših ima na vesti' Se spominjaš, kako je stregla esevivcem. kako Jim Je hitela cvretl ukradena jajca ln |>emo, kakšno gadjo zalego imamo v Vasi. Seveda smo vedeli, kako je dobra in prijazna s švahi, vendar je vedno govorila o nekih posebnih nalogah. Da. lepo nax je vodila za nos vse skupaj. Ko smo prišli na sled njeni c-gabni igri, je bilo i.e prepozno Vidova sta dala življenje, ne šteto dntgih pa so po njeni za »luni odgnali v taborišča " "Vidovka se mi je smilila Cisto v dve gubi je zlezla, z ni komur ni spregovorila besede Samo takrat, pred dvemi leti. ko smo mislili, da je tudi *a nas prišla svoboda, je ustavila pat llzane ln Jim pripovedovala < usodi, svojih otrok. Nasi so zatuli Jamškovo. Toda sedela te samo tako dolgo, dokler se nI« umaknili. Angleži so jo spustili in potem je pač stregla njim In čerinom prav tako kot nekdai Svabom." Tako ae (»ogovarjajo varani ki so preflveli te*ke čase To da vae v preteklosti sr ji m ne rdi več tako hodu seda), ko je na pragu svoboda, novo Žlvlj?-nje. "Kdaj se Utrl« pa umakni't Amcnkanci? Ti se ic kar nič1 ne pripravljajo. Sinoči se je po sadka celo povečala." Stari Gregor razlaga, da se ne morejo umakniti prej, dokler ne pridejo naši, ki bodo prevzeli oblast. "Kaj mislite, aH bodo naši prišli s tanki? Tako rada bi videla ugoslovanskl tank," vprašuje mala Sonja. "Seveda oodo imeli tanke, tudi topove in strojnice. In naše pesmi bodo peli." "Se mi zupojmo sedaj." Slovenska pesem doni po vasi. Ljudje se zbirajo na Dorniko-vem dvorišču in pojo. Kakor molitev je ta slovenska pesem vsa dolgo zadržavana čustva so se zlila v njej. Marsikatera solza zdrkne po licu, solza sreče in veselja. "Sedaj pa na delo, ljudje," u kozuje stari Gregor. "Še vse vence moramo obesiti po hiša'i Noč nns bo prehitela, če se no bomo podvizali." Moški )v pritrjujejo vence ln zastave, ki so jih pripravila de k leta. Vsa vas je na nogah mlado in staro dela. Ognjišča so mrzla in prazna, ni časa. da bi kuhali večerjo. V daliav se zasliši brnenje kamiona "Naši naši!" V trenutku so ljudje na cesM. nekateri tečejo proti ovinku, da bi iih prej videli. "Vsaj lestve bi pospravili." godrnja Gregor, "vse Je še narobe.- "Saj nUo naši. Amerikami '" zavpije nekdo od ovinka. Kamion počasi pelje skozi va>. Bori» Kuhat Obiskal sem mladinske brigade v ¿elezniku, ogledal sem si njih ogromno delo, ki so ga že izvršili. Zagorelih in vedrih obrazov so se mladinci privadili orodju, samokolnicah in vagonč-kom. Brigadirji se pa niso naučili ravnati samo s krampi in sa-mokolnicami, naučili so se ravnati tudi s traktorji, buldožerji in kamioni. Stotine mladincev je bilo na raznih tečajih usposobljenih za šoferje, traktoriste, buldožere itd. Ogledoval sem si te mlade šoferje in traktoriste pri njihovem delu. Resnično pravi mojstri so že postali, popolni strokovnjaki svojih strojev. Ustavil sem se ob težkem bul dožerju, ki je odrival ogromno maso zemlje. Za volanom je sedel mlad šofer. Na prvi pogled sem mu prisodil 19 let. Ko je ob vznožju hriba ustavil stroj, sem pristopil k njemu in se spustil z njim * ugovor. Zanimalo me je, kako je ta mlaji fantič postal že šofer buldožerja. Sam mi je pričel pripovedovati, da Je Makedonec?, da ga kličejo za La-zo, da je že lansko leto postal iiofer. "Kje si se pa izučil?" sem ga radoveden vprašal. "Izučila me je mladinska proga," mi je ponosno odgovoril. "Šest mesecev sem bil preteklo eto na mladinski progi Brčko-Banoviči. Dovršil sem buldo-žerski tečaj in napravil izpit z odliko. Tako sem postal šofer buldožerja. Olajšaval sem s svojim strojem štiri mesece brigadirjem njih težko zemeljsko delo na progi. Proglašen sem bil za dvakratnega udarnika. S proge pa nisem šel domov. Kaj tudi naj delam doma. Naša družina je siromašna, imamo samo mali košček zemlje, otrok nas je pa sedmero. Zato sem ostal Brčkem na tečaju za šoferje buldožerjev. Tam sem se še temeljito seznanil s svojim strojem. Spomladi sem šel domov na dopust že kot strokovno izobražen šofer-buldožerec. Kakšno veselje je takrat zavladalo doma! Iz prej tako siromašne-nega fantka sem postal strokovnjak. Z novo uniformo graditelja mladinske proge, z dvema udarniškima značkama sem ponosno hodil s svojimi še neukimi tovariši po rodni vasi. Ko sem odšel nazaj v Bosno, je odšla z menoj kar cela četa mojih tovarišev. "Tudi mi se hočemo na progi nekaj izučiti!" so mi takrat zatrjevali. In danes so tudi oni meni enaki. V anal-fabetskih tečajih so se naučili pisati in brati. V strokovnih tečajih pa so se usposobili za razna specialna dela. Iz Brčkega sem bil poslan na gradnjo II. dinske tovarne v večini vsa dela opravljajo mladinci. So šoferji, zidarji in tesarji. V strokovnih brigadah si izpopolnjujejo svoje strokovno znanje. Šel sem po gradišču in si ogledoval pravkar sezidana poslopja. Tukaj je tesarska brigada pripravljala ogrodje za streho. Ustavil sem se pri njih. Mlad, komaj 17 letni brigadir je primerja val posamezne dele lesa. Opazoval sem ga in sem se moral čuditi njegovi strokovni sposobnosti. Kot mojster je že pre-rezoval in sestavljal posamezne dele. Približal sem se mu in ga vprašal, kako dolgo je že tesar. "Saj še nisem tesar," je smehljaje odgovoril, toda kmalu bom postal! Cez mesec dni se bo zaključil naš tečaj, in če takrat napravim izpit, postanem kvalificiran tesarski delavec." Čeprav sem malo prej videl, s kakšnim veseljem je delal, sem ga vprašal, če ga veseli tesarska stroka. "Seveda me veseli, pa še kako! Že od mladih let imam veselje do tesarstva. Toda nikdar nisem imel možnosti, da bi se izučil. Starši so bolehni in revni; oče je v stari Jugoslaviji garal 20 let po rudnikih in nazadnje zbolel. Tako sem moral jaz služiti denar. Moral sem delati v tovarni; če bi se učil, bi premalo zaslužil. Letos sem prišel na mladinsko progo, tam mi je bila dana možnost, da sem obiskoval tesarski tečaj. S proge sem prišel v Železnik. Tukaj sem se takoj prijavil v tesarsko brigado. V brigadi sva samo dva Slovenca, toda prav dobro se razumemo z ostalimi brigadirji, Srbi, Bosanci in Makedonci. Učenje mi je v začetku delalo precej težave, ker imam samo štiri razrede osnovne šole. Toda pričel sem obiskovati predavanja iz matematike, zgodovine in zemljepisa ter se lotil z vso vnemo učenja. Dosegel sem uspeh. Sedaj so mi strokovna predavanja v razvedrilo, praktično delo pa moje največje veselje. Komandir mi zaupa tudi že večja dela, za katera se posebno zanimam, pri njih se najbolj sam izpopol njujem." Vprašal sem ga, ali bo šel * končanem tečaju domov "Tukaj ostanem," mi j* s ^ darkom odgovoril, "dokler ne zgradimo tovarne. Morda bom delal tudi še naprej v novi £ varni. Staršem pa bom pošiljal lahko precejšen del svojega L \ služka " J 8 I Poslovil sem se od mladega tesarja Tončka, želec mu u,l ha pri izpitih. Ob slovesu mil naročil, naj pozdravim mladino v Sloveniji in ji sporočim, naj «ledi mladini, ki je že odšla na progo in v Železnik, ker tamkaj so ji dane vse možnosti za njen nadaljnji razvoj. Tisoče takšnih, poprej nepismenih Lazotov in Tončkov je že izučila in vzgojila mladinska proga in tovarna v nove ljudi v strokovnjake in kvalificirane delavce, v najzavednejše uresni-čevalce naše petletke in graditelje socializma. Sv. Jurij pod Kumom V Št. Juriju pod Kumom smo z novim poletom prijeli za delo. Ob priključitvi Primorske so po vseh vaseh v območju KLO-ja Sv. Jurij pod Kumom zagoreli kresovi, ob katerih so se zbrali srečni in veseli vasčani, da proslave ta veliki dan. V okolišu KLO-ja je letos precej dobra sadna letina. Bogato so obrodile hruške in jabolka. Tudi odkup poteka povsod v redu. Ljudje so oddajali najlepša jabolka. Pogodbe za kontrahiranje krompirja smo sklepali pretekli teden. Večina kmetov je pra vilno razumela pomen kontra-hiranja in zadovoljno oddala proste presežke. Z aktivnostjo OF KLO-ja in učiteljstva smo dosegli znaten uspeh. —L. P. NA PRODAJ Stanovanjska niša z osmimi sobami, pripravna za veliko družino ali pa oddajanje v najem posamezne sobe. Hiša ima klet, gretje z gorko vodo, garaž na 2 kari, široko zemljišče. Vprašajte na 2437 S. Lavvndale Avenue. V Proevoii so dnevno svate* no ln delavsko vestL All IIb čitato vsak da nT slitl moraš, da nismo sami na'mladinske proge v Zenico. Zo-poti proti meji, da jih pričaku-|pet sem prišel na svojega ljub-je več vasi. Saj jih tudi mi ne ljenca—buldožerja. Sedaj nisem bomo tako brž pustili od nas, boš videl." "Poslušajte, poslušajte!" Ljudje so utihnili in napeto prisluškujejo. Pač, iz daljave se sliši brnenje motorjev. "Baklje, hitro baklje!" Čez nekaj minut je vsa pas razsvetljena. Ljudje tečejo po cesti, že so ustavili prvi kamion. Objemajo se z vojaki, smejejo se in jočejo obenem, vzklikajo jugoslovanski armadi, Titu, Kardelju. Dekleta pripenjajo šopke, delijo kruh in vino. Harmonika igra, vojaki in vaščani že plešejo kolo. Potem pesmi in vzkliki in spet kolo— navdušenja nI ne konca ne kraja . s Stari Gregor stoji ob strani in s solznimi očmi opazuje srečne ljudi. Jugoslovanski vojak se mu približa. "No, oče zaplesali?" Gregor ga pogleda, nič več se ne more premagovati—v objemu za joče kot otrok. ■k znal samo voziti, znal sem tudi popraviti nastale okvare. Na progi sem dva meseca provažal zemljo na nasipe. V začetku junija pa sem bil poslan s svojim strojem na gradnjo mladinske tovarne. Saj je vseeno, delam v Bosni na progi, ali v Železniku v to-, varni. Šofer buldožerja pa hočem ostati, pomagal bom zgraditi tovarno, potem bom pa odšel še naprej in pomagal graditi še ostale tovarne in proge v naši državi. Sedaj pa moram pomagati še svojim staršem in bratom do napredka. Vsak mesec jim pošljem od svoje plače po 1000 din. Brate pa bom vzel k sebi na gradnjo proge in tovarn, da bodo tudi iz njih postali sposobni delavci. Nismo ne, mi Makedonci, tako zabiti, kakor si nekateri mislijo!" Z urnim zaletom je skočil ali vi ne boste nič j buldožerja in prižgal motor. Ni mi hotel takoj delovati. Toda kmalu je sam brez godrnjanja popravil napako, "Včasih mi malo nagaja, pa to mi je še v ve selje, ker s popravili se še bolj izpopolnjujem in spoznavam vse slabe in dobre lastnosti svojega stroja. Pognal je motor, mi pomahal v slovo in odpeljal z brnečim strojem v hrib. Dolgo sem ga še opazoval, kako je nagrabil ogromne količine zemlje in jo odrival v dolino na nasip. Da, resnično, to je že strokovnjak, mojster svojega stroja! In takšnih mojstrov kot Lazo je na stotine. Zgradila jih je proga in tovarna. Na gradnji mla- Nova šltna skladišča ln aušllnlco sa koruso na Hrvatakom. Le tos bodo zgradili dve veliki sušilnici za koruzo, in sicer v Sis-ku in Osijcku. Zmogljivost teh sušilnic bo znašala 288 ton koruze na dan. Letos ni mogoč«* zgraditi ie povsod, kjer jih potrebujejo. trajnih sušilnic, zato gradijo Začasne. Hkrati gradijo tri žitna skladišča, ki bodo prevzela po 100 vagonov žita in 41 skladiič, ki bodo imela prostora pa 50 vagonov. VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE ono naročnike, ki imajo prištetih po pet članov iz družine, torej se razume, da morate TUDI vi doplačati $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati več kot pet članov iz ene družine p« tudi če imajo voč kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako ved$ kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. „ Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. . PHILIP GODINA, upravitelj. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklopa IS. rodno konvencijo so lahko naroči na Ust Prosretola prišteje eden. dva. tri. štiri ali pol članov is eno drušine k eni naročnini. List Prosvete steno aa vae enako, sa člane ali nečlana SS-M u ono lotno naročnino. Ker po ¿lani fte plačajo pri oaaamenlu 11M h tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej soda) ni vsroks. ran. da Jo Ust prodraf aa člano SNPJ. Liat Prosvete Je vaša lastnin« is gotovo Je v vsaki drufttef nekdo, ki bi tod «tel list vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, aU če se preseli proč od družina in bo sahteval sam mJU" tednik, bode moral tisti Član is dotične družine, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravplitvv In obenem doplačati dotično' vsoto listu Prosvete. Ako tegs v* stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naroenisu. Za Zdruš. dršave te Kanade SSO» 1 tednik in._____S SO I tednika In._MO J tednike In._____4.40 4 tednike In.____I M 5 tednikov te . Za Chicago to okolico Je i tednik Jk------------ S tednika to----- Za Evropo |e. 9 tednike to. 4 tedni* te t tednikov _$11 J« |f.MI I.N _T 10 _ I.M _ 4.70 . iM lapolnite spodnji IConey Order v pri lotita potrebno esoto f^JÜ ~ UaLki le*»* Pit OS VET A. SWSJ. tSS7 So. Lawndnlo Ava. SS. I1L PriloAono pošiljam Ustavite tednik te pa pripišite L S. 4 L