Poštnin» plačana — Sped. abbon. post. — H gx<
GOSPODARSTVO
r r

IN A
F I
N A N CK ★ I N
I) C S T. R I J A ★ O B R T
K M E T I .1 S T V O
LETO VI. ST. 135
TRST, 23. NOVEMBRA 1952
CENA LIR 20
iniornisKi
Dosežki zadnje železniške konterence na Dunaju (od 27. do 31. oktobra), ki naj bi ureaila češkoslovaški in madžarski promet skozi Trst, niso samo gospodarske, temveč tudi politične narave. Predstavniki avstrijskih, tržaških, italijanskih, češkoslovaških in madžarskih železnic so so sestali, da bi se pogodili glede neposrednih tari! iz CSR in Madžarske skozi Trst. Zadnja tarifa za CSR je pretekla 30. aprila, za Madžarsko pa 1. januarja 1952.
PodrobnoSii o sporazumu še niso bile objavljene. Italijanska poročila pravijo, da bo prevoz blaga iz CSR in Madžarske v Trst in v nasprotni smeri deležen večjih tarilnih ugodnosti. Iredentisti so v tržaškem občinskem svetu in tisku prikazali sklenitev tega sporazuma kot velik uspeh, češ da bo poživil promet iz zaledja proti Trstu. Nič manjšega poudarka niso temu dogodku dali kominformski listi, med temi zlasti milanska »krnita« v tržaški izdaji (7. XI.). »knita« zlasti naglaša, da sta pobudo za dunajsko konferenco dali češkoslovaška in madžarska vlada že preteklo poletje. Iredentistični tisk (»Gior-nale di Triesle«) poudarja, da sta vladi v Pragi in Budimpešti izrecno izrazili željo, naj veljajo nove tarife izključno za prevoz po trbiški progi in ne po progah čez jugoslovansko ozemlje, »knita« poziva rimsko vlado, naj takoj prične z delom za pojačenje trbiške proge, ki je že zdaj preobremenjena.
Tržačani se seveda veselijo vsakega uspeha na delu za oživitev prometa z zaledjem. Vznemirja pa jih okolnost, da se tržaška gospodarska vprašanja izkoriščajo v politično-špekulativne namene in da se tako izključno gospodarskim vprašanjem dajejo rešitve prikrojene političnim spletkam pobudnikov. V tem primeru je jasno, da gre za manever, da se ves promet iz CSR in Madžarske usmeri izključno čez Trbiž, da bi s; zadela Jugoslavija. O tem govori jasno »knita«, ki poudarja, da sta pobudo za konferenco dala češkoslovaška in madžarska vlada, pa tudi gornja trditev iredentističnega »Gior-nale di Trieste«, da se na izrecno željo teh vlad nove tarife ne smejo uporabljati za promet po jugoslovanskih progah.
Ni dvoma, da so bili v Rimu takoj na razpolago za predlagano spletko, ki je naperjena proti koristim Jugoslavije, s katero so si v laseh zaradi Trsta in naraščanja jugolovanske obrambne sile. Po sklenitvi londonskega sporazuma vodi tudi tržaške železnice uradnik iz Rima, kar je seveda olajšalo manever kominform-ske in italijanske diplomacije.
Sicer je igra popolnoma v skladu z italijansko prometno politiko po prvi svetov, ni vojni, ki je šla za tem, da sa tržaški promet čim bolj usmeri čez Trbiž in izogne Jugoslaviji. Ze na mirovni konferenci so Italijani zahtevali jeseniški kot, da bi tako dobili v roke poleg trbiške tudi bohinjsko progo in bi tako obvladali čim več prometnih zvez z zaledjem. Popolnoma v skladu s tem načrtom ja Italija pokupila tudi večino delnic »Južne železnice«, ki jo ima v rokah še danes. V istem političnem ozračju so se porodili tudi kasnejši načrti za zgraditev predil-ske železnice. Ta načrt je propadel zaradi previsokih stroškov za zgraditev predora skozi Predil.
S podobnim načrtom prihajajo na dan danes: Graditev predora skozi Karnijske Alpe v smeri Šmohorja v Ziljski dolini, da bi se z novo železnico izognili vzponu pri Trbižu, ki doseže 16%. (Nova proga bi prebila Alpe na višini 597 m, medtem ko se trbiška vzpne na 816 m.) Zaradi previsokih stroškov (43 milijard lir) za gradnjo te variante, so se rimski načrti omejili na pojačanje trbiške proge, o kateri piše tudi »Unita«, t. j. za zgraditev drugega tira na trbiški progi na sektorju Videm-Karnija.
Da s e Tržačani vznemirjajo zaradi vseh teh načrtov — med katerimi bo graditev variante na Šmohor pospešila tudi konkurenco Benetk — je povsem naravno. Ti načrti ne izvirajo namreč iz dejanske skrbi, da bi njihovi pobudniki z njimi res koristili Trstu, pač pa iz čisto političnih računov teh. Vsa nesreča Svobodnega tržaškega ozemlja je prav v tem, da postaja predmet političnega mešetarjenja in orodje diplomatskih spletk za medsebojno obračunavanje med tujimi silami. Ni dvoma, da se bo Jugoslavija branila in nikdo ne more zajamčiti, da ne bo njena obramba prizadela tudi tržaških koristi.
Upamo, da Jugoslavija kljub vsemu no bo segla po represalijah, ki bi prizadele tudi Trst. Upoštevati je treba tudi okolnost, da nimajo Tržačani nič opraviti pri tej najnovejši spletki. Tržačani so danes topolnoma brez zakonite moči, ko gre za to, da bi zavarovali svoje resnične koristi. Po londonskem sporazumu je uprava STO prešla dejansko v roke Italijanov iz Italije, ki imajo pred očmi svojo Italijo in ne Trst; ljudskega predstavništva Svobodno tržaško ozemlje nima, ker ni bila mirovna pogodba še do danes izvedena; občinska uprava v Trstu je sad rimske diplomacije, ki je od Washingtona in Londona izsilila volilni sistem v prid iredentistom; politika ZVU se ravna po navodilih iz Londona in Washingtona, ki so s svoje strani bolj uravnana na privzgojeno in simulirano občutljivost Rima kakor na želje in koristi pavih Tržačanov. Resnična volja Tržačanov se izživlja v jalovih papirnatih protestih na vse strani.
PROMET CSR IN MADŽARSKE SKOZI TRST
Povojni razvoj tržaškega prometa s CSR in Madžarsko ne vzbuja posebnih hpov glede bodočnosti. Obe državi sta trgovinsko že preveč povezani z ZSSR in usmerjata svoj promet na sever in po Donavi, da bi se dal njun promet preusmeriti z železniškimi tarifami.
Uvoz iz CSR v Trst je leta 1951 dosegel komaj 8,5% vsega tržaškega uvoza po železnici (1. 1938 je znašal 29,2%), t. j. 95.801 ton nasproti 252.821 v letu 1938;
Trgovinska izmenjava v okviru Britanske skupnosti I. 1951
Pred gospodarsko konferenco v Londonu
Te dni se sestane v Londonu gospodarska konferenca predstavnikov držav Britanske skupnosti, na kateri bodo mini-trski predsedniki določili smernice zuna nje trgovine za več let. Naslednji pregled zunanje trgovine dokazuje, da bo od teh smernic v veliki meri odvisna svetovna trgovina sploh.
Po pregledu o »Trgovini držav Britanske skupnosti v letu 1951«, ki ga je pripravil Gospodarski odbor držav Britanske skupnosti, lahko prištevamo Veliko Brita. nijo in Kanado med večje trgovinske države sveta. V statistiki svetovne trgovine v letu 1951 zavzemajo prvo mesto Združene države, sledijo pa Francija, Kanada, Nemčija itd. V prvih povojnih letih je zavzemala Kanada v svetovni trgovini tretje mesto, odkar pa si je po vojni uničena Evropa gospodarsko opomogla, sta začela deleža Francije in Nemčije pri svetovni trgovini naraščati.
Svetovna trgovina je naraščala tudi v letu 1951. Kot v prejšnjih letih je odpadlo tudi v lanskem letu na države Britanske skupnosti približno 30% svetovne trgovine. V primeru z letom 1950 se je delež držav Britanske skupnosti v svetovnem izvozu nekoliko zmanjšal, približno v isti meri pa se je povečal njihov delež pri svetovnem uvozu.
Razpredelnica o trgovini posameznih držav Britanske skupnosti in kolonialnih posesti Velike Britanije kot celote nam kaže, da je odpadla na V. Britanijo v letu 1951 komaj slaba polovica celotne zunanje trgovine držav Britanske skupnosti — približno ena tretjina izvoza in približno 40% uvoza, čeprav je imela izmed vseh držav Commonvvealtha največjo zunajno trgovino.
Tudi britanske kolonije so v lanskem letu dosegle velik .obseg zunanje trgovine, tako pri uvozu kot izvozu. V obeh primerih je znašala vrednost približno 1 milijardo 500 milijonov funtov šterlingov in tako je njihova zunanja trgovina znatno prekoračila zunanjo trgovino katere koli druge članice držav Britanske skupnos i razen Velike Britanije. Kanada je bila z. 1 milijardo 350 milijoni funtov šterlingov na tretjem mestu, pred Avstralijo, katere zunanja trgovina je v lanskem letu dosegla 750 milijonov funtov šterlingov, in Indijo, katere izvoz in uvoz je v lanskem letu dosegel nad 500 milijonov funtov šterlingov. Tudi Južna Afrika je v lanskem letu dosegla približno isti obseg zunanje trgovine kot Indija, če upoštevamo pri izvozu tudi vrednost proizvodnje zlata. Izvoz iz Nove Zelandije in Pakistana je v lanskem letu dosegel vrednost približno 250 milijonov funtov šterlingov,
uvoz pa komaj slabih 200 milijonov funtov šterlingov.
Razen Kanade, katere zunanja trgovina je usmerjena v glavnem v Združene države, odpade približno polovica trgovinske izmenjave članic Britanske skupnosti na trgovino med njimi samimi. Tako jz na primer odpadlo leta 1951 70-80% novozelandske in južnorodezijske zunanji trgovine na trgovinsko izmenjavo z ostalimi članicami Commonwealtha.
V izvozu v letu 1951 je prišlo do največjih sprememb pri Veliki Britaniji in kolonijah. Izvoz iz V. Britanije se je povečal v primeri z letom 1950 za približno 400 milijonov funtov šterlingov in izvoz iz njenih kolonij za približno enako vsoto. Kanadski izvoz se je v letu 1951 povečal za približno 30%, še bolj pa sta se
v primeri z letom 1951 povečala novozelandski in južnoafriški izvoz. Avstralski izvozni podatki, ki se nanašajo na leto, ki se je zaključilo junija 1952, kažejo, da se je zmanjšal izvoz iz Avstralije, ki jt znašal eno milijardo avstralskih funtov šterlingov v letu 1950-51, za približno 300 milijonov avstralskih funtov šterlingov v lanskem letu; Pakistan pa je v lanskem letu dosegel približno isti izvoz kot v letu 1950.
Tako pri uvozu kot izvozu so v lanskem letu zabeležili povsod splošno težnjo navzgor. Britanska zunanja trgovina se jt po vrednosti povečala za 1 milijardo 350 milijonov funtov šterlingov ali 50%. Ta težnja je še bolj jasno izražena pri zunanji trgovini Indije in Južne Afrike in je prav tako prišla do izraza pri zunanji

VREDNOST
1951 MERILO _
UVOZA
£100 mili|onov_
SEV. AMERIKA	0
ZAH .EVROPA
SVETOVNA TfcGOVINA
uvoz:
c/riču) Britanske skupnosti' iz drugih-----------------
ANGLIJA
5TERLINSKI DOMtNldONI
KOLONIJE ------
trgovini Avstralije in britanskih kolonij. Vrednost zunanje trgovine Kanade, Nove Zelandije, Južne Rodezije in Ceylona se je v letu 1951 povečala od 30 do 50% v primeri z letom 1950.
Na te spremembe v zunanji trgovini držav Britanske državne skupnosti v letu 1951 so vplivali razni činitelji. Med drugim se je povečal obseg uvoza Velike Britanije pa tudi drugih držav Britanski skupnosti. Eden glavnih činiteljev pri povečanju zunanje trgovine držav Common. vvealtha pa je bila v letu 1951 sprememba cen.
Pregled zaključuje z naslednjo ugotovitvijo; «V. Britanija, ZDA in članice lelinske Evrope v Organizaciji za ev--opsko gospodarsko sodelovanje (OE EC) so bila tudi v letu 1951 glavna tržišča za proizvode držav Britanske skupnosti. Uvoz iz držav Commonfveltha je dosegel v lanskem letu v vsako od zgoraj mavede-nih držav vrednost približno 1 milijardo 500 milijonov funtov šterlingov ali še več; približno 40% uvoza vsake teji držav je pripisati preskrbi iz Com-monwealtha». GOSPODARSKA KONFERENCA BRITANSKE DRŽ. SKUPNOSTI V Londonu so objavili, da se bo gospodarska konferenca Britanske državne skupnosti začela 27. novembra v London. Britansko delegacijo bo vodil sam Churchill, njegov pomočnik bo zunanji minister Eden, kot namestnik ministrskega predsednika, ki nadzoruje pripras-ve za konferenco.
Na črtežu je prikazana zunanja trgovina Britanske skupnosti in angleških kolonij v letu 1951, se pravi vseh držav in dežel, ki sestavljajo angleški imperij. Prikazano je razmerje med zunanjo trgovino Britanske skupnosti in svetovno trgovino. Kroga v spodnjem levem kotu označujeta svetovno trgovino. Kroga v spodnjem levem kotu označujeta svetovno trgovino, prvi uvoz, drugi izvoz. Črni
deli kroga predstavljajo trgovino Britanske skupnosti v letu 195J, označeno s številkami 2, 3 in 4. Ostro oko takoj opazi, da je počrnjena površina v prvem krogu večja kakor v drugem, se pravi, da jt uvoz Britanske skupnosii večji kakor njen izvoz. S samim izvozom torej države Britanske skupnosti niso mogle pokriti uvo-<.a. Morale so seči po zlatih rezervah in dolarjih, ki sa jih imele v svojih zakladnicah.
Blago, naloženo na ladjah, prikazuje delež (izražen v enotah po 100 milijono/ funtov šterlingov) uvoza iz držav Britanske skupnosti (označen črno) in iz drugih držav (označen belo). Vidi se, da Severna Amerika (ladja št. 1) in Zakotna Evropa (ladja št. 5) še precej uvažata it držav Britanske skupnosti; to velja tudi za same države Britanske skupnosti, toda uvoz iz držav Britanske skupnosti Je manjši kakor iz držav ostalega sveta.
Britanski uvoz iz Jugoslavije še vedno narašča
V zadnji številki smo priobčili podatke o angleško-jugošlovanski izmenjavi v prvih 7 mesecih tekočega leta. V razčlembi so se vrinile nekatere napake, ki jih danes nismo popravili, per priobčujemo podatke za prvih 8 in 9 mesecev. (Prip. uredništva.)
Iz zadnjega statističnega poročila britanskega trgovinskega minis rs.va o britanski zunanji trgovini je razvidno, da se je britanski uvoz iz Jugoslavije v prvih osmih mesecih letošnjega leta proti istemu razdobju lanskega leta povečal za nad 150 odstotkov. V prvih osmih mesecih
letošnjega leta je Velika Britanija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 14,791.106 funtov šterlingov proti 5,735.196 funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta. Britanski izvoz v Jugoslavijo pa se je povečal le neznatno, in sicer od 7,336.295 funtov šterlingov v prvih osmih mesecih lanskega leta na 8,664.809 funtov šterlingov v istem razdobju 1952.
Poročilo trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britansko-jugosiovan. ske trgovine za posamezne vrste blaga v prvih devetih mesecih 1952:
Britanski uvoz iz Jugoslavije:
Žito in moka
Neželezne rude in staro železo Les
Pisane kovine in izdelki Britanski izvoz v Jugoslavijo:
Železo, jeklo in izdelki Rezila, železnina in orodje Stroji in pribor Bombažna preja in izdelki Volnena preja in izdelki Drugi tekstilni izdelki razen svilenih Kemikalije, droge in barve Motorna vozila in nadomestni deli
Jan. -sept. 1951	Jan.-sept, 1952
funtov-šterl.	funtov-šterl.
	6,275.982
	79,872
5,873.626	5,726.249
618.612	475.167
417.587	315.122
272.896	356.093
1,848.539	1,139.550
621.196	651.196
242.286	121.260
110.978	241.770
436.904	623.345
913.480	3,602.147
POVEČANJE BRITANSKEGA IZVOZA PREMOGA V ITALIJO
Britansko zunanje ministrstvo poroča, 'da .je Velika Britanija letos izvozi, la v Italijo približno še enkrat toliko premoga (659.000 ton), koti v prejšnjem letu (333.000 ton). V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Velika Britanija izvozila v Italijo premoga v vrednosti 3,519.090 funtov šterlingov proti 1,371.364 funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta.
Kljub splošni omejitvi britanskega uvoza iz Italije je Velika Britanija u-vozila iz Italije -strojev v vrednosti nad štiri in četrt milijona funtov šterlin. kov proti 1,300.000 funtov šterlingov v prvih devetih mesecih 1951.
V prvih osmih mesecih 1952 je Velika Britanija uvozila iz Italije blaga v vrednosti 30,587.613 funtov šterlingov proti 52,604.925 funtov šterlingov v i-stem razdobju 1951; medtem ko je izvozila v Italijo blaga v vrednosti 33,057.457 funtov šterlingov proti 22,751.843 funtov šterlingov v istem razdobju 1951.
izvoz iz Trsta leta 1951 1,1% (1. 1933 12,8%), t. j. 19.212 ton nasproti 144.523 ton v letu 1938. Uvoz iz Madžarske: leta 1951 2,2% (1. 1938 11,5%) t. j. 25.369 Ion nasproti 99.139 ton v letu 1938; izvoz leta 1951 5,0% (leta 1938 4,4%), t. j. 85.693 ten nasproti 49.637 ton.
Promet s CSR in Madžarsko je bolj nazadoval kakor z Jugoslavijo, čeprav razpolaga ta po vojni tudi z reško luko. U-voz iz Jugoslavije je znašal leta 1951 7,0% (leta 1938 6,8%), t. j. 78.972 ton nasproti 59.067 ton; izvoz leta 1951 1,6% (leta 1938 4,6%), t. j. 28.819 ton nasproti 51.748 ton.
Sawyer priporoča investicije v Nemčiji
Ameriški minister za trgovino Saw-yer je že delj časa na poizvedovalnem potovanju po Evropi. Spremlja ga šest drugih ameriških izvedencev. Po nalogu predsednika Združenih držav proučuje gospodarske razmere v Evropi. Zdaj potuje po Nemčiji. Izjavil je, da ga zanima samo mnenje gospodarstvenikov, torej ne politikov. Sam ne /bo dajal nikakšnih nasvetov. Dejal je, da 'bo po svojem povratku v Ameriko priporočil svojim rojakom, naj naložijo denar v Zahodni Nemčiji. Sam ne ve, kakšno vrsto nemške industrije bi priporočil za ameriške investicije. Danes je že mnogo ameriškega kapitala v nemški avtomobilski industriji. Po njegovem' mnenju ne predstavlja naložba tujega kapitala v Nemčiji nič večjega političnega rizika kakor v katerikoli evropski državi.
NOVA RAFINERIJA ANGLO - IRANSKE PETROLEJSKE DRUŽBE
V pristanišč Adena so se začela dela za zgraditev nove rafinerije Anglo-iranske petrolejske družbe. Nova čistilnica bo lahko predelala letno 5 milijonov ton /surovega petroleja.
Dela bodo dokončana v dveh letih-izdatki se bodo sukali okoli- 50 milijonov funtov šterlingov. Pristaniški pomoli bodo preurejeni tako, da bodo lahko pristajale petrolejske ladje s to-nažo 30.000 ton. Računajo, da bodo nove čistilnice zaposlile okoli 2.500 strokovnih in navadnih delavcev.
VINSKI PRIDELEK
bo letos v Italiji za 20-25% nižji kakor leta 1951. Vino ima povprečno 1-2 stopinji alkohola več kakor lansko leto.
VZNEMIRJENJE ZARADI TITOVEGA
OBISKA
Med svojim obiskom v Beogradu je angleški zunanji minister Eden izročil maršalu Titu povabilo predsednika angleške vlade Churchilla, naj Tito o-bišče Anglijo. Te dni je predstavnik zunanjega ministra v angleški poslanski zbornici sporočil, da je maršal Tito sprejel povabilo. Maršal odpotuje v London marca 1953.
Pisanje italijanskega tiska kaže, da je Italiji neprijetno tesnejše sodelovanje Anglije z Jugoslavijo. Predstavnik agleškega zunanjega ministra je v parlamentu tudi izjavil, da želi Anglija, da bi prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporazuma glede Trsta. Anglija sama se v zadevo ne bo vtikala. Po poročilih italijanskih listov bodo zdaj poskušali posredovati Američani.
PROTEST JUGOSLOVANSKE
VLADE
Jugoslovanska vlada je protestirala proti italijanski gonji za »odrešitev:. Istre v času letošnje proslave premirja z Avstrijo' (4. novembra). V Italiji so se pojavili lepaki z Istro, ki jo je treba «odrešiti». V Sredipolje pod Doberdobom sta prišla tudi predsednik italijanske republike Einaudi in predsednik italijanske vlade De Gasperi. Velika Ameriška revija «Saturday re-view» je priobčila1 žaljiv članek o italijanski vojski, češ, da ni borbena in da se tišči rajši v ozadju. Neki italijanski polkovnik je pozval pisca na dvoboj; ta je odgovoril, da so Italijani preveč občutljivi.
Jugoslavija je protestirala proti italijanski politiki v coni A in tako odgovorila na italijansko protestno noto zaradi razmer z jugoslovanski coni STO.
PREDSEDNIK IZRAELA UMRL
Predsednik izraelske države Cnaim VVeizmann je umrl v starosti 77 let. Doma je bil iz Litve, študiral je v Nemčiji in Angliji. Bil je glavni voditelj svetovnega židovstva in organizator nove izrael-
ske države; nekateri publicisti so ga imenovali »Mojzesa Izraela«.
Dobra letina v ZDA
Ameriško poljedelsko ministrstvo je v svojem predzadnjem poročilu za letošnje leto objavilo, da bo letošnja letina po sedanjih cenitvah samo za 2,5% /nižja kot vrhunska letina, ki so jo imeli v letu 1948.
Pričakujejo, da bodo letos pridelali' koruze 1.156,050.000 hi, približno 8% več kot lani;
riža 48,392.000 vreč a 45 kg, 9% več kot lani;
krompirja 12,233.995 hi, 8% več kot lani;
fižola 2,697.000 vreč a 45 kg, 298/. manj kot lani;
tobaka 1.004,004.600 kg, - malenkost manj kot lani;
soje 191,244.300 hi, 5% več kot lani; sladkorne pese 10,334.000 ton, 1% manj kot lani;
sladkornega trsa 7,434.000 ton, 18% več kot lani;
sorguma 24,735.900 hi, več kot 50% manj kot lani.
Poročilo dodaja, da je bilo nenavadno suho vreme na mnogih področjih nepovolj/no za setev letošnjih ozimin.
DRAPER PRIPOROČA VEČJE PRISELJEVANJE
Posebni ameriški predstavnik v Evropi, Willia>m Draper, je poslal posebni predsedniški komisiji, ki proučuje revizijo naseljevalnih zakonov, izjavo, v kateri priporoča povečanje naseljevalnih kvot posebno za Trst, Italijo, Grčijo, Holandsko, Avstrijo in Zahodno Nemčijo; to povečanje naj bi se izvedlo začasno, dokler ne bo/do spremenjeni sedaj veljavni zakoni.
IZMENJAVA KMEČKE MLADINE
V Združene države se je vrnila skupina 90 mladih Američanov, ki so prebili pet mesecev kot gostje raznih kmečkih rodbin v 21-tih /deželah Evrope in Bližnjega vzhoda po načrtu za mednarodno izmenjavanje kmečke mladine. Cilj akcije je pospeševati medsebojno poznavanje, akcijo pa podpira-joj ameriški 4-H krožki in am: riško'PO" Ijedelsko ministrstvo v zvezi z ameriškim zunanjim ministrstvom.
Inflacija dvignila Eisenhovrerja ?
Da so demokrati propadli pred republikanci pri zadnjih volitvah v ZDA in da je zmagal bivši general Eisen-hower, ki je tako postal predsednik Združenih držav, je mnogo razlogov. Eisenhower se je odlikoval v zadnji svetovni vojni kot vrhovni poveljnik na zahodnem bojišču in je še danes med Američani zelo popularen. General je tudi obljubil, da bo zaključil vojno na Koreji, ki stane Američane krvi in denarja. Obljubil je, da bo nastopil proti podkupovanju v državni upravi. Javnosti se je oprijelo zlasti geslo: Hočemo nekaj novega! Poskušati je treba z novimi ljudmi.
Toda tudi naraščajoča draginja je silno škodovala demokratom, ki so do-
slej vladali. Tako n. pr. poroča slovenski list »Nova Doba» (New York); Zi-' vimo v vrtincu inflacije, glede katere lahko tudi najboljši gospodarski izvedenci samo ugibajo, kam nas zanese. Skoraj vse življenjske potrebščine, od živil do stanovanja, se dražijo in podražitvam ni videti konca. Kam nas bo to privedlo? Ali bodo zvišane plače ustrezale zvišanim izdatkom? Spričo splošne svetovne nestalnosti lahko samo ugibamo.
Mnogi med nami starejšimi se spominjamo velike depresije pred dvajsetimi leti, ki je sledila preveliki finančni napihnjenosti. Mladi ljudje pri dvajsetih ali tridesetih letih vedo malo ali nič o tistih časih, ki so gospo-
darsko upropastili milijone ljudi. U-pamo, da nas sedanja inflacija ne bo zavozila v podobne čase, toda, kdo1 ve!
Gotovo je, da smo se kot ljudstvo nekaj naučili iz inflacije in finančne polomije pred dvajsetimi leti in smo se s postavami nekoliko zavarovali proti ponovitvi podobne mizerije. Danes je n.pr. denar vlagateljev v vseh bankah in v finančnih ustanovah zavarovan do določene višine po zvezni zavarovalni korporaciji. Ako banka propade, pokrije izgubo zvezna zavarovalna korporacija...» List pravi dalje da je mnogo dela in zaslužka zaradi oboroževanja, toda to ne bo trajalo dolgo. Zato priporoča varčevanje.
nn
nase
T I I
^enae
Beseda o finančnih žrtvah
Y tržaškem mestnem svetu se je razvila ostra razprava o tržaški trgovinski mornarici. Zgubljeno italijansko vojno/ je Trst slano plačal z izguSb vse svoje trgovinske mornarice. Od tona-že 670.000 ton v letu 1914 in 524.000 ton v Idtu 1939 se je tržaška mornarica skrčila po drugi svetovni vojni na dobrih 50.000 ton, ki so jih predstavljali ladji «Saturnia» in «Vulcania», toda tudi ti sta bili v Trstu samo registrirani, dejansko sta pa še danes v ro-| kaih Genovežanov.
ZVU je po prvotnem načrtu namerah | vala zgraditi za Trst 400.080 ton lad-1 jevja, toda omejila se je na izvajanja R načfca v obsegu 96.000 ton, ki bo v 1 kratkem dosežen. Nove ladje se regi-I strijajo v Genovi, čeprav so bile zgrai-1 jene predvsem z denarjem Marshallom vega načrta za STO, Zavezniške vojaške uprave in Tržaškega Lloyda in prispeva Italija za njihovo graditev samo eno tretjino'. Trstu je danes ostalo samo 70.000 ton ladjevja.
Pomisliti je tr'eba, da je Trst zgubil svojo mornarico poi krivdi Italije in da bi bilo povsem naravno, da se tržaška mornarica obnovi z italijanskim denar-iem. Dejansko razpolaga tudi z ladjevjem »Tržaškega Lloyda» sam Rim, ker ie Lloyd še vedno v sklopu italijanskega državnega holdinga iiFinmare)) oziroma «IRI»; mirovna pogodba, po kateri bi se moiral tudi LIoyd vrniti Trstu, še n/i bila izvrščena.
Med polemiko zaradi tržaške mornarice je iiGiornale di Trieste« napisal, da ne bi nihče mogel finansirati obnove tržaške mornarice razen Italije. V istem smislu piše Mario Polla v «Mes-saggero Venete«. Kako je v resnici s temi finančnimi žrtvami Italije, je o-čitno iz naših gornjih ugotovi lev. Naj/ še dodamo, da je italijanski minister za industrijo in trgovino g. Campilli med razpravo o družbi «IRI» v italijanskem parlamentu (30. 10.) ugotovil, da so vsa podjetja «IRI» razen mehaničnih — torej tudi plovna — aktivna. Minister je v svojem govoru tudi odh bil nasvete ameriških izvedencev, naj ®ii državno družbo «IRI» razpustili in njene posle razdelili med zasebna podjetja. Država je še pojačila «IRI« in mu nskazalai po zadniih parlamentarnih VGllitvah še 60 milijard.
O vprašanju tržaške trgovinske mornarice je imel 11. novembra v tržaškem občinskem svetu dr. J. Dekleva temeljit govor.
Škoda za ..Statista"
Angleška gospodarska revija iiThe Staitist« je svojo zadnjo številko dne 26. oktobra posvetila italijanskemu gospodarstvu. Razni italijanski gospodarstveniki na visokih položajih, v prvi ministri, so objavili pregledne članke o razvoju italijanskega gospodarstva.
Stara navada je, da časopisi posvetijo posebne izdaje tujim državam. Ta navada je za časopise tudi donosna, ker predstavlja podobna izdaja reklamo za državo, ki se pogodi s časopisom glede takšne izdaje. Navada je tudi, da članki v takšnih izdajah izzvenijo u-godno za prizadete države.
Do tu torej nič posebnega. Glede zadnje posebne izdaje ((Statista« je bolj čudno, da je «The Statist«, ki je na glasu temeljite gospodarske revije, otei-javil povsem tendenciozen članek italijanskega svetovalca pri ZVU v Trstu g Diega de Castra. Članek ima naslov «Trst in tržaško gospodarstvo« in je bil torej objavljen v sklopu s sestavki o italijanskem gospodarstvu, kakor da je Trst še vedno pod/ Italijo. Revija prinaša članek tudi ravnatelja tržaških javnih skladišč R. Berdardija ((Tržaško pristanišče in njegov svetovni piromet«.
Prof. De Castro je pač napisal članek v podobnem duhu, kakor je pisal članke v «Giornale di Trieste«: Trst je treba priključiti Italiji. V članku celo trdi, da bj Trst ne mogel živeti brez Italije kakor, da ni živel že stoletja In stoletja brez nje; upa se celo trditi, da Italija dobavlja surovine tržaški industriji. Tem svojim zaključkom je prilagodil seveda vsebino članka. Poudaril. je zlasti, kako po vojni nazaduje promet z Jugoslavijo, ne da bi seveda ocvedal, da je še v večjem razmerju nazadoval promet z Italijo, čeprav je STO v italijanskem carinskem sistemu. Povzpel se je celo do trditve, da je leta 1913 promet s pokrajinami, ki danes oripadajo k Jugoslaviji, znašal samo 14,1% vsega dovoza po železnici in 11,7% izvoza. Napisal pa ni, da je te>-daj železniški promet z Italijo dosegel komaj 3,18%. Železniški promet jugoslovanskih pokrajin je tedtaj dejansko dosegel 36,65%.
Zal nam je za ugledno londonsko revijo, da priobčuje tako neresne razprave.
Mednarodna trgovina
“ Tržaški lesni trg
Po poročilih avstrijskih listov je Svet za gospodarstvo z lesom sklenil predložiti ministrstvu za trgovino načrt za pospešitev upravnega postopka pri podeljevanju izvoznih dovoljenj za les; po novem postopku naj bi se dovoljenja izdala v teku 3-4 dneh. Okroglega lesa ni mnogo na razpolago na avs.rijskih žagah; zimska sečnja, ki predstavlja i/3 letne, se še ni začela. Cene so 'se ustalile.
Avstrijski tombante jelovina stane okoli 24-25.000 (co Trbiž neocarinjeno, tramovje okoli 14.500 lir. Avstrijci vztrajajo pri teh cenah in navajajo, da je povpraševanje po lesu v italijanskem kliringu naraslo.
Italijanski viri navajajo za jugoslovanski les tombante fco Sežana neocarinjeno naslednje »informativne« cene:	24.000—
24.500 in za tramovje 14.500 lir.
Tržaški lesni trgovci, ki izvažajo na Bližnji vzhod, se še vedno pritožujejo nad
Kdo ne bi zgubil živcev?
Gorje tistim bralcem, ki nimajo v teh časih dobrih živcev. Se bolj gorje pa državljanom, ki so danes pri krmilu katerekoli države. Nič čudnega, ako je pred leti ameriški vojni minister znorel ali pa, ako si je te dni o-sebni svetovalec glavnega tajnika Organizacije Združenih narodov Trygye Liea, Abraham Feller vzel življenje. Tudi Trygve Lie je odstopil.
Napetost po vsem svetu je res takšna, «da gre na živce». Vsi niso v tako srečnem položaju, da bi lahko sledili nasvetu tistega angleškega dušesiovca. ki priporoča ljudem, naj se ne brigajo mnogo za to kaj pravi Stalin in kaj mu odgovarja Truman; mirno naj gredo pr> vsakdanjih opravkih, saj na koncu koncev sami ne morejo vplivati na potek svetovnih dogodkov na mir ali vojno.
V takšnem svetovnem ozračju poskuša loviti kaline italijanska diplomacija in meče neprestano na mizo tržaško vprašanje. Na diugi strani odgovarja Jugoslavija: Pustimo ob strani Trst, če se že ne moremo sporazumeti in sodelujemo na drugih področjih, n. pr. na gospodarskem.
Kako znajo bičati živce v Rimu, od koder letijo navodila italijanskim listom, nam priča naslednji primer: Milanski «11 Mercato« — settimana-le di iniormazioni economico-commer-ciali — torej list povsem gospodarsko-trgovinske narave, je 25. oktobra na uvodnem mestu objavil članek «Tist. Ahilova peta evropske obrambe». Pisec A. Costa-Carmagnola trdi, da so zahodne države v usodni zmoti, ko proglašajo usodo Istre Kvarriera in Dalmacije ,kakor so jo določili zmagovalci v vojni 1938-45 za končno veljavno, in sicer tako krivično, da so potegnili mejo skozi Sveto Gorico in tik ob Trstu, da so zadušili gospodarsko življenje, mejo ki izloča devet desetin Istre, ves Kvarner, ki ga je posvetil D’Annunzio s svojimi legionarji, ter Zader z vsem svojim čisto italijanskim zaledjem«.
Da se ne bi komu zdelo nemogoče, da se podobne reči tiskajo v čisto gospodarskih listih še v letu 1952. to jp po strašnih skušnjah iz zadnje svetovne vojne, navajamo’ stavek v izvirniku: «... perche anche oggi si persiste in un errore grandissimo che presto o tardi lo scontera non solo ITtalia, ma tutta 1’Europa, quello di dare per de-finita la sorte dellTstria, Quarnero e della Dalmazia cosi come e stata de-cisa dai vincitori del conflitto 1939-45, cioe in quel modo iniquo che fa passa-re i confini a mezzo della citta di Sam ta Gorizia e poi cosi dappresso a Trie-ste da soffocarne la vita economica p civile e che esclude i nove decimi dellTstria, tutto il Quarnero riconsacra-to da D’Annunzio e dai suoi legionari e Žara con tutto il suo interland ita-lianissimo«.
Proti, koncu se članek še zgraža, da evropski politični svet sploh ne omenja Kvarnera in Dalmacije. Priključitev samega Svobodnega tržaškega o-zemlja k Italiji bi predstavljala tragično rešitev za Italijo in Evropo, pravi list, kajti Istra se razteza od Trsta do Reke in od Gorice do Pulja; Istra s Kvarnerom tvori etnično gospodarsko in strateško enoto.
Članek se odlikuje tudi po ostrih napadih na Anglijo, ki n.pr. ne more odpustiti Italiji, da je premagala Abe-sinijo, in seveda tudi na Jugoslavijo. Opozarja svet, da je Srb Princip pognal človeštvo v prvo svetovno vojno in da lahko vnovič kakšen Srb zaneti svetovni požar.
Tako daleč so že prijadrali v Italiji. Kako naj po vsem tem njeni sosedje ohranilo mirne živce?
romunsko konkurenco, ki prodaja les cif levantska pristanišča po 39 dolarjev. Spričo teh cen ne morejo tržaški trgovci prodreti z avstrijskim lesom, za katerega zahteva Avstrija 39-41 dol. foto Trst. — V Trstu je v skladiščih okoli 7000 kub. metrov lesa. — Izraelski trgovci niso izvršili zaključene kupčije za 10.000-12.000 kub, metrov lesa, češ da nimajo na razpolago potrebne valute.
Avstrijci so prodali deske Francozom po 13.500 frankov foto Trst.
ITALIJA
Vojna odškodnina kneževini Mona-o.
Italija je plačala kneževini Monaco 28 milijonov frankov na račun vojne odškoo nine.
J> RIŽEM BO TREBA IZVAŽATI TUDI TKANINE
Italijanska vlada pripravlja odlok, po katerem bodo smeli italijanski trgovci iz-važati riž v določene države samo pod pogojem, ako se hkrati pogodijo tudi za izvoz določene količine tkanin. POCENITEV ITALIJANSKEGA ŽVtPLA
Proizvodnja žvepla je v Italiji dosegla oktobra 20.000 ton (septembra 19.921-in avgusta 18.722). Glede na naraščanje proizvodnje in na vse večjo konkurenco ZDA, ki so odpravile kontingentiranje Izvoza, računajo, da bo italijanska družba Ente Zolfi, ki ima monopol nad trgovino z žveplom, znižala ceno za 3000 lir pri toni. CENA ŠVICARSKEGA PAPIRJA NEiZPREMENJENA
Po poročilih švicarskih listov bo ostala cena švicarskega papirja v lesnem letu 1952-53 neizipremenjena, ker ne računajo z izpremembo cene švicarske celuloze.

TUJE VALUTE V NEW VORKU
Tvrdka Deajc & Co. iz New Yorka navaja 10. novembra naslednje tečaje tujih valut za 1 dolar: Avstrija 27,02, Belgija 50.50, Danska 7.96, Finska 375.00, Zah.. Nemčija 4.63, Grčija 15900, Iran 67.00, Izrael 2.00, Italija 632.91, Libanon 3.56, Luksemburg 50.50, Holandija 3.84, Norveška 8.29, Portugalska 28,70, Španija 48.80, Švedska 50.85, Švica 4.28, Turčija 3.84, Jugoslavija 364.96. 1 egiptovski funt je stal 2.55 dolarja, angleški 2.55 dolarja, irski 2.69 dolarja in južnoameriški 2.50 dolarja.
DEVIZE ZA ZASEBNIKE V JUGOSLAVIJI
Po dosedanjih deviznih določbah so zasebniki za potovanja v tujino lahko nabavili do 20.000 dinarjev tujih valut. Po najnovejšem odloku finančnega ministra lahko nakaže Narodna banka potnikom v tujino največ 3000 din v tujih valutah. Valute si zasebniki lahko nabavijo na podlagi potnega lista.
NOV TEČAJ SILING-NEMSKA MARKA
Dne 11. novembra je avstrijska narodna banka zvišala tečaj nemške marke za denar od 445,61 na 450,47, nakazila od 448.29 na 453 in premijski tečaj denar od 539,82 na 545,73, nakazila od 548,26 na 554,25.
DOLAR NE BO RAZVREDNOTEN
Iz ameriških borznih krogov izvira misel, da bi se dolar razvrednotil in tako pospešil ameriški izvoz v evropske države. V prvih osmih mesecih so ZDA izvozile za 9041 milijonov dolarjev blaga, se pravi približno toliko kakor lansko lato. Toda bilanca za zadnje štiri mesece tega leta ne bo tako ugodna, ker upada izvoz zaradi manjših nakupov. Povečala se je konkurenca evropskega in japonskega blaga, ki je cenejše kakor ameriško. Razvrednotenje dolarja naj bi pocenilo ameriško blago. Toda ta predlog ne bo naletel na razumevanje pri bodoči republikanski vladi, ker bi izzval hude potrese zlasti okoli Mednarodnega denarnega sklada in ker bi razvrednotenje ne bilo popularno.
LIRA
V tednu do 14. novembra je lira v glavnem ohranila svoje postojanke. Le proti dolarju in nekaterim drugim čvrstim valutam je za malenkost popustila. Navajamo tečaje 8. in 14. novembra:
Katero kurivo j:e najcenejše
Valute	8. 11.	14. 11.
Dolar	636,00	638,50
Svic. frank	148,25	148,75
Funt zl.	7175,00	7225,00
Svic. marengo	5875,00	5875,00
Zlato gr.	780,00	778,00
Za življenje so nujno potrebni toplota, zrak, luč in hrana. Tako dolgo, dokler dobo ljudje prebivali na tej zemlji, se bodo borili za te življenjsko potrebne elemente.
Človek je vselej uporabljal ogenj za ogrevanje. Toda s kurjavo je v zvezi tudi zračenje; ogenj potrebuje kisika, da se ohrani. To se pravi, da mora biti stalni dotok svežega zraka in pa možnost odhoda plina skozi dimnik, da se vrši pravilno izgorevanje Na podlagi znanstvenih dognanj je strokovnjakom danes lahko- usmerjati termične naprave, medtem ko so laiku ti pojmi še precej nejasni. Zato naj spodnje vrstice razčistijo nekaj o-snovnih pojmov, ki so vsakomu potrebni pri vsakdanjem življenju. MERJENJE TOPLOTE Predvsem si moramo biti na jasnem glede merjenja temperature (toplote). Temperaturo merimo s termometrom (toplomerom), in sicer v večini evropskih držav z etrskim sistemom, se pravi s stopinjami o) Celzija (C). Za merjenje toplotne množine uporabljamo »toplotno enoto« ali, tehnično izraženo kalorijo. Kalorija je tista množina toplote, ki jo potrebujemo, da segrejemo 1 liter = 1 kg vode za 1 stopinjo C. Torej če hočemo 1 kg vode od 0 stop. C segreti na 100, potrebujemo 100 kalorij. Ako hočemo še to na 100 stop. C segreto vodo spremeniti v paro, potrosimo še 537 kalorij tako imenovane izparilne toplote. Torej skupno bi potrebovali za 1 kg vode, ki ima 0 stop. C, da jo spremenimo v paro 100+537 = 637 kalorij.
KURIVO IN IZGOREVANJE Glavni sestavni elementi vseh naših vrst kuriva so ogljik (C) in vodik (H). Z istočasnim vžigom ogljika in vodika ter kisika (O), nastane toplota ki jo mi izkoriščamo v različne namene.
V glavnem razlikujemo tri vrste kuriva. Trda, tekoča in plinasta. Trda kuriva so črni premog, rjavi premog, ter drva. Tekoča kuriva pa so razne vrste olja, ki so stranski proizvodi pri čiščenju (rafiniranju) nafte. Plinska kuriva pa so mestni plin in zemeljski plini, ki se vam dostavljajo v jeklenkah.
KALORIČNA VREDNOST KURIVA TER NJEGOVA EKONOMIČNA IZRABA
Nas zanima pod katerimi pogoji dosežemo največjo rentabilnost. Tri po-
goje je treba upoštevati: 1 kalorično vrednost posameznih vrst kuriva; 2. odstotek izkoriščanje in 3. cena posameznih vrst kuriva. Na preglednici se vidi koliko kalorij, da posamezna eno-
Lir
Sooo —
d
•a'
nV
-X
r\
i

4
f
o
2
"a
‘I
s
s
*
ta kuriva n.pr. 1 kWh elektrike in koliko odstotkov lahko izkoristimo.
Elek. tok	850 kal/kWh 80%
Mehki les 3500-3700 kal/kg 50-60% Trdi les	3600-3700	kal/kg	50-65%
Plin	4000-4200 kal/kub.m 80%
Rjavi premog 4200-4800 kal/kg 30-50% Koks	7000	kal/kg	70%
Črni premog 6500-6800 kal/kg 65-70% Olje	9800-10.000	kal/kg	80%
Ena kilovatna ura električnega toka da torej 850 kalorij, medtem ko da 1 kg lesa 3500-3700 kalorij. Od strokovne izvršitve kurilnih naprav je odvisen odst. izkoriščanja. V gornji razpredelnici omenjeni odstotki izkoriščanja veljajo za brezhibne kurilne naprave. Kakšni so šele pri slabih napravah, si lahko mislimo. Obratni stroški se v tem primeru jako povečajo, tako da se zaradi nizkih investicij nestrokovno izvršeno delo' kaj kmalu maščuje.
Grafični prikaz nam nazorno pokaže, katera kuriva so najbolj ekonomična. Pri sestavi so bili upoštevani cena, kalorična vrednost in odstotek izkoriščanja.
Za kurjavo najbolj neekonomičen je navaden električni tok s svojo visoko ceno v Trstu. (36 lir za 1 kWh, t.j. za 850 kal.) Bolj ekonomičen je industrijski tok; po tej tarifi stane e-lektrika 850 kal. 12 lir.
Mestni plin, ki nam ga dobavlja podjetje ACEGAT, stane 850 kal. 6 lir, torej polovico cene industrijskega toka. Se cenejše kurivo pa je koks, 850 kal. je približno 3 lire. Za centralne mineralne kurjave pa je olje najcenejše kurivo, ker stane 850 kal. samo 1,50 lire.
Grafični prikaz nam ponazoruje višino stroškov pri posameznih vrstah kuriva.
a
Q>
Primerjava posameznih vrst kuriva.
Prvi uspeiii umetnega oplojevanja goveje živine
Po približno štirih mesecih delovanja središča za umetno oplojevanje goveje živine v Boljuncu, so danes na razpolago prvi rezultati in iz njih lahko črpamo praktičen pouk. Iz poročila, ki ga je poslalo Kmetijskemu nadzorništvu vodstvo središča, lahko povzamemoi zanimive podatke.
Tudi na našem področju je ta način oplojevanja dal povoljne uspehe: iz celotnih, pa čeprav omejenih podatkov je bilo ugotovljenih 88% primerov brejosti. Ti primeri ovržejo vsa nezaupanja nekaterih živinorejcev tudi zaradi tega, ker so bila nekatera oplojevanja, pa četudi ponovljena, e-na najtežjih a vedno neuspešna pri naravni oploditvi. Doseženi so bili neverjetni uspehi, ki so gotovo premagali nezaupanje nevernežev ter potrdili prepričanje glede važnih zdravstvenih, živinorejskih in ekonomskih koristi.
V omenjeni dobi je bilo oplojenih 230 krav, od katerih lahko računamo, da je ostalo brejih 179, to je od izvršenih oplojenj skoraj 78% pozitivnih uspehov.
Dosti bolj zanimiva pa je profilatič-na stran tega načina : zaradi okužb na spolovilih je bilo zavrnjenih 69 glav, kar predstavlja 30% vseh oplojenih krav. Največ govedi se je okužilo z boleznimi prenesenimi pri naravnem oplojevanju (pri katerem se na splošno pripustijo vse prignane krave). To se je in se tudi bo v bodoče preprečilo z umetnim osemenjenjen
Čeprav se živinorejci ne dajo tako hitro prepričati, jih predhodni in natančni pregled goveda, že iz samega početka kar zadovolji in so dostikrat že sami priznali razliko, ki jo opazijo pri naravnih javnih postajah, kjer mogoče večkrat pripušča nesposobna in najmanj pripravna oseba.
Prve uspehe lahko tako povzamemo: 1. izločitev vseh vzrokov nanašajočih se na spolno okolje, v kolikor so odvisni iz kontakta; 2. visok odstotek povolj-nih uspehov tudi v posebno težkih primerih; 3. bolne krave ali tiste, ki se iz kakršnega koli vzroka nočejo u-brejati, se takoj zdravijo; če je potrebno tudi izločijo.
Tako se polagoma dosega namen, ki si ga je središče začrtalo za prvo dobo svojega delovanja, in sicer odstranitev neplodnosti, ki izvira iz bolezni.
Iz te dobe delovanja za umetno o-plojevanje lahko črpamo naslednji pouk:
1) Potrebno je, da se živinorejci, ki na splošno še ne zaupajo temu načinu ali ki se kvečjemu tega načina poslu-žijo samo za tiste krave, ki niso ostale breje pri raznih naravnih pleme-nilnih postajah, prepričajo, da se u-metno oplojevanje izvaja v naprednih deželah že več kot 25 let in da je povsod doseglo bodisi iz zdravstvenega kot živinorejskega vidika zadovoljive u-spehe.
2. Živinorejec pokliče navadno živi-nozdravnika - osemenjalca, ko zapazi
™, xi. VALUTE N A PROSTEM TRGU V ČURINU
pri kravi prve znake pojanja. Ta na-glost ni potrebna, kajti nešteti poskusi so dokazali, da je osemenjenje uspešnejše, če ga izvršimo 12 do 18 ur po prvih znakih pojanja.
3) Končno je potrebno, da živinorejec v umetno oplojevanje zaupa ter hkrati ne pričakuje čudežev, kajti v primeru, da govedo boleha na pomanjkanju hormonov, vitaminov ali je bilo slabo krmljeno, ni pričakovati zaželenih uspehov. Prav tako niso uspehi zadovoljivi, če je krava okužena po nalezljivo vozličastem vnetju sluznice v nožnici ali nasplošno po kakršni koli bolezni spolnih organov.
Dosedanje delovanje središča za u-metno oplojevanje torej kaže, da bo bodoče delovanje uspešno. Zato je potrebno, da se nezaupanje preobrne v prepričanje v stvarne možnosti tega načina osemenjenja, ki nam bo v bližnji bodočnosti gotovo nudilo najprej v profilaktičnem in kasneje (z nakupom prvovrstnih plemenjakov) na živinorejskem sektorju velike koristi.
Drugi korak se ne da napraviti, dokler ne bo' središče popolnoma utrdilo svojega položaja in hkrati pridobilo zaupanje vseh živinorejcev.
Seveda bo zaupanje naših živinorejcev mogoče pridobiti edino pod pogojem, da se središče za umetno oplojevanje izroči našim ljudem, ki poznajo domače razmere in jezik.
CENA ŽIVEGA SREBRA NENADOMA POSKOČILA
Cena španskega živega srebra, postavljenega fob ameriška pristanišča, je nenadoma poskočila od 165 na 180 dolarjev; cena za angleška pristanišča pa od 64 na 60 3/8 funta šterlinga za steklenico. Cena je poskočila zaradi velikih nakupov Združenih držav. Izvozna cena španskega živega srebra je bila povišana najprej na
Država — Vrednost	švic. fr.	belg. fr.	pezet	funtov fr. fr.		šil.	dol.	lir	šv. kr.	nem. m.	hol, fl,	200 dolarjev, nato je bila znižana na 177
Švica — 10 švic. fr.	10,-	119,33	112,61	920	—.18.5	63,09	2,33	1493	13,88	10,75	9,04	in še na 165 dol. preteklega julija. Na
Belgija — 100 belg. fr.	8,38	100,—	94,37	771	—.15.5	52,87	1,95	1251	11,63	9,01	7,58	podlagi nove cene cif v angleških prista-
Španija — 100 pezet	8,88	105,95	100,—	817	—.16.4	56,02	2,07	1325	12,33	9,54	8,03	niščih bodo v Angliji prodajali potrošni-
Francija — 1000 fr. fr.	10,87	129,80	122,45	1000	1,—.—	68,61	2,53	1623	15,10	11,69	9,84	kom blago po 70 1/2—71, medtem ko jr
Vel. Britanija — 1 funt	10,87	129,70	122,40	1000	1.—		68,5«	2,53	1622	15,09	11,68	9,84	bila prej cena 64 1/2—64 3/4 funta šter-
Avstrija — 100 šil.	15,85	189,10	178,49	1457	1.9.2	100,—	3,70	2365	22,01	17,04	14,34	linga.
ZDA — 10 dol.	42,83	511,20	482,10	3939	3.18.10	270,26	10,-	6393	59,50	46,05	38,76	RAZSTAVA KOLES V MILANU
Italija — 10.000 lir	67,-	799,50	754,50	6161	6.2.3	422,71	15,64	10000	93,05	72,04	60,63	Od 30. novembra do 8. decembra bo v
Švedska — 100 šv. kr.	72,-	859,20	810,80	6621	6.12.6	454,26	16,80	10746	100,—	77,41	65,13	Milanu 30. mednarodna razstava koles in
Nemčija — 100 nem. mark	93,—	1110,00	1047,30	8552	8.11.1	586,75	21,71	13880	129,16	100,—	84,16	motornih koles. Prijavilo se je okoli 500
Nizozemska — 100 hol. fl.	110,50	1318,60	1244,40	10161	10.2.4	697,16	25,79	16492	153,47	118,81	100,—	razstavljalcev.
at) O Ž I V L J; aTi ( LOV E N i K E G A fOMOMCA K A
III.
V primeru da bi nam motor odpovedal sem poleg starega jarbora dal postaviti še enega mnogo bolj močnega in je tako površina jader nara<la od 70 na 160 kvadratnih metrov. Računal sem, da bo ladja s tako površino jader imela zadostno brzino za plovbo tudi brez motorja. Ladja je bila dolga 26 metrov in 5 metrov široka, ter je lahko naložila 200 ton tovora.
Toliko na kratko, kar zadeva opremo ladje, kar Pa še vedno ni dovolj, da bi uspeh tega podviga, s tako malo ladjo napraviti tako dolgo pot, bil popolnoma zagotovljen. Skoraj večje važnosti je bUa po mojem mnen:\.i organizacija delovanja pomorskih agentov v lukah, ki bi jih ladja obiskala, na svoji poti, v svrho preskrbe tovora, njegovega hitrega razkladanja in nakladanja, dobave pogonskega materiala, pitne vode, hrane i.t.d.
2e prej sem omenil, da bi ladja morala naložiti stroje za postavljanje grofove žage v Buenos Airesu. Ker so se pa priprave preveč zavlekle in je bilo jasno, da ne bomo mogli zapustiti Italije pred volitvami, je ta stroje na-Tožil na parnik, s katerim je tudi sam odpotoval. Prejel sem torej ukaz, da si tovor sam preskrbim prebijajoč se od luke do luke. To ie bil tudi vzrok, zakaj nisem mogel poskrbeti organizacijo v pristaniščih. Tik do dneva odhoda nisem namreč vedel, katera pristanišča bom lahko obiskal, ker
sem pač bil odvisen od razpoložjivo-sti mavlovi) vzdolž potovanja.
Kakor rečeno, so prve dni maja vse dolgočasne priprave in še dolgočasnej-š-i pregledi pristaniških oblasti bili za nami. Celotna posadka je šte a 9 razmeroma mladih, toda ie dobro preizkušenih mornarjev. Po dolgem prizadevanju smo dobili tudi tovor, in sicer 200 kubičnih metrov rezanega lesa za Malto. Ladja je bila popolnoma naložena in skoro ena tretjina tovora je bila zložena na krovu. Vsak najmanjši kotiček je bil izkoriščen. V naše največje začudenje, sta se zadnji dan pred odhodom prijavila dva potnika, oba rti'ada tržaška inženirja, ki sta na vsak način hotela deliti sladkobe in tegobe našega potovanja do Buenos Airesa.
SLOVO OD TRSTA
Dne 6. maja 1948, ob 14. uri je polno naložena «Genova» dvignila sidra ter med hudim nalivom kmalu izginila izpred oči naših svojcev. V očeh vseh se je z lahkoto čitalo zaskrbljenje, saj je bila «Genova» prva mala lesena ladja, ki se je iz Trsta napeti a na tako dolgo pot polno negotovosti.
Mi na brodu pač nismo imeli časa Za premišljanje. Začele so se za nas
ta, trenutek druge skrbi, katerih na morju nikdar ne manjka. Prvi težak problem je nastal, ko sta oba do kože premočena potnika po končanem pozdravljanju ugotovila, da pravzaprav nimata kam leči. Iznajdljivi mornarji so jima takoj iz desk napravili prijetno zaklonišče, kjer sta bila zavarovana pred dežjem. Odločili smo, da jim bomo kasneje na Malti udobneje postregli.
Na splošno zahtevo mornarjev, ki so večinoma bili iz okolice Gradeža, smo zvečer vplovili v !o pristanišče, da se tudi oni poslovijo od svojcev. Ko je končno tudi to bilo opravljeno, se je naslednjega dne zače',a naša odiseja. V krasnem jutru smo plovili vzdolž istrske obale do Brionskih otokov in potem usmerili kljun ladje v sredino Jadrana preti Otruntski ožini.
V teku prvih dni plovbe sem razdelil mornarjem posamezne dolžnosti in sicer na ta način, da se posadka ne bi preveč utrudila pri izvrševanju svojega dela. Ker sta se ob,a potnika prostovoljno javila Za sodelovanje, sem enega dodelil motoristom, drugega pa h krmilu. Tako smo imeli 3. motoriste, 3 krmilarje, 1 kuharja, 1 pomočnika in 3 častnike, ki sol se menjavali v sledečem redu: 4 ure službe in 8 ur od-
mora. Samo kuhar ni nikakor pristal na nobeno zamenjavo in je tako sam opravljal to navidez lahko delo. Ne spominjam se, da bi v teku vsega potovanja1 samo enkrat zakasnil pripraviti kosilo ali večerno. Vsak dan smo vsaj enkrat imeli toplo hrano, ki ni izostala niti v najhujših nevihtah.
Red službe, ki sem g,a določil in zgoraj omenil, pač ni veljal za primere, ko je ladja zašla v nevihte in težko morje. V tem primeru je bilo počivanje sploh nemogoče. Zaradi sunkovitega gibanja ladje so se tisti, ki niso bili na krovu, pri jadrih in krmilu, tiščali v kotih oprti na vse strani z rokami in nogami in tako vsaj deloma odpočili.
Med vožnjo vzdolž Jadrana, nas je zajela prva nevihta v. bližini Tremit-skih otokov. Vsled velikih valov so se skladovnice desk, ki so bile zložene na palubi, začele nevarno pomikati in sta oba potnika morala izprazniti svoje začasno zaklonišče. Tako sta do Malte spala izmenoma na praznih ležiščih tistih, ki so bili v službi. V noči 12. maja, nax ie v. višini Barija zaustavila italijanska patrclna ladja in podrobno preiskala vse prostore. Z prižganimi žarometi nals je nato spremljala vso noč in nam nas'ednje jutro zopet prevrgla vsak najmanjši kotiček. Moj trud, da bi izvedel vzrok temu, je bil seveda zaman.
Po tem dogodkb, smo se oddaljili od obale in nadaljevali plovbo izven teritorialnih voda, da bi se tako izogni-
li preveliki radovednosti italijanskih carinikov. Preplavili smo že Otrant-sko ožino, ko nas je iznenada zajela močna nevihta in nas prisilila, da vplovimo V. Otranto. To je bila pač nevihta, za katero kasneje na oceanu ne bi niti z očesom trenili, ali vedel sem, da mornarji niso navajeni viso-komorske plovbe in bi jih bilo nespametno prestrašiti že v. samem začetku1. To še posebno ne, dok.er smo bili blizu Italije, ker sem se vedno bal, da mi jo lepega dne iz kakega pristanišča ne pobrišejo domov. Bili so sicer dobri mornarji, toda ker so vedno služili na malih jadrnicah, niso nikdar paskusili, kaj pomeni večtedenska plovba daleč od obale, brez možnoiti zatekanja r. pristanišča.
Po enodnevnem bivanju v. Otrantu, se je morje pomirilo in nadaljevali smo pot proti Malti, kamor smo pripluli 17. maja cpoldne. Takoj pri vstopu v pristanišče je opaziti na starih trdnjavah posledice vojne vihre, ki je tu besnela, saj je Malta s pristaniščem La Vialletta, bila n tej voini najbolj bombardirano mesto.
Luka 26 bila ob našem prihodu polna vojnih ladij in velikih potniških parobrodov, preurejenih Za prevoz vojakov. Engleži so namreč prav te dni izpraznili Libanon in Sirijo in prevažali vojake v. domovino. Le s težavo smo se prebili mimo vseh teh kolosov do pomola, kjer nam je bilo o-drejeno mesto izkrcavanja našega tovora.	K. P.
kontokorent — tekoči račun. Beseda je italijanskega izvora «conto cor-rente« in pomeni račun med trgovci ali med juridičnimi osebami v stalnem poslovnem razmerju, kjer se medsebojne terjatve in dolgovi ne obračunajo takoj, temveč knjižijo v breme ali korist naslovnika konto-korenta. Obračun ali ugotovitev salda se izvrši po sporazumu na določen dan, navadno 30. junija in 31. decembra in se ali poravna ali gre v breme oz. v korist imetnika tekočega računa. Kontokorent je enostaven če ne računajo obresti, je o-brestni ali bančni (fr. compte cou-rant et dlnterets, šp. cuenta cor-riente a interes, nem. Verzinste lau-fende Rechnung, angl. interest bea-ring account) če se na dolžne in koristne zneske računajo obresti od dneva dospetka do zaključka tekočega računa.
konverzija (zamena) — pomeni zamenjavo določene rente (vrednostnega papirja z novo rento po nižji obrestni meri. Država pristopi k' zameni a-li h konverziji, kadar tržna obrestna mera pade pod obrestno mero,
’ ki jo država plačuje na rente. Konverzija je prisilna, kadar država zmanjša obrestno mero z uvedbo takse na rente ali če isto plačuje z manj vrednim denarjem. Zamena je sporazumna kadar je država dolžna vrniti kapital lastnikom stare rente, ki ne žete zamenjati obveznic, katere imajo v posesti.
kredit — (od lat. creditus, fr. credit, šp. credito, nem. Kredit, angl. credit) pomeni zaupanje upnika v dolžnika, da mu ta po določenem času vrne zaupani predmet, ki je lahko denar ali blago. Kredit je osebni, če se upnik zadovolji z dolžnikovo obljubo, je stvaren ali realen, če dolžnik zastavi določeno stvar, vrednostni papir, hipoteko i.pod. Kredit zamenjuje plačila v gotovini ter veča na ta način obseg zamenjave dobrin, ki bi se sicer ne izvršila zaradi pomanjkanja denarja. V gospodarstvu delimo k. v trgovskega, bančnega in javnega (n.pr. razpis državnega posojila).
krošnjarenje — je vrsta trgovine brez stalne poslovalnice. Vrši se od kraja do kraja, od hiše do hiše.
kuks — tako se imenuje vrsta efektov, ki predstavljajo delež, s katerim nekdo sodeluje pri rudarskem podjetju. Rudarska družba razdeli lastninsko pravico na deleže ali kukse, o katerih se izdajo deležni listi — kuksi, ki se lahko prodajajo, razstavijo in spadajo zaradi tega med špekulativne papirje.
kup — pomeni obvezo ene stranke, da odstopi ali kak predmet, s katerim se sme trgovati ali neko pravico, druge stranke pa, da to prejme in plača.
kupon — (po fr. besedi cuoper-striči) pomeni odrezek, ostanek. Pri vrednostnih papirjih je kupon (it. cedo-la) tisti del, ki služi za vnovčenje obresti ali dividende. Pri papirjih, ki nosijo obresti se glasi kupon na določeno vsoto, pri dividendih pa na vsakokratno dividendo. Ob dospelosti obresti ali dividende se kupon odreže od kuponske pole in vnovči.
kurz (tečaj) — pomeni pri denarju, blagu in efektih borzno ceno teh. U-radni seznam kurzov vrednot, s katerimi se na borzi trguje, se imenuje kurzni (tečajni) list ali tečajnica (it. listino di borsa).
ITALIJANSKO-EGIPTOVSKI
SPORAZUM
Novi italijansko-egiptovski trgovinski sporazum predvideva živahnejšo trgovinsko izmenjavo. Uveden je bil kliring, kar bo olajševalo poravnavo.
ZAVARUJTE SE
PRI NAŠI ZAVAROVALNICI
UiniOPi
USTANOVLJENA JE BILA l. W2B IN JE DANES ENA NAJVECJ1H SVETOVNIH ZAVAROVALNIC
M GOST RMMIK
GEKERALIVI ZASTOPNIK
TRST - Ul. Ualilirivo št. 14/1 TEGEF0NI 27-512 in 50 30
dbg.ai/u, {e.$t[/inicai{L, mesat-ii, frtUi!
PAPIR
vseh vrst za ovoje slamnati, sivi, pergamin vrečice in drugi naročajte pri tvrdki
PAPYROS
TRST, ■ Ul. F. Severe št. 10 Kličite telefonsko Štev. 64-53
Kvalitetno blago ■ Nizke cene
Dostavljamo na dom!
MIZARJI
KMETOVALCI
PODJETNIKI
I
n u
d i
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in p ar k e te najugodneje
CALEA
Tel.
90441 TRST
Viale Sonnino, 24
Raj tare našega Kmeta
Spomenica KmečKe zveze pristojnim oblastvom - Danes Kmečka Konferenca na OpčinaH
Objavljamo spomenico »Kmečke zveze« na pristojne oblasti, ki bo danes predložena kmečki konferenci na Opčinah v pretres.
((Kmečka zvezan namerava s to spomenico opozoriti pristojne ustanove in oblasti na nekatera vprašanja splošne in posebne narave, ki zadevajo kmetijsko področje STO.
Pomen kmetijstva
Najprej je treba poudariti dejstvo, da obstaja celo s strani odgovornih oblasti težnja podcenjevanja kmetijstva v okviru splošnega gospodarstva. Tako gledanje je povsem neopravičeno. Pripomniti je namreč, da je na področju okoli 6000 kmečkih gospodarstev in da je nad 10% prebivalstva posredno ali neposredno povezano s kmetijsko proizvodnjo, ki po vrednosti presega vsoto 3 milijarde lir letno. Mnoge kulture krijejo v znatnem odstotku potrebe krajevne potrošnje. V tem pogledu so n. pr. po količini pomembne naslednje proizvodnje izražene v letni povpreki: 70-80.000 stotov grozdja; 60-70.000 krompirja: 10-12.000 žitaric; 15-20.000 raznega sadja; 12.000 paradižnikov; 120-130.000 s otov krme izračunane v senu; 65-70.000 hi mleka; 18-20.000 stotov stročnic ter zelenjave v vrednosti skoraj 200 milijonov. V kolikor j‘e pač možna in pravilna primerjava, bi lahko trdili, da tukajšnje kmetijstvo n. pr. ne zaostaja po vrednosti proizvodov, kakor tudi ne po številu zaposlenih za metalurško industrijo na našem področju, čeprav razpolaga le z nekaj več kakor 20.000 ha plodne zemlje in je od tega okrog 7.700 ha pašnikov in okrog 5000 ha gozdnih kultur.
Važnost našega kmetijstva jfe zaradi tega prav pomembna tudi v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva. Zato pa se morajo vprašanja kmetijstva vzeti v resen pretres, tako kakor vse ostale produktivne veje, da bi se potencirala tudi ta panoga gospodarske dejavnosti v največji meri.
Prisotnost veilikega potresnega trga je dober pogoj za intenzivnejše obdelave zemlje, tako kvantitativno kakor kvalitativno. Potrebno pa je, da se ta pravzaprav že normalen razvoj podpre z ustreznimi ukrepi, ki bi jih morali izvesti deloma takoj deloma pa v doglednem času.
Po teh splošnih ugotovitvah menimo, da bi morali pristojni organi upoštevati in proučiti predvsem naslednja vprašanja:
Vprašanje kmečkega predstavništva
Tukajšnji kmetje, ki so v veliki večini mali in srednji posestniki ali najemniki, nimajo v raznih ustanovah in uradih zastopstva, ki bi jim pripadalo kot proizvajalcem. V sklladu z zakoni in določbami iz preteklosti izvirajo vse funkcije in zastopni položaj iz imenovanj in še to največkrat mimo
Državni prispevki v prid tukajšnjega kmetijstva se, kakor je znano, naslanjajo bodisi na določbe o splošni melioraciji, bodisi na izredna finansiranja, ki izvirajo iz posebnih pobud. V tem pogledu je pripomniti naslednje:
a)	melioracije
Melioracije, ki so neodvisne od splošnih načrtov bonifikacij, so bile deležne in so deležne prispevkov, ki jih predvideva čl. 43 in naslednji kr. ukaz 13-12-33 št. 215.
Načela, po katerih se je izvajal o-menjeni zakon niso pri nas obrodila zaželenih uspehov. Po našem mnenju ni bilo splošnega okvirnega načrta pri izvajanju melioracij, kar je imelo za posledico, da so bili rezultati fragmentarni, često pa se celo niso skladali s potrebami področja. Poleg tega so bila sredstva za te namene v občutni meri prikrajšana, in to v razmeroma večji meri kakor pri drugih panogah.
Tako je bilo v prvem polletju 1949 izdano v te namene 217,5 milijona lir, v naslednjem šestmesečju pa 147 mil. lir; v prvem polletju 1950 se je vsota z nenadnim padcem znižala na 11,7, v drugem polletju pa še na 11 milijonov. Finančna sredstva, ki so sedaj predvidena v državnem proračunu so vsekakor premajhna in ne zadostujejo velikim potrebam in velikemu številu prosilcev. V tem postopnem nižanju proračuna vidimo odsev težnje po podcenjevanju kmetijstva in s tem težnjo, da se kmetijstvo žrtvuje v korist drugih panog, kakor smo ugotovili že v začetku.
Določbe čl. 46 omenjenega zakona, ki se nanašajo na posojila kmetom po nizki obrestni meri, se ne izvajajo. Zaradi tega nj moglo veliko število kmetov, ki ne razpolagajo s kapitalom, ki je potreben za začetne produktivne investicije biti deležno državnih podpor. Gre pa največkrat za kmete, ki so podpor najbolj potrebni vprav zaradi dejstva, da ne razpolagajo s finančnimi sredstvi. Splošno se je dogajalo, da so se podpore koncentrirale v korist gospodarsko trdnejših.
Potrebno je zaradi tega, da se sestavi okvirni načrt, ki bi zadevo načelno urejeval, da bi se tako dosegli uspehi z najmanjšimi sredstvi. Potrebno je še pomnožiti zadevna sredstva, da bodo lahko vsi kmetje deležni podpor in posojil po nizkih obrestih.
Za pravilno postavljanje in urejevanje vseh zadev, ki se nanašajo na melioracije, b; se morala ustanoviti posebna komisija, v kateri bi morali biti zastopani tudi kmetje.
b)	posebna finansiranja
Tudi na tem sektorju je žal poudariti znižanje državne intervencije. Zelo občutno znižanje je opaziti pri nakazovanju podpor za nakup strojev in orodja (od 2 milijonov lir v prvem Polletju 1945 na manj kakor 0,5 mil. v
zadevnih predlogov strokovnih zvez, čeprav so predlogi po zakonu predvideni.
Tipičen primer: Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo, ki bi morala biti kakor je to v primeru trgovine in industrije, gibalo kmetijske dejavnosti, je brez stvarnega zastopstva kmetov.
Kmečka zveza se sklicuje na ukaz št. 106 o reorganizaciji Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo in na dejstvo, da se pri tem niso upoštevali zakonski predpisi, ki predvidevajo imenovanje zborničkih organov na podlagi določitve sindikalnih in strokovnih organizacij, v kolikor zadeva kmetijski sektor. Kmečka zveza ni bila ob tej priložnosti vprašana za svet. Sedanji predstavniki kmetovalcev nimajo nobene zveze z živimi problemi kmetijstva. Razne intervencije Kmečke zveze v tem pogledu niso imele ni-kakega uspeha.
Druga zakonska določba, ki se nanaša na strokovno izobrazbo kmetov se ne izvaja: Gre za poseben Odbor za strokovno izobrazbo, o katerem je govora v zakonu 16. jun. 1932 štev. 826, čl. 7 in v katerem bi morali biti tudi zastopniki kmečkih organizacij. V kolikor nam je znano, ne obstaja ta odbor niti na papirju.
Podobno je pri drugih komisijah, kakor v Odboru za bolniško blagajno, v raznih socialnih ustanovah itd.
Povsem jasno je, da ni mogoče braniti koristi kmetijstva, če se ne da kmetom pravo zastopstvo in to niti tam, kjer se tako pomanjkljivi zakoni predvidevajo. Ne moremo pričakovati stvarnega gospodarskega kmečkega napredka, ki je tesno združen z aktivno soudeležbo in sodelovanjem zainteresiranih, če se zadeva, o kateri je govora, ne upošteva, kakor bi se morala.	I I
Z ustrezno vključitvijo neposrednih predstavnikov kmetov, kjerkoli to narekujejo okoliščine, bi se doseglo pravo in aktivno sodelovanje kmetovalcev z oblastmi in ustanovami, ki imajo posredno ali neposredno opravka s kmetijstvom. Ni na primer brez pomena dejstvo, da v Središču za gospodarski razvoj področja, ki bi moralo obsegati in proučevati vse panoge gospodarstva, kmetijstvo ni bilo upoštevano niti v organski sestavi te ustanove.
Mnenja smo, da bi vse te ustanove samo pridobile, če bi si zagotovile stvarno sodelovanje kmetov po njihovih predstavnikih.
drugem polletju 1950). Podpore so v tem pogledu tako neznatne, da sploh ni misliti na možnost nakupa obdelovalnih strojev, kot so kultivatorji, ki bi bili brez dvoma potrebni za napredek našega kmetijstva.
Isto velja glede sredstev, ki so bila dodeljena za bonifikacijska dela na državni račun (100 milijonov v I. polletju 1949, komaj 25 milij. v II. polletju 1950).
Posebno pozornost zahtevajo pogo-zdovalna dela. Neglede na dejstvo, da so bili tudi v tem pogledu sredstva zelo občutno znižana, moramo poudariti, da se pogozdovalni načrti izvajajo brez vsakršnega sodelovanja tistih, ki so pri tem najbolj zainteresirani, t.j. vaških skupnosti Kraške planote. Znano je, da je v pašniško-gozdarskem gospodarstvu, kakršno je na Krasu, nadvse važno, da se doseže pravilno uravnovešenje med gozdom in pašnikom. Tudi ni nobenega dvoma, da bi bili uspehi pogozdovanja boljši, če bi se bila našla primerna oblika s sodelovanjem med pristojnimi oblastmi, in prizadetim prebivalstvom.
Da se kmetijstvu ne posveča potrebno pozornost ali, da se ga, kratko povedano zapostavlja, dokazuje tudi dejstvo, da se je iz pomoči ERP dodelila kmetijstvu le neznatna podpora. Ta podpora je dosegla komaj 0,5% od celotne vsote, ki je bila po tej u-stanovi dodeljen področju. V okviru ERP je bil predložen, čeprav z zamudo, načrt, ki je predvideval, da bi st izboiljšalo 1200 ha zemljišča, od tega 1000 ha pašnikov. Pri tem so predvidevali 700 ha novih vinogradov, 100 ha sadovnjakov, 100 ha vrtov, 200 ha travnikov, Vinska proizvodnja bi morala po tem načrtu prekoračiti 80.000 hi; podvojiti bi se moral pridelek krompirja, paradižnikov in stročnic; proizvodnja žitaric zlasti koruza bi se morala povečati za 30%; živinoreja bi morala obogateti za 1000 glav nPečnih krav. Ne pretiravamo, ako trdimo, da se je od tega realiziralo in sicer iz drugih sredstev morda samo 10%; že sam obstoj tega načrta priča o velikih razvojnih možnostih tukajšnjega kmetijstva.
Strokovna izobrazba
pomanjkljiva
Važnost vloge strokovne izobrazbe v naprednem kmetijstvu je očitna.
Na tem področju je ugo'oviti znatne pomanjkljivosti. Značilno je, da so pri nas v veljavi še stara agrotehnična načela n. pr. silno nizka in še to neracionalna uporaba umetnih gnojil: komaj 20 vagonov letno.
Pozornost pristojnih oblasti bi se morala obrniti v tri smeri, in sicer:
a)	Osnovne šole in nadaljevalni tečaji. Sele pred kratkim se je na področju ustanovila prva kmetijska nadaljevalna šola in še ta je do danes nepopolna. Ne sme vzbujati zaskrblje-
nja dejstvo, da se učenci in starši u-smerjajo na drugačne vrste šol. Uspeh in preusmeritev na tem področju sta pač povezana s kompleksom ukrepov za povzdigo kmetijstva, kar bi obnovilo zaupanje kmečkega prebivalstva y to. panogo gospodarske dejavnosti. Potrebno bi bilo, da bi se nadaljevalne šole kmetijskega tipa z raznimi specialnimi usmeritvami ustanovile še v nekaterih kmetijskih središčih.
V	vsaki osnovni šoli bi morali dodeliti šolski vrt, ki bi brez dvoma koristil šolski mladini pri pridobivanju osnovnih pojmov kmetijske vede.
b)	Strokovni tečaji. Potrebna je pospešitev te oblike strokovnega izobraževanja, ki je bilo v povojnih letih pomanjkljivo in se je vršilo brez organske razporeditve, čeprav obstaja v tem pogledu zakon 13-6-1932 št. 826, o katerem je bilo že govora. V kolikor je znano ne deluje niti odbor, ki ga predvideva čl. 7 tega zakona in ki bi mu morala biti poverjena naloga, da sestavi učne načrte. Neobhodno potrebno je tudi, da se ti tečaji v središčih, kjer prebivajo Slovenci, vršijo v slovenščini, če hočemo doseči zadovoljive uspehe.
Strokovna izobrazba po teh tečajih je važna tudi, da bi se dosegli tesnejši stiki med organi, ki se bavijo s kmetijstvom, in kmečkim prebivalstvom.
V	ta namen bi bilo treba vodstvo kmetijskih uradov poveriti Slovencem, ki so v kmetijstvu v premoči; za
Tukajšnje kmetijstvo se mora boriti z močno konkurenco uvoženih kmetijskih proizvodov, ker je obdelovanje v tukajšnjem okolju podvrženo višjim proizvodnim stroškom v primerjavi s sosedi.
Potrebno je torej, da se krajevnemu kmetijstvu omogoči, da konkurira z bližnjimi proizvajalci pod enakimi pogoji. To je mogoče storiti na razne načine, med drugimi tudi:
a)	s splošnim pospeševanjem kmetijstva, t.j. z ukrepi, o katerih je bilo ali bo govora z dopolnitvijo obstoječih naprav v svrho zboljšanja predvsem kvalitete proizvodnje;
b)	z vsaj delnim zmanjšanjem trošarine na nekatere krajevne proizvode, kakor je to vino, živina ter z občutnim zmanjšanjem tarif nekaterih javnih uslug, kot je to primer vode in električne energije za kmetijsko uporabo;
c)	z ureditvijo in raznimi olajšavami v pogledu neposredne prodaje kmetijske proizvodnje, ne da bi bila potrebna licenca v smislu kr. uk. št. 2174 1. 1926. V tem pogledu pripominjamo, da je bila ta olajšava že dana s strani takratnega ministrstva za gospodarstvo s telegrafičnim obvestilom št. 79 1. 1927 za vse proizvode in z o-krožnico št. 35 z dne 2. okt. 1938 posebej za prodajo grozdja. Te določbe so doslej ostale brez učinka. Vsekakor bi bilo potrebno podvreči posredno prodajo kmetijskega blaga od proizvajalca do potrošnika s posebnim predpisom v korist obeh;
d)	za nekatere proizvode kot so vino in mleko in to v primeru, ko obstajajo znatne razlike med krajevnimi proizvodnimi stroški in proizvodnimi stroški bližnjih področij; v primeru, da se ta razlika ne da izravnati z ukrepi, o katerih smo že govorili, bi bilo potrebno izvesti primerne protekcionistične ukrepe z naložitvijo tudi nizke carine, vsaj tolikšne, da se omogoči prvenstveno plasiranje domačih pridelkov. Vsekakor gre za ukrepe ki bi jih morali izvesti le v skrajnih primerih. Morda bi se s tem v manjši meri prizadeli potrošniki, vendar bi to breme imelo protiutež, v tem, da bi ostala in krožila na področju finančna sredstva, ki izvirajo iz izkupička domačega v korist splošnega gospodarstva. Prav malo ali nič se namreč ne okoristi tukajšnja trgovinska in industrijska dejavnost proizvajalcev, ki proda-
a)	ŽIVINOREJA, živinorejska dejavnost je med vsemi ostalimi na našem področju najbolj ogrožena. Visoka cena krme, znatna konkurenca bližnjih proizvajalcev, postopen prehod trgovine mleka na krajevnem tržišču v roke monopolistov vse to so vzroki, ki učinkujejo negativno na lokalno domačo živinorejo. Bolj kot za kvantitativnim moramo težiti za kvalitativnim izboljšanjem. Potrebno je omogočiti iudi manj premožnim nabavo plemenske živine. O ostalih olajšavah je govora drugje na drugem mestu. Poudariti moramo še na tem mestu, da predstavlja taksa na živino znatno breme, predvsem pa trošarina za zakol prašičev celo za domačo uporabo. To je prisililo mnoge rejce, da so znižali število glav ali pa so rejo sploh opustili.
b)	VRTNARSTVO in cvetličarstvo nudita morda največje razvojne možnosti. Lahko trdimo, da ta panoga, ki je sicer pod vplivom ugodnih tržnih pogojev, ne sme biti prepuščena sama sebi. Olajšave so potrebne, kot smo že rekli predvsem v pogledu dobave vode za zalivanje po tarifah, ki so bile v razmerju z drugimi tarifami o uporabi vode v veljavi pred vojno. Potrebne pa so poleg tega izdatnejše podpore, predvsem da se omogoči vrtnarjem zgraditev racionalnih naprav za namakanje.
Ureditev hudournikov Glinščice in Ospa na podlagi primernih načrtov, ki bi omogočali izkoriščanje vode v namakalno svrho, bi po našem predstavljala izredno pridobitev za kmete tamkajšnjega okoliša in bi dovedlo do tega, da bi sedanje njive in travnike spremenili v donosne vrtove. Prav
prvo silo naj se kmetijskemu nadzor-ništvu dodeli vsaj še en strokovnjak slovenske narodnosti.
c)	Srednja kmetijska izobrazba: Čuti se pomanjkanje srednje kmečke izobrazbe v dopolnilo osnove kmečkega izobraževanja. Statistike iz naprednejših krajev jasno dokazujejo, da ni delokrog našega področja pretesen, da bi na njem ne mogla zaživeti srednja kmetijska šola. Poleg tega, da bi šola izvajala njeno specifično dejavnost v pogledu strokovne izobrazbe, bi lahko postala tudi središče za eksperimentiranje v očitno korist vsega kmetijstva. Ce bi šoli dodelili še trsnico, drevesnico za sadno drevje, središče za umetno oplojevanje živine, semenarno za zelenjavo in cvetlice, središče za prikazovanje kmetijske mehanizacije, bi ustanova dosegla solidno podlago za vzdrževanje. Oblasti bi morale zadevo proučiti brez odlašanja in predložiti načrt za ustanovitev šole ter graditev vključiti v program javnih del. Ni dvoma, da bi pobuda imela mnogo boljše gospodarske učinke kakor mnogo drugih dtel, ki so sicer morda koristna, vendar ne produktivna, še manj pa nujna.
jajo blago na našem trgu in ki izkupičke odnašajo in jih tudi trosijo drugje.
To poglavje je bistvene važnosti za tukajšnje kmetijstvo, je pa morda med vsemi vprašanji najbolj zamotano, ker je odvisno od najrazličnejših faktorjev.
Nabava kmetskega materiala
V	okviru ukrepov v prid kmetijstvu ni na zadnjem mestu potreba, da se zagotovi kmetom redni dotok raznih potrebščin, ki jih uporabljajo v proizvajalnem ciklusu.
V	pogledu potrošnega blaga jč nujno zagotoviti živinorejcem krmo po ugodnih cenah. Tržaško področje je postalo pomembno središče mlinarske industrije. Zato predlagamo, da se krajevnim živinorejcem daje prednost pri nakupu postranskih proizvodov te industrije brez nepotrebne vmesne manipulacije.
Na našem področju je občutno pomanjkanje gnoja. Zato podpiramo zamisel, da bi se zgradilo središče za predelovanje smeti in bi se s tem o-mogočilo proizvajanje organskih gnojil po dostopnih cenah. To bi bila za poljedelstvo neprecenljiva korist. O-bubožanje zemlje zaradi pomanjkanja gnojil in poslabšanje fizične strukture obdelovane zemeljske plasti se bo še stopnjevalo v prihodnjih letih, če bi primanjkovalo organske snovi. To vprašanje je treba vzeti v pretres in ga rešiti z največjo pozornostjo.
Drugo delikatno področje dobave, ki ga ne more rešiti izključno privatna iniciativa, je oskrba s primernimi semeni. Uvoz selekcioniranih semen ter domača proizvodnja teh bi morala biti uspešnejše nadzorovana. Važna zadeva je tudi uvoz sadik: (e bi morale vsekakor prihajati s področij, ki so po okolju in podnebju zello podobni našemu.
Posebno pripombo zasluži vprašanje dobave semenskega krompirja. Ta kultura je tako važna, da ji moramo posvetiti posebno pažnjo. Izkušnja dolgih let je potrdila, da se vprašanje semenskega krompirja lahko reši le z montikacijo. Ustrezni dogovor s proizvajalci tržaškega zaledja je zaradi tega neodložljiv, vsaj dokler se ne dobijo nove, tukajšnjim razmeram ustrezajoče vrste.
tako je na našem področju še mnogo neizkoriščenih leg, ki bi bile za vrtnarstvo celo primerne.
c)	VINOGRADNIŠTVO. Radi priznavamo, da je ta panoga že prejela od oblasti znatne podpore; toda zanemariti ne smemo drugih kmetijskih panog. Uspehi izboljšav niso dali zaželenih uspehov zaradi slabe izbire sadik iz krajev, ki niso našemu področju podobni po podnebju in sestavi zemlje. Prav zato smo že poudarili važnost, da bi se sadike nabavljale iz bližnjega zaledja, od koder izvirajo že od nekdaj. Važno bi bilo, da bi se na področju ustanovila osrednja trsnica. Tudi na področju vinogradništva se mora pospeševati bolj kvaliteta kakor kvantiteta. Kazalo bi, da se prouči možnost tipiziranja naših vin, čeprav je priznati. da bi pri tem naleteli na težave in na vprašanja, ki jih ni lahko uresničiti.
Tukajšnje vinogradništvo preživlja zdaj krize zaradi ogromne konkurence bližnjih in daljnjih vinorodnih področij. Zmanjšanje trošarine na domače vino je potemtakem neobhodno potrebno, če hočemo ohraniti naše vinogradništvo vsaj na dosedanji stopnji. O-mogočiti bi bilo poleg tega potrebo
da se kmetje okoristijo z žganjekuho, in v ta namen odpraviti ali vsaj znižati sedanje zares ogromne takse za proizvodnjo alkohola, celo na pijačo, ki služi za domačo uporabo. Podčrtati je, da so tukajšnji kmetje po prvi svetovni vojni uvedbo te takse zelo občutili in so ji silno nasprotovali, saj je bila prej žganjevka iz grozdja in sadja dovoljena proti plačilu zmerne takse.
Neobhodno potrebno bi bilo, da se ustanovi ustrezna mreža fitopatoloških opazovalnic, ki so jih uvedli že v vseh naprednih deželah, da bi pravočasno opozorili vinogradnike na trenutek skropitve. Koristi, ki bi jo od tega imeli vinogradniki, bi bila velika, če upoštevamo visoke cene škropil,
d)	SADJARSTVO.To področje daje zelo velike razvojne možnosti v primeri z današnjim položajem predvsem, če upoštevamo sedanji nazadnjaški način kulture, neprimerno izbiro vrst itd. Redki so sadjarji, ki razpolagajo z racionalnimi sadovnjaki, ki vzgajajo drevesa na primeren način. Sadjarstvu bi morale oblasti po vsem tem posvečati večjo pažnjo.
Vprašanje samo zase je obdrevljenje golih zemljišč z ekstenzivno kulturo (pašniki, travniki . pašniki večkrat pa tudi skoraj neproduktivna zemljišča). Nekatere kulture lesnega in sadnega drevja kot je na primer oreh, so skoraj izginile s Kraške planote. To področje daje obširne možnosti in bi ga bilo treba pretresti predvsem v pogler du zemljišč te vrste, ki so last podeželskih vaških skupnosti. Tudi vprašanje pro'tivetrovnlh pasov, ki pravzaprav meji z gozdarsko dejavnostjo, bi ne smelo biti neupoštevano glede na tukajšnje klimatične razmere. Potrebni pa so tudi v tem pogledu koordinirani načrti. Miožne koristi so na dlani.
Davki in takse
Nekatera vprašanja te narave smo že predočili. Na tem mestu bi radi priporočili proučitev naslednjih zadev:
a)	Davek na zemljišča. Potrebno je da se uveljavijo vse zakonske določbe, ki so v veljavi v pogledu znižanja davka v primeru naravnih nezgod (čl. 46, 47, 48 zakona 8.10.1931 št. 1572). Bi. rokratične težave ter stroški, ki so s tem združeni, onemogočuje posamezni, bom uveljavljanje olajšav, bi so s tem v zvezi. Vprašanje je tem Molj občutno spričo dejstva, da so vprav v zadnjih letih krajevni proizvajalci zelo trpeli na dohodkih zaradi raznih naravnih nezgod.
b)	Prenos lastninskih pravie Veljavne zakonske določbe predvidevajo nekatere olajšave za prenos lastninskih pravic v pogledu zemljišč manjše vrednosti. Naravno pa je, da je meja, ki
KAKO JE
Strokovne šole
V	SLOVENIJI
V	Sloveniji je 26 enoletnih kmetijsko - gospodarskih šol. Lani je te šole obiskovalo 620 fantov in 810 deklet. Na teh šolah se dekleta pripravljajo tudi za smotrno gospodinjstvo.
Kmetijsko-gospodarske šole ustanavljajo predvsem v krajih, kjer je v bližini večje kmetijsko posestvo; kajti mladini je treba tudi nazorno prikazati uspehe dobrega, pravilnega in za človeka manj utrudljivega kmetovanja. Na teh šolah poučujejo poleg izšolanih strokovnjakov tudi učiteljice, ki so po končanem učiteljišču nadaljevale svoje izobraževanje na enoletni šoli za pouk v oddelku za gospodinjstvo.
V	ŠVICI
«Neue Zuercher Zeitung« (9. nov.) priobčuje obširen članek o »poklicni vzgoji v kmetijstvu». List poudarja potrebo, da se kmečki fantje čimbolj izobrazijo v kmetijstvu, ako hočejo doseči napredek v kmetovanju.
»Osnovo za napredek lahko najdemo v temeljitem poklicnem izobraževanju. Glede poklicne izobrazbe kmetov še zaostajamo za izobrazbo drugih poklicev. V kmetijstvu je nujno potrebno določeno znanje glede pridelovanja in pridobivanja. Zakonoda-jec je očitno vse to spoznal in določil da okraji (kantoni), ki pospešujejo kmetijsko izobrazbo, lahko računajo na pomoč zvezne vlade.
V	Švici so imeli že doslej dovolj srednjih kmetijskih šol, tu pa tam so obstajali tudi kmetijski nadaljevalni tečaji, kakor v kantonih Bern, Basel, Zuerih in St, Gallen. Po novem zakonu pa bodo kantoni organizirali strokovne kmetijske nadaljevalne šole pc vsej Švici. Novi zakon določa, da morajo nove šole ustrezati krajevnim razmeram; glavna pažnja gre predvsem praktičnemu pouku.
Tako je drugod. Na Tržaškem pa i-mamo še vedno samo eno kmetijsko šolo: Odprli so jo v Plavjah, torej ne v središču z osrednjo lego, tako da bi jo lahko obiskovali kmečki fantje z vsega ozemlja.
OBVEZNA TUBERKULINIZACIJA ŽIVINE
Okrajni ljudski odbor Kranj-okolica je uvedel obvezno tutoerkulinizacijo (razpoznavno cepljenje živine) goveje živine, kakor poroča »Kmečki glas» iz Ljubljane. Veterinarska služba je namreč ugotovila veliko škodo, ki jo po. vzroča goveja tuberkuloza v tem okraju. Ta škoda lahko doseže zaradi zmanjšanja mlečnosti krav in manjšega pri-
je bila svoj čas določena za te olajšave prenizka, ker se doslej ni upoštevalo zvišanje te meje v zvezi z razvrednotenjem denarja.
Zaradi velikih stroškov, ki so združeni s prenosom lastninskih pravic, se največkrat dogaja, da se pismene pogodbe sploh ne sklepajo, saj je nesmi. sel, da so ti stroški in razne registracije večkrat višji kakor pa vrednost zadevnega zemljišča. Posledica tega je, da ni zelo veliko števil parcel vpisa: nih na dejanske lastnike in to že več generacij. Ni potreba poudariti kakšni nedostatki so s tem v zvezi. 2e spričo majhne vrednosti zemljišča zlasti na Krasu in spričo skrajne posestne razdrobitve jte potrebno zadevo pregledati. Ureditev lastninske pravice bi morala biti združena z znatnimi olajšavami. Registrske takse bi se morale odpraviti do določene vrednosti. Problem je zamotan zaradi kompliciranosti zakonskih določb.
Katastralna ocena. Velika večina par_ cel ne ustreza več prvotni klasifikaciji. Revizija te klasifikacije, ki je v največ primerih v škodo lastnikov, je nujna. Mislimo, da spada to poglavje, kakor tudi prejšnje, v okvir socialnih vprašanj in bi se morali vključiti v sklop olajšav za splošno kmetijsko izboljšavo, kot je že to predvideno za združitev frakcioniranih parcel in posestev.
Poljski čuvaji
Pomanjkanje poljskega čuvajstva je danes zlasti med kmeti okolice mesta zelo občutno. Ta položaj je v očitnem nasprotstvu z velikim številom ostalih policijskih panog. Izkušnja uči, da ne more poljsko čuvajstvo spadati v nalogo drugih panog policij, čeprav jim je lahko to poverjeno kot postran. ska dejavnost. Kraje in poškodbe so zelo česte predvsem v dobi pobiranja pridelkov. Važno bi bilo, da bi se poljski čuvaji izbrali med domačini, ki dobro poznajo položaj posameznih krajev, meje posestev in običaje prebivalstva. Čeprav je bilo mnogo prizadevanja, se ni to vprašanje premaknilo z mrtve točke in ni naletelo na razumevanje s slrani pristojnih oblasti.
Skupna zemljišča
Na področju so obširna skupna zem. ijišča, ki pripadajo okoličanskim frakcijam. Ti kompleksi so bili doslej zanemarjeni in prepuščeni povečini neracionalnemu izkoriščanju. Obstoječe določbe dajejo možnost za koristne u-krepe za dosego rednega izkoriščanja pa tudi za izboljšanje teh zemljišč, po. večini gozdov in pašnikov.
Omenili smo le nekatera vprašanja in ne mislimo, da smo jih v celoti izčrpali tudi zaradi dejstva, da to ne spada v nalogo združenja, ki med drugim nima na razpolago vseh elementov, ki bi bili potreMni za temeljitejšo razčlembo posameznih zadev. Hoteli smo sam® načeti nekatera teh vprašanj v nadi, da jih bodo pristojni proučili in rešili, če je potrebno, tudi postopno Se enkrat pa ponavljamo, da mnogo teh vprašanj ne bo videlo uspešne rešitve, ako ne pride do aktivnega sodelovanja vseh prizadetih. Kmečka zveza je v svojstvu predstavnika njenih številnih članov in v okviru njenih možnosti pripravljena nuditi svoje sodelo vanje.
drugod
rastka najmanj 6 milijonov rimarjev. Kmetje bode morali vso živino, glede katere bo pri cepljenju ugotovljeno, da je bolna, obvezno prodati klavnicam in jo nadomestiti z novo. Pri tem jim bo pomagal okraj, ki bo (prispeval za nakup zdrave živine do 15% od cene, ki jo prejmejo v klavnici za bolno živino. 'Mlekarne bodo plačevale mleko od bol. nih krav 30% izpod dnevne cene. Teh 30% pojde v okrajni sklad za izvajanje obvezne tiuberkulinizacije. Kmetje bodo deležni pomoči tudi pri zboljševa-nju hlevov. Živinorejski odbori pri kmečki zvezi pa se bodo zavzeli za ureditev tekališč, da bo živina odpornejša proti bolezni.
OBVESTILO BIKOREJCEM
Področno kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča vse bikorejce, da bo prve idni decembra redni jesenski pregled za potrditev bikov. Sedanji zakon ne dovoljuje, da ohranijo rejci bike, ki so prekoračili starost 10. mesecev in niso potrjeni, ali za katere ni vložena prošnja za potrditev.
Zaradi tega morajo vsi lastniki bikov, ki bodo v decembru dopolnili 10 mesecev, predložili do sobote 29. t.m. prošnjo na kolkovanem papirju (24 lir) in naslovljeno na ustrezno komisijo (Commissione Provinciale Appro-vazione Tori, presso UTspettorato ter-ritoriale delTAgricoltura) v Trstu, via Ghega 6 (soba št. 4) tel. 86-73. Enako prošnjo morajo vložiti vsi lastniki bikov, ki so bili že potrjeni, a zapade njih potrditev že prihodnji mesec.
II. NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE IN
DOBRO VZDRŽEVANJE HLEVOV
Kmetovalce obveščamo, da je z vsoto, ki so jo stavili na razpolago Tržaška mestna hranilnica, Kmetijski konzorcij in Nadzorna komisija za uvozno živino; Področno kmetijsko nadzorništvo, razpisalo1 »II NATEČAJ ZA IZBOLJŠANJE IN DOBRO VZDRŽEVANJE HLEVOV«.
Natečaj, ki razpolaga z vsoto 500.000 lir, je razdeljen v dva odseka: I. odsek za mala izboljšanja v hlevu; II. odsek za dobro higiensko držanje hlevov in za higiensko-krmsko vzdrževanje1 živine.
Prijave za imenovani natečaj se zaključijo 30. t.m. V ta namen se morajo izpolniti posebni vzorci, ki se dobijo pri Področnem kmetijskem nad-zorništvu — Ul. Ghega št. 6/1 — (soba 4) tel. 86-73; kjer zainteresirani kmetovalci lahko dobijo tudi zadevna pojasnila.
Državna uprava zapostavita hmetilstvo
Kako pobijati tujo konkurenco
POTENCIRANJE NEKATERIH PANOG
KMETIJSKE DEJAVNOSTI
tStnUt KMEČKE ZVEZE
.7
; SEDEŽ: TRST - ULICA FASIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
Nabavi si zgoden semenski krompir!
Veliko važnost pridelovanja krompirja tudi na področju cone A Tržaškega ozemlja ni treba še posebno dokazovati. Naj le omenimo, da pridelujejo' pri nas krompir skoraj vsi kmetovalci in, če že ne za prodajo, vsaj za domačo potrebo. Ta gomoljnica je za naše kmečko prebivalstvo' vsakdanja hrana in naše gospodinje zredijo prašiče navadno še najlepše s krompirjem.
Po uradnih podatkih sadijo na tem področju krompir na povprečno 850 hektarov in ga pridelajo približno 80 tisoč stotov vsako leto. To je komaj 70 stotov na vsak hektar, kar predstavlja tudi za tukajšnje slabe talne in podnebne razmere izredno nizko povprečje. Letos pa je bil pridelek te go-moljnice izredno nizek, kajti večina naših kmetovalcev je pridelala le 3 do 4kratno seme, kar pomeni še izpod 40 stotov krompirja na hektar. Ako bi ne bilo izredno nizkim pridelkom mogoče najti pomoči, potem bi se sploh saditev krompirja pri nas več ne izplačala niti kadar bi ne bilo tako suhe in slab^ letine, kakor je bila letošnja.
Vendar pa na srečo tudi naših kmetovalcev uspehi s krompirjem niso vedno tako slabi, kajti celo v sušnih letih, kakor je bilo letošnje in na plitvih zemljah, kakor so na našem področju je mogoče pridelati tudi nad 70 stotov krompirja na hektar. To pa je dosegljivo z uporabo prav zgodnjih tukajšnjim podnebnim in talnim razmeram ustrezajočih sort krompirja. To možnost so nam pokazali tudi že letos nekateri vzgledni pridelovalci krompirja, ki so pridelali, kljub hudi suši celo desetkratno seme pod-zemnice, kar ustreza tudi nad 80 stotov na hektar.
Dosegli so take uspehe, ker so sadili prav rane sorte, ki smo jih omenili v našem «Vestniku» tudi že ob drugih priložnostih. Predvsem se je dobro izkazala domača, od naših kmetovalcev na splošno poznana vrsta «Albona». Vendar pa mora biti tudi seme te sorte res zdravo in odbrano, ker sicer odpove celo v razmeroma ugodnih talnih in podnebnih razmerah, da ne govorimo niti o našem Krasu.
Druga vrsta ali sorta krompirja, ki se je dobro obnesla pri nas tudi letos, vendar le na bolj globoki in rodovitni zemlji, je holandska «Bintje», kate-
ro prištevajo strokovnjaki k polranim sortam. Najboljše uspehe pa more dati holandska sorta «Eerstlinge», ki je svetovno priznana najranejša. Ta krompir uspeva dobro zlasti na rahli zemlji, tudi če ni globoka, le da je precej gnojena, kakršno imamo pač po večini na našem Krasu.
KAKŠNA STA dEERSTLINGEn IN
«BINTJE»
1.	Eerstlinge je zelo rana sorta, ki obrodi že v 80 do 90 dnevih po saditvi, če je le ugodno za časa njene tašče. Oblika njenih gomoljev je jajčasto podolgovata. Očesa ima redka in zelo plitva. Olupek je rumeno rjave barve in nekoliko raskav. Meso ima rumeno barvo in je zelo dobro za kuhanje, ker vsebuje razmeroma malo škroba. Ta sorta je tudi zelo bogata na vitaminu «C». Ni pa godna za dolgo shranjenje.
2.	Bintje je polrana, zelo' rodovitna sorta, (obrodi v 12Q do 140 dnevih, kakor naš «Rožnik»). Gomolji tega krompirja so nasplošno debeli in podolgovate oblike s plitvimi očesi. Olupek ima rumenkast in popolnoma gladek. Meso je svetlo belo - rumenkaste barve in izvrstno za kuhinjo, zlasti za pečenje. Gomolji te sorte se ohranijo dolgo sveži. — Krompirjevica je prav temnozelene barve in močne rasti ter je podvržena peronospori, vsled česar je neobhodno potrebno škropljenje Z bordoško brozgo.
Značilnosti domače sorte «Albona» so našim kmetovalcem nasplošno dobro poznane,
Vsekakor pa moramo pripomniti, da je za dosego zadovoljivih pridelkov tudi z navedenimi holandskimi sortami krompirja — «Eerstlinge» in «Bin-tje» — potrebno, da se to seme pravo-šasno dobavi in pripravi za saditev ter, da je zemlja pravilno pripravljena. Zaradi tega je zelo priporočljivo, da si naši kmetovalci nabavijo holandski semenski krompir še pred nastopom prave zime, ker je prevoz v zimskem času zelo otežkočen iz daljne Holandije in obstaja nevarnost, da zmrzne na poti. Z nabavo holandskega krompirja komaj marca meseca, ko šele mraz popusti tudi na severu, nastane za naše kmetovalce občutna zamuda s saditvijo tega semena. Temu se sredi marca komaj poznajo očesa.
ker prihaja pač iz mrzlih krajev, do-čim ima «Albona» in pred zimo nabavljen krompir tudi iz Holandije že močno razvite poganjke.
Glede domače vrste krompirja, poznane pod imenom «rani rožnik)) naj tukaj zadostuje omeniti, da je ta sorta v resnici le polzgodna, kakor n. pr. holandski «Bintje». Je pa neprimerno manj rodovitna kot poslednja in so jo tudi že naši naprednejši kraški kmetovalci vsled tega opustili, zlasti še, ker ni mogoče dobiti res pravega in odbranega semena te sorte. Saj je tako imenovani «rani rožnik«, ki ga je dobavil minulo pomlad našim kmetovalcem tukajšnji «Consorzio agrario« po Področnem kmetijskem uradu slabo obrodil	_______
LNAHUC1LA SEMENSKEGA KROMPIRJA IZ HOLANDSKE
Naša zveza zbira naročila za dobavo odbranega semenskega krompirja iz Holandske rane sorte «Eerstlinge» in polrane sorte «Bintje». Naročniki se morajo obvezati, da bodo krompir ob dospetju takoj plačali in dvignili. Cena temu, zajamčenemu semenskemu krompirju, se bo sukala predvidoma okoli 6000 lir za 100 kg, v novih vrečah po 50 kg in bo dobavljen v Trst še pred zimo. Ob naročilu je položiti na vsakih 100 kg 3000 lir, kot pred plačilo.
NAKUP TELET CISTE SIVO-RJAVE
PASME!
Prav tako obveščamo kmetovalce, ki želijo nabaviti teleta (samice) čiste sivo-rjave pasme, izležene na Področju, stare od 20 do 25 dni in tudi do dveh mesecev, da se za nakup prijavijo pri kmetijskem nadzorništvu — u-lica Ghega 6/1 (soba 4).
APNO ZA KOROŠKE KMETE
Slovenski koroški listi poročajo, da je uprava Marshallovega načrta , dala na razpolago Koroški 11.000 ton apnenega prahu in 2.400 ton mešanega apna po znižani ceni, in sicer ogljikovo kislo apno po, 12,40 šilingov za kg, razsuto, pa po 7,50; mešano po 21,40 in 15,50 šiligov (1 šilink je okoli 22 lir). Kmetom uprava vprav ponuja apno za gnojenje; doslej so ti kupili samo 3.000 ton. Z apnom še niso bili vajeni gnojiti.
Od ljutomerčana do rebule, Vipavca in terana
Vedno, bolj si utirajo pot v svet vina, ki jih pridelujejo v slovenskih vinogradih. Na številnih velesejmih raznih držav so žela slovenska vina velik uspeh. Dokaz temu je vedno večji izvoz slovenskih vin, ki so dosegla tudi obale onkraj oceana. Pa tudi na tržaških velesejmih smo okusili slovenska steklenična vina, ki so tudi sicer dosegljiva v nekaterih' gostilnah v Trstu.
V teh vrstah želimo predstaviti našim čitateljem najvažnejše vinorodne predele Slovenije in jih hkrati seznaniti z glavnimi vrstami vina, ki se v veliki meri izvažajo.
V treh predelih Slovenije je gričevje porastlo z vinsko trto, namreč na Štajerskem, Dolenjskem in v Slovenskem Primorju. Ce se pa držimo strokovne porazdelitve v vinska okrožja, potem bomo ločili ljutomerska, bizeljska in goriška vina.
Ljutomerska vina so si priborila izreden uspeh v svetu. To vino daje trta, ki uspeva na ozemlju med Kozjakom, Pohorjem ter ob rekah Dravi in Muri. torej v severno-vzhodnem predelu Slovenije. V teh aromatičnih vinih se naravna sestava nevsiljivo izraža v mnogoterih vrstah, za katere je značilna visoka alkoholna stopnja, ki doseže v izjemnih primerih tudi 16 stop. Preostanek nepovretega sladkorja daje tem vinom značilen likvorozni okus. Posebnost teh vin je nadalje svojevrstna kompozicija kislin ter dokajšnja vsebina glicerina. Ljutomerska vina predstavljajo posrečen prehod med tipičnimi južnimi in severnimi vini.
Krajevno značilna ljutomerska vina so; vino iz Peker (na severnem vznožju Pohorja), vino iz Ritoznoja (na vzhodnem pobočju Pohorja) in prvovrstna haloška vina z vinskih goric južno od Drave. Kislost haloškega vina je skoraj istovetna z vinom «Mo-selle«. Severno od Drave so pa vina Slov. goric, kakor muškat iz Kamenice in s Kozjaka ter vino iz Svečine. Južni predel Slovenskih goric imamo za domovino klasičnega ljutomerčana. katerega najbolj značilna vrsta je vsekakor ljutomerski šipon.
Bizeljska vina pridobivajo na obeh bregovih Save ter ob Krki in Sotli. Na tem področju uspeva trta, ki daje belo in rdeče vino. Svojevrsten okus daje tem vinom zemlja, kakor tudi kli-matične razmere. Alkoholna stopnja belih bizeljskih vin je nekoliko nižja od ljutomerskih; vendar je pa zanje značilen poživljajoč okus. Po kakovosti se zlahka primerjajo z rizlingom
iz severnih krajev. Svojevrsten predstavnik rdečih vin bizeljskega okrožja pa je cviček iz Gadove peči. To vino ima izredno osvežujoč okus in poseben aroma. Rdeča bizeljska vina imajo nadalje zdravilno vrednost ter ugodni učinek na prebavila in krvni obtok. Tudi v tujini uporabljajo precejšnje količine cvička za izdelovanje rdečega šampanjca. Vina, ki jih pridobivajo na jugovzhodnih področjih Krke in Kolpe, so namenjena le domači uporabi.
BAR - KAVARNA - SLADOLEDARNA
»Ccntiul«
BERGINC FRANC
OPČINE - NARODNA 48 - TEL. 21-067
Priporočamo se cenjenim gostom
Velik pomen v slovenskem vinarstvu imajo nadalje goriška (primorska) vina, ki jih pridobivamo na pobočju ob Vipavi in Soči, na Krasu in v severni Istri. Bela goriška vina se izvažajo kot vmesna stopnja med severnimi in južnimi vini, vendar se po okusu približujejo vinom iz severne Italije. Briško vino (zahodno od Gorice) je nevaren tekmec furlanskim vinom in vinu iz Conegliana. Goriška vina tekmujejo pri izvozu tudi z ljutomerskimi. S pridelovanjem vina se preživlja skoraj vsa Vipavska dolina, ki je izredno gosto naseljena. Na Krasu, Tomaju, Sv. Križu, Dutovljah In še drugih krajih pridelujejo značilno kraško črno vino — kraški teran, ki je bil že v preteklosti znan po svojih izrednih zdravilnih lastnostih.
Trta dobro uspeva tudi ob obal; Tržaškega zaliva od Stivana pa tja do Pirana in še dalje, ter daje močno belo in črno vino, namenjeno predvsem potrošnji v Trstu.
Naj bežno omenimo še glavne tipe vin. Med najbolj alkoholnimi vini prednjači rizling, (laški in renski) katerega srednja alkoholna stopnja doseže 13 oziroma 14 stop. Najboljši rizling pridelujejo v severno vzhodnem predelu Slovenije. Izredno bogat z alkoholom je tudi traminec, ki se poleg tega odlikuje po izredni aromi. Zaželen je predvsem v severnih državah. Šipon zavzema mesto med sladkimi in pustimi vini. Po njem povprašujejo zaradi značilne kisloti, ki nam da svojevrsten občutek svežosti. Tudi ta vrsta ima mnogo alkohola. Visoko-vredno sladko vino je muškatni silvanec, ki vsebuje do 26 odst. sladkorja. Aroma je njemu lastna ter ima prav nič vsiljive aromatičnosti muškatov. Se več sladkorja vsebuje ranina (Slovenske gorice), ki ima v dobri letini tudi 3Q in 34 odst. sladkorja. Izmed belih vrst vina naj omenimo še beli pinot, rebulo iz Brd in vipavska, med rdečimi pa cviček, kabernet, teran in refošk.
Uspehu, ki ga uživajo po svetu slovenska vina pa niso pripomogle le trte, dobra zemlja in ugodno podnebje, temveč tudi umno kletarstvo.
Ing. M. P.
GOSTILNA —
IlUlUlllllll Ul Ulil lili
Nudimo Vam izvrstna domača vina. Dobra kuhinja, domače klobase in pršut
Postrežba točna in cene ugodne!
KMEČKA
IN OBRTNIŠKA
POSOJILNICA v	]B H. E Ž ][ 1^ ][
URADUJE VSAKO NEDELJO OD 9. - 12. URE IN VSAK ČETRTEK OD 15. -18. URE. SPREJEMA HRANILNE VLOGE TER JIH NAJUGODNEJE OBRESTUJE
TRGOVINA IN PEKARNA
v
Avgušlin
DOLINA 75
Se priporočamo vsem cenjenim odjemalcem
Kino „PROS VETNI DOM“ v Nabrežini
Predvaja v tem tednu sledeče [Ume :
u sredo 26. t. m.	„TRIJEU0,MKI“
usoboto>29. inlnedeljo 30. t. m. barvni film
Predstave se vršijo vedno ob 20. uri!
PRIPOROČAMO SE ZA OBILNO UDELEŽBO
MESNICA
SEGINA Ernest
PROSEK ŠT. 197 PRODAJAMO KVALITETNO MESO Ve plipoloeamo cenjenim
odjemalcem
TRGOVINA 3 E S T V I N
(Skakat A o sip
OPČINE	1
NARODNA UEICA ŠTEV. 42
MESNICA
Žerjal Vladimir
Boljunec št. 41
SE PRIPOROČAMO vsem cenjenim odjemalcem!
Gostilna in (trgovina
KRIŽMAN
Veliki Repen št. 76
Vam postreže s pristnim domačim, vipavskim in*istrskim vinom. Dobra kuhinja, točna postrežba - Cene ugodne
GOSTILNA
Grgič Andrej
BAZOVICA 97
Točimo najboljša vina in kraški teran
Se jtSjuMičama !
80881
MARIO
opčine, m mm re 4 - tel. 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „MQmOASA“
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah.
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne!
Gostilna
„Pri Viktorju"
Točimo pristna domača vina, dobra domača kuhinja, domače klobase in pršut Se priporoča SANCIN FRANČIŠKA
GOSTILNA
M A ML $
OPČINE
NARODNA ULICA ŠT. 45
TRGOVINA IN MESNICA
& Sfc&lc
REPENTABOR št, 33
Se priporočamo vsem cenjenim odjemalcem
GOSTILNA GRUNTAR
„PRI LIPID
BAZOVICA
PRISTNA DOMAČA, ISTRSKA IN VIPAVSKA VINA, KRAŠKI TERAN IZBORNA KUHINJA TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA
Krojačnica
HENRIK GOMIZEL3
BAZOVICA 93
Izdeluje ženske in moške plašče in obleke ■ OBIŠČITE NAS!
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Narc Rudolf
BAZOVICA 55
Se priporoča vsem
cenjenim odjemalcem
TRGOVINA IN GOSTILNA
li/an VKaUhii
BAZOVICA
Solidna postrežba v trgovini,
domače klobase in pristna rebula v gostilni:
Gostilna
Križmani Ivanka
BAZOVICA 113
Točimo domača vina in kraški teran. Domača kuhinja, kranjske klobase in'domač pršut!
ZuTcika ŽERJAL
Trgovina vseh vrst moških, ženskih in otroških čevljev po ugodnih cenah
SPREJEMAJO SE POPRAVILA
OBIŠČITE IVASI
XI tu it1 v Jfhili
OPČINE PROSEŠKA UL. 13 TELEFON 21-044
TRGOVINA ŽELEZNINE IN STAVBENEGA MATERIALA
ZALOGA STAVBENEGA MATERIALA IN LESA
Danev Frančiška
SE PRIPOROČA
OPČINE - NARODNA DL. 77-TEL 21-034
GOSTILNA
OPČINE
NARODNA ULICA ŠT. 95
MIZARS KA •DELAVNICA
SKERLAVAJ & ŠAJNA
Opčine, Narodna ul. 156
Izdelujemo stanovanjsko opremo in Vsa stavbena mizarska dela
G0STILN4RAUBAR
REPENTABOR št. 1
Nudimo Vam pristna domača, istrska in vipavska vina in kraški tehan
Dobra domača kuhinja - CENE UGODNE!
= ČOK Z O R A =
Tjgmma jsbhmi m peha/ma
OPČINE, — Narodna ulica št. 61
GOSTILNA
FURLAN
Repentabor št. 19
Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba
URARNA- ZLATARNA
anton ftialaleut
t
DOBRA IZBIRA UR PRIZNANIH ZNAMK IN LASTNA DELAVNICA 1A POPRAVILA
OPČINE - ALPINSKA DL. ŠT. 81
I P E K A R N A I | IN GOSTILNA |
Grilanc
NABREŽINA
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
ALBERT
JAZBEC
NABREŽINA ŠT. 98
Se priporočamo vsem cenjenim odjemalcem
TOVARNA SODOVKE IN ZALOGA PIVA PREMER
Lastnik
Frankovič Leopold
K A BREŽINA ŠTEV. 73
TELEFON 22-506
SE PRIPOROČA
cenjenim odjemalcem
OLucite. ia-cu!
Pertot Marij
NABREŽINA
Se priporoča cenjenim odjemalcem
AL CAVALLINO
P R\I KONJIČKU
PROSEK Š T E V. 152 JAVNI TELEFON št. 221
Točimo piiitna domača oina
Izborna kuhinja, točna postrežba in ugodne cene
GOSTILNA
ŠKABAR IVANKA
VELIKI REPEN ŠT. 72
0 piilihi UaSili izletoo oBiSeite nas, I
POSTREGLI VAM BOMO Z DOBRO DOMAČO KUHINJO IN PRISTNIM VINOM
DRUŠTVENA GOSTILNA
OPČINE - Proseška ul. 39
Vam nudi prvovrstna domača, vipavska in istrska vina. Izborna domača kuhinja!
S E D E 2. TRST . ULICA F A B I O FILZI ST. tO/I. • TELEFON ST. 78-08
SPOmRSKFGA 7DR1 J7EN.IA
Plače v usnjarsKi obrti
Od 1. avgusta 1952 velja za uslužbence pri čevljarskih, sedlarskih in usnjarskih obrtnikih sledeča lestvica minimalnih plač (lir na uro):
Vajenci:
Spec. delavec	55,30	38,61
Kvalif. delavec		
nad 20 leti	45,20	31,61
od 18 do 20 let	45,20	31,61
Vajenci:		
prvih šest mesecev	5,31	3,71
drugih šest mesecev	7,09	4,96
II. leto	10.63	7,44
III. leto	15,95	11,16
IV. leto	21,27	14,88
prvih	šest mesecev	11,60	11,60
drugih	šest mesecev	23,20	23,20
od 18	do 20 let	66,40	52,—
od 16	do 18 let	49,—	40,50
izpod	16 let	26,65	26,—
Od istega dneva pritiče uslužbencem pri navedenih obrtnikih izredna doklada, ki velja za obrtniški sektor, in sicer (lir na uro);
O božičnih praznikih imajo uslužbenci tudi pravico na božično nagrado, ki znaša 200 ur skupne plače. Ce se je službeno razmerje nehalo ali začelo v teku leta, ima uslužbenec pravico na dvanajsti del nagrade za vsak mesec službe.
Zvišanje družinskih doklad v industrijskem sektorju. Z ukazom ZVU št. 176 z dne 24. okt. 1952 se z učinkom od plačilnega razdobja, ki je bilo v teku na dan 16. junija 1952 zvišajo družinske doklade v industrijskem sektorju Enotne blagajne za družinske doklade za delavce in nameščence ter
Spec. delavec nad 20 let	85,65	72,95	od navedenega dne	znašajo:	
Kvalif. delavec			Otroci	dnevno lir	153
nad 20 let	84,20	72,95	Zakonski drug	dnevno lir	100
od 18 do 20 let	80,20	58,95	Starši	dnevno lir	55
Z dnem 16. junija 1952 se zviša, a le za moške delojemalce, znesek dnevnega zaslužka, od katerega se plačuje prispevek za sektor družinskih doklad in za sklad za dopolnitev plač delavcev v industriji, od prejšnjih lir 750 dnevno na lir 900 dnevno.
IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV ZAVODA ZA SOC. SKRBSTVO (INPS)
Ponovno opozarjamo člane, ki imajo uslužbence, da tajništvo. Slov. gosp. združenja poleg drugih uslug za svoje člane vodi tudi mezdne knjige (libro paga), izpolnjuje obrazce za obračun prispevkov socialnega zavarovanje in opravlja vse posle v zvezi z uslužbenci, kot so: ureditev dovoljenja za zaposlitev pri Uradu za delo, vpis in izbris pri Bolniški blagajni, likvidacija odpuščenih uslužbencev, sestava prijave dohodninskega davka na plače (R.M. C/2) in podobno. Priporočamo ponovno članom, da te posle poverijo tajništvu Slov. gosp. združenja, kajti s tem si bodo prihranili mnogo dragocenega časa.
,Mors tua - vita mea”i
SMRT
V	Gorici je umrl znani javni delavec, odvetnik dr. Josip Gruden. Rojen v Nabrežini leta 1901. Sorodnikom naše so žalje!
V	ljubljanski bolnišnici je podlegel bolezni slovenski novinar in pisatelj Janko Kač, pisec romana »Grunt« in spominov »Med padarji in zdravniki«.
BOROV PRELEC JE ŽE TL!
Na borih v tržaški okolici se je že pojavil borov prelec. Pričnite takoj s čiščenjem!
AVSTRIJSKO PODJETJE V TRSTL
Tvrdka »SUEDFISCH — Oesterreichi-sche Adriatischerei und Fischverwertungs-gesellschaft«, ki ima sedež, v Gradcu, bo organizirala ribolov v Tržaškem zalivu. Oporišče za svoj i ibolov bo imela v Silvanu. Pogajanja je vodilo Kmetijsko nad-zorništvo v Trstu, hkrati pa so se Avstrijci pogajali tudi s predsednikom italijanskega ribiškega konzorcija (Consor-zio nazionale pescatori), ki mu predseduje prof. Gavagnin. Trdijo, da se je podjetje obvezalo, da bo najelo samo ribiče, ki so včlanjeni v imenovani organizaciji, se pravi, da bi slovenski ribiči ne dobili dela. Z druge strani ni bila nabrežinska občina, h kateri pripada Stivan in ki je pristojna za odobritev oporišča, o vsej zadevi niti obveščena.
PRED ZIMO
V	nekaterih tržaških industrijskih podjetjih se pojavlja kriza. Delavcem grozijo odpusti. Tako namerava tovarna kovinske embalaže »Satim« zapreti obrat v Trstu in odnesti stroje v Italijo; v tem primeru bo na cesti 80 delavcev, železarna »Ilva« je odpustila 6 delavcev. »Delavske zadruge« so odpustile več nameščencev.
ZADRUGAH
je glasilo »Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo«. Zadruge izdajajo tudi Italijansko izdajo pod naslovom »Cooperato-re«. Italijanska izdaja je na razpolago po
vseh poslovalnicah, medtem ko slovenske v mestu ne najdeš, kakor da bi v mestu ne bilo Slovencev. Znano je, da so bili pobudniki Delavskih zadrug Slovenci.
TOVARNA KOZMETIČNIH IZDELKOV
Tvrdka Farmalabor je pričela v industrijskem pristanišču v Zavijati graditi tovarno kozmetičnih izdelkov.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA PRI DELAVSKIH ZADRUGAH
»Zadrugar« poroča, da imajo pravico do zdravstvene pomoči pri Delavskih zadrugah vsi tisti člani, ki so včlanjeni najmanj 10 let, ki niso člani rednih bolniških blagajn in ki prispevajo 100 lir mesečno. Pravico imajo do brezplačnih zdravniških pregledov; zadruge krijejo 25% stroškov za zdravila.
LLTRAPATRIOTIZEM
V	bližini tržaške pošte so odprli trgovino z igračkami. V izložbi nosijo italijansko zastavo italijanski, ameriški in angleški vojaki.
Neki ognjegasec slovenske narodnosti, ki Je dal otroka v italijansko osnovno šolo, se pred domačini zagovarja, češ da je to storil, da ga starešine ne bodo grdo gledali . . .
Trgovina s cono B in Jugoslavijo
V	III. tromesečju letošnjega leta je an-gloameriška cona STO uvozila iz jugoslovanske cone povprečno za 60 milijonov blaga na mesec; uvozila je predvsem vino, živino, ribe, mleko in sadje. Izvoz iz cone A v jugoslovansko cono je dosegel povprečno 50 milijonov na mesec; cona A je izvažala predvsem tkanine, stroje, električne aparate in avtomobilske potrebščine. Splošno je izmenjava ostala na višini prejšnjega tromesečja.
Uvoz v angloameriško cono iz Jugoslavije je nazadoval in je dosegel povprečno 78 milijonov na mesec (v II. tromesečju 881 milijonov lir. Jugoslavija dobavlja klavno živino, drva, mleko, opeko in ri-

P*
FRATELLI
U0Š1.................- ^
IN ZASTOPSTVA
BOSCH - MARECCI - MERCEDES
UVOZ - IZVOZ
NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE
Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile.
TRST
Ul. OOKD NEO, št. 3» - Te 1. 24-955
be. Izvoz iz cone A v Jugoslavijo je znašal 47 milijonov lir mesečno (prejšnje tromesečje 50 milijonov povprečno na mesec). Jugoslavija je kupovala avtomobilske potrebščine, tkanine, razne stroje in druge končne izdelke.
IZVOZ IZ KOPRSKEGA OKROŽJA
je v prvih 8 mesecih letošnjega leta do segel 358 milijonov deviznih dinarjev, u-voz pa 507 mil. deviznih din.
OBČINSKE VOLITVE V JUGOSLOVANSKI CONI bodo dne 7. decembra, isti dan kakor v Sloveniji, in sicer po jugoslovanskih zagonih.
Uprava zavoda za socialno zavarovanje v rokah zavarovancev
Na temelju ukaza vojne uprave se je raztegnil jugoslovanski zakon glede socialnega zavarovanja na zadevni zavod jugoslovanske cone. Uprava zavoda bo tako prešla v roke zavarovancev na volitvah 23. t.m.
Po naše bi rekli: Ce u umreš, toliko bolje zame. To naj bi bilo ges.o Hamburga in Bremena v borbi proti Trstu, kakor piše G.C. Giardino v listu «La Proran, ki je giasiio demokristiu-nov v Trstu, Piscu je neki Ham-buržan, špediter, razložil vidike Ham-buržanov glede konkurence med Trstom in Hamburgom nekako tako-le: Ce Italija prodaja svoje iiimone Nemčiji čim dražje, zakaj ne bi Hamburžani skušali privabiti v Hamburg in Bremen čim več prometa iz Srednje Evrope in Podonavja ne meneč se za javkanje Tržačanov? Svobodna konkurenca, to je geslo podjetnih ljudi, tarifni kompromisi in sporazumi niso potrebni. Ce hočete vi v Trstu več klientov iz zaledja potem jih v svojem pristanišču bolje poslrežite!
«La Preran protestira proti takšnemu naziranju, češ da je to zakon džungle. Mi bi pa rekli: Rešitev ni v papirnatih sporazumih s severnjaki (Hamburgom in Bremenom), temveč res boljši postrežbi klientov in v resničnem sodelovanju v prijateljskem ozračju z vsem zaledjem. Predvsem je treba prenehati s psovanjem z ubarba-ri» (na račun Jugoslovanov) in Grdimi bulicami« (na račun Avstrijcev), ki se rado pojavlja po iredentističnih listih v Trstu.
TUDI ROTTERDAM
((Gospodarstvo)) je že večkrat poročalo o delovanju novih tržaških tekmecev — belgijske luke Anvesa in holandskega pristanišča Rotterdama, ki privabljata promet iz Avstrije, to je iz tržaškega zaledja. Zdaj sta ti luki podpisali sporazum z Avstrijo o direktni (neposredni) železniški tarifi. Skozi te luke izvažajo Avstrijci svoje blago, kakor n. pr. železo v ZDA. V Linču bo prve dni decembra sestanek predstavnikov tržaških, jugoslovanskih in avstrijskih železnic glede pobijanja konkurence severnih lul TARIFNA KONFERENCA V
LJUBLJANI
Te dni so se v Ljubljani sestali predstavniki tržaških, italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih železnic na posvetovanje o tarifah za avstrijski tranzit skozi Trst. Posvetovanje bodo nadaljevali od 27. do 29. decembra v Linču. Nova tarifa naj bi se uveljavila 1. januarja 1953.
Gospodarski razvoj jugoslovanske cone

Koper, 17.XI
RAZŠIRJENJE CESTNEGA
OMREŽJA
Cestno omrežje v coni B se je povečalo pod sedanjo upravo za 206 kilometrov; 55 kilometrov cest je bilo asfaltiranih in 281 kilometrov obnovljenih. Zadevni izdatki znašajo 490 milijonov dinarjev. V skladu s tem je tudi silno povečanje avtoprometa. Za časa italijanske vlade sta prevažali potnike po tem ozemlju samo dva avtobusa, eden v Kopru in drugi v Bujah. Skozi ozemlje sta vozili še progi Trst-Poreč in Trst-Pulj. Danes pa obratujeta avtopodjetji v Kopru in Bujah z 21 avtobusi na 22 progah, ki prevozijo dnevno 1882 kilometrov. Za časa Italije sta domača avtobusa opravila komaj 102 kilometra na dan. Razen tega opravljajo druga podjetja vožnje na Reko, v Gorico in Trst. Tudi promet s tovornimi avtovozili se je povečal. Svojčas je opravljalo tovorni promet v jugoslovanski coni le 37 kamionov; zdaj opravlja prevoz 194 kamionov. Moderne garaže so nastale v Kopru pri «Adriji)> in v Umagu. «Adrija!) v Kopru ima tudi mehanično delavnico. DELA V NOVIGRADU
V Novigradu gradijo kulturni dom, popravljajo ceste in izvajajo razna dela v smislu družbenega plana. Posebno važna sta predloga, ki so ju domači predstavniki oblasti dostavili O-krajnemu gospodarskemu svetu za u-stanovitev pletilne industrije in tovarne leda. Za pletilno industrijo je na razpolago dovolj žensk in tovarna leda je skrajno potrebna za domačo industrijo sardin, zlasti poleti. Tovarna bi krila potrebe celega okraja. V načelu je okrajni svet za gospodarstvo o-dobril oba predloga in določil večji znesek za ustanovitev obeh podjetij.
Kmetska zadruga bo kmalu odprla večjo garažo, kateri bo priključila mehanično delavnico. To bo olajšalo potrebe prometa z avtovozili.
V	prihodnjih letih bo zgrajena 8-razredna šola, večje ceste bodo asfaltirane, zgradili bodo hotel, občinsko kopališče, uredili kanalizacijo in razširili bodo vodovodno omrežje.
V	zvezi z velikimi “gradbenimi deli je potrebno modernizirati podjetje za Dolnjo Mirno «Slobodo». Stroji so namreč že izrabljeni. Ako bi podjetje bilo primerno mehanizirano, bi lahko oskrbovalo ves okraj z apnom in opeko. Okrajni gospodarski svet je določil 10 milijonov din za nabavo peči za opeko, električnega materiala in sušilnice. Ko bo to izvršeno, bo proizvodnja narastla za 1 tretjino.
FKOSLAVA OBLETNICE AGRARNE
REFORME V BUJSKEM OKRAJU
V	Bujah, Umagu in Novigradu so bivši koloni svečano proslavili pomembno obletnico agrarne reforme, ki jim je 6.XI.1946 dala zemljo. V vsem okraju je bilo z agrarno' reformo razdeljenih 7,375 hektarov zemlje 1.630 kmetskim družinam.
TUDf BUJSKI OKRAJ ŽE IZVAŽA
V	INOZEMSTVO
Dolga leta je bil Trst glavni odjemalec agrarnih proizvodov okraja. Ta svoj položaj je izkoriščal in izsiljeval prenizke cene, zlasti za agrarne proizvode. Trgovini s Trstom So se pridružile še razne težave, odkar poslujejo pri Vojni upravi funkcionarji, ki jih je poslala italijanska vlada. Zato je bilo treba poiskati nove trge. Tudi iz Bujskega okraja so začeli izvažati v Avstrijo, Nemčijo, Anglijo in celo na skandinavske trge. Izvoz v vse te države se izplača, ker se tam ugodneje vršijo nakupi nujno potrebnega blaga za okraj. V zadnjih treh mesecih je trgovinska bilanca okraja aktivna skoraj za 3 milijone dinarjev. Kamnolom v Marušičih je sklenil ugodne pogodbe za izvoz kamna v Anglijo. O-beta se znaten promet, tako da bo kamen po vrstnem redu izvoza najbrž pretekel boksit.
V.R.
nr f^jisianisču
Med 23. oktobrom in 8. novembrom se je promet skozi tržaško pristanišče gibal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Resi« je priplula s 6601 železne rude in odplula v Carigrad natovorjena, »Maria Cosulich« je prispela iz Kazablanke z 225 1 in se vrnila z 921 blaga, »Indiana« je pripeljala iz Banjasa 82181 mineralnega olja, odplula v Sidon prazna, od itoder se je vrnila z 8340 t olja; »Alpe« je priplula iz Tržiča prazna in odplula v Neapelj, »S. Silvestre« je prispela iz Smirne z 2001 in odplula v Carigrad natovorjena, »Ernesto S.« je pripeljala 2650 ton železne rude in odplula v Barletto prazna; »Astra« je prispela z Reke z 288 t lesa in je odpeljala v Kalkuto 3255 t; »Ve-ras« je pripeljala iz Tunisa 2000 t fosfatov in odplula v Split prazna; »Aldebaran« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Cagliari natovorjena z lesom. »Alfonso Pellegrino« je prispela z 830 t železne rude in odplula v Carigrad natovorjena; »Mar Glauco« je pripeljala iz Anversa 81341 premoga in odplula v Tunis prazna; »Irma« je priplula iz Aleksandrije s 697 1 in se vrnila natovorjena; »Brada-mante« je prispela iz Riminija prazna; »Aurora« je pripeljala iz Sidona 10.9001 mineralnega olja in se vrnila prazna; »Antares« je priplula iz Trebisanda z 280 1 in odplula v Benetke prazna, »Elba« je pripeljala iz Montecalamita 3420 t železne rude in odplula v Piombino s 680 1 litega železa; »Vildren« je pripeljala 9251 gorilnega olja in odplula v Ra-venno prazna; »Vincenzo« je prispela iz Massane s 6401 in odplula v Benetke prazna in se nato vrnila; »Patrizio Fazio« je pripeljala iz Houstona 95141 žita in odplula v Carigrad prazna. Priplule so: »Maria Christina« iz Tripolisa s 17.499 1 mineralnega olja, »Onda« iz Kalkute s 6590 1, »Chioggia« iz Aleksandrije s 1146 t, »Stadium« iz Piombina s 1240 t železne rude, »Anteo« iz Baniasa z 9829 t surovega olja, »Rosario« z Reke prazna, »Citta di Lecce« iz Benetk prazna, »Portovecchio« iz Ravenne prazna, »Altair« iz Smirne s 700 1 železne rude, »Risano« iz Bombaya s 1248 t, »Vesuvio« iz Vancouvra s 1369 1, »Tergeste« iz Benetk prazna, »Sfinge« :Z Benete prazna, »Campidoglio« iz Aleksandrije z 909 1, »Pescara« z Reke s 1313 kavstične sode, »Domenico Jevoli« iz Fort Sudana s 6001 starega železa, »Altea« iz Ravenne s 18011 in »Treviso« iz Carigrada z 21601. Odplule so; »Maria Carla« v Genovo s 542 t, »Barletta« v Carigrad z 2151 in se vrnile v Trst ter nato odplula v Carigrad natovorjena, »E-speria« v Bejrut natovorjena, »Carlotta«, »S. Antonio« v S. Margherito di Savoia prazna, »Isa Vigo« v Port Sudan natovorjena; nato je priplula z Reke prazna m odplula v Perzijski zaliv, »Oregon« v Tripolis prazna in »Vincenzo S.« v Ka-tanijo s 364 t lesa.
AMERIŠKE LADJE
»Examiner« je priplula iz New Torka z 963 1 in odplula v Smirno natovorjena; »Green State« je prispela iz New Yorka s 728 1 in se vrnila v Združene države prazna; »Exemouth« je priplula iz New Torka s 434 t in odplula v Tel-Aviv s 1400 tonami; »Zoella Lykes« je priplula iz
New Orleansa z 800 1 in odplula v Benetke s preostalim tovorom:; »Expeditor« iz New Torka s 6441 in odplula v Pirej natovorjena. Priplula je: »Routh Lykes« iz Tampe s 177 t; odplula je »North Hea-ven« v Združene države prazna.
GRŠKE LADJE
»Sofia K.« je prispela iz Porto Nogaro prazna in je odplula v Pirej natovorjena z lesom; »Tetis« je priplula iz Pireja z 203 1 in se vrnila s 350 1 lesa; »Aristo-demos« je priplula iz Smirne z 870 1 in odplula v Pirej natovorjena; »Tinos« je pripeljala iz Stratonija 21001 železne rude in odplula v Smirno s 510 t; »Maria« je pripeljala iz Smirne 2900 t in odplula v Carigrad prazna; priplula je »Plotar-kis Blessas« iz Pireja natovorjena. ANGLEŠKE LADJE
»Charlton Star« je priplula iz Port Saida prazna, kamor se je vrnila; »Eusis« je pripeljala 81601 olja in odplula v Perzijski zaliv prazna. Pripluli sta »Alge-rian« iz Liverpoola s 315 t in »Patrician« iz Houla s 632 1. Odplula je »South Fischer« v Almerijo prazna.
Panamske: Priplula je »Georgia« prazna iz Liverpoola in odplula v Tržič; odpluli sta »Marina« v Rastamuro prazna in »Naphtol« v Baniaš prazna. Holandski: »Danae« je priplula iz Rotterdama s 158 t in odplula v Amsterdam natovorjena, »Douro« je odplula v Amsterdam z 311 in se vrnila natovorjena. Turški: »Hopa« je priplula iz Smirne s 620 t in odplula v Carigrad natovorjena, »Ardehan« je priplula iz Carigrada s 345 1. Argentinska »Rio Lujan« je prispela iz Hajfe prazna in odplula v Huelvo. Švedska »Camelia« je prispela iz Stockholma s 1601 in odplula v Reko s preostalim tovorom. Norveška »Elinhorn« je priplula iz New Torka s 418 t in odplula v Bejrut s preostalim tovorom. Švicarska »Ticino« je pripeljala iz Tsingsana 6509 1. Belgijska »Irene Marie« iz Palerma s 251. Izraelska »Nakson« je odplula v Hajfo s 1500 1 Francoska »Procjion« je odplula v Marsej prazna.
JUGOSLOVANSKE LADJE
»Hercegovina« je priplula iz Turčije z 711 blaga in se vrnila čez Reko, kjer je vkrcala 241 kub. metrov lesa. »Sarajevo« je pripeljala iz Aleksandrije 202 1 bombaža in 309 1 blaga in se vrnila v Aleksandrijo čez Reko s 137 kub. m lesa in 349 1 blaga. »Črna Gora« je priplula iz Združenih držav s 461 blaga in odplula na Reko natovorjena. »Titograd« je prispela iz Aleksandrije s 651 bombaža in je odplula na Reko. »Skopje« je pripeljala iz Aleksandrije 23 t bombaža, 8051 ječmena in 293 1 blaga in se vrnila v Aleksandrijo s 1882 kub. m lesa in 228 blaga. »Pula« je priplula iz Londona A 301 t blaga in odplula na Reko s 3 t blaga. »Srbija« je priplula iz Združenih držav s 401 blaga in odplula na Reko natovorjena. »Zagreb« je prispela iz Aleksandrije s 335 1 bombaža, 3011 pomaranč in 35 t blaga ter odplula v Benetke. NAPOVEDANE LADJE
Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Sarajevo« 27. novembra in »Zadar« 24. novembra, »Topusko« okoli 2. dec., »Titograd« 1. dec., »Hrvatska« 1. deccembra (v primeru potrebe).
DIREKCIJA - RIJEKA
Telegrami: TUGOLINDA - Tel. 26-61, 26-62, 26-63 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDKI POTNIŠKO DMGOVKi PROMET IZ JUDMM
%a:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH	7	DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	UNI
BLIŽNJIVZHOD	,.	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittiirm di V. E0RT0LDZZI Tolegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trie&te - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi:	TRST, Piezza Duca degli Abruzzi štev. 1
TVRDKA
ZALOGA ISTRSKIH IN VIPAVSKIH VIN TER KRAŠKEGA TERANA
Skladišče in uradi:	TKST, XJIU. 1D1E1L, TBIOMJETO ŠT. 3
T JE JE JE JE O ^ Š T JE “V. 3 3-6 Tf ©> - W J5. JD> O M JLT: T JE JE. Š T. dfl = IL^S
r.;y:ys//s,rszy//s//*y/sy/s//s//s/,jy/s//s//s//j!rjy//zw/jy/s/,y//s//yy/s//s^^^^	r//*ys//s:'/s/s:/ s / s / s s s s s s s s s smm*
Zakaj te ‘Brda očarajo
Za J litre mošta 1
(Nadaljevanje dlz prejšnje atnami)
Steverjanski vrh je večidel lastnina vdove baronice Tacco, avstrijske Nemke, ki pa občuje s svojimi koloni v slovenskem jeziku. Na tem veleposestvu je živelo nekdaj 56 kolonov, da-nes še 34. Posestnik Formentini ima 6 ali 7 kolonov, tržaški zobni zdravnik Nesban je khipil od De Fabrisa zemljišče z dvema kolonoma; ostalo, n,a katerem je živelo drugih 7 kolonov, je De Fabris razprodal štever-janskim kmetom. Nesbanova kolona živita razmeroma dobro, gospodar jima: ne obtežuje življenje in pokriva iz svojih sredstev polovico stroškov Za gospodarske poprave.
Kolcni oddajajo svojim gospodarjem polovico grozdja in polovico sadja. Živino redijo na svoj raduji, plačevati pa morajo najemnino Za travnike. Nekateri imajo svojo lastno hišo, drugi pa plačujejo gospodarjem stanarino. Ako nimajo svoje hiše, imajo navadno nekaj lastne zemlje.
Omenjena števerjanska posestva predstavljajo torej zadnje ostanke nekdanje grofovske zemlje. In prav v Steverjanu imamo kaj poučen primer počasnega prehajanja grofovske zemlje vi roke neodvisnih kmetov. Grofje prodajajo, pridni in vztrajni kmečki delavci pa se polagoma spreminjajo v neodvisne kmete, ki jih v. Steverjanu imenujejo «suoje» kmete. In ti usvoji« kmetje kupujejo zraven tega še zem-
ljišča v Furlanski ravnini in tudi tukaj gotovo od nazadujočih veleposestnikov.
Kako naj se ta gospodarski pojav razlaga? Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da kmetje zelo trdo delajo in skromno živijo, veleposestniki pa prav narobe. Nekdaj so imeli grofje mnogo bolj veselo življenje. BiH so gospodarji položaja ter so diktirali cene pridelkov in življenjskih pogojev, danes pa, se je treba boriti proti vsakovrstni konkjurenci in v prvi vrsti proti mehanizirani veleproizvodnji naj-neobhodnejših živil v Ameriki. Cene poljskih pridelkov ” primeri s cenami industrijskih izdelkov padajo, davki pa neprestano naraščajo. Posebno pa naraščajo posredni (indirektni) nevidni davki, ki jih plačujemo vsak dan in povsod, kjer kaj kupimo.
Češnje, eden obeh ^izvoznih« pridelkov, so imele letos tako smešno nizko ceno, da se jih Steverjancem ni izplačalo niti prodajati. Kaj pa njih glavni pridelek — vino? Mošt, izvrstni briški mošt, so prodali letos v Steverjanu po 55 Ur liter. Skoraj 3 Utre vinskega mošta za 1 kg kruha! Ali je to kakšno razmerje? Nekdaj pa so si naši vinogradniki za) 1 liter prodanega mošta kupili skoraj 3 kg kruha. Zakaj se je
razmerje med ceno vina in kruha spremenilo na škodo vina, ki zahteva mnogo več dela in pažnje nego pridelovanje žita? Seveda zato, ker se brez vina lahko živi, ne pa brez kruha in drugih živil, ki imajo razmeroma isto ceno. Kdo bi danes pil vino, ako bi se prodajalo vino po ceni. ki jo zasluži? Razmeroma prenizke cene vina so posledica pomanjkanja denarja v širokih ljudskih plasteh, torej posledica splošne gospodarske krize. Isto velja tudi za češnje, torej za oba glavna števerjanska pridelka.
Proti tako neugodnim gospodartkim razmeram se je mogoče boriti le z neumornim lastnim delom. Zato se krepijo izredno pridni steverjanski poljedelci in polagoma spreminjajo iz kolonov v neodvisne ((svoje« kmete, medtem ko propadajo od tujega dela odvisna veleposestva.
O pridnosti Steverjancev nam priča nekdanje pripravljanje suhih češpelj, ki smo ga opisali v zadnji številki in ki je bilo nadomeščeno z znatno pomnoženo živinorejo in a pridelovanjem pridelkov za domačo prehrano v furlanskem polju. Od samega, čeprav zelo pomembnega vinogradništva in sadjarstva, bi ne mogli živeti. Pa ne samo da so pridni, tudi napredni so. Ker je
bila niže, okoli Klanca bivajočim kmetom šola na vrhu pri cerkvi predaleč, so si kar sami z lastnim delom in denarjem zgradili novo šolo! To naj si vzamejo za zgled tisti slovenski starši v miljski občini — in še nekateri drugi — ki pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, čeprav imajo slovenske šole pred nosom! In prav tam, kjer kmetje zanemarjajo svojo zemljo, so začeli zanemarjati tudi svoje o-troke!
V Steverjanu živi okoli 180 družin, ki so vse kmetske, le trije do štirje mlajši hodijo na delo v mesto. V slovenske srednje šole se vozi na kb'esih deset učencev. V občini sta dve trgovini, dve gostilni in en vinotoč. Vina pridelajo1 5 do 5 tisoč hi na leto, večinoma dobro znane briške rebule, ki jo posebno cenijo v Trstfu. Zdaj so začeli, posnemaje Furlane, nasajati tudi tokajec, o katerem trdijo Steverjanci, da bo mnogo boljši od furlanskega. To je zelo verjetno, ker je lega briških vinogradov neprimerno boljša. Glede cene pa Brici ne bodo mogli konkurirati Furlanom, ker je obdelovanje zemlje v Brdih mnogo dražje. Računajo, da stane trtni nasad za eno njivo v Steverjanu 600.000 lir, medtem ko. stane n Furlaniji komaj 150.000 lir.
kg kruha
Vino oziroma mošt kupujejo od pridelovalcev vinski trgovci, ki ga potem prodajajo v. Trst in Tržič. Nekateri ga celo mešajo s cenejšim italijanskim vinom, kar seveda ne koristi kakovosti briškega vina in mu kvari ugled. Bilo bi torej tudi tukaj potrebno, da se organizira zadružna prodaja vina na korist kmetom, ki bi nekaj več zaslužili, in na korist potrošnikov, ki bi prišli na ta način do nepokvarjenega brica. Ako bi imeli v Trstu zadružno zalogo briških vin, bi jih mogel točiti marsikateri gostilničar, ki ga sedaj ne more nabaviti, ker mu ni mogoče nakupiti hkrati en tovorni avtomobil vina ali ker ga ne mara kupovati pri vinskih trgovcih, katerim ne zaupa. Taka zadružna, prodaja bi bila seveda potrebna tudi za češnje in drugo briško sadje.
Motorizacija obdelovalne zemlje napreduje tudi v Steverjanu. kjer obratujejo trije veliki traktorji, lastnine posameznih kmetov. Malih ročnih motorčkov nimajo, ker so trte, kjer bi ti prišli v poštev, preveč na gosto nasajene, da bi jih mogli uporabljati. Ko so namreč skoraj pred enim stoletjem začeli spreminjati prejšnje njive za mešane pridelke v vinograde, so tudi v Steverjanu nasajali trte v razdalji
enega ali največ poldrugega metra, misleč, da bodo tako dobili večji pridelek. Sčasoma pa se ie izkaza o, da imajo preveč nagosto nasajene trte, premalo zemlje in prostora za razvoj. Sedaj so ta način opustili in sadijo trte večinoma v. razdalji dveh metrov drugo od druge in vrste cd vrste. Letošnja rebula je imela okoli 18 stopinj sladkorja, ki bo dal 11 stopinj alkohola.
Gozdov nimajo in tudi pašnikov ne, ker je vsa zemlja ugodna za obdelovanje. Nekaj prvovrste trave pa vendar nakosijo ob robovih vinogradov, ki jih dajajo poleg sadnega drevja tudi precej listja za steljo. Kot zanimivost še omenjam, da imenujejo Steverjanci grozdje gliro — zagrozdnico.
Tudj oljčni gaji so nekdaj krasili števerjanska brda, pozneje pa. so 0'jke op)ustili, in. sicer še pred prvo svetovno vojno. Ohranjenih je danes še nekaj oljk, ker potrebujejo oljčne vejice za cvetno nedeljo ali ((oljčnico«. Ako so si Steverjanci nakupili po’ja v Furlaniji Za pridelovanje pšenice, koruze in drugih pridelkov, ki jih potrebujejo za svoj dom, zakaj bi se ne povrnili tudi k oljkam, v koMkor jih uporabljajo za domače'potrebe. Zaradi oljk bi ne bilo treba hoditi daleč v Furlanijo, saj jih lahko nasadijo kar pred svojim domom.	-od-
(Ponatis dovoljen samo proti navedbi uira).

VIIOLATISIA IA.UR3IČ&D.PERT0T-SS£srs
TRŽNI PREGLED
KMEČKI KOLEDAR
Poročilo o razvoju na italijanskih trgih s kmetijskimi pridelki ne govorijo o posebnih izpremembah. Pri cenah teh so nastale prav majhne izpre-membe. Glede cene koruze poročajo, da se je ustalila v primeri s ceno pred dobrim letom. Isto trdijo poročila tudi glede pšenice, neoiuščenega riža, vina in krme, ki ima še vedno visoko ceno. Tu pa tam, je narastla cena živine, medtem ko je samo za nekaj točk nazadoval., cena masla in sira. Utrditev cen spravljajo v zvezo s konjunkturo,. ki se navadno vselej pojavi pred božičnimi prazniki in ki se torej naglo približuje.
Cena pšenice se je utrdila, povpraševanje je bilo večje kakor ponudba. Na raznih trgih je cena skočila za 50-100 lir pri stotu v primeri s cenami pred enim tednom. Na trgu s koruzo je bilo mimo, vendar cena ne pada več. Nastopilo je povišanje cen za nekatere vrste neoiuščenega in oluščenega riža. Povpraševanje po ječmenu in ovsu je bilo mlačno.
Krme je bilo malo na trgu. Zato so cene čvrste; na nekaterih trgih so celo poskočile.
Na trgu z živino so se cene nekoliko bolj ustalile. Povpraševanje je bilo večje kakor navadno. Na nekaterih trgih je cena telet nekoliko poskočila. Splošno pa še vedno vlada kriza na tem trgu, ker je ponudba prevelika predvsem zaradi pomanjkanja krme. Cena prašičev je ostala v bistvu neiz-premenjena, debeli prašiči ne gredo od rok. Pač pa je bilo večje povpraševanje po prašičkih za rejo.
Mlečni izdelki imajo še vedno šibke cene vendar je šlo maslo bolj v prodaji kakor doslej. Padanje cen se je o-mejilo. Cena sira je ostala v bistvu neizpremenjena.
Narastlo je povpraševanje po. olivnem olju. V južnih krajih je bilo zaključenih več kupčij. Cene so čvrstejše.
Z vinom ni bilo zaključenih mnogo kupčij, vendar so cene čvrstejše. Precej živahno je povpraševanje po vinih letošnje proizvodnje, manjše po starih.
ŽITARICE
ROVIGO — Pšenica Polesine fina 7.600-7.650, dobra 7.500-7.550, navadna 7.450-7.500; pšenična moka tipa «00» 9.150-9.250, tipa «0» 8.650-8.750, tipa «1» 8.40CV8.500, tipa «2» 8.100-8.200, rumena koruza «marano» 6.200-6.300; činkvan-tin 5.900-6.200; ameriška hibridna koruza 5.800-5.900; koruzna moka rumena 6.700-6.800, bela 6.800-6.900; neolušče-ni ječmen 7.600-7.700; rž 7.500-7.600; o-ves rdečr 5.200-5.400. bel 5.300-5.500 proso 6.800-7.000; pšenični otrobi 5.000-5.100.
VERCELLI — Neoluščeni riž: navaden 6.300-6.600; Pierrot 6.400-6.700; Ronearolo 6.200-6.700; Allorio 6.500-6.800; Ardizzone 6.700-7.000; Sancio P/6 6-.500-7.000; Maratelli 6.900-7.500; Rizzotto 6.400-7.000; Razza 77 6.800-7.200; R.B. 7.300-7.900; Sesia 7.000-7.600; Arborio 7.400-8.000.
Oluščeni riž: navaden 9.400-9.700; Pierrot 10.600-10.800; Ronearolo 10.800-11.300; Ardizzone 10.500-11.000; Maratelli 11.500-12.300; Razza 77	11.800-
12.300; R.B. .12.300-12.800; Arborio 14 tisoč 500-15.500.
ŽIVINA
REGGIO EMILIA — Klavna živina; Voli I 240-270; II 220-240; krave I 190. 200, II 150-170; junci I 260-280, II 250-260; teleta 50-60 kg 420-430, 70-90 kg 430-450, nad 90 kg 450-560. Živina za rejo: voli 250-280; krave mlekarice 140-160.000 lir glava; prašički 18-25 kg 220-250; prašički suhi 30-50 kg 230-250; 50-80 kg 220-240; svinje 240-270; debele svinje 120-150 kg 270-280; 150-180 kg 280-290; nad 180 kg 290-300 lir kg žive teže.
MLEČNI IZDELKI
MILAN — Cajno maslo 990; fino maslo 910 lir kg; trdi sir krajevne pi'0-izvodnje 1950 850-900 lir kg; proizv. 1951 780-810; svež 480-490; sbrinz svež 510-520, star 3 mesece 630-660; emmen-thal svež 580-600, star 3 mesece 660-680; Provolone sta 1 mesec 540-580, star 3 mes. 620-650; gorgonzola svež 340-360, postan 460-490; italico svež 440-460, postan 520-540; taleggio svež 370-380, postan 490-540.
VINO
VICENZA — Vino Clinton 10-11 stopinj 3.500-3.800 lir hi; črno vino krajevne proizvodnje 10-11 stop. 3.500. 3.800; belo vino krajevne proizvodnje 10—11 stop. 4.000-4.200; belo vino krajevne proizvodnje 11-12 stop. 4.500-4.800.
MED
COSENZA — Navaden med 250-260, prečiščen 280-290 lir kg.
KRMA
ROVIGO' — Cena je napredovala za okoli 300 lir pri stotu; suha detelja 2.500-2.700, stlačena vagon odhodna postaja 3 000-3.100; seno 2.200-2.400, III kat. 1.600-1.900; slama 550-600, v balah 700-750.
MODRA GALICA
Medministrski odbor za cene v Rimu je proučil vprašanje višine cene
modri galici. Odločil je, da ostane cena neizpremenjena vsaj nekaj mesecev, dokler odbor ne prouči svetovnega položaja.
PARADIŽNIKOVA KONSERVA
REGGIO EMILIA — Dvakrat koncentrirana paradižnikova konserva v škatlah 1/2 kg 320-330 lir kg; v škatlah 1 kg 310-320; v škatlah 5 in 10 kg 290-300. Trikrat koncentrirana paradižnikova konserva: v škatlah 1/2 kg 330-340; v škatlah 1 kg 320-330, v škatlah 5 in 10 kg 300-310.
OLJE
FIRENZE — Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 455-460, do največ 1,5% kisi. 445-455, do največ 2,5% kisline. 430-445, do največ 4% kisi. 420-430; dvakrat rafinirano «A» 460-465, B 420-425; semensko olje navadno 360-370; olje iz zemeljskih lešnikov 385-390.
PERUTNINA
MILAJST — Race žive	450-500 lir kg,
mrtve	550-600;	kopuni	živi	800-850,
mrtvi	420-470;	pegatke	žive	675-725,
mrtve	850-900;	kokoši	žive	550-575,
mrtve 700-750; gosi žive 350-400, mrtve 375-400; golobi živi 550-650, mrtvi 750-850; piščanci živi I 650-700, II 550-600, mrtvi I 900-950; purani živi 425-475, mrtvi 550-600.
KAVA
TRST — Brazilska kava je nekoliko pocenila, in sicer okrog 1.50 dolarja pri vreči 50 kg. Zadnje kvotacije za o-carinjeno kavo od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca; brazilska kava: Rio N.Y. 5 1.225 lir kg; Rio N. Y. 3 1.245; Santos superior 1.360; Santos E.P. crivello 18 1.380; srednjeameriška kava: Haiti naravna 1.330; Salvador 1.420; Kostarika 1.530; arabska kava: Gimma 1.345; Moka Hodeidah I 1.385; indonezijska: Bali Robusta 1.155; afriška: Uganda prana in prečiščena 1.170.
Kvotacije z vira proizvodnje: brazilska, fob pristanišče vkrcanja za 50 kg; Rio N.Y. 5 52,50 dol.; Rio N.Y. 3 54,50 dol.; Santos superior 58,50 dol.; Santos E.P. crivello 18 63 dol.; sred-nje-ameriška cif Trst za 50 kg; Haiti naravna 60 dol.; Salvador 65 dol.; Ko-starica 67 dol.; arabska kava cif Trst
Na mednarodnih trgih niso nastopile bistvene izpremembe. Londonska borza je zabeležila zlasti skok cene kavčuku zaradi nazadovanja proizvodnje, z druge strani je bombaž dosegel v teku zadnjega leta najnižjo ceno na newyorški borzi. Mednarodna trgovina pa tudi financa z veliko pozornostjo pričakujeta zasedanja gospodarske konference Britanske skupnosti, ki se prične proti kcn.u tega meseca v Londonu. Listi so zabeležili tudi vest iz Španije, da je tam proizvodnja sladkorja dosegla takšno višino, da bodo Spanci lahko izvažali sladkor, predvsem v zamenjavo z egiptovskim bombažem. V Hamburgu 'o obnovi;« terminsko kupčijo s kavčukom in kositrom.
ŽITARICE
V tednu do 14. novembra je cena pšenici na chikaški borzi zopet nazadovala, in sicer od 238 5/8 na 237 3/4 proti izročitvi v decembru in od 245 3/8 na 244 1/8 proti izročitvi v marcu. Pridelek koruze ceni ameriško kmetijsko ministrstvo na 3302,8 milijona bušlov (mernikov), medtem ko je cenilo letino 1. oktobra na 3256,5 milijona bušlov. Kljub temu je cena koruzi napredovala od 176 3/8 na 167 3/8 stotinke dolarja proti izročitvi v decembru.
SLADKOR, KAVA,
KAKAO
Cena sladkorja v New Yorku je ostala neizpremenjena pri 4 stotinkah dolarja proti takojšnji izročitvi. Potrjuje se vest, da namerava Kuba v prihodnji sezoni zmanjšati pridelek od 7 milijonov Ion, ko-Ihkor je dosegel letos, na 5 milijonov ton. Tudi cena kave je v bistvu ostala neix premenjena. Nazadovala je le za malenkost od 53,05 na 52,90 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Cena ka-
ča cwt: Gimma 435 šilingov; Moka Hodeidah I 465 šil.; indonezijska cif Trst za 100 kg; Bali robusta 365 holandskih florintov; afriška cif Trst za cwt: Uganda prana in prečiščena 340 šilingov.
SLADKOR
TRST — Angleški sladkor stane 46 funtov šterlingov za tono cif Trst. Češkoslovaške kvotacije so ostale neiz-premenjene in sicer 44/10 funta 'šter-linga za tono fob. Blago pripravljeno v prosti luki stane 140 dolarjev za tono.
KAKAO
Trst. Cena kakaa se je nekoliko znižala. V Londonu je cena padla od 227/6 šilinga na 225 za 50 kg cif kontinentalna pristanišča proti vkrcanju v novembru in sicer za vrsto Accra good fermented.
Zadnje kvotacije iz vira proizvodnje so naslednje: Accra good fermented 238 šilingov za 50 kg cif italijanska pristanišča proti vkrcanju v novembru-januarju in 237/2 šilinga proti vkrcanju v decem-bru-februarju; Bahia 33,40 dolarja sob Ilheus proti vkrcanju v novembru-decem-bru; Trinidad odlične kakovosti 259/6 šilinga za 50 kg fob; Grenada odlične kakovosti 255 šil. fob; Superior San Tome 34,20 dolarja cif italijanska pristanišča; Super Arriba 40 dolarjev cif proti takojšnji izročitvi.
RABLJENI AVTOMOBILI
RIM — Lancia; Beta 4 cil. 1908 21 stotov 1.800.000 lir; Esatau 4 cil. 8245 cc., 85 stotov, 3,500.000 lir. Fiat: 626 N, 6 cil. 9365 cc., 60 stotov, 2,500.000 lir; 670 N, 6 cil. 10.170 cc., 77 stotov, 3 milijone 500.000. OM: Taurus 4 cil. 5320 cc, 36 stotov, 1,000.000; Orione 400 8 cil., 10.640 cc., 80 stotov, 2,700.000 lir. Bianchi: Sforzesco 4 cil. 1810 cc. 24 stotov, 1,800.000 lir; Audax 4 cil. 5320 cc., 46 stotov, 2,800.000. Isotta F.: D. 80 6 cil. 7300 cc., 2,200.000; D.65 4 cil. 5800 cc., 1,560.000.
PODRAŽITEV TUDI ITALIJANSKEGA ŽIVEGA SREBRA
Španskemu zgledu so sledili tudi i-talijanski izvozniki živega srebra in v Londonu povišali ceno na 70 funtov šterlingov za steklenico. Spanci so povišali ceno na 70 funtov in 10 šilingov. Zaloge živega srebra v Angliji so pičle.
kaa je popustila od 28,20 na 27,40 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi.
KAVČUK
Newyorški trg je bil pod vplivom londonskega glede razvoja kavčuka. Ta je v New Yorku skočila od 28,50 na 29,80 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru, medtem ko so v Londonu zabeležili skok za vrsto R.S.S. od 22 5/8 na 23 3/4 penija za funt proti izročitvi v decembru in januarju. Skoic pripisujejo vesti o nazadovanju proizvodnje v septembru, ki je bila ena izmed najnižjih v teku tega leta, t. j. 127.000 ton proti 142.500 ton v avgustu in 165.000 ton v juliju. Svetovna potrošnja se je dvignila od
105.000	ton v juniju na 112.000 ton v avgustu in 117.500 ton v septembru. V teku devetih mesecev tekočega leta je svetovna proizvodnja dosegla 1,287.500 ton, t. j. 8,5% manj v primeri z letom 1951, svetovna potrošnja 1,072.000 ton (6,3% manj kakor v devetih mesecih leta 1951).
VLAKNA
Kakor rečeno, je cena bombaža na newyorški borzi 14. novembra dosegla najnižjo točko v teku enega leta, t. j. 35,36 stotinke dolarja za funt. Spomladi lanskega leta je funt bombaža v New Torku stal še 46 stotink dolarja. Padec cene pripisujejo novi cenitvi (z dne 1. novembra) pridelka v ZDA 14,905.000 bal prod 14,413.000, kolikor so ga cenili 1. oktobra. Lansko leto so pridelali v ZDA 15,144.000 bal bombaža, v razdobju 1941-1950 pa po
11.775.000	bal na leto. V Aleksandriji je cena »karnaka« nazadovala od 62,80 na 60,15 talarja za kantar. — Glede volne niso v New Yorku zabeležili posebne izpremembe. Cena je nazadovala samo od 144 na 143,9 v tednu do 14. novembra. V
Novi Zelandiji so bile cene čvrste. Pri nakupu tekmujejo med seboj japonski, angleški in evropski kupci. V Londonu bo dražba 28. decembra. V Bradfordu so bile cene stalne. — V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od 1315 na 1340 frankov za kg.
KOVINE
Svinec je v New Yorku napredoval od 14,05 na 14,25 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Vrsta East Saint Louis je napredovala od 13,80 na 14 stotink dolarja za funt. Značilen je Škot cene živega srebra, ki predstavlja kar 10 dolarjev pri steklenici (76 funtov). V New Yorku je cena poskočila od 195 na 205 dolarjev za steklenico v teku tedna do 14. novembra. Ta pojav pripisujejo večjemu nakupu španskega živega srebra s strani ameriške vlade. Vzporedno je napredovala cena tudi italijanskega živega srebra v Londonu. Pisane kovine v Zahodni Nemčiji 15. novembra: svinec 147,50 nemških mark za 100 kg, cink 128,50, baker 342,50, cin 1163,00 nemških mark za 100 kg.
KOZE
Osoljene kože v New Yorku (cena v stotinkah dolarja za funt) standard št. 1 za januar 17,00—17,08, za april 15,55— 13,46.
PREDVIDENO JE POVEČANJE
SVETOVNE PROIZVODNJE
VOLNE
Na podlagi statistike, ki jo je nedavno objavil v Londonu 'gospodarski odbor držav Britanske skupnosti, predvidevajo povečanje svetovne proizvodnje surove volne v sezoni 1952.53. To bo že peta zaporedna sezona, ko proizvodnja volne stalno narašča. Proizvodnjo cenijo na skoro 2 milijona ton, to je približno 30.000 ton ali 2,5% več kot je znašala v letošnji sezoni.
„ GOSPOD ARST V O “
Izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka Hr 20; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 220 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva-«
S. p. A.
UVOZ-IZVOZ
TRST = UL ROMA 30/R
TELEFON 72 - 39
G. M. C0L0MB1N & FIBUfl |
UVOZ - IZVOZ
PJLiUTOVIItfE in IZIUilaKOV
Trst, Ulica I. della Gorce 4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
AGENZIA ADRIATICA 01AFFARI
TRST
Piazza dellaBorsa 7-Tel.24-267
Trgovina na debelo In drobno
IZVOZ
vseh vrsf pisarniških strojev pisalnih in računskih strojev in razmnoževalcev
Sporočite nam čimprej Vaše želje!
SILVIO SERIH
ImporC /• Export
TRIESTE
VIA MAOONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80
CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura
Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji
Važna kmečka dela konec novembra
Na polju in njivi: Razvažaj gnoj in ga tudi rastresi ter podorji, če le ni zemlja preveč blatna, da boš imel čim-več pripravljene zemlje za zgodnjo pomladansko setev. Preskrbeti si moraš še pred mrazom semenski krompir rane sorte in ga hraniti ter siliti v ustreznih lesenih in plitvih zabojih (plato). Semenski krompir hrani v svetlem in primerno toplem prostoru, da bo napravil kratke in močne poganjke do konca februarja, ko bo' čas saditve.
Pazi, da ne bo voda zastajala na žitnem polju in po njivah. Jarki za odvajanje odvišne vode morajo biti napravljeni dovolj gosto in globoko. Pred oranjem- trosi po zemlji tudi ustrezna umetna gnojila, da z njimi dopolniš hranilne snovi v hlevskem gnoju.
Na vrtu: Pobrati moraš vso vrtnino, ki ne prenese hujšega mraza. Na vrtu ostanejo lahko še samo špinača, motovilec, broklji in ohrovt ter radič, bletva in peteršilj za seme.
Prosto zemljo pognoji dobro s hlevskim gnojem in jo prekoplji čimprej moreš tudi za zgodnjo pomladansko setev. V sončno in zavetno lego lahko seješ solato rezivko in sadiš česen ter čebulček.
V vinogradu. Požuriti moraš s pašt-nanjem, da boš lahko sadil mlade trte še pred mrazom. V sončnih in zavetnih legah prekoplji tudi star vinograd in sej vanj zgodnje sorte graha (eks-
PETELIN & PELIKAN
UTIIZ- 1ZU0Z
VSEH VRST LESA IN PARKET0V
PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO
Trst, ul. Tor San Piero štev. 22 Telefon štev 50-15
preš, mali provansalski in podobne). Ne koplji in orji mokre ali vlažne zemlje in o boljši izbiri sadnjih sort. zemlje, popravljaj zidove, čisti grmovja in meje, pripravljaj kole za trte.
Ako boš potreboval nove trte — cepljenke ali divjake korenjake — preskrbi si jih v tem času, dokler je še mogoče izbirati primerne sorte in lepše rastline.
V	sadovnjaku: Pripravi jame za saditev mladih sadnih drevesc. Ako imaš namen napraviti sadovnjak ali zasaditi več drevesc, posvetuj se tudi s strokovnjakom o pravilnejši pripravi zemlje in o boljši izbiri sadnih sort. Naroči brez odlašanja sadna drevesca, katera nameravaš saditi.
,Se pred mrazom obreži drevesa breskev, marelic in češpelj ter jih temeljito poškropi s 4 do 5% bordoško brozgo, da uničiš zlasti kodravost, ki napravlja pri nas ogromno škodo na koščičastem drevju. Bordoški brozgi lahko primešaš tudi ustrezno količino drevesnega karbolineja (arborin, neo-dendrin in podobne), da uničiš na drevesih tudi razni mrčes.
V	hlevu: živini moraš v tem času nuditi izdatno krmo in v zadostni količini, ker sta v mrazu prebava in presnavljanje krme bolj živahni kot poleti. Skrbi, da bo hlev vedno snažen in da bo v njem čist zrak. Živine ne smeš napajati s preveč mrzlo vodo, zlasti breje ne. Ob lepem vremenu goni jo na prosto, da se razgiblje in po možnosti še tudi kaj napase.
TVRDKA
Sila J&žef
uvoz - izvoz
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO
TRST-Ul. Rossetti št. 15 Telefon št. 95-661
								
VALUTE V MILANU				VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU				
6. XI. 1952		19. XI. Min.	Maks					
Funt šterling	7.200	7.200	7.175	7.225		6. XI.	20. XI.	Min.	Maks.
Napoleon	5.950	5.800	5.800	5.950	Južna železnica	'..655	1.737	1 650	1.737
Dolar	643	638.50	637.—	643	Splošne zavarov.	10.230	12.400	10.150	12.400
Francoski frank	161	160.—	159.50	161.50	Assicuratrice	2.900	4.000	2.900	4.000
Švicarski frank	150,25	148.75	148.50	150 25	Riun. Adr. Sic.	4.900	6.175	4.900	6.175
Funt št. papir	1.595	1.600	1.595	1.605	Jerolimič	5.300	5.300			
Avstrijski šiling	— .		23.50	23.—	23.50	»Istra-Trst«	810	820	810	820
Zlato	783.—	774.—	774,—	783.—	»Lošinj <	8.400	8.400		
				Martinolie	3.750	4500	3.750	4.500
BANKOVCI		V CURIHU		Premuda	8.400	8.400		
dne 4 XI		. 1952		Tripkovič	9.500	9.500	—	—
ZDA (1 dol.)	4,28	Belgija (100 fr.)	8.38	Tržaški tramvaj	—	—	—	—
Anglija (1. f: št.) 10,90		Holand. (100 fi.,	109 75	Openski tramvaj	1.500	1.500	—	—
Francija (100 fr.)	1,071/,	»vedska (100 kr.)	72.50	Terni	280	281	281	283.50
Italija (100 Hr)	0,67i/4	Izrael (1 f, št.)	—	1LVA	353	353	353	358.—
Avstrija (100 šil.)	15,60	Španija (100 pez.)	8.82	Zdr. jadr, ladjedel.	139.50	140	130	140,-
Cehoslov. (100 kr.) 1,35		Argent. (100 pez.)	20.8/,	Ampelea	800	800	—	—
Nemč 100 mark)	91.75	Egipt (1 f. št.)	9.35	Arrigoni	1.000	1.000	—	—
Ribarič Ivan
Zaloga trdega goriva in lesa Trst - Ulica Crispi štev. 14 - Telefon 93-502
UVOZ	IZVOZ
D. Z O. Z.
UVOZ-IZVOZ ŽIVINE TRST - ULICA VALDIRIVO ŠT. 35/11. - TELEFON 31-9«
T C R D K 3 0ST3IV0VLJGIVI3 L B X 4	1 H U 3
šteuilacija J {§ [f (t §	(>[ l
TRST - Barkovlje - TRIESTE - Harcola - telefon 29- 963
Lastna proizvodnja in izvoz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov ; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov.
tVTOPODJETJE
STAR
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
A V T O 4* A K A Ž A - TRST
UMCA .110 KUKI 7	- ROJAN
MEDNARODNA TRŽIŠČA
Koruza
CHICAGO
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)...................... 3550
»> j«	a ....................
Svinec „	„	.........................
Ci !k	a	,,	„	......................
Aluminij	„	„	„	......................
Nikelj	„	„	„	.....................
Bombaž	„	„	„	  __
Z. srebro dol. za steklenico ................... 196.___
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono).................... 285.—
Cink	„	„	..................; j''
Svinec „ „	„	„	....................
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (v. taierjev za kantar)...... 76.35
„ „Ashmouni“ I. „	„	)..........
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg).............. 200.20
23/X	5/XI.	19/XI.
2307»	237 8/,	237 i/,
168.7,	166 7»	1667,
36 50	36.50	36.50
12150	121.50	121.50
16.80	18 50	14.50
14,—	12.50	12.50
20.—	20 —	20,—
56.50	56.50	56.50
38.95	36.53	35.50
196,—	195. -	205. -
285,-	285.-	285
122.—	114.—	114
13!.—	91.78	94.7,
76.35	65,-	63.10
65.30	58 25	55.40
200.20	201.-	197.40
ATTOPODJETJE S. T. A. U. d. d. TRST
ULICA MORER1 7 - TEL. 56-08
Avtobusna proga: Trst - Koper
Vozni red veljaven od 15. maja 1952
ODHOD IZ	TRSTA (Avtobusna postaja) ob delavnikih	ob	13.—	in	ob	20.—
ob nedeljah in praznikih	ob	7.30	in	ob	12 30
Prihod v Koper (hotel Triglav)	ob delavnikih ob 14.15 in ob 21.15
ob nedeljah in praznikih	ob	8.45	in	ob	13 45
ODHOD IZ	KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih	ob	7.30	in	ob	16.30
ob nedeljah in praznikih	ob	10.—	in	ob	20.—
Prihod v Trst (avtobusna postaja)	ob delavnikih	ob	8.45	in	ob	17.45
ob nedeljah in praznikih	ob	11.15	in	ob	21.15
Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno
KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS!
STRADA VECCHIA PER ISTRIA
Umetna gnojila - Krma za živino ■ Prvovrstna semena Lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine