TRGOVSKI UST
25€3i trgovino, industrijo In ©lart.
>5*>w?3G£*»* 3MH■ 'jix^n>xvao^w^muv -...• :<ici<MK»«se	r-j
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, tasseeno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.968.
LETO X.
Telefon 552.
LJUBLJANA, 11. januarja 1927.
Telefon št. 552.
«woecrfK^.•	nnaa	i	i	j	mr	in*fc'*«nwcA	*coth	nnrnnTu	nrm—	c
wunwuw
ŠTEV. 3.
Prepoved eksekucije proti erarjiu
V načrtu prihodnjega finančnega zakona se nahaja med drugim tudi določba, ki onemogoča, da bi zasebni upniki v bodoče mogli državni erar ekseikvirati, ako svojega dolga noče plačati prostovoljno. Že doslej so imeli naši gospodarski krogi velike ne-prilike glede likvidacije svojih terjatev napram erarju. Ako bi pa odpadla še edina možnost, da v skrajni sili erar prisilijo eksekucijskim potom, da poravna svoje obveznosti iz zasebnih kupčij, potem je vsako poslovanje z državnim erarjem v bodoče povsem izključeno. S to določbo si država daje spričevalo, da je slab plačnik in uničuje zaupanje in ugled tako v tuzemstvu, kakor tudi med inozemstvom.
V naslednjem priobčujemo vlogo, ki jo je radi tega napravila naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na ministrstvo financ ter nanjo opozorila tudi naše narodne zastopnike. V vlogi se navaja:
Člen 183. načria finančnega zakona za leto 1927/28 določa, da se terjatve proti erarju na podlagi izvršene sodbe ali drugih izvršilnih naslovov ne morejo izterjati izvršilnim (eksekucijskim) potom.
Ker določbe tega člena jemljejo gospodarskim krogom vsako možnost, da pridejo do plačila svojih terjatev proti državi, ako jim jih erar noče plačati prostovoljno, se usoja podpisana zbornica opozarjati ministrstvo na nedogledne škodljive posledice, ki bi jih povzročil državi in našemu gospodarstvu tak predpis, ako postane zakon.
Temeljni princip našega privatnega prava je, da velja, tudi za državo kot zasebnega kontrahemta. Uvodoma citirani člen pa stavlja državo v pogledu njenih privatnih pravnih obveznosti izven predpisov privatnega prava ter s tem krši dosedaj pri nas in v ostalih kulturnih državah veljavno pravno načelo. Posledica tega bo, da bo naša država kot privatni kontra-hent izgubila osobito pri inozemstvu vsako zaupanje in ugled. (»Tender« Papierwarenzeitung Wiien in »Ruma-nischer Lloyd« v Bukarešti že svare interesente pred sklepanjem kupčij z našo državo!) Uzakonjenje takega določila v finančnem zakonu, kamor sistematsko ne spada, bi utegnilo vzbuditi v tu- in inozemstvu prepričanje, da je plačilna zmožnost naše države postala že tako slaba, da bi erar ne mogel prenesti niti eksekutivnega iz-terjavanja zasebnih terjatev.
Pri sklepanju kupčij z državo so bili naši gospodarski krogi že doslej izpostavljeni velikim neprilikam, koje je povzročal predvsem zakon o državnem računovodstvu. Že doslej je bilo izterjavanje erarja eksekutivnim potom izredno težavno. Člen 183. osnutka prihodnjega finančnega zakona pa bo povsem odvrnil gospodarske kroge od trgovskih poslov z državo, ker nima erarjev upnik za plačilo svoje terjatve nikake garancije in pravne zaščite.
Za svoj riziko se bo moral kriti kontrahent s težjimi dobavnimi pogoji, predvsem z vkalkulacijo riziko-premije, kakor stori to vsak dobavitelj slabemu in eksekutivnim potom neizterljivemu plačniku. To bo značilo za državo težke materijalne žrtve, ki hod o večje, kakor pa bi bilo breme, aiko država redno izpolnjuje svoje obveznosti napram upnikom ter se ne
skriva za zakonito eksekutivno neizterljivostjo svojih dolgov.
Utemeljena je končno bojazen, da bi te posledice upnike erarja naravnost silile, da skušajo priti do plačila svojih terjatev v skrajni sili tudi po krivih potih, kar bi bilo v kvar akciji za pobijanje korupcije v državni upravi.
Opiraje se na navedene razloge, ki kažejo, koliko moralno lin materi jalno škodo bi člen 183. osnutka finančnega zakona za leto 1927/28 povzročil i državi i narodnemu gospodarstvu, se zbornica usoja prositi, da ministrstvo odstopi od uzakonjenja tega člena.«
Nova določila slede trgovin v Italiji.
V	Italiji je etcpil s 1. t. m. v veljavo nov zakon o trgovinah. V smislu določil tega zakona mora vsak trgovec prositi za posebno obrtovnioo (trgovsko licenco), ki jo podeljuje občinska uprava. Tudi vsi stani trgovci morajo napraviti prošnjo za tako obrtovnico. V smislu zakona se glede starih trgovcev smatra, da je njih obrtni list začasno obnovljen, a to le d,o končne rešitve prošnje in sicer samo ped pogojem, da vložijo prošnjo pravočasno, t. j. do 31. t. m. Vsaki prošnji, tako onega, ki prosi obrtovnico na novo, kakor tudi prošnjam starih trgovcev, je priložiti kavcijo, ki znaša sorazmerno z dohodki od 500—5000 lir. Do 5000 lir dohodka znaša kavcija 500 lir, se nato stopnjuje sorazmerno za vsakih 10O lir dohodka in znaša končno pri dohodkih nad 20.000 lir 5000 lir.
Kavcijo je plačati v gotovini ali v delnicah novega liktorskega posojila. Trgovcu, ki ne vloži prošnje za izdajo nove obrtovnice, sme župan odvzeti pravico obratovanja.
Pripomniti je tu, da so v Italiji, tudi v Julijski Benečiji, odpravljeni občinski sveti. Občinska avtonomija se je ukinila in občino upravlja župan, kojega imenuje vlada. Brezdvoma bodo pri tej novi reviziji odvzeti obrtni listi vsem trgovcem, ki režimu niso po godu in da bodo pri tem zlasti prizadeti Slovenci, je tudi jasno. Z druge strani se pa hoče s tem vplivati na trgovce, da podpišejo iiktorsko posojilo, ki med ljudstvom, zlasti v času hude križe, ni preveč priljubljeno.
Gospodarsko pismo iz Ogrske.
Lansko gospodarsko leto Ogrske se je zelo slabo začelo in se je prav dobro končalo. Lepi so načrti; obratovanje hočejo Tazširiti. V novem letu se obeta stavbno gibanje, kakršno je bilo le v predvojnem času. Poljedelci mislijo na velepotezne investicije, industrijski obrati se modernizirajo, da ostanejo na višini, elektrifikacija obeta nove napredke. Splošno, Ogrska kaže znake pomnožene življenske sile. Velikega pomena je, da je mogla začeti vlada že z znižanjem davkov in da upa tekom par let reorganizirati ves davčni sistem. Od tega su obetajo zelo lepih zaključkov.
Na Ogrskem je ena sama industrija, ki se ni veselila božičnih praznikov; to je mlinska industrija. Ogrski mlini so izgubili svoje naravne odje-malne kraje in se morajo hudo boriti z ameriško konkurenco. Opetovano smo brali, da imajo ogrski mlini velikanske zaloge moke in da so morali zato obratovanje začasno ustaviti. Doslej so zasledovali poljedelski krogi življenski boj mlinov brez zanimanja in niso pri trgovskih pogajanjih želj
mlinov nič posebno upoštevali. Sedaj pa, ko je postal boj mlinov res hud, so se začeli bati tudi kmetje, kako bodo svoje žito prodali; in eden njih prvih voditeljev, Maks Hojoš, je izdelal načrt za sanacijo ogrske mlinske industrije. Po praznikih se bodo sestali zastopniki mlinske industrije in poljedelstva, da ta načrt natančno preštudirajo. Dokler mi nič ne preti, sem miren, potem pa le postanem pozoren.
OBRESTNA MERA ANGLEŠKE BANKE.
V	Londonu so pričakovali, da bo Angleška banka znižala obrestno mero 6. t. m. Zasebna obrestna mera je bila že več dni za K % nižja kot oficielna bančna mera, tečaj sterliuga se je zvišal. Nemci ne kupujejo več zlata, 4 odstotno angleško državno posojilo je imelo nepričakovan uspeh, in kljub temu se obrestna mera Angleške banke ni znižala. Pravijo, da hoče banka počakati, ali je sedanja preobilica denarja posledica ultima in velikih dividendnih vplačil ali pa če bo obilica denarja trajna. Odsotnost guvernerja banke, Normana, nima s tem nič opraviti. Norman potuje sedaj v Ameriko, -da se dogovori glede kredita, ki ga je povodom povrnitve k zlati vabili dobila Anglija v aprilu v Ameriki, ki ga pa ni izrabila. Ta kredit bo Norman najbrž odpovedal. Ker Angleška banka ni obrestne mere znižala, je tudi Nemška državna banka sklepanje o znižanju obrestne metre odložila. To gre naprej. Beremo, da tudi Avstrijska banka obrestne mere ne bo znižala, vsaj zaenkrat še ne, in sicer zato ne, ker čaka na Angleško in Nemško banko.
AKTIVNOST RUSKE TRGOVSKE BILANCE.
Vsled nadaljnega znižanja importa se je ruska trgovska bilanca v mesecu novembru zaključila z zelo ugodnim uspehom. Uvoz je znašal v oktobru 65.1 milijon rubljev, v novembru pa samo še 30 milijonov, dečim se je eksport v novembru dvignil, sicer malo, a vendar, od
65.5	na 66.2 milj. rubljev. Komaj vidna aktivnost v oktobru se je dvignila v novembru na 27.2 milj. rubljev. Prav polagoma se.bližajo tudi v Rusiji stari časi.
Trgovci in napoved dohodnine 1927. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja: Ker poteče rok za vložitev dohodninske napovedi za leto 1927 koncem tega meseca, se opozarjajo trgovci na pravočasno vložitev napovedi. Oni pa, ki napovedi do 31. januarja 1927 ne morejo vložiti, naj zaprosijo pri davčni administraciji s posebno utemeljeno prošnjo za podaljšanje roka dohodninske napovedi. Vlogo je kolkovati s kolekom 5 Din. Vse utemeljene prošnje bodo po informacijah načelstva ugodno rešene. Načelstvo Gremija trgovcev.
Opozorilo za obtrnike in prijatelje obrtništva. Opozarjamo, da se rok za vpis delnic Obrtne banke kraljevine SHS zaključi nepreklicno 15. t. m. Za Slovenijo se vpisujejo delnice pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS, pri Ljubljanski kreditni banki, in Gospodarski zadružni baraki in njenih podružnicah ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Opozarjamo obrtnike in prijatelje obrtništva, ki smejo po zakonu postati tudi delničarji te obrtniške ustanove, da termina za vpis ne zamudijo, ker se na poznejše prijave nikakor ne bo moglo več ozirati.
K. Tiefengruber:
Načela trgovske organizacije v Ameriki.
V Ameriki sloni trgovina na vse drugih načelih, kakor so običajna pri nas v Evropi. Upliv amerikanske podjetnosti m svetovnem trgu se pred vojno v obče ni občutno poznal, sploh ni bilo misliti, da utegnejo Zedinjene države v doglednem času postati odT ločilni faktor v svetovni trgovini, kakor nam kaže to sedanjost. V tem pogledu so nekatere izjave državnega tajnika Hoover-ja jako poučne. O priliki nekega kongresa se je bavil ta mož, ki uživa danes svetovni sloves kot socijalpolitik, z razmerjem odplačil vojnih dolgov do amerikanske trgovinske in plačilne bilance, dokazujoč, da njegova domovina ni obogatela z vojnimi dobički, ampak blagostanje v državi izvira iz smotreno in uspešno izvedene trgovske organizacije, ki je posegla po vseh panogah gospodarskega življenja.
V dotični razpravi se priznani sve-dok seveda tudi dotika obsežnih vojnih dobav in posojil ter odplačil vojnih obveznosti.
Oficijelno se postavi Amerika na stališče, da sploh ni napravila nikake-ga dobička, nasprotno trdi celo, da je trpela ogromno škodo. Na videz se da ta čudna trditev tudi dokazati. Vojnih izdatkov je res bilo ogromno, doslej se je razmeroma bore malo odplačalo. Iz stvarnih in denarnih dajatev si računa Amerika letno rento 300 milijonov dolarjev, od te vsote pa pride povprečno 180 milijonov v državni zaklad nazaj, in predstavlja ta znesek pravzaprav cel finančni uspeh iz vojne, in ta je predviden na dobo 60 let;
Seveda iz teh suhoparnih številk še ni razvidno, kar je privatna podjetnost zaslužila. Po splošni cenitvi ima Amerika danes na posojilih in obrestih okoli 600 milijonov terjati, torej vsekakor več, kakor se uradno priznava. Povprečno za 700 milijonov pa izdaja Amerika še vedno na leto novih posojil. Blagovni izvoz je v novejšem času že prekoračil uvozne številke ter je smatrati teh 700 milijonov vrednost izvoznega presežka ter potemtakem gotovina pri teh posojilih itak ne pride v poštev. Razmotri-valo se je, če nimajo odplačila vojnih dolgov neugoden vpliv na blagovni trg amerikanske industrije. Hoover to odločno zanika ter podpira svoje stališče s trditvijo, da se zneski, ki se stekajo v obliki povračil v Ameriko, to so omenjeni 300 milijoni, oziroma dejansko samo 180, prištevši še obresti in amortizacije privatnega kapitala s 600 milijoni, nekako izenačijo z odstotkom denarja, ki ga potrošijo amerikanski državljani na svojih potovanjih v Evropo in ki ga pošiljajo kot prihranke naši izseljenci v staro domovino; na ta način se vrne preko 900 milijonov dolarjev letno. Seveda je ta kombinacija samo pogojna in od slučajev odvisna.
Pretežni del amerikanskega kapitala je v tujini zasidran v industriji ter financira podjetja v raznih državah.
Četudi vsa izvajanja amerikanskega državnika ne smemo vzeti kot resna, nam vendar Hoover v svojih pojasnilih o industrijskem napredku Amerike podaja marsikatero uvaže-vanja vredno zanimivost, ki naj bi bila ostalemu svetu v pouk in posnemanje; njegove prepričevalne besedo dokazujejo nepobitno, da so uspehi in napredek Amerike v industrijskem
in trgovskem oziru izključno posledica neumornega dela ter intenzivnih študij na gospodarskem polju, potom izkoriščanja vseh mogočih izumov, konečno izboljšanja tudi naraščajne vzgoje. Vstrajna štednja po vojni, na stotine raziskovalnih in preiskuševal-nih laboratorijev in pospešitev znanstvenega dela je povzdignilo proizvajalno zmožnost te države do nepričakovane, naravnost bajne višine.
V	isti meri z industrijo je napredovala modernizacija uprave v podjetjih, vspodbudno je posegel tukaj poučno s primernimi odredbami osrednji trgovski urad ter podrejene trgovske in obrtne zbornice.
Hoover naglasa, da je blagovni izvoz postal bistvo amerikanskega gospodarstva, ki zahteva vso pozornost celega naroda. V tem smislu se osredotočijo napori v preiskuševalnih in znanstvenih zavodih zasledovati najuspešnejši uporabni način surovin, najkoristnejše delovne metode, tako da porast plačilnih zahtev delavstva prisili podjetnike obrate tem razmeram primerno modernizirati.
Spretnemu zagovorniku amerikan-ske finančne politike se je vsaj na vir dez posrečil dokaz, da so ravno predmeti amerikanskega izvora vsled ra-cijonelnega načina izdelovanja si priborili odlično mesto v svetovni konkurenci, čeravno plačuje podjetnik v Ameriki mnogo višje delavne mezde, kakor drugod. V tej metodi tiči cela skrivnost, in v njej vidijo tamkaj njeno bodočnost.
Pa ne samo tehnični napredki in izkoriščanje svobodnih izumov so privedli industrijo in splošno gospodarstvo do sedanjega razvoja, tudi duševne sposobnosti delavstva so se povspele na precejšnjo višino, temu primerno se je zboljšalo gmotno stanje teh ljudi, ki stoje v obče danes na višjem socijalnem stališču kot poprej, ali kjerkoli si bodi drugod. Ame-rikansiki delavec dobro ve, da se individualna sposobnost pošteno plača.
Znano je, da so nekatere tovarne tamkaj uvedle sistem nagrad, kar vzbuja avtomatično vnemo do večjih naporov v izdelovanju, in to pride seveda delavcu neposredno v korist.
Odločno odklanja Hoover očitek gospodarske vojne, oziroma gospodarske nadvlade itd. Kajti po njegovem mnenju o kakšnem zatiranju ali uničevanju trgujočega naroda sploh ne more biti govora, še manj pa o uspešnem oviranju njegovega eksportnega razvoja; nasprotno ima Amerika največji interes na gospodarski okrepitvi celega sveta, da se dvigne splošna ku-povalna zmožnost ter vzdržuje in zvila blagovna potreba vseh narodov; krog odjemalcev se naj razširi; V čim večji množini se blago proizvaja, tem jačja je produktivna stabiliteta, ki zopet daje delavstvu večjo eksistenčno sigurnost.
Iz vojne so se narodi naučili medsebojne odvisnosti. Obče pomanjkanje blaga je posamezne države prisililo do lastne industrije, če pa pride do industrijske osamosvojitve posameznih držav, se seveda trgovina omeji na ostale dežele. Brezdvomno pa bo prišlo do tega, da se v svetovni industriji polagoma pojavi delitev dela in sicer med deželami, ki so na svetovnem tržišču najbolj zainteresirane, tega tudi uvozne carinske ovire ne bodo preprečile. Saj se vidi, da narašča kljub povišanju carinskih postojank, uvoz v Zedinjene države od leta do leta.
Proizvajalna sposobnost Amerike je porastla od leta 1913. za približno 35%, število prebivalstva pa se je med tem povišalo komaj za 16%. Jasno je torej, da zajema ta narod vire svoje gmotne sile iz lastnega duševnega procvita, osobito ker si je osvojil povsem specializirano poslovno organizacijo ter se je njegova industrija prilagodila časovnim potrebam in tako so si Amerikanci priborili častno mesto na svetovnem trgu.
Seveda Amerikanci ne bodo od sedaj naprej mirovali; z vajeno žilavost-jo nadaljujejo znanstvena raziskava-nja v gospodarstvu produkcije ter proučujejo pota in sredstva za razširitev svoje trgovine. Neproduktivno delo se mora iz obratov po možnosti izključiti, vzdigniti izrabo energije ter na vsak način treba vsaj ohraniti sedanjo pozicijo.
V	mednarodni tekmi najde industrija in trgovina pravo vspodbudo za vnemo do vztrajnosti in napredka in svet ima pred sabo živ dokaz o Ameriki kot uspešni tekmovalki na tem kulturnem torišču.
Prevzemnik (trgovinskega) podjetja po § 1409 o. d. z. sme svojo lastno terjatev do podjetja odbiti od vrednosti podjetja in jamči ostalim upnikom podjetja le do višine prevzemne vrednosti.
Iz sodne prakse.
Ko je šlo za to, da se uredi pravno razmerje, ki nastane iz prevzema celega premoženja ali celega podjetja, je bilo treba v interesu osebnega kredita in njegove varnosti spraviti v sklad dva ozira: zaščititi je bilo treba upnike, po drugi strani pa se ni smelo jamstvo za dolgove tirati tako daleč da bi se s tem prevzemi podjetij sploh preprečili ali s prestrogimi določbami preveč pritisnilo na ceno.
Naš obči državljanski zakon je v § 1409 rešil to vprašanje na nastopni način:	Dosedanji lastnik podjetja
ostane še nadalje zavezan za dolgove,
ki spadajo k podjetju; prevzemnik podjetja pa, v čigar roke preidejo aktiva, postane s tem upnikom podjetja neposredno zavezan za dolgove, id spadajo k podjetju in je prevzemnik zanje vedel ali vsaj vedeti moral. Prost je pa tega jamstva, če je takih dolgov toliko poravnal, kolikor znaša vrednost premoženja ali podjetja.
Prevzemnik jamči torej po zakonu in neogibnem pravu za talce dolgove ne samo s prevzetimi aktivi, temveč osebno z vsem svojim premoženjem, toda nikdar ne preko vrednosti prevzetega premoženja ali podjetja. Če torej dolgovi podjetja aktiva podjetja presezajo, mora prevzemnik te dolgove sicer polno plačevati tako dolgo, da ni s plačili vrednost podjetja izčrpana. Ko to nastopi, preneha prevzem-nikovo jamstvo po zakonu. Prevzemnik torej ni dolžan, da odplačuje dolgove samo po razmerju, po kvoti, temveč v polnem obsegu po vrsti, kakor se upniki javljajo.
Pripeti se pa prav lahko, da je prevzemnik sam med upniki podjetja. Tu nastane vprašanje, da-li je prevzemnik v takem primeru upravičen, da od vrednosti podjetja najprej svojo terjatev odtegne, da-li sme torej najprej sebe izplačati ali ne. Seveda imajo imajo tu slabše stališče oni prevzemniki, ki so bližnji svojci izročitelja podjetja, s katerimi so laže možne in teže dokazljive razne spletke v škodo upnikov; jamstvo takih bližnjih svojcev prevzemnikov ni omejeno po vrednosti podjetja, marveč jamčijo brez ozira na to vrednost, razen če bi dokazali, da jiin dolgovi ob izročitvi podjetja niso bili znani, niti jim niso morali biti znani. Kako je torej pa z lastnimi terjatvami onih prevzemnikov, ki niso bližnji svojci ali so dolžni, poprej poravnati druge dolgove podjetja in potem še le svojo terjatev poračunati ali Jo smejo poračunati takoj in v prvem redu pred drugimi?
Prvi dve stopnji sta nek tak spor rešili v zanikalnem smislu. Z dolgovi, ki spadajo k podjetju in podjetje obre-menjajo, je razumeti samo dolgove t. j. terjatve tujih upnikov, ne pa terjatev prevzemnika; določbe § 1409 so izdane v prid upnikov, t. j. drugih in sicer takih oseb, ki so različne od pre-datelja podjetja in od prevzemnika.
Revizijsko sodišče — češkoslovaško vrhovno sodišče v Brnu — je pa nasprotnemu mnenju dalo prav, spodnji sodni stopnji se opirata na prvi stavek § 1409 o. d. z., ki govori o upnikih podjetja kot osebah, ki so različne od osebe upnika. Toda upoštevati se more tudi drugi stavek tega paragrafa, ki pravi, da se razteza jamstvo prevzemnika samo do vrednosti prevzetega podjetja. Glede na to ni zakonita ovira, da ne bi prevzemnik ob izračunanju vrednosti podjetja ne odbil svoje terjatve, seveda če gre za
dolg, ki spada k podjetju. Potemtakem je prevzemnik, če je hkratu upnik dosedanjega lastnika podjetja, istotako upravičen, da si odtegne svojo terjatev, kakor če bi imel plačati kakemu drugemu upniku. Zakon ne dela razlik med prevzemnikom kot upnikom prodajalca podjetja in med drugimi upniki slednjega in ne more se odreči prevzemniku pravica do kritja njegove terjatve v prid drugih upnikov. Torej je prevzemnik tudi v primeru § 1409 upravičen, da v prvi vrsti svojo terjatev napram podjetju odbije od vrednosti podjetja.
___________________________R. St.'
IZ POLJSKE.
Od novembra do začetka januarja se je število brezposelnih na Poljskem pcnmo-žilo za ‘25.000 iiu je znašalo ob Novem le-lu 220.000 -oseb. -
V Lublinskem okraju so odkrili ob Visli nova fosserova najdišča, ki so izkazala 20 (dstotno fosforovo vsebino. Izkoriščanje je prevzela nanovo ustanovljena družba ki jo financira Narodna gospodarska banka.
S 1. januarjem je stopila v veljavo odredba finančnega ministrstva, ki daje popust carine pri uvozu gotovih vrst blaga, tako pri uvozu strojev, aparatov itd.
Po razdružitvi poljskega petrolejskega kartela se je začela na domačem trgu huda konkurenca in so se znižale cene bencina že za 20 odstotkov. Hkrati pa rastejo cene surovega petroleja, ker si hočejo nabaviti rafinerije zadostno množino nafte za predelovanje.
V prvih desetih ineseoih leta 1926 so kupili Poljaki na Češkoslovaškem za 33.4 milj. zlatov blaga (leto prej za 80.6 milj,), prodali so ga pa tja za 95.2 (106.7). Silno
je torej skrčil Češkoslovaški izvoz, d> čim je šel poljski izvoz le malo nazaj. V uvozu Poljske je šila češkoslovaška m 5. na 7. mesto, v izvozu s 3. na 4. mesto.
Po zaključnih računih statističnega centralnega urada so bile cenitve žitnega pridelka močno pretirane*. Efektivni znesek leta 1926 je zelo zaostal za zneskom leta 1925. Pridelali so s stotih: pšenice 12.8 milijonov (81.3% pridelka iz leta 1925), 15.5 milj. ječmena (92.7), 50.1 milijon rži (76.7%), in 30.5 milj. stotov ovsa (92.1%). Pretirane cenitve so imele za posledico pretirani izvoz žita, in mora agrarna Poljska sedaj žito uvažati.
Trgovina.
Znaki gospodarske krize v Beogradu.
Glasom podatkov beograjskega trgovskega sodišča je bilo v 1. 1926 protestiranih 12.136 menic. V posameznih mesecih je bilo protesti ran ih: januarja 715, februarja 693, marca 759, aprila 591, maja 893, junija 1030, julija 1149, avgusta 1160, septembra 1196, oktobra 1337, novembra 1201 in decembra 1340 menic. Število prote^tiranih menic se je torej v drugi polovici 1926 skoraj podvojilo.
LISTEK.
Lj. čurčin:
Vprašanje organizacije zunanje službe.
(Nadaljevanje.)
V	kolikor vsi oni, koji so vstopili ta-korekoč skozi okno v zunanjo službo, niso tega storili samo iz razloga, da so razočarani na drugih mestih, iskali zavetišča v diplomaciji, in v kolikor so opravičili svoj vpad v to kariero s posebnimi sposobnostmi in izkušnjami v politiki in v odnosajih s tujimi državami, so brez dvoma služili na čast svoji domovini tudi brea predpisanih izpitov in izpričeval, ker naposled dobre državnike ne producirajo samo šolske klopi; oni prihajajo iz čisto drugih šol, a napravilo se je iz izjeme pravilo in rekrutiranje uradnikov zunanje službe, kakor se je vršilo po vojni, ne bi niti v normalnih časih moglo dati onih rezultatov, kakor jih tako delikatna služba zahteva; tem manj je mogla zadovoljiti zahteve težkega povojnega časa. ko je bilo treba obnoviti in izgraditi vsled vojne raztrgane zveze med posameznimi državami. Tako rekrutiranje je razen tega odvračalo od te službe baš sposobne ljudi, katerim se je protivilo
uvesti se z gotovimi povojnimi parolami, iskati protekcijo in z njeno pomočjo ponujati svoje usluge državi. In tako je manjkalo ravno onih elementov, ki bi bili mogli državi najpreje pridobiti oni često za časa vojne oškodova-vani ugled, brez katerega si službe v inozemstvu niti v normalnih časih ni mogoče misliti.
2. Druga otežkujoča okolnost pri obvladanju naše teme se nanaša na stalno izpreminjevanje prilik, katerim se ima zunanja služba prilagoditi. Tudi forme, ki se jih politika poslužuje, se neprestano menjavajo, akoravno je naloga diplomacije isto, to je, da predvsem preprečuje vojne in spore med narodi in da urejuje odnošaje mirnih dob med državami. Zakone, ki sta jih že Rim in Bizanc lcodificirala, izgradi-vali in prenarejali so ljudje kakor Grocius, Bluntschli in mnogo drugi v posebno mednarodno pravo. V teku časa so se razvijale razne politične šole, pravci in programi, kijih označujejo besede imperij, prestiž, pogodbeni sistem, ravnotežje, evropski koncert, alianse, antante i. dr. Poslednji člen na tej verigi predstavlja za sedaj Društvo narodov s svojimi raznimi organi kot središče mer in sredstev v prilog reševanja političnih in gospodarskih sporov med državami mirnim
potem in izgradivanje čim boljših podlag ne samo za odnošaje med njimi temveč tudi za kolektivno regulacijo gospodarskih problemov mednarodnega značaja. In če se torej politična stran zunanje službe z izgradivanjem in dosego čim večjega ugleda te mednarodne ustanove poenostavi, se na drugi strani vse bolj komplicira vsled svoje komercializacije; ona se vedno bolj poudarja in izpopolnjuje z gospodarsko politiko in njenimi merami; ona bolj in bolj diši po raznih borznih predmetih, kakor so petrolej i. dr.; za političnimi dvoboji posameznih narodov, za diplomatičnimi koraki njihovih zastopnikov se vse bolj skrivajo interesi njihovih glavnih družb za eksploatacijo raznih surovin, skrivajo se ogromni problemi nezaposlenosti, valute, izseljevanja in socialne politike, tako da diplomacijo, ki je svojčas imela čisto politični delokrog, vedno bolj vodijo gospodarski, ekonomski momenti in težnje. Poslanik, ki je nekdaj obiskoval edino ministra za zunanje posle v čisto političnih vprašanjih, in ki je smatral pečan;e z gospodarskimi vprašanji pod svojim dostojanstvom, stopa na čelo gospodarskih delegacij za sklepanje trgovskih pogodb ali jih vsaj mora pripraviti; on podvzame korake za izvojeva-
nje koncesij domačim trgovskim družbam, za plasiranje vojnega in drugega materiala domače proizvodnje v tuji državi, za zaščito domačih delavcev, takorekoč kombinira svojo politično spretnost vse bolj z gospodarsko -političnimi nalogami, ki zahtevajo drugo orientacijo za njegovo izobrazbo in za njegovo mentaliteto in vsled tega temeljito reformo cele zunanje službe.
Če torej diplomatsko - konzularna služba obsega razne domene javnega življenja, kakor so razen v političnin vprašanj vsa vprašanja državljanstva z matriklji in vojaško obveznostjo, notarske dolžnosti z urejanjem zapuščine, pravosodje, sodna in politična kontrola domačega brodovia v tujin lukah, gotovi administrativni posli, nadalje potni izkaza, viza, pomoč m repatriacija bednih rojakov? izseljevanje in vprašanje pobijanja trgovine z dekleti, naposled organizacija kolonije in razna poročila, vendar narašča važnost vseh gospodarsko-političn vprašanj in vprašanj zaščite domače trgovine v mnogo hitrejšem tempu nego važnost ostalih poslov; reforma zunanje službe pa se vsled or!r>jmega konzervatizima stare šole ne vrši v sorazmernem tempu s	porastom
njene gospodarske važnosti. (Sledi.)
Naš iivoi orehov. Ker so orehi v ne--katerih pokrajinah zelo dobro obrodili, je bil tudi iz.voz večji. Sama Srbija in Bosna sta izvozili 45 vagonov orehov.
Zunanja trgovina Anglijo. Eksport Anglije v novembru v znesku 53 milijonov funtov je ostal skoraj natančno na nizki stopnji prejšnjega meseca. Zlasti se je opazilo nazadovanje v prvih dveh industrijah, v kovinski in v bombaževi. Še zmiraj oviranemu eksportu stoji ob strani povečini import v vrednosti nad 113 milijonov funtov (v oktobru 112 milijonov). O vsem tem in o gospodarskih razmerah na Angleškem sploh poročamo v »Kovinskem trgu«. Ni čudno, da se številke zadnjih mesecev občutno poznajo ■tudi v skupni bilanci mesecev januar— november (ta nam je doslej znana) in da se bodo prav tako občutno poznalo tudi v skupni letni bilanci 1026. Skupni zaključek je ta-le: Možno zmanjšani dovoz živil, drag in obsežen dovoz premoga in motornega olja, precej velika potreba surovin kovinske industrije; na drugi strani pa veliko cenejši bombaž in močno znižani uvoz carinsko zaščitenega blaga. Upoštevajoč vse okoliščine se moramo še čuditi, da je pasivnost bilance prvih 11 mesecev leta 1926 napram isti dobi leta 1925 še tako malo napredovala. Poglejmo številke (v milijonih funtov): Leta 1924: Uvoz 1148.2, izvoz- 726.1, pasivnost 422.1; leta 1925: uvoz 1188.6, izvoz 707.3, pasivnost 481.3; leta 1926: uvoz 1129.6, izvoz 602.2, pasivnost 527.4.
Iz Amerike. V Ameriki vlada velik optimizem. Trgovina Woclworth Co., največji detajlni obrat, je sklenil 50 odstotno dividendo. The National City Bank bo pomnožila svojo glavnico za 25 milijonov dolarjev in bo ponudila delnice starim delničarjem po 200 dolarjev, dočim no-tirajo stare delnice še po 600 dolarjev. Zelo se zanimajo tudi za inozemska podojila, ki se vsled tega seveda zelo utrjujejo. Deloma je vzok ta, da dajo ta podojila večje obresti, deloma je pa vzrok tudi pomnoženo zaupanje v inozemstvo; normalni gospodarski stiki so se spet pričeli, marsikaltšna država se je povr-«ila spet k zlati valuti nazaj. Vsa najnovejša tuja posojila so šla gladko od rok.
Nazadovanje ameriškega izvoza. New-
vorški >Wallstreet Yournal« priobčuje podatke ameriškega trgovskega ministrstva o zunanji trgovini leta 1926. Vidimo, da je previšek izvoza nazadoval za dve tretjini. Leta 1925 je izkazal izvozni -previšek 684 milijonov dolarjev, dočim ho končni račun m leto 1926 izkazal najbrž samo 284 milijard dolarjev več izvoza kot uvoza. Vrednost izvoza v letu
1926	so proračunili na 4729 milijonov dolarjev, lela 1925 je znašala 4909 milijonov; nazadovanje izvoznega previsna je torej tudi posledica pomnoženega uvoza, ki je znašal leta 1925 4226 milijonov dolarjev in ki so ga preračunili za leto 1926 •na 4454 milijonov dolarjev.
Trgovska bilanca Kanaile. Poročilo iz Montreala pravi, da je znašal ves obseg kanadske trgovine cd 1. aprila do 28. njr vembra 1926 1530 milijonov dclarjev, pri tem je bila trgovska bilanca s 130 milijoni dolarjev aktivna. Import je napram istim mesecem leta 1925 narasel za 75 milijonov dolarjev, eksport je pa padel ■/a 210 milijonov dolarjev. Torej isti pojav kot v Zedinjenih državah.
Denarstvo.
Angleži in Danska banka. Valutni kredit v višini treh milijonov funtov je dobila pred nekaterimi leti Danska narodna ban' a od petih londonskih velebank. Sedaj so 'a kredit pod prejšnjimi pogoji podaljšali za eno leto. Kredit so najeli ^anci povodom stabilizacije danske valute ziati podlagi z garancijo dansl-e države. Pini sedanjem podaljšanju pa garancija države, že odpade.
Češkoslovaška Narodna banlta. Obtok bankovcev se je zvišal v letu 1926 za nenavadno visoki znesek 1037 milijonov in je znašal na koncu lela 8202 milijona; vendar je bil še vedno 7Q Ca 200 milijonov manjši kot na konc« ieta 1925. Med aktivnimi postavkami b&učnega izkaza Wemo ponovno močno zviSane deviz ** 64.5 milj. Kč na 2082 milijonov; tu je *zražen finančni efekt ugodne aktivne trgovske bilance. Med s-druga aktiva« vštete stavke so se pomnožila za 59 mi. .,J^novin so presegle znesek 1 milijarde K c. Med pasivnimi postovkami kažejo »druga pasiva« znižanje za 47 na
300 milijonov Kč, drugo se ni -bistveno spremenilo. Kovinsko kritje in devizna zaloga obsegata nad 3.100,000.000 Kč; odstotno kritje obtoka bankovcev znaša nad 38%.
Davki in takse.
Pregled davčnih plačil v III. četrtletju
1926.	— V mesecih julij, avgust in september 1926 se je v naši državi pobralo v celoti 395,979.632 Din neposredn.h davkov. Pobrana vsota se med posamezne pokrajine razdeli sledeče: Srbija in Črna gora 101,699.533 Din, Bosna in Hercegovina 41,367.311 dinarjev, Vojvodina 99,868.660 Din, Dalmacija 10,961.180 Din, Slovenija 47,574.262 Din, Hrvatska in Slavonija 94,206.023 Din. V celokupni vsoti je vštet davek na poslovni promet z 41,100.250 Din, od katerih se je v posameznih pokrajinah pobralo sledeče delne zneske: Srbija in Črna gora 7,786.072 Din, v Bosni in Hercegovini 4,061.582 Din, v Vojvodini 8,648.573 Din, v Dalmaciji 1,000.142 Din, v Sloveniji 9,200.909 Din in v Hrvatski in Slavoniji 10,402.963 Din.
Industrija.
Ruska sladkorna kampanja. Po zaključnih podatkih sladkornega trusta so spravili že ves sladkornopesni pridelek v tovarne. Pridelek znaša okoli 63 milijonov meterskih stotov, 130 stotov na desjali-no. Od 151 delujočih tovarn jih je 73 kampanjo že zaključilo. Kristalnega sladkorja so napravili doslej 6,636.000 stotov. Povprečna sladkorna vsebina pese znaša 17.3%, veliko. Vidi se, da se je kvaliteta končno zboljšala.
Promet.
Telefon na vlaku bo vpeljan tudi v Italiji. Kakor poroča neka italijanska agencija proučujejo tudi izvedenci i ta >i jangih
želetznic uvedbo telefonske službe na drdrajočem vlaku, ki je bila uvedena že pred časom v Ameriki in v zadnjih mesecih v Nemčiji. S pomočjo radia bo mogoče potnikom razgo var jati se med vožnjo z znanci in drugimi ljudmi, ki sedijo doma, ali pa v svojih uradih. Tudii z drugimi vlaki se bo mogoče razgovarjati.
Obrt.
Kaj bo z ekspozituro Obrtne banke Kr. S. H. S. v Mariboru? Nekateri obrtniki ne kažejo preveč interesa za denarni zavod, ki je takorekoč prva pomoč, ko-jo nudi vlada našemu obrtništvu, samo radi tega, ker gledajo skeptično na vprašanje otvoritve ekspoziture tega zavoda
v	Mariboru. Mnogi obrtniki gredo pa celo tako dale?, da izjavljajo, da bodo podpisali delnice šele po otvoritvi ekspoziture. Pravila banke, koja je potrdilo ministrstvo trgovine in industrije, vsebujejo naslednje jasno določilo: »Ekspozitura se more otvoriti v mestih, koja so sedež ekonomskega področja, ki je v stanju z glavnico, kejo vpiše in sorazmernega dela državne pomoči, v smislu deločil zakona, vzdrževati svojo ekspozituro.« Bančna pravila so tedaj v tem oziru jasna in določajo izrecno, da je otvoritev ekspoziture odvisna od vpisa delnic. Otvoritev bančne ekspoziture v Mariboru je tedaj odvisna cd mariborskih obrtnikov samih. Ako smo tedaj prepričani o veliki važnosti tega zaveda za razvoj obrtništva, ako smo prepričani o tem, da dobimo z vpisom delnic ne samo vrednostni papir, ki bo nosil dobro dividendo in nam bo tudi zasigural pri banki najbolj cenen kedit, tedaj ne smemo več cincati, ampak moramo takoj podpisati. Le s podpisom delnic si vsak obrtnik zagotovi vpliv pri zavodu in si s tem zagotovi tudi delež na dobrotah zavoda. Od količine celokupnega kapitala, kojega bo vpisalo obrtništvo mariborske oblasti in samo od toga je tudi odvisna otvoritev ekspoziture v Mariboru. — Vpisovanje delnic traja samo še do 15. t. m. Po informacijah bank, ki so pooblaščene, da aprejemao vpise (v ,Marib'Tu: podružnica Narodne banke, Ljubljanske kreditne in gospodarsko zadružne banke) se obrtništvo mariborske oblasti za vpisovanje preveč ne zanima. Ta skoro nepojmljiva indiferentnost do take važne ustanove bo znala imeti za naše obrtništvo zelo škodljive posledice. Zaman bo kasneje vsaka krtika, zaman tarna-
nje, da se nam ne dovoljujejo ceneni krediti. Ako se nam sedaj nudi prilil a, da se udeležimo na zavodu, ne smemo te prilike zamuditi. — Od nas samih je odvisno, kakšen vpliv bomo imeli pri tem zavodu. Če sedaj pokažemo, da nas zavod ne inleresira, ne bomo smeli pozneje protestirati, da pri zavodu gospodarijo drugi, ki ne računajo z našimi potrebami. Zvonenje po toči ne pomaga!
Iz naših organizacij.
Na Trgovski ples, ki se vrši v soboto dne 15. januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, je vstop dovoljen samo proti vabilu. Kdo se želi te priznano najlepše prireditve vsake plesne sezije udeležiti, pa pomotoma še ni prejel vabila, naj se obrne na pisarno Trg. društva Merkur v Ljubljani, Gradišče 17/1. (telefon 552). — Odbor.
RAZNO.
Mednarodna livarska razstava. V septembru se bo vršla v Parizu mednarodna livarska razstava ped pokroviteljstvom francoskega trgovskega ministrstva in pod vodstvom francoskega livarskega sindikata. Povabljene so vse države. Istočasno se bo vršil mednarodni livarski kongres. Obetajo si cd razstave in od kongresa veliko novin stikov.
Panevropski gospodarski načrt. Ofici-elno glasilo panevropske zveze »Pan-europe« bo izhajalo od letošnjega januarja naprej vsak mesec in bo prinašalo poleg političnih redno tudi gospodarske članke. Novoletna številka prinaša praktične predloge predsednika Coudenhove-Kalergi o preprečitvi vojne nevarnosti v Evropi (italijanska, besarabska in litvin-ska nevarnost). Dr. O. Deutsch priobčuje svoj panevropski gospodarski program na tem-le temelju: > Panevropska zveza naj pripravi številčne podatke za sodelovanje in razdelitev prodajnih trgov vsake industrijske panoge, nakar bo mogoče misliti na odpravo notranjih evropskih carinskih mej.«
Avstrijsko kmetijstvo. Avstrijski poljedelski minister Thaller je izdelal za ministrski svet načrt, ki se peča z odredbami, potrebnimi za zboljšanje položaja avstrijskega poljedelstva. Poljedelski minister načenja vprašanje revizije trgovskih pogodb z Ogrsko in Jugoslavijo, ko-jih odpoved avstrijski kmeti že dalj časa zahtevajo. Dalje zahtevajo kmeti odredb za omejitev uvoza klavne in druge živine ter za pospeševanje izvoza živine v Nemčijo.
Borza dela v Mariboru. Od 1. do 8. januarja je pri tej borzi iskalo dela: 122 moških, 81 ženskih, skupaj 203 osebe, delo se je ponudilo 88 osebam in sicer 48 moškim in 40 ženskim; delo pa je dobilo 48 moških in 27 ženskih, tedaj 75 oseb. Odpadlo je 33 moških in 84 ženskih, t. j. 117 oseb, odpotovalo je pa
14	meških. — Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 12 viničarjev, 14 majarjev,
1	vrtnar, 1 žagar, 2 vajenca trgovske stroke, 4 vajenci (pekovske, mehanične in usnjarske obrti), 24 kmečkih dekel, 20 šivilj za perilo, 1 pletarka, 1 stoperica za odeje, 1 varuška, 2 vzgojiteljici, 2 sobarici, 3 služkinje.
Angleška zračna oboroževanja. Angleški minister za zrakoplovstvo je naročil 30 velikih letal za bombardiranje.
Seznam sejmov in razstav v prvem polletju 1927. Seznam sejmov in razstav, ki se bodo vršile v prvi polovici leta
1927	v raznih evropskih in izvenevrop-skih državah, je izdala Mednarodna trgovska zbornica v Parizu in je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Grčija daje v zakup pravico dviganja potopljenih ladij. Grška vlada daje v zakup pravico dviganja vseh potopljenih ladij v Egejskem in Jonskem morju (naravno v kolikor spada pod suvereniteto grške vlade) za dobo sedem let. Interesenti naj predložijo svoje ponudbe grškemu poslaništvu v Beogradu do dne 15. t. m.
Zveza za tujski promet v Mariboru.
Dne 23. decembra se je vršila prva seja odbora Tujskoprometne zveze za mariborsko oblast v Mariboru pod predsedstvom velikega župana g. dr. Pirkmajerja. Seji so prisostvovali razun izvoljenih članov odbora: sekcijski svetnik g.
dr. Ratej kot zastopnik nadzorstvenega oblastva, g. ing. Vanek za gradbeno direkcijo v Ljubljani, g. dr. Pless za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, gg. Prekoršek, Stabej in dr. Senčar v zastopstvu mestnih občin Celje, Maribor in Ptuj. Iz predsednikovega izčrpnega poročila o dosedanjem delu izza ustanovne glavne skupščine dne 3. novembra je videti, da zveza kljub temu, da šc« nima svojih poslovnih prostorov in svojega pisarniškega osobja, lepo napreduje in se prav marljivo pripravlja, da bo mogla prihodnjo pomlad v polnem razmahu stopiti pred našo javnost. Zveza šteje dosedaj 4 ustanovne, 13 rednih in
2	podporna člana in razpolaga tudi že z znatnim lastnim premoženjem, tako da je njeno uspešno delovanje v vsakem slučaju zasigurano. Prejela je tekom poldrugega meseca 113 raznih dopisov in razposlala več okrožnic v namenu, da zanese prepričanje o važnosti in potrebi tujskoprometnega pospeševanja v vse sloje prebivalstva. — Tajniške posle vrši začasno obrtnozadružni nadzornik g. Založnik. Na seji so se izvolili podpredsednikom zveze ravnatelj drž. zdravilišča v Rogaški Slatini g. dr. Šter, tajnikom predsednik mariborske podružnice S. P. D. g. dr. Senjor, blagajnikom zastopnik mariborske sekcije avtomobilskega kluba kraljevine SHS g. Pugel. Priglašenim članom se je določila redna podporna članarina za 1. 1927. Radi lažjega denarnega poslovanja pristopi zveza k čekovnemu prometu poštne hranilnice v Ljubljani. Tajniško mesto je odbor oddal prosilcu, ki ima v takem delu že prakso. Vloženih je bilo 22 prošenj, od teh 6 iz ljubljanske oblasti, po ena :iz Zagreba, Avstrije in Italije. Dvanajst prošnjikov poseduje akademsko izobrazbo. S »Putnikom« se je sklenila pogodba radi otvoritve biljetarne v Mariboru, kjer bo poslovala tudi zvezna menjalnica in prodajalna propagandnega in reklamnega materijala. Glede poslovnih lokalov je odbor pretresal razne načrte. Najbolje je ugajal predlog, da zveza zgradi pred glavnim kolodvorom primeren paviljon ter v to svrho stopi nemudoma v stik z železniško upravo. Da se pospeši ustanavljanje in koristno delo olepševalnih društev in društev za negovanje domačinstva, bo zveza izdala tiskana vzorna pravila. Tudi skuša zainteresirati neko amerikansko filmsko podjetje za napravo filmskih posnetkov lepih pokrajin, znamenitih podjetij, zgodovinskih objektov in najznačilnejših narodnih običajev iz mariborske oblasti ter bo v sporazumu z lokalnimi činitelji sestavila tozadeven načrt. Zveza je že zaprosila za lastno kinokoncesijo, a je z nekim 'mariborskim kinopodjetjem sklenila ugodno pogodbo, s katero ji je za .igurana primerna udeležba na dohodkih podjetja, vsled česar po postala prošnja zvezd brezpredmetna. Končno se je vršil razgovor še o zadevah gostilničarstva in hotelirstva in o potnih olajšavah za inozemske posetnike vinske razstave v Ptuju meseca januarja. Tekom štiri ure trajajoče, zelo temeljite razprave je bila sprejeta cela vrsta koristnih sklepov tudi za propagandno delo v bližnji bodočnosti.
Ogrsko državno gospodarstvo. Državni dohodki v novembru so dosegli višino
92.5	mil. zlatih kron, za 7.9 milijonov več kot v novembru 1925 in za 26.3 mil. več kot je bilo preračunjeno. November, ski previšek je znašal 34.8 mil. zlatih kron. Za odplačilo posojila pri Zvezi narodov določeni znesek je dal 25.5 mil. zlatih kron, v novembru 1925 pa 24.2. Ta ugodni zaključek je deloma posledica v novembru dotekajočih davkov. Prva polovica leta 1926 se je zaključila š previšlcom dohodkov v znesku 8,500.000 zlatih kron, dočim je znašal lanski previšek istih mesecev 2,300.000 zlatih kron. Kakor vidimo tudi iz drugega članka, set je gospodarski razvoj na Ogrskem obrnil temeljito na bolje; banke preobilujejo na denarju, zaupanje inozemstva je skoraj neomejeno, Ogrska se gospodarsko utrjuje.
Po svetu. V Moskvi se je ustanovila nemška stavbna družba »Rusgerstrojc.
V	prvem letu se bodo vršila stavbna dtfla s pomočjo nemškega kredita v viSini 12 milijonov mark. — Češki kreditni zavod, reg. dr. z o. z., ima glasom poročila na občnem zboru 7 milijonov K5 pasiv in,-samo 1.6 mil. Kč avktiv. Deleži za<iru^ garjev bodo menda skoraj popolnoma
zgubljeni; glede vlagateljev pa upajo, da vsaj mali vlagatelji ne bodo imeli večje škode. — Ogrska Narodna banka bo izplačala 10.5% dividendo. — Podporo družbi Krupp je nemški državni finančni minister odklonil. — »Allgomeine Deutsche Kreditanstalt« v Leipzigu bo zvišala kapital od 10 na 36 milijonov mark. — Rumunska vlada hoče stabilizirati lej na podlagi 930 lejev = 1 angleški funt. Za izvršitev stabilizacije bo potrebno posebno posojilo. — Skupni odbor češkoslovaške sladkorne industrije je sklenil, da dvigne ceno sladkorja od 488 na 516 Kč za 100 kg. Navaja razne vzroke;- a politične stranke so se iz lahko umljivih nagibov vseeno izrekle proti zvišanju. — Upravni svet Franeoske banko (Banque de France) je določil dvidendo za drugo polovico leta 1926 za 165 frankov. — Komisija ruskega jeklenega trusta je prišla v Essen. Proučuje taniošnje tehniške naprave. V Dusseldorfu jo bo sprejel tudi dr. Vogler. S tem je vse povedano. — Avstrijski srednji mlini hočejo po zgledu velikih mlinov obratovanje ustaviti, če bodo veliki mlini z novim letom to zares začeli. To bi bila demonstracija za uvedbo zaščitne carine. — Delovni odbor srednjeevropske gospodarske konference (v oktobru na Dunaju) je izdal tiskano poročilo o konferenci; govori nam o velikem zanimanju raznih držav 7.a to konferenco. — Devizne : zaloge Narodne banke v Pragi so se j dvignile že nad 2 milijardi in dajejo sku- j paj z zalogo zlata in srebra kritje 3050 milijonov Kč, kar znači ob obtoku bankovcev v višini 7164 milijonov 43 odstotno kritje. Odračunši državni bančni dolg se izkaže 71.6 odstotno kritje obtoka bankovcev. — Potrjujejo se poročila, da bo v bodočih mesecih Angleška banka znižala obrestno mero. — Češka krona, ki je no-tirala na borzi v Madridu leta 1926 samo trikrat, bo notirala letos redno. — Beremo o združitvah nemške premogovne, plovne in avtomobilne industrije. — Dr. Schiirff pravi, da o oddaji avstrijskih zveznih železnic v najem ni govora in da so tozadevna poročila iz trte zvita. Kaj takega bi se moglo izvršiti le potom zakonodaje. — Zaloga žlahtnih kovin pri Poljski banki je dosegla 48.6%, kar je posledica stalnega in velikega dohoda tujih deviz in pa tudi posledica izvoza, ki je znašal od 10. do 20. decembra 150 milijonov zlatov. — Leta 1925 je padla Anglija kot producentinja jekla na četrto mesto; pred njo so bile U. S. A., Nemčija in Francija. Produkcija železa je padla leta 1925 za 4 milijone ton, produkcija premoga za 23 milijonov ton.
—	V turški Trakiji so odprli prvo turško
sladkorno rafinerijo. Zgradila jo je neka nemška tvrdka, napravi pa na dan lahko 500 ten sladkcrja. Akcijska družba, ki je lastnica tovarne, bo v bodočem letu kultivirala 2200 lia zemlje s sladkorno peso, da bo krila potrebo tovarne lahko z lastno produkcijo. — Čehi se pritožujejo, da se uvaža angleški premog v Jugoslavijo brez carine, češkoslovaški pa ne, in pravijo, da to ni v zmislu trgovske pogodbe. Hočejo to razliko odpraviti.
TRIKO-PEHl&O
m motite, 1 pne In otroke, volno T r.inih barvah, rokavice, ■opoTlca.clolcofenlce, nahrbl* nlkl i< tolerjt In lo*c«, delinihl, kloU. ilfonl, iepnl robci, pajlce, tllce, nori, ikarji.polrebiCIn« Ko kroJaCe, Cevljarle, brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
IifublUana
bilau PrctemoTega tpo* m«nlko. otml	Rt	vtij!ka	la	isulel
TRŽNA POROČILA.
Tržno cene v Ljubljani dne 8. januarja
1927.	— 1 kg govejega mesa Din 15 do 18, jezika, jeter, ledvic, možganov 18, vampov 8 do 10, pljuč 8, loja 10, telečjega mesa 17 do 20, jeter 26, pljuč 18, prašičjega mesa 19 do 22.50, pljuč 10, iedvic 25, glave 7,50, parkljev 6, slanine 18 do 21, ribe in sala 22, masti 23 do 25, šunke 30 do 35, prekajenega mesa 25 do 30, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35, koštrunovega mesa 13 do 14, jagnjetine 20, konjskega mesa 6 do 8. 1 kg krakovskih in debre-cinjskih klobas 40, hrenovk, saflad, posebnih 35, tlačenk n svežih kranjskih 25, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 do 30. — Kokoš 25 do 30, petelin 25 do 35, domač zajec 15 do 20, divji zajec 30 do 65, 1 kg srne 20 do 30, krapa 25 do 30, linja in mrene 25, ščuke 35, klina 15 do 20, pečenke 10. — Liter irJeka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 45, čajnega 55 do 60, kuhanega 45, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1.50 do 1.75. — 1 kg belega kruha 6, črnega in rženega 5. — 1 kg jabolk 4 do 8, hrušk 4 do 5, ena pomaranča 1.50 do 2, limona 0.75 do 1, 1 kg rožičev 8 do 10, fig 12 do 16, dateljnov 28, maroni-kostanja 12, orehov 12, jedrc 34, suhih hrušk 7 do 8, suhih češpelj 10 do 12. 1 kg kave 40 do 74, pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 15, v kockah 17, riža 8.50 do 10,
testenin & do 12, liter olja 18 do 20, 1 kg pšenične moke št. 0 5.50, št. 1 5.25, št. 2 5, št.- 3 4.25, št. 5 3.50, kaše 6, ješprenja 7, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 4.50. — 1 q pšenice 350 do 360, rži 270 do 290, ječmena 250 do 290, ovsa 215 do 250, prosa 350, koruze 220 do 230, ajde 350 do 380, fižola 425, graha '130 do 500, leče 600. Kubični meter trdih drv 150, mehkih 75, 1 q premoga 42. 1 q sladkega sena 100, polsladkega 80, kislega 75, slame 50. — 1 kg endivije 16 do 18, motovilca 25, radiča 15 do 22, poznega zelja 3 do 4, rdečega zelja 5 do 7, kislega zelja 3.50, ohrovta 3 do 4, lcarfijol 10 do 12, kolerab 10 do 12, podzemljic 1 do 1.50, špinače 16 do 18, čebule 3 do 4, česna 8 do 10, krompirja
1.75 do 2, repe 1.50, kisle repe 3, peteršilja in zelenjave za juho 8 do 10, korenja 1.50 do 6.
Mariborski trg dne 8. januarja 1927.
— Na trgu je bilo 66 z 220 zaklanimi svinjami, 5 s krompirjem in 9 z drugo zelenjavo naloženih voz. Slaninarji so prodajali to pot malo ceneje in sicer meso in slanino po 10 do 22, nekateri celo prvovrstno meso po 17 dinarjev kilogram, domači mesarji govedino 8 do 15, teletino 12 do 18, svinjsko meso pa po 15 Din kg. Divjačino 10 do 40 Din kg. Perutnine je bilo samo okoli 400 komadov. Cene so bile piščancem in kokošim
15	do 32.50, racam 30 do 50, gosem 40 do 75, puranom 60 do 125, domačim zajcem 8 do 25, divjim zajcem 30 do 50 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 1.75 do 2.25, čebula 3 do 4, češenj 12 do 18, kislo zelje 3 do 4, kisla
epa 2, surovo maslo 40 do 42, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 65 Din kg. Endivija 1 do 3, sveže zelje 0.50 do 3, karfijol 1 do 8, ohrovt 0.50 do 1.75 Din komad. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 16, oljčno 'ije 26 do 34, bučno olje 20 do 24 Din liter. — Sadje: jabolka in hruške 3 do 12 Din kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad, med 30 do 35, datelj i 24 do 30, orehi 12, jedrca 32 Din kg, jajca
1.75 do 2.25 Din komad. Cvetlice 1 do 5 Din, z lonci vred 15 do 50 Din komad.
— Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad. Brezove metle 2.50 do 6, pletene slamnice 7 do 11 Din komad, leseni ročni vozički 100 do 200 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din vreča.
Sena in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 5. t. m. je bilo 8 voz sena in 4 vozove slame, v soboto 8. t. m. pa 18 voz sena, 4 vozove otave in 9 voz slame na trgu. Vklub temu velikemu do-
vozu so bile cene zelo visoke in sicer senu 75 do 125, otavi 70 do 80, slami pa 60 do 75 Din za 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja 1927 ponudbe za dobavo 32 hrastovih pilotov, za dobavo 2 verig in 40 vijakov z mati oo, za dobavo 70.000 kg mehkih drv ter za dobavo 500 vžigalnili kapic. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje of er talne licitacije: Dne 22. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave, izdelave in montaže ene> okretaljke za lokomotive za ročni in električni pogon na postaji Sušak; pri direkciji državnih železnic v Subotici glode dobave gradbenega materijala (razne deske, držaji za orodje« itd.). — Dne 24. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega drobnega železnega materijala (vijaki, mreže od žice, okc-
vi	'itd.). — Dne 25. januarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 3.500 kg bazičnega martinovega taljenega jekla; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave inventarnih predmetov (svedri, klešče, sekire, kjuči itd.). Dne 31. januarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave- 9000 m3 hlodov; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 10.000 kg konceptnega papirja; pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave raznega materija-la (oljnate barvo mini j v prahu, kit itd.)! pdr direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kovanih delov za vagone. — Dne 3. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave voznih redov in grafikonov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave bakrenih cevi in bakrenih zakovic. — Dne 4. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede« dobave azbestnih vrvife in fibra; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 6 kompletnih skretnic (iz-ogibališč). — Dne 5. februarja 1.1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega orodja (kovane lopate 5500 kom., krampi 3000 kom., kladiva itd.) ter glede dobave raznega železa. — Dne 7. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave različnega inštalacijskega elektromateri-jala (kakor kabla, kablovih nastavkov, okovov itd.
Predmetni oglaisd z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Veletrgovina
kolonialne ln Špecerijske robe
Najboljši šivalni stroj in kolo
la edino le
lil:
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna In solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
i
■a dom, obrt ln tndusfrllo ▼ vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIBO
Pouk » vutnju tu izpitim.
Veilatna garancija
Odmika u popnvlla.
Mik« cene, tudi m obroke.
Josip Peteline
Ljubljana
'tliu Prešernovega ipomenlka.
'DIIHIID
is
^\M C(/
▼	tovarna
f&skaga kisa« d. % o. Ljubljana, nudi
: naifineiši in najokusnejši :
namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji.
m: Ljubljana, Dunajski cesta 31 la, n. nadstropja.
Veletrgovina
ii
v Ejutoljani
prlporoCa
Špecerijsko
blago
rasnovrstno žg»nje moko In deieine pridelke raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna m
kavo ln mlin
<U>
19av« a električnim j obratom.
llIlllIlllHillHlllllllUlllIHllHlilllllll
- - Trgovci, obrtniki, oglašujte
JTRGOVSKEM I.ISTU*
Ba priporoča n tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. B62
TISKARNA
TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA O. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d.
TELEFON ŠT. BB2
Ui*}a dr. IVAM PLESS. — Za Tigov*ko-iadu*trij*ko d. d. »MERKUR> kot izdajatelja in tiikarja: A. SEVER, Ljubljana.