JRettnina plačana v goto-rini.
V LJUBLJANI. nonedeljek. 5. decembra 1927.
Posamezna številka Din 1'— LETO TV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem 5i nedelje in praznike.
Besečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—inozemstvo Din 30"—v
Neoavissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON STEV. 2832.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poStnem ček. uradu štev. 13.633.
Seljiška demokracija.
Naloga opozicije je, da pripravlja novo politiko in da izdela sistem, ki mora omogočiti boljše gospodarstvo. Opozicio-nalna doba je zato za vsako zdravo stranko ona krepka zaletna deska, po kateri je skok v vlado nujen. Seveda le za stranko, ki v opoziciji dokaže, da nekaj zna in da je nosilka boljšega sistema.
0	sedanji opoziciji pa tega ni mogoče reči, pa čeprav se je prepleskala z mno-goobetajočkn naslovom seljačke - demokracije.
Ali stvar je v tem, da smo do danes slišali šele ime te nove tvorbe, da pa že mesece čakamo, da izvemo tudi za njeno vsebino. Na njeno vsebino pa moramo biti tem bolj radovedni, ker je znano, da je še letos učil St. Radič čisto drug se-ljaški program, kakor pa ga je izpovedoval Sv. Pribičevič. Ali naj bo ta seljačka demokracija uresničevanje mednarodnega agrarno - socialističnega programa ali pa le izraz teženj, ki jih zagovarjajo razne meščansko barvane kmečke zveze, o tem ne črhne nihče niti besedice, pa čeprav je v tem jedro vsega vprašanja.
Kajti Jasno je, da nazira agrarni socializem čisto drugače na državno politiko ko pa razni meščanski »Landbundi«. Kmečke »veze, pri katerih imajo veleposestniki odločilno besedo, skrbe samo za • visoko zaščitno carino na poljedelske produkte, idočim hoče agrarni socializem čisto predrugačiti red v držaji. Še bolj se pa razlikuje agrarni socializem od kmeč-kik zvez po svojem kulturnem programu, ki je skoraj revolucionaren.
O	vseh teh razlikah in o vseh teh stvareh pa ne slišimo od;novih tvorcev seljačke demokracije niti besede. In vendar pravite Radič in Pribičevič, da bosta vodilo v Beogradu eno politiko, da eden brez drugega ne bo stopil v vlado, a kako bosta mogla z diametralno nasprot-, nimi nazori vladati, tega ne izvemo in ne izvemo.
Ali pa sta morda Radič in Pribičevič . »našla nov tip seljačke demokracije, ki odgovarja na eni strani bivšim Radičevim mirotvornim fantazijam, na drugi »trani pa vseskoai realnemu preganjanja demokracije pod vlado Pribičeviča. Deloma bi .to skoraj morali misliti, ker so n. pr. volitve v zagrebško akademsko podporno društvo dokazale, da je balinanje še vedno prvi argument integralnih Ju gosto veno v.
■Da pa bo mešanica pojmov še večja, vidimo, da vodi sam. dem. stranka prav isto meščansko kapitalistično politiko, ko preje. Še vedno hoče biti zastopnica vseh stanov, kar je v nasprotju z vsakim seljačkim programom in še vedno govori delavcem o potrebi konsumentske politike, kmetom pa o potrebi agrarne zaščitne carine. Idejni kaos na vsej črti, to je danes seljačka — demokracija in ta edino še predstavlja nekako opozicijo.
Iz vsega se vidi, da je vsa seljačka demokracija nastala iz same zadrege in da zato nima nobenega drugega namena in pomena, ko da zakrije slabo organiziran taktičen manever. Kričava gesta naj naredi vtis, ko da bi se pod seljačko demokracijo pripravljala bog zna kako velika stvar, ki bo zavladala v državi.
V	resnici pa je vsa ta seljačka demokracija brez vsebine in samo povečuje brezidejnost našega strankarskega življenja.
■S tem pa seveda ne rečemo, da bi bila seljačka demokracija tudi načelno napačna. Nasprotno bi mogla baš pri nas imeti največji pomen. Toda predpogoj je, da je njen program jasen, ne pa da Pomeni samo žongliranje z dvema poj-
Trocki pod nadzorstvom Čeke
Moskva, 5. ;decembra. Na 15. kongresu .komunistične stranke sodeluje 1400 delegatov, med katerimi je tudi mnogo Opozacionalcev. Na tem kongresu so tri struje, in sicer desničarska frakcija, ki ji je na čelu Kalinin in predsednik sovjetskih ljudskih komisarjev Rikov. Cen-trumaški skupini je na čelu Stalin, generalni sekretar stranke. Tretjo skupino tvori opozicija.
Na kongresu je bil izvoljen poseben odbor, ki naj reši vprašanje opozicije.
Moskva, 5. decembra. »Pravda« javlja, da je TrocM prejel zelo težko izključitev iz stranke od najvišjega strankinega foruma. Trocki se je še vedno nadejal, da do tega ne prige, a sedaj je padla odločitev. Okrog 300 delavcev je manifestiralo za Trockega in je prišlo do krvavega spopada, ki so ga izzvali ogorčeni nasprotniki Trockega.
»Izvestija« javljajo, da je skušal Ka-menjev zadnji čas večkrat zapustiti Moskvo, a so mu to vedno preprečili agenti G. P. U., M neprestano pazijo nanj in na ostale voditelje opozicije. Doznava
se, da bi bil moral Kamenjev imeti sporazumno s Trockijem nekoliko sestankov z voditelji opozicije iz notranjosti, a ni mogel priti v stik s svojimi ljudmi. G. P. U. nima konkretnih podatkov za preganjanje opozicije in se tudi ne morejo začeti aretacije. Sovjetska vlada ne bo aretirala voditeljev opozicije, ker bi to izzvalo ogromno reakcijo v notranjosti Rusije. V Moskvi vlada prepričanje, da bi bil, ako bi prišlo do aretacij, prvi poleg Trockega aretiran Kamenjev, ki uživa velik ugled v opoziciji.
Prvaki opozicije javno obtožujejo oblastnike, da so zakrivili samomor Joffe-ja, ker se njegovemu delu delali povsod ovire in mu protivili na vsakem koraku. Opozicionalci poveličujejo Joffeja kot zaslužnega in izkušenega politika in vale na naslov vlade težke obtožbe, ki imajo odmev v množicah, zlasti v notranjosti.
Vsekakor se pričakujejo v Rusiji v kratkem dogodki, ki bodo zainteresirali svetovno javnost.
Poljska grozi, da bo Izstopilo iz Zvezo norodov.
Berlin, 5. decembra. >Berliner Tage-blatt« jalvja, da je Poljska sklenila, da izstopi iz Zveze narodov, ako ne bodo izpolnjene vse njene zahteve. Poljska zahteva obnovo -diplomatskih odnošajev z Litvo in končno rešitev vprašanja Litve. Poljska je pripravljena na vse, pa tudi na skrajne korake.
Berlin, 5. dec. Predsednik litvanske vlade Voldemaras je izjavil zastopnikom tiska, da je litvansko-poljski problem zelo zamotan in se reši lahko samo po etapah. Voldemaras je dodal, da brez kršitve pogodbe, ki je bila sklenjena v Suvalki, ni mogoča vojna med Litvo in Poljsko.
ANGLIJA NA VSAK NAČIN ZA SPORAZUM MED FRANCIJO IN ITALIJO.
London, 5. decembra. >Saturday Re-view« piše, da bo angleška vlada zastavila ves svoj vpliv v Parizu in Rimu, da pride do sporazuma med Italijo in Francijo. V tem pogledu je angleška vlada že napravila korake v Parizu, pa se zdi, da je Briand privolil, da se začno pogajanja z Italijo.
FRANCOSKI POGOJI ITALIJI.
London, 5. decembra. »Westminster Gazette« prinaša informacije, da je Francija pripravljena za sporazum z Italijo, a pod sledečimi pogoji: 1. da se Italija iskreno obveže, da bo prenehala z izvajanjem dosedanje politike zbadanja Francije; 2. da se odreče svoji politiki nasilne ekspanzije na Balkan; 3. da začne z iskrenimi pogajanji urejevati ves demokratski problem.
Zaradi teh zahtev je, kakor sklepa omenjeni list, sporazum med Italijo in I Francijo nemogoč, ker Italija ne bo
1	dopustila, da bi Francija razvila svojo | hegemonijo na Balkanu.
»BUND« ODGOVARJA MARIANIJU.
Bern, 5. decembra. Včerajšnji »Bund« prinaša obširen odgovor italijanskemu profesorju Marianiju, ki je v tukajšnjih listih obrazložil temelje nove italijanske politike. Kakor pravi »Bund«, je ta odgovor napisal jugoslovanski politk.
V	odgovoru se dokazuje, da Italija ne more uspešno razvijati svoje gospodarske ekspanzije brez prijateljstva z Jugoslavijo. Mogoče je, da vodi fašistični režim svojo novo politiko kljubovanja na Balkanu zaradi fašistične notranje politike in pa zaradi javnega mnenja, ki zahteva take geste. V tem primeru pridobiva fašistični režim samo začasno, a izgublja italijanski narod, čegar interesi se tako ne morejo povoljno razvijati,
moma, kar je v jedru Radič-Pribičeviče-va seljačka demokracija.
istotako pa izgublja tudi Jugoslavija, ker mora vso svojo energijo posvečati samoobrambi in končno izgublja tudi ves civilizirani svet zaradi vojne psihoze.
RUMUNIJA JE ZAPROSILA ZVEZO NARODOV ZA POSOJILO.
Bukarešta, 5. dec. V političnih krogih se trdi, da 'bo vlada, ker ni mogla doseči sporazuma z Narodno seljaško stranko in ker za to ne more dobiti zunanjega posojila 50 milijard lejev, skušala dobiti potrebno vsoto za investicije preko Zveze narodov. Vintila Bratianu je bil že prej hotel na ta način priti do denarja, a se je pokojni Joan Bratianu temu energično protivil, da bi Rumunija tako prišla pod finačno kontrolo Zveze narodov. Dasi ta vest ni demantirana, se v vladnih političnih krogih vendarle veruje, da bo Rumunija kot država-.zmagovalka zahtevala posojilo od Zveze narodov v 10. letu svoje obstoja.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 5. dec. Včerajšnja tekma med Hajdukom in Haskom se je končala z rezultatom 4 : 0. Predtekmo sta igrala Vojaški SK in rezerva Concordije z izidom 4 : 3.
Druge tekme so bile: Pekarji : Uskok 2:1; Slovan : Zagreb 2 : 0; Maksimir : Amaterji 1:0; Mesarji : Borongaj 9 : 0.
Beograd, 5. decembra. Včeraj se je vršila tekma Beograjskega spotenga kluba dopoldne s Slavijo z rezultatom 5 : 2 v korist BSK-a. Popoldne je BSK igral mednarodno tekmo proti budimpeštan-skemu moštvu UTE, ki se je završila z izidom 3 1 za UTE.
Subotica, 5. decembra. Včeraj sta se vršili dve tekmi za prvenstvo subotiškega podsaveza, in sicer med Subotiškim športnim klubom in Zakom z rezultatom
2	: 2. Druga tekma Sanda proti Suboti-škemu športnemu klubu 9 : 1 v korist Sanda.
Radikalni centrom u rekonstrukcijo elode.
RADIKALNI CENTRUM ZAHTEVA SKLICANJE RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 5. decembra. Radikalni ce«~ trum zahteva od Vukičeviča skorajšnje, sklicanje seje radikalnega kluba in pretres splošne politične situacije. Ta akcija radikalnega centruma izvira odtod, ker se je radikalni centrum dosedaj že večkrat lahko prepričal, da Vukičevič ne misli dati centrumašem nikakih koncesij in se tudi iz dela predsednika vlade jasno vidi ,da namerava izvesti svoje ua-črte brez ozira na razpoloženje, ki obstoja v radikalnem centrumu. Ker se predvideva, da stojimo pred značilnim političnim dogodkom, to je, da osnuje SLS a radikali, en klub in ker označuje Vukičevič to kot svoj političen uspeh, so cen-trumaši začeli s krepkejšo akcijo, da bi-' postal Vukičevič po tem uspehu proti njim mnogo brezobzirnejši in odpornejši.
Centrumaši hočejo v prvi vrsti doseči rekonstrukcijo vlade, da bi tako prišlo v vlado nekaj oseb raidkalnega centruma. Ali bo Vukičevič na to pristal, je težko reči. Kakor se zdi, stremi Vukičevič za tem, da prezre to prizadevanje centra-mašev. Centrum polaga sedaj veliko na-de na pašičevce, o katerih misli, da ee ae-bodo mogli sporazumeti * Vukičeviče*r. Vukičevič je zadnji čas bolj voljan, da gie pašičevcem na roko in da napravi z njimi sporazum in da tako okrepi svojo pozicijo. Najuglednejši pašičevci, med katerimi sta Krsta Miletič in Ilija Mihajla-vič, so sedaj v Knjaževcu, kjer skupno Aco Stanojevičem konferirajo o onih da-godkih, do katerih lahko pride te dni v radikalnem klubu.
Kar ee tiče drugih političnih krogov,, zlasti opozicije, centrumaši paaljivo zasledujejo vse to gibanje, ki ga pripravljajo nekateri člani radikalnega kluba-proti Vukičeviču. Treba je tudi omenili' zelo zanimivo dejstvo, da je skupina Vo|je Marinkoviča solidarna z radikalnim ee*-trumom (?). Parlamentarni krogi verujejo, da bo Vukičevič sedaj najprej skušal izvesti svoj pakt prijateljstva a dr. Korošcem. V tem slučaju bi podpiral Vukič*-viča proti centrumašem ves SLS klub, čegar poslanci bi bili povsem izenačeni z radikalnimi poslanci. Ako se upošteva, da je še 30 poslancev pašičevcev in da je ena skupina neodločnih ljudi, smatrajo politični krogi, da bi Vukičevič v primeru take politične operacije lahko okrepil svoj položaj.
SPORAZUM GLEDE NOVEGA OBČINSKEGA ZAKONA DOSEŽEN. Beograd, 5. dec. V vladi je bilo dosežena soglasje glede novega zakona o občinah o načinu, kako naj se vrši izvolitev občinskih uprav. Sprejet je sistem, kako naj se izvolijo in konstituirajo odbori. Ta zakonski načrt bo ta teden predložen narodni skupščini.
Kar se tiče zakona o vrhovni državm upravi, se zdi, da bo gotov do srede in bo takoj po končani razpravi v ministrskem svetu predložen parlamentu.
FINANČNI MINISTER ODPOTOVAL V FRANCIJO.
Beograd, 5. decembra. Sinoči je z br-zim vozom ob 6. in pol odpotoval minister financ v inozemstvo. Po službenem, poročilu pojde dr. Bogdan Markovič * Nico in potuje preko Nemčije v Francija.
Nekateri trde, da se finančni ministet Markovič po svojem povratku iz tujiae ne vrne več na svoje mesto. Vendar pa* ta vest še ni potrjena. V
Še o sotialni in socialistični politiki.
Naša Izvajanja, da obstoji v Sloveniji le hujskaška socialistična politika, ne pa 'tudi stvarna in konstruktivna socialna politiku, so V,adela v živo in bila od vseh trezno mislečih ljudi sprejeta z odobravanjem. Seveda pa niso bila naša izvajanja po volji onim, ki so tri vi, da je danes delavec ravno tak-o ogorčen nad »uspehom« naše socialne politike ko delodajalec. Zato se nismo čudili, če je bila »Delavska politika« ogorčena.
In ker poznamo »Delavsko Politiko in njon kulturen ton, se tudi nismo čudili, da je odgovorila »Delavska politika« na način, !d med kulturnimi ljudmi ni v navadi.
' V svojem članku smo nastopili proti preobremenitvi podjetnikov za stvar, ki ne daje delavcu tega, kar bi morala in mogla dati. Da je naše stališče pravilno, je jasno dokazal veliki .protestni shod delavcev v Splitu, ki so zahtevali, da se okrožni urad za zavarovanje delavcev sploh odpravi. In za svojo zahtevo so navedli tehtne argumente in med drugim tudi to, da zdravniki sploh ne smejo predpisati zdravil, ki bi veljala več ko 12 dinarjev. Kakšen smisel naj ima potem še zavarovanje, naj povedo tisti, ki so krivi, da je pri nas iz socialnega zavarovanja nastalo Je socialistično zavarovanje.
Gospodje pri »Delavski politiki« sicer sami dobro vedo, da so naša izvajanja točna, vsled če3ar tudi ne odgovarjajo na bistvo naših trditev, temveč si skušajo pomagati z strdim podtikanjem. Zato si predrznejo pisa-
ti, da smo nastopili proti zlorabi socialnega zavarovanja zato, ker nimamo srca za delavca. Da, tako daleč gre celo predrznost teh ljudi, da si upajo pisati, ko da je naše stališče, da naj bolan delavec pogine, da naj pogine za plotom invalid, da bo potem manj stroškov.
Smatramo pod svojo čast, da bi na tako podila podtikanja odgovarjali, ker so poleg tega tudi presmešna. Pač pa si naj gospodje okoli »Delavske politike« zapomnijo, da se silno motijo, če mislijo, da bodo nas preplašili v tistimi znanimi metodami, ko se proglaša za reakoicnn.rca vsak, kdor se ne strinja s socialističnimi politiki, sicer slavnimi po svoji absolutni nesposobnosti. Naj kar -Delavska politika« kriči o naši brezsrčnosti, brez ozira na to kričanje bomo še nadalje nastopali proti temu, da mora vsled drage uprave plačevali industrija preveč za socialno skrbstvo, da pa zopet zaradi slabe uprave nima nič delavec od tega. In o tem bomo raz-j pravljali tako dolgo, da bo to spoznanje prodrlo tudi v vladnih krogih in da bo tudi pri ! nas socialistična politika izginila iz socialnega , skrbstva.
:	Tudi na tem polju mora nastati red, ker
niso socialne institucije zato tu, da imajo 1 strankarski agitatorji plače, neprimerno visoke plače, temveč da pride delavec do resnične podpore.
Tako je in gospodje pri »Delavski politiki« kričite, 'kakor vam ugodno 1
Pravilna porazdelitev podjetij z industrijskim katastrom.
Pripomočkom življenja namenjeno delo se je v modernih državah mogočno razvilo, a la razvoj teče enostransko pot in je le navidezno usmerjen v javno korist. Vse delo so oprtili državam, ker mu navidezno manjka pridobitve«ega vidika: zato ga plačuj država, a mi ga bomo pošteno izkoriščali. Bolnišnice, šole, zavarovanja, promet, pošta in podobna podjetja vodi država navidezno radi državne nepristranosti in varnosti, de fac-lo pa zato, ker spekulacija v njih ne vidi dovolj velike možnosti za uspešen dobiček. Pesta in bolnišnice, šolstvo in cerkvene občine, promet in ceste so bile nekdaj v zasebni oskrbi in jedva nekaj desetletij je od ledaj, ko so jih jeli podržavljati. Dandanes so vsa ta podjetja na šiorko razpredena in draga, ker države ne poznajo komeroijaliza-cije; javnosti — prc-ti zasebnim podjetjem — pa koristijo le v toliko, ker so, vsaj navidezno, pristopna vsem državljanom. V drugem oziru namreč ne smemo trditi, da so zasebne šole dražje in slabše od državnih, saj jih imajo marsikje še dandanes, isto velja za (redovniške in neredovniške) bolnišnice, pošto in tudi cerkvene občine se v mnogih kajih razbijajo zasebno ob golih prispevkih njihovih vernikov Pri nas seveda se je podržavljenje gorenjih institucij tako udoma-6ilo in upeljalo, da bi drugačna uredba sploh ne iprodrla več!
Razvijajoče moderno življenje pa ima od XIX. stoletja dalje tudi celo vrsto novih, obrtnih in industrijskih podjetij, katerim bi v resnici morala država načelovati, a so prepuščena samim sebi. Od čevljarja na dvorišču mestne stavbe do obširne tovarne sredi obdelane pokrajine ni v tem oziru ne sistema, ne reda in marsikateri se uniči, ker je svoje podjetje postavil sna neprimernem kraju, in marsikje je draginja, ker manjka podjetij.
Govorimo v primerah!
Sredi gorate pokrajine je velik slap; planinci ga občudujejo, okoli pa je gozd, ali so revne koče. Da bi bila ondi cesta ali železnica, bi postavili turbino in ustanovili tovarno. Mesto revnih bajtarjev bi živeli solidni delavci in podjetniki.
Sredi močvirnega sveta kopljejo šoto, konjiček ali človek jo vozita v bližnje mesto in zaslužek je le nekako prisiljena krajevna obrt. Ako bi sredi močvirja postavili elektrarno in kurili s šoto (briketi) bi okolica imela luč in gonilno silo.
Skozi šume teče plovna reka. Les sekajo za domačo rabo in redko naseljenstvo se celo izseljuje. Ako bi reko regulirali, upeljali primerno plovstvo, bi porabili les za najrazličnejše lesne izdelke, a kurili bi z žaganjem in po ceni vodni poti pripeljanim premogom.
Razim teh treh bi mogli navesti trideset primerov, kako si zboljšati in dvigniti zaslužek, kajti taki primeri tudi v resnici na zemlji že obstojajo. Seveda pa taikih podjetij ne more ustanavljati subjektiven posameznik, temveč objektivna država. Kaj je morda država zato vstvarjena, da vodi le nepridobitna, a draga vstanove? Ne! Država je v prvi vrsti zato, da dvigne vrednost sveta v objektivno, splošno korist in s tem tudi sebi poviša dohodke. Zato je že v Srednjem veku vstanavljala domačo industrijo, pa tudi rudarska in druga podjetja, katerih posameznik ne more.
Kjer je premog treba upeljati industrijo a to mora storiti država z zboljšanjem prometa (ceste, železnice), a)li v lastno izrabo. Kjer je železo, treba omogočiti železarsko industrijo. Kjer je svinec ali baker, treba vpeljati električno industrijo. Kjer je voda, šuma treba upeljati vodni promet in domačo industrijo; kjer so majhni rudniki manj važnih snovi (kreda, antimon itd.) mora jih voditi država v skupni eksploataciji, ker posamezna podjetja z 10—20 delavci ne uspevajo. Povsod kjer ruda, voda, premog ali les omogočajo primerno industrijo, jej mora dati država primeren pričetek in oporo (a ne v razmetanih podporah, temveč v izboljševanju prometnih sredstev.
V to je v prvi vrsti potreben industrijski kataster, kjer razvidi delaželjen podjetnik, kje je mogoča tovarna ali podobno podjetje. Kakor večina držav, tudi naša država more in mora za vsako stroko imeti vsaj eno tovarno; toda: industrijski kataster mora povedati, kje bi bila ustanovitev posameznih podjetij primerna. Dandanes zasebnik tava v temi, in on in država imata škodo. Novo Brdo v Srbiji n. pr. je imelo in ima bogate rudnike, a izrabljali so jih Nemci, Italijani, Grki in Turki; naši niti zlata niso izrabili zase. Isto delajo dandanes pri nas Angleži in Francozi.
Tak industrijski kataster je prva naloga države, da pravilno porazdeli industrijska podjetja, jih varuje insolvenc, podpira najprej domačine in izdelke izrablja najprej zase, potem za tujce in s tem gospodarsko in finančno dviga sebi dohodke.	J.	Z.
Politične vesti.
—	Ifvisitev blojskega sporazuma. Zagrebška »Narodna politika«, glasilo puČke stranke iti znana po svojih dobrih odnoša-jih s SLS, piše z ozirom na zadnji sestanek Korošca z Vukičevičem in Marinkovičem tole: Vse veati o fuziji SLS ,in NRS so ne satan) mnogo prezgodnje, temveč tudi popolnoma netočne in tendenciozne. Kar se tiče blejskega sporazuma ni z Vukičevičeve strani ivzršen niti prvi del, ker ni dobil Jugoslovanski klub na vladne posle onega vpliva, ki mu pripada po sporazumu. Da pa se to ni zgodilo, ni krivda'Vukičeviča, -temveč posledica političnega položaja. Nadalje treba konstatirati to, da v blejskem paktu ni niti govora o kaki fuziji SLS z NRS in da bi SLS opustila svoj program in žrtvovala (svojo (politično samostojnost. Blejski pakt govori le o parlamentarnem sodelovanju. K akio bi moglo biti to sodelovanje najuspešnejše, bo pokazala prihodnjost. Ne more pa priti do izvedbe blejskega sporazuma, dokler niso konsolidirane razmere v radikalnem klubu. Kajti SLS bi prišla v zelo neroden položaj, če ne bi sklenila sporazuma z vsemi radikalnimi skupinama. — Da se je udeležil sestanka tudi Marinkovič, je bil vzrok v obnovitvi pogajanj z Vatikanom.
= Pomemben nastop našega delegata dr Markovi«* na varnostni konferenci. Njen zaključek. Zadnja seja varnostne konference je postala zlasti pomembna vsled nastopa jugoslovanskega delegata dr. Laze Markoviča. V daljšem govoru je poudarjali, da je -saogoče v raznih delih Evrope vladajočo nealgurnoat odpraviti le s konkretnimi političnimi odredbami. Tudi francosko-jugosto-vanska pogodba je doka* vladajoče nesigur-nosti, veadar pa je treba priznati, da je po-
godba sigurnost ob Adriji povečala. Dokler ne bo Zveza narodov teh ognjišč nesigurno-sti odstranila, bodo take pogodbe vedno potrebne. Markovič obžaluje, da se culi tudi Albanija nesigurno, pa čeprav ji od Jugoslavije ne grozi niti najmanjša nevarnost. Še težje je, da je celo neka velesila (Italija) 'istega mnenja. Z ozirom na tak dejanski položaj so znanstvena razpravljanja o nesi-gurnosti čisto odveč. Potrebno je le praktično delo. Treba je že enkrat misel o oblii-gatoričnih razsodiščih sprejeti ali odkloniti. Predvsem se morajo o tem odločiti velesile. Rečeno je bilo, da nove meddržavne pogodbe ne smejo biti podobne predvojnim. Vseeno pa se sklepajo take pogodbe in Zveza narodov jih registrira. To pa je napačno in potrebno je, da Zveza narodov vsako pogodbo pregleda in šele po njena pozitivni kontroli tudi registrira. — Izvajanja dr. Markoviča so napravila močan utis, vendar pa so se delegati vsled kočljivosti zadeve bali o njej razpravljati. Ko je nato še posedal grof Bernstorff nemško stališče in so bili Izvoljeni za poročevalce delegati Ilolsti (Finska), Politis (Grčija) in Ilodges (Holandska), je bilo zasedanje zaključeno. Prihodnje zasedanje se prične 20. februarja.
= Francosko časopisje hvali Markovičev nastop. »Honime libre« smatra Markovičev nastop kot zelo pomemben. Markovič je spretno dosegel, da je zaintresiral Zvezo narodov za Albanijo, a da pri tem ni stopili iz okrilja dnevnega reda varnostne konference. — »L’Oeuvre« hvali iniciativnost Markoviča. Zveza narodov bi storila težko napako, če bi iz strahu pred gotovo občutljivostjo ne proučila vprašanja, ki ga je razgrnil jugoslovanski delegat. >Echo de Pariš«
pravi, da je bil Markovičev protest upravičen. »Volonte« poudarja, da je Markovičeva zasluga, da je ostro in umestno razgrnil celo vrsto vprašanj, ki so tem pomembnejša, ker so jih sedaj razumeli tudi oni, ki o njih preje niso bili niti najmanje informirani.
= »V Albaniji diši po smodniku«. Pod tem naslovom poroča praški nemški list iz Tirane: Sklenitev italijansko-a1 banske pogodbe se je tu najprej prikrivala. Šele polagoma je prodrla 'vest, da je bila sklenjena za dvajset let veljavna defenzivna in ofenzivna pogodba. Predzgodovina pogodbe je karakteristična. Ko je italijanski poslanik v Draču pozval Ahmeda, da sklene to pogodbo, se je Ahmed obotavljal. Med tem pa so pridobili Italijani za sebe Ahmedovo okoli-
oo	in Ahmed Zogu je bil v težavnem položaju, da je moral ali podpisati pogodbo ali pa odstopiti in tvegati svoje življenje. Da bi tudi z gospodarskim pritiskom pospešili sklenitev pogodbe, so Italijani kot gospodarji Narodne banke za več dni zaprli banko za vse potrebe dežele. Grozili so celo, da 1. decembra ne dobe uradniki plač in da bodo vzeli zlato podlago iz banke. Pod tem pritiskom je končno prišlo do pogodbe. Prebivalstvo, zlasti trgovci, so z novo pogodbo zelo malo zadovoljni. Splošno sodijo, da je Albanija pred večjimi nemiri. Prebivalstvo je vedno bolj sovražno napram italijanskim oficirjem in albanski oficirji ne občujejo z italijanskimi niti najmanje prijateljsko. Povsodi se čuti razpoloženje: V Albaniji diši po smodniku.
= Misija novega francoskega poslanika v Rimu. Po vesteh pariških listov ima novi poslanik Beaumarchais pričeti z Italijo pogajanja zaradi Tangera, italijanskih kolonistov v Tunisu in o vprašanjih, ki so nastala vsled podpisa francosko-jugoslovanske pogodbe. Francoski listi mislijo, da se bo misija Beaumarchaisa posrečila v popolnem obsegu.
= Italijansko-albanska zveza ratificirana.
Italijanski parlament je brez debate ratificiral italijansko-albansko vojaško zvezo. Pred ratifikacijo je bilo prečrtano Mussolinijevo poročilo o pogodbi. V tem poročilu se med drugim pravi, da je albansko-italijanska vojaška zveza vseskozi pacifistična pogodba, ki ima samo te cilj, da zasigura albansko neodvisnost.
Poljsko - litovski spor. Izjava Pilsud-skega, da bo odredil mobilizacijo poljske armade, če ne bo Zveza narodov ugodila poljskim zahtevam, je napravila v Ženevi silen utis :in je zelo potisnila v ozadje zanimanje za potek varnostne konference. Utis Pilsudskijeve izjave je bil povečan še vsled tega, ker je nazval Pilsudski Voldemarasa za norca. Na zasedanju Sveta Zveze narodov pa bo Voldemaras zastopal Litvo in bo kot tak enakopraven Pilsudskemu. Nastala bo tako nemogoča situacija. Zato mislijo nekateri, da je podal Pilsudski svojo ostro iz-
iavo proti Voldemarasu samo vsled tega, :er je vedel, da se bo med tem že izvršil v Litvi puS in ne bo Voldemaras. v©8 za-
stopnik Litve.
—	Češkoslovaški proračun sprejet. Po večdnevni debati je češkoslovaška zbornica po zaključni besedi glavnega referenta Hni-deka s 183 proti 62 glasovom sprejela proračun. Opozicija je predložila tekom vse debate 284 izpreminjevalnih predlogov in 365 resolucij, ki so pa bile vse brez izjeme odklonjene. Za nekatere postavke proračuna je glasoval tudi del opozicije.
= Pred združitvijo vseh socialističnih strank na Češkoslovaškem. Vodstvi češke in nemške socialno demokratične stranke sta dovršili vse priprave za sklicanje skup nega kongresa vseh socialističnih strank Češkoslovaške. Kongres se bo vršil januarja meseca v Pragi in se ga udeleže nemški, češki, madjarski, poljski in karpatsko ruski sociailisti, ki pripadajo II. internacionali. Narodni socialisti se kongresa torej ne udeleže. Svrha kongresa je najti podlago za skupen boj proti »meščanski reakciji«.
Kratke vesti.
Francoski vojni proračun znaša 6.2 milijard in je za 1.2 milijarde večji od lanskega. Vendar pa je manjši od proračuna v letu 1913. Poročevalec je konstatiral, da potroši Francija za svojih 600.000 vojakov manj ko Nemčija za svojih 100.000.
Vatikan išče posojilo v Ameriki.
15. komunistični kongres je bil v soboto otvorjen v Moskvi v prisotnosti 1600 delegatov. V predsedstvo so bili med drugimi izvoljeni Stalin, Rikov in Kalinin. Od opozicije ni bil nihče izvoljen.
Naša trgovinska bilanca v prvih 9 mesecih 1. 1. je za 634,600.000 dinarjev deficitna.
Vojaška kontrola nad Avstrijo bo vsled sklepa veleposlanske konference 31. januarja 1928 popolnoma odpravljena.
Voldemaras zanika v posebni izjavi, da bi Litva mobilizirala.
Stavka pristaniških delavcev je izbruhnila v Avstraliji. Je to največja stavka, kar jih je bilo v Avstraliji.
Čangkajsek se je poročil s sestro vdove Sunjatsena.
Prosveta.
Novinarski koncert. Jugoslovensko Novinarsko Udruženje, sekcija Ljubljana je kot običajno vsako leto tudi letos priredilo v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra zvečer v veliki dvorani hotela Union velik koncert, na katerem 'so iz prijaznosti sodilo v ali: operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani, Sancinov komorni trio, Glasbeno društvo »Ljubljana«, operna pevka Vera Majdičeva, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« in kons. prof. Janko Ravnik. — 'Prireditev je tradicijonelna in si vselej lahko čestitati na rekordnem posetu, ki ga druge med letom, dasi po
številnim obiskom prvodecemberskega .koncerta izreče novinarjem svoje priznanje, ofi-cijelni krogi se g:i že zaradi narodnega praznika morajo udeležiti. Prireditelji so na drugi strani sodelujočim za naklonjenost hvaležni, zato tudi poročila v listih drugi dan niso bila pisana v strogem tonu ljubljanske kritike, marveč blagohotno, ugodno, malodane vseskozi pohvalno. Sam sem bil med sodelujočimi, zato je zame opravičljivo, da o posameznih točkah in njih izvajanju ne -pišem. Glavno .je, da so bili poslušalci zelo zadovoljni, z gmotnim efektom pa gotovo tudi novinarji. —
Dva dni pozneje pa je v isti dvorani koncertiral orkester kraljeve garde iz Beograda pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika Dragutina Fr. Pokornvja. Orkester šteje okoli 120 izvežbanili in rutiniranih godbenikov ter uživa v državi sloves prvovrstnega glasbenega korpusa, ki je privabil v »Union« toliko publike, da je bila dvoran'1 pravtako kot na novinarskem koncertu 'z' vrstno zasedena. Vzpored je prinesel J*,Pr" vem mestu Kalinikovo simfonijo v Sir'*1 stavkih. Delo je tipično rusko, ki po faW*‘ ri, melodiki, harmoniki in orkestraciji DaS‘ bolj spominja na Rimski-Korsakova, vendar njegovih vrednot ne doseza. — Izmed de| jugoslovanskih skladateljev smo poslušal' dr. M. Milojevičevo »Srbske vaške scene št. 1. in med mlajšimi hrvatskimi skladatelji izredno nadarjenega Jakova Gotovca »Simfonijsko kolo«, češko muziko je zastopal Antonin Dvorak s svojo simfonično pef" nitvijo. »Opoldanska čarovnica«, starejšo rusko pa M. 1. Čajkovskij s slavnostno uverturo 1812. Orkester kraljeve garde je vzoru0 vigran, z vojaško disciplino naštudiran ter je podal navedene skladbe z veliko tehni- i ško izurjenostjo. Uspeh koncerta je bil Pr®‘ senetljav, koncertantom in njihovemu dirigentu je publika prirejala dolgotrajne ovacije. Zasedbo orkestra kraljeve garde in njegove subvencije bi pa jaz iz srca rad -pri-voščil našemu opernemu orkestru.	~~c•
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
uljudno vse prijatelje petja na Pr ana-društvu. Ustanovnina (enkrat za vselei) ša 100 Din, podpornimi na leto 15 Pin-
Lenka. Na besedilo O. Župančiča M šan zbor s klavirjem uglasbil Josip ”®.	’
založilo in izdalo pevsko društvo	J
ski Zvon«. Cena skupni partitur1 -	'	’
zborovski (posamezni glasovi) l uin. mična, šegava skladba je ze,a n.a n0'71113 skem koncertu viharen aplavz m jo je moral pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« ponoviti. Pevskim zborom jo toplo priporočamo v nabavo in izvajanje, ker je skladbi efekt za-siguran!
Zadnja dvojna številka »Zborov« izide sredi decembra in prinese moške in mflšaru' zbore skladateljev dr. G. Ipavca, E. Adam1 ča, L. Žepiča, A. Jobsta, V. Mirka, C. Preg-lja in S. Šantla.
Književnost.
ZBRANI SPiSl IVANA CANKARJA.
(Šesti zvezek.) »Ob zori«, »Življenje in smrt Petra Novljana«, »Hiša Marije Pomočnice«. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. V Ljubljani 1927. Založila Nova založba. Str. XVI + 360. — Nova založba se je tudi letos držala svojega velikonočnega in božičnega roka ter izdala pred prazniki nadaljnji zvezek Cankarjevih Zbranih spisov, tako da to veliko, zelo lepo opremljeno in slovnično tiskano delo redno napreduje. Šesti zvezek obsega zbirko »Ob zori«, ki je izšla pri Bambergu 1. 1908. in v kateri je bil Ivan Cankar združil svoje črtice in novele iz let 1898 — 1902; pesnik sam je označil to delo kot delo »čisto pripovednega značaja«. Nato sledi »Življenje in smrt Petra Novljana«, prva zgodba iz cukrarne - mrtvašnice, opis nesrečnega, doraščajočega dečka, ki zablodi v življenje s j svojimi sanjami in se upokoji šele ob smrti, ko ugleda beli, nežni obraz matere, ki ga je edina ljubila. Tu se začenja Cankarjeva p«: sem »sladkega in otožnega hrepenenja«, » se še krepkeje, pretresljiveje glasi v zadnji povesti tega zvezka, v »Hiši Marije Pomočnice, kjer štirinajst neozdravljivo bolnih deklet s trdno vero pričakuje v smrti zdravja in življenja. — Uvod opisuje posamezne stopnje razvoja v pesnikovem duševnem življenju, kakor te zrcalijo iz novel knjige »Ob zor«, iti pojasnjuje, kako je Cankar slednjič, po težit i notrnaji krizi, dospel do motiva »hrepenenja«, ki ga poslej tako mnogokrat ponavlja, in do svoje nove forme poetskega idealizma.
V opombah je zbran zgodovinski material, ki obravnava postanek vsakega pisateljevega dela in usodo vsake knjige po nje izidu: v teh opombah se razgrinja pred nami zani-lih trgovinah; cena broš. izvodu Din 68, v polplatno vez. Din 84, v polusnje vez. Din 110. iniva slika naših književnih razmer, ki nas loči od njih komaj dobrih dvajset let, a ki se nam vendar že danes zdijo tako daljne.
— Knjiga se dobi v Novi Založbi in vseh osta-
»LJUBLJANSKI ZVON«.
Vsebina zvezka za mesec november: 1. Srečko Kosovel: Pesmi iz zapuščine. (Verzi.
— Pogovor z neznanim. — Slabotno srce. Balada.) 2. Pavel Golija: Večernice. 3. Vladimir Levstik: Hilarij Pernat (konec prih.). 4. R. Maister: Kraški piloti. 5. B. Borko: Bo-risav Stankovič. 6. Miran Jarc: Prizor iz pesnitve Vergerij. 7. Franjo Čibej: Umetniško ustvarjanje Ivana Cankarja. 8. Joža Lovrenčič: Publius in Hispala (konc prih.). 9. Anton Ocvirk: Ptice v mesečini. 10. Književna poročila. — Srečko Kosovel. Pesmi (Fran Albrecht). — Alojzij Res, Rožice sv. Frančiška (Anton Debeljak). — Prof. St. Stanojevič, Narodna enciklopedija srpsko-hravtsko-slove-
načka (Andrej Buhal). — Karel čape.k-M-Ignjačevič, Makropulosova tajna (Miran
koncertne prireditve med letom,	J«*
ceni naporno novinarsko delo, zato rada s igralca lana Levarja.
Dnevne vesti.
— Proslava našega narodnega prainika v Pra;-i. V Pragi je bil naš narodni praznik z raznimi prireditvami slavnostno 'proslavljen. Na predvečer se je vršila v gledališču na KraPevih Vinogradih slavnostna predstava. Vpriziorjen je bil »Nikola Zrinjski«. V okvirju proslave je bila otvorjena v Tyrševem domu razstava slik akademične-ga slikarja Mike Miljana. V posvetovalnici staromestnega magistrata sta priredila Češkoslovaško-j ugosl o v a ns ka liga in Jugoslovansko Kolo manifestacijsko zborovanje, kateremu so prisostvovali med drugimi naš praški poslanik Lazarevič z uradniki poslaništva, generalni konzul Cvijetiša, povelj-n]k praške garnizije general Švara, generalni inšpektor Podnajski, bivši minister dr. *hiessl in več drugih prijateljev našega flaroda. Med drugimi sla govorila na mami-fesiacijskem zborovanju češkoslovaški prosvetli minister dr. Hodža in praški župan •dr. Baxa. Pevski zbor praških učiteljev je zapel več pesmi.
— Druzha sv. Cirila in Metoda za našo uni-vczs. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, na večja narodno obrambena institucija v Sloveniji, usatncvljena 1. 1886, ko je bil naš nar< d najbolj zapostavljen in mu je pretil pogin vsled potujčevanja po Nemcih, Italijanih in Madžarih, — družba, ki je bila in je čuva-ricn naše narodnosti in njenih mej, ki je rešila na 100 tisoče otrok tujega jarma, ki vrši z neumornim delo prosveto med Sloven-C1’ neguje in podpira naše šolstvo, ki ^držuje v najširših plasteh naroda nacijonal-no zavest in ponos, ki ni nikdar zgrešila pri SV0Jem kulturnem delovanju cilja in pota, ki vodi kulturni sevtinji vsakega naroda —
s e u čii 1 i š 6 u , fcliče: »Roko stran cd na-Sega kulturnega ognjišča«! Narodno obram-bfcn'! društvo smo. Vseučilišče je naša naipo-membnejša narodna pridobitev, hočemo jo z vsemi močni čuvati in braniti. Z izgubo vseučilišča bi bil naš narod zelo ponižan. Nič okrnjenega, popolno univerzo zahtevamo! Družbin protest je glas vseh najplemenitejši)’, nesbicnih rodoljubnih mož in žena v Sloveniji, je jek odmeva vseh onih velmož našega naroda, ki so osnovali družbo, za njo delali in umrli v veri, da zasije nekoč tudi našemu narodu na kulturno prosvetnem polju zvezda vodnica Alma mater.
— Sodniki za novinarske spore. Na podlagi novinarske uredbe bo imenovalo pravosodno ministrstvo v najkrajšem času v vseh večjih mestih posebne sodnike za reševanje sporov med novinarji in lastniki listov.
— Kako postopajo fašisti z našim narodom.
V	soboto, 19. novembra ob 22. uri je v bližini Križišča pri Rauberkomandi patrolirala parola fašistovske milice. Mimo patrole je v spremstvu svojih dveh bratov prišel popolnoma gluhonemi delavec Lojze Frelic, Slovenec iz Lozice v vipavski dolini. Ker se Frolih na klic patrole ni ustavil, sta dva miličnika iz neposredne bližine oddala na glu-honenrmega šest strelov. Eden ga je zadel na Toki, ostalih pet pa v prsa. Miličniki so odvedli ranjenega Freliha do vojašnice na Rau-^rkomaudi kjer je vsled notranje izkrvavitve izdihnil.'Zdravniške pomoči ni bilo. Freliha sta na mrtvaškem odru v Postojni ves čas čuvala dva karabinerja. Tudi pogreb sta spremljala karabinerja, ker so se oblasti bale upravičenih demonstracij prebivalstva radi tega nečuvenega umora.
— Razpisana poštarska mesta. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Sv. Urban pri Ptuju (III-2). Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6600 Din, doklada (50 odst. redne plače) 3300 Din, za prenašanje j cšte 2496 Din, za selsko dostavljanje 5772 Din. — Razpisuje se nadalju služba Pogodbenega poštarja pri pošti Ivanjei (III-3) Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna P®8* 6000 Din, doklada (50 odst. redne pla-
) 3000 Din, za telegraf in telefon 360 Din, 'a 'i^našarije pošte 3120 Din, za selsko do-
avljanje 7488 Din. — Prošnje s prilogami jlaJ se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. decembra 1927.
— Avstrijski konzul v Ljubljani dr. Plei-nert je odšel na šesttedenski dopust. Za časa odsotnosti ga nadomestuje g. Stratner.
— Promocije. Na zagrebški univerzi sta bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva medicinea Karol Petrič in Stane Lutman.
— Pri Vršen so našli vrelec mineralne vodo. V bližini tovarne za škrob pri Vršcu so naleteli te dni ob priliki vrtanja artezijske-f® vodnjaka na mineralno vodo in na gore-t’e pline. O zadevi se poročajo sledeče podobnosti. Pri vrtanju so naleteli med drugim na plast premoga. V globočini 200 m so ns>šli vodo. Ko so jo delavci poskusili, so %otovili, da vsebuje stopljen galun ter da jJiSi po žveplu. Mineralna voda je tekla z brzino 160 do 170 litrov na minuto. Slučajno le vrgel eden od delavcev v vodo gorečo cigareto. Voda se je užgala. Med delavci je izbruhnila panika. Mislili so, da gre za petrolejski vrelec. Govorica se je razširjal po vsem mestu. Na lice mesta so prihitele velike množice ljudstva, ki so si hoteli čudo ogledati. Kor so se bali ljudje, da izbruhne požar, so alarmirali celo gasilce. Kmalu se je izkazalo, da ne gre za petrolej, temveč la mineralno vodo, ki vsebuje gorljive pline, ki so se razvili najbrže v velikih močvirjih, ki so se nahajati svoje časno v okolici V rtiča. Tudi ni izključena možnost, da izvirajo pli-fti iz podzemskih rovov, ki so v zvezi s petrolejskimi polji na Sedmograškem in v Ru-
1	n uniji. Vodo so poslali v svrho analize v Novi Sad. Če vsebuje dovolj mineralnih snovi, se zgradi v Vršcu lahko mineralno kopališče. Razmišlja se tudi o eksploataciji gorljivih plinov. Seveda pa bi bilo treba v to svr-
investirati znaten kapital. Da se etvar raz-bo treba vrtati najmanj še 100 m glo-
bdko.
— Sadjarski rezervni oficir pokopan v Ju-SoslaTiji 1 vojaškimi častmi. V Budimpešti ^ umrl pred par dnevi gimnazijski ravna-
in madjareki rezervni oficir Ferenca Mi-
kk«sy. Miklossy je izrazil v svojem testamentu željo, da naj se ga pokoplje v njegovem rojstnem mestu Vršcu. To se je tudi zgodilo. Ker je bil madjarski rezervni oficir, so ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
— Oblastni urad za posredovanje dela privatnih nameščencev v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8., ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči: 11 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 4 .blagajničarke, 3 izložbene aranžerje, 4 trgovske potnike, 9 knjigovodkinj, bilancistov in pomožnih, 11 kc-resnondentov v raznih jezikih, 5 trgovskih poslovodij raznih strok, 8 pisarniških uradnikov, 2 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih uradnikov, 3 pomožnih carinskih -posrednikov, 4 praktikante za urade, 9 kontorstinj, 10 skladiščnikov, 5 steno-grafinj v raznih jezikih, 1 rudarskega geometra, 2 drogarista, 3 tehničnih risarjev, 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodograditelja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita. — Vsa p. n. podjetja se naprošajo, da se v slučaju potrebe izvežbanih delovnih sil iz vrst privatnega nameščenstva oibračajo na gornu urad. Urad posreduje za r>be strani, za delodajalce kot delojemalce popolnoma .brezplačno.
— Ne vračajte naših dopisov, ki smo jih primorani Vam pošiPati radi neizmerne bede. Zavedamo se Vaših težkoč v borbi za življenski obstanek, a vendar je še v Vaši moči, da pomagate nam najbednejšim. Vsak najmanjši dar v blagu ali denarju bomo hvaležno sprejeli. Spominjajte se nas zlasti pred Božičem, da pripravite vsaj malo veselja nam najbednejšim slepim. — Milodare sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana Wolfova ulica 12.
— V Ljubljanski župi JPZ včlanjena društva obveščamo, da se vrši v Zagrebu od 8. do 10. decembra 1927 letni redni občni zbor, kamor naj društva pošiljejo v smislu zveznih pravil po dva zastopnika. Ako bi katero društvo iz kakršnihkoli vzrokov ne moglo poslati v Zagreb zastopnikov, naj pošlje nemudoma odboru Ljubljanske župe pismeno izjavo, da je zamore na občnem zboru zastopati kako drugo včlanjeno društvo.
— Močan potres v Italiji. V mestu Castello v Italiji čutijo že štiri dni nepretrgano precej močne potresne sunke. Potres je povzročil znatno materielno Škodo.
— Kaspiško morje zamrznilo. Na Kaspi-škem morju je zavladala ostra zima. Vsled mraza je morje zamrznilo. Več ribiških ladij je zamrznilo sredi morja tako, da se ne-moreio nikamor premakniti. Na ladjah se je nahajalo okoli 4000 ribičev. Okoli 2000 so jih rešila doslej letala, ki oskrbujejo ponesrečence tudi z živili. Do ponesrečencev je namreč mogoče priti samo z letali.
— Velika železniška nesreča v Angliji. Pri Dockervitle-u je prišlo te dni do karambola-že med dvema vlakoma. 6 oseb je mrtvih, preko 20 težko ranjenih.
— Erupcija Vulkana na Kamčadki. Iz Moskve poročajo: Vulkan Karimen na polotoku Kamčadki je pričel nenadoma bljuvati. Erupcija je tako močna, da se vali lava poldrugi kilometer daleč.
— Lopov Blumenstein je ogoljufal Madjar-sko, Rumunsko, Čehoslovaško in Jugoslavijo ■za 400 do 500 milijonov francoskih frankov. Privatne osebe ni oškodoval nobene. S svojimi mahinacijami je pričel že leta 1925. Njegovo premoženje na Dunaju je zaplenjeno. V Kratkem bo zaplenjeno tudi vse njegovo premoženje v Budimpešti.
— Proces proti tajniku našega poslaništva v Rimu končan. Kot smo svoječasno poročali, je bil obsojen v Beogradu bivši tajnik našega poslaništva v Rimu Vojislav Vujič radii poneverbe 35.000 lir (okoli 100 tisoč dinarjev) na 15 let težke ječe. Vujič, ki se je zagovarjal s trditvijo, da poneverjene vsote ni porabil za svoje luksurijozno življenje, temveč jo je dal nekemu italijanskemu diplomatu, da bi mu preskrbel gotove važne dokumente, se je zoper obsodbo pritožil. Te dni se je vršila v zadevi raz-prava pred kasacijskim sodiščem v Beogradu. Vujičev zagovor ni držal, ker Vujič za svojo trditev ni mogel nuditi prav nobenega dokaza, vendar pa je kasacijsko sodišče z ozirom na to, da prvoinstančno sodišče pri odmeri kazni ni vpoštevalo olajševalnih okoliščin Vujičeve dosedanje neoporečnosti in priznanja, kazen na 10 let znižalo.
— Študent s G kilogrami cijankalija. V Lvovu so aretirali te dni študenta politehnike, komunista Alberta Weissbergerja, ker so našli ob priliki neke hišne preiskave v njegovem stanovanju 6 kilogramov cijankalija.
— Samomor usmiljenke. Iz Budimpešte poročajo: V bližini Kristaya se je vrgla te dni neka usmiljenka pod vlak. Na vlak je morala čakati skoraj vso noč. Strašno razmesarjena je obležala na m^stu mrtva. Vzrok samomora ni znan.
— Zdravnik izvršil radi nedovoljene operacije samomor. Te dni se je dunajski zdravnik za ženske bolezni dr. Emil Spitzer zastrupil z morfijem. Dr. Spitzer je bil znan kot jako spreten operater ter je bil splošno priljubljen in spoštovan. V smrt ga je gnalo dejstvo, da je morata iskati ena od njegovih pacijentinj vsled ponesrečene odprave ploda pomoči v bolnici,, vsled česar je bil ovaden dr. Spitzer državnemu pravdništvu.
— 161eten deček zadavil radi klofute žensko. Te dni so našli v Debrecinu hišnico Kis-ovo na vratih njenega stanovanja obešeno. Obdukcija je ugotovita, da je bila Kisova najpreje zadavljena, nato pa mrtva obešena. Na prsih so našli zdravniki sledove ugrizev, na licih pa več prask. -Policijska poizvedovanja so ugotovila, da je umoril in obesil Kisovo neki 161etni fantalin, ker ga je oklofutala. Aretiran, je zločinec svoj čin priznal. Izpovedal je, da je navalil na Kisovo p>o prejeti klofuti z bokse rje m, jo pobil .na tla, odpel svoj hlačni jermen ter ženo zadavil, nakar jo je, da bi fin^iral samomor, obesil na iebelj na vratih.
— Dunajski atantator — hermafrodit. Iz
Dunaja poročajo. Na odredbo preiskovalnega sodnika so preiskali Strebingerja, ki ie izvršil atentat na dunajskega župana, psihija-tri. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je lopov hermafrodit, duševno pa normalen.
Ljubljana.
1— Odličen gost v Ljubljani. V Ljubljano je prispel bivši dolgoletni konzul čehoslo-vaške republike v Ljubljani dr. Otokar Be-neš, znan velik prijatelj našega naroda. G. dr. Beneš se je ustavil v Ljubljani na potu na svoje novo službeno mesto v svrho, da obišče svoje številne znance in prijatelje. G. dr. Beneš je imenovan za čehoslovaškega generalnega konzula v Bombayu. Dobrega prijatelja našega naroda ob priliki njegovega 'obiska v Ljubljani iskreno pozdravljamo.
1-- Z00 v Ljubljani. Kakor se nam poroča, se snuje v Sloveniji društvo z namenom ustanoviti in vzdrževati v Ljubljani zoološki vrt, ki naj bi gojil živali domače favne in seznanjal na ta način najširše sloje z našim živalstvom. Vlada je pravila že potrdila in se vrši ustanovni občni zbor društva v torek, 6. decembra ob pol 9. zvečer v restavraciji hotela »Slon«. — Vsi (ljubitelji narave so na ta važen sestanek kar najprisrčnejše vabljeni.
1— V ponedeljek, 5. t. m. se prične umelno izsuševanje hiš, ki jih zida mestna občina za artiljerijsko vojašnico.
1— Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola.
V	pondePek 5. t. m. priredi Ljubljanski Sokol v Narodnem domu Miklavžev večer. Vse priprave za čim lepši uspeh tega večera so dogotovljene. Po obdaritvi bo prosta zabava in ples. Sprejemanje daril in predprodaja vstopnic se vrši v društveni pisarni v Narodnem domu v ponedeljek 5. t. m. od 10. do 7. ure zvečer. — Pričetek za otroke ob 5. (petih) popoldne, za odrasle ob 8. uri zvečer.
— Volnene nogavice, žemperje, ovratnike, žepne robce, kravate in naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah za Miklavževa darila pri Franc Pavlin-u, Gradišče štev. 3.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. Radi Miklavževega večera se premesti predavanje od ponedeljka na torek 6. decembra (8. uri)^ in sicer razpravlja obl. referent g. dr. Jurečko o velezanimivi temi: Duševne bolezni in kriminalistika. Naš sodni izvedenec bo pretresal problem kdaj in koliko se zmanjša ondivid. odgovornost vsled duševnih bolezni in kako vlogo igrajo posledne v sodni praksi. — V petek 9. decembra: g. upravitelj Skala: »Duševne bolezni in vzgoja duševno zaostalih doma in v šoli. — V Studencih (deška šola) bo prireditev izjemoma namesto v torek v sredo 7. decembra ob pol 7. uri zvečer. — Na podlagi lepih barvastih skioptičnih slik bo nas g. prof. dr. Kotnik popeljal v največjo mesto Evrope — v London razkazal tamkajšnje velike znamenitosti in velemestno življenje.
m— Koncert Zika v Mariboru. Na svojem današnjem koncertu, za katerega vlada v Mariboru izredno zanimanje, bodo Zlkovci igrali Haydnov godalni kvartet v G-molu, nadalje znamenito Škerjančevo Sonatino da ca-mera, ki je bila vsepcsvod izredno simpatično sprejeta in Subov godalni kvartet v B-duru. Preostale vstopnice se dobe v predprodaji in na večer pri blagajni. Zikovce mora vsakdo slišati.
Celje.
c— Resolucijo zoper ukinitev ljubljanske univerze je podpisalo 14 celjskih kulturnih društev in sorodnih organizacij; Narodna obrana je podpis odklonila.
c— Kulturni pododsek delavske zbornice v Celju priredi knjigovodski tečaj. Prvi sestanek ima v ponedeljek 5. t. m. v prostorih trgovske šole v Celju (druga soba v pritličju, •levo). Tečaj je brezplačen in bodo zainteresirani udeleženci mogli dobiti osnovne pojme o knjigovodstvu, ne da bi bili op tern tečaju usposobljeni za uradnike.
c— Torišče družabnega življenja v Celju je kavarna Evropa. Posečajo jo brez razlike strank skoro vsi Celjani in tudi tujci uštev-ši poljske in dunajske Žide. Ker slove kavarna kot slovenska, ne zahajajo vanjo oni Celjani, ki govore mesto was — bas in mesto willst — bilst. Poleg tega, da kuhajo izborno kavo, da je postrežba kar najbolj točna, imaš v kavarni na razpolago nešteto časopisov iz srednje in zapadne Evrope in leposlovne revije. Skratka, kavama je comme i! faut! Sedaj se pa ugnezdi neka navada: rezervirati mize. Sedem na udoben sedež za mramornato mizo in že me natakar taktno, opozori, da je miza rezervirana stalno za profesorje. Od začudenja mi je sape zmanjkalo; tako ločeno od vulgusa šotorijo. Končno pa sem se iz spoštovanja pred šolsko učenostjo umaknil. Mojim naslednikom se je ravno tako zgodilo, le g. državni pravdnik je vztrajal in prav je imel.
IZ MINISTRSTVA PROSVETE, BEOGRAD.
Ministrski svet je sprejel sledeče slovenske učitelje iz Italije v službo naše države kot kontraktuainc uradnike: M'xijo Lapajne, Zorko Deinartin, Zorko Marčelja, Bogomilo Marčelja, Marka Sebeliča, Ivana Ribariča, Marka Mogoruviča, Zdenko Bloudek, Cirila Kafola, Ljudmilo Kafol, Frana Venturinja, Frana Kramerja, Katarino Sušelj, Antona Basa, Ano Frankovič, Milko Podgornik, Marijo Mahnič, Marijo Vidmar, Marijo Tolsto-vršnik, Maksimiljano Gross, Ljudmilo Rebek, Antona Skrobina, S. Avguštino Nežo Pavel, Silvo Monari - Neufeld, Ivo Varnijano, Anico Varnijan, Franjo Mačkovšek, Faniko Balanč, Ivana Mateliča, Berto Spazzapan - Marolt, Milko Turk.
(‘•stavko na državno službo vsled odslužitve vojaške službe so podali sledeči učitelji:
Bajde Viktor. Sekirnik Maks, Miklavec Slavko, Krepek Drago.
V	državno ‘lužbo so sprejeti sledeči abi-turijenti in abiturijentke: Perčič Antonija v Buče, srez Šmar'e pri Jelšah; Vinko Guma v Motnik, srez Kamnik; Laura Puhalovič v Kastav; Terezija Šlibar v Toplice, srez Novo mesto; Angela Ščurek v Sv. Martin na Pohorje; Marija Šobar pri Sv. Rupertu, srez Maribor, levi breg; Ivana Avbelj, za otroško vrtnarico na II. mestni otroški vrtec v Ljubljani.
('tvoritev novih vzporednic in razredov: V
Zgonji šiški, srez, Ljubljana okol. se otvori otroški vrtec; K otroškemu vrtcu v Šoštanju se otvori vzporednica; na osnovni šoli v Šenčurju se otvori vzporedinca; osnovna šola v Izlakih se razširi v trirazrednico.
Premeščeni so sledeči učitelji-icc: Pahor Marija v Sv. Duh, srez Logatec, Marija Čadež v Duplje, srez Kranj, Mama Certa v Orehovico, srez Novo mesto; Franja Žitnik v Zagorje ob Savi, Amalija Labič v Planino pri Rakeku.
Jk&_
Jkkoij
Pletenine ■ te mamko so nojboljla!
Telovniki m dame In gospode. — Zemperjl, puloverji, kostumi.
DVE TRAGEDIJI V LJUBLJANI.
! Pri gospe Kogojevi, v III. nadstropju hiše | št. 2 na Jurčičevem trgu je stanoval že kaka dva meseca 32-leten učitelj. V soboto proti jutru je pripeljal seboj neko gospo, s katero so ga družile srčne vezi.
Okoli 4. zjutraj so čuli nekateri prebivalci omenjene hiše in sosednjih težak padec, ki mu je sledil pritajen krik. V Židovski stezi št. 6 stanujoči pek Smrke je vstal ter šel pogledat, kaj se je zgodilo. V ozkem prostoru nad dvoriščnim traktom hiše Jurčičev trg št.
2	in dvoriščno stavbo sosednje hiše na levi je opazil na tleh v mlaki krvi neznanega mu gospoda in neznano gospodično. Gospod je ležal nepremično v globoki nezavesti, dočim je dajala dama od sebe še znake življenja.
Pekovski mojster Smrke je hitel na ulico ter obvestil policijskega stražnika. Stražnik je obvestil potem, ko se je prepričal, da so navedbe g. Smrkeja resnične, rešilno postajo, nakar je prišel rešilni voz. S težavo so spravili gospoda in damo iz okoli štiri metre dolgega in dober meter širokega medzidja ter ju odpeljali.
Stanje kandidatov samomora je sicer o pasno, vendar pa ostaneta najbrže pri življenju. Daši sta skočila iz tretjega nadstropja, poškodbe niso tako nevarne kot se govori in piše. Najboljši dokaz za to je, da znaša temperatura enega kot drugega samo 37 stopinj in par desetink, da se oba z obiskovalci raz-govarjata in je pušil gospod včeraj opoldne celo cigareto.
O vzroku samomora se navaja vse mogoče, senzacij željni listi pišejo o »skrivnostnem samomorilnem '.poizkusu« fitd. Ker (pišejo drugi o stvari, smo primorani pisati tudi mi, dasi se nam posebno spričo dejstva, da ostaneta samomorilna kandidata najbrž pri življenju ne zdi umestno, da se razpravljajo take stvari v javnosti in dasi smo bolje informirani nego kdorkoli.
NEPOJASNJENA SMRT ZAKONSKE DVOJICE.
Stanovalci v mestni plinarni so predvčerajšnjem opazili, da ves dan nihče ni vzel časopisa, ki ga je pustila zjutraj raznašalka na kljuki stanovanja upokojenega delovodje plinarne Kende. Ker se jim je zdela stvar sumljiva, so obvestili osobje plinarne, da se je utegnila pripetiti v stanovanju kaka nesreča.
, Nato je poiskal uslužbenec Sluga lestvoter jo , pristavil k oknu kopalnice v I. nadstropju se • nahajajočega Kendovega stanovanja. Ko je pogledal skozi okno, je bil tako izmeden, da je kar omahnil in bi bil kmalu padel iz lestve. Ko je prilezel doli, je povedal doli stoječim ljudem, da je videl v kopalnici gospo Kendo popolnoma golo na stolu, poleg nje pa njenega moža, ki je ležal oblečen na tleh, oba navidezno mrtva. Pripomnil je, da prihaja pri špranji okna plin. O zadevi je bila obveščena policijska direkcije, ki je poslala na lice mesta komisijo. Policijski zdravnik je ugotovil, da sta bila zakonca Kenda zastrupljena s plinom. Če gre za skupen samomor ali pa za nesrečo, doslej ni bilo mogoče ugotoviti in najbrže tudi nikdar ne bo.
VESTI Z DUNAJA.
Prvega decembra ima dunajska naša kolonija sv. mašo v katoliški cerkvi pri Uršulin-kah v Johannesgasse, enako v pravoslavni cerkvi v Veithgasse. — Zvečer je v kavarni »Arkaden« — »zabavno veče sa igr^nkonu, kar priredi akademsko društvo »Sloga«.
Dne 10. decembra bo poslovilni večer naše dunajske kolonije na čast poslaniku dr. Mi-.onu Milojeviču in njegove soproge Jelene. Kako sta bila priljubljena v koru diplomatov, je pokazal poslovilni večer vse diploma-otv, je pokazal poslovilni večer vseh dLplo-da so vsi diplomatje tako odlična počastili našega zastopnika na Dunaju. Gospod poslanik je sicer v svoji skromnosti odgovoril na nagovor doyena diplomatskega kora, da smatra to počast bolj za počaščenje njegove domovine, ali to povsem ne drii. Tako počaščenje naše domovine bi se bila lahko že večkrat izvršilo, pa se ni, — to se je zgodilo
matov v hotelu Imperial. To je bil prvi slučaj, šele pod sedanjim poslanikom. Zato je res, da je diplomatski kor vzel na tako sijajen način slovo od sedanjega poslanika in njegove gospe soproge, ki smo jo v naših dunajskih dopisih že večkrat pohvalno omenjali.
—	a to priliko pripravlja naša kolonija prav lep spominek. Več bomo poročali o tem večeru.
Dne 17. dec. bo pa na poslanstvu sestanek naše kolonije v počast rojstnega dne našega kralja. Tudi to bo prilika, da bomo poročali nekaj zanimivih vestij.
Že zdaj pa se delajo priprave za Sveto-savsko besedo,.ki bo še pod pokroviteljstvom sedanjega poslanika. Veselica bo v znanem Kursalonu, enem najelegantnejših poslopij na Ringu. Sodelovali bodo odlični umetniki.
A. G.
To in ono.
Najdaljše razkritje ljubezni.
Sedemnajstletna gospodična Irena Castello v Chicagu je postala neprostovoljno čez noč slavna. Deklica se namreč lahko ponaša s tem, da je bila deležna najdaljšega razkritja ljubezni na svetu. Avtor sedi pa ipač za zamreženimi okni. Stvar je bila sledeča. 21-let-ni tehnik Pavel Palače, ki je bil v lepo deklico do ušes zateleban, je povabil objekt
svoje vroče ljubezni na izprehod v avtomobilu po mestnih ulicah. V tesnem taksiju je pričel mladenič dekletu takoj razkrivati svojo ljubezen ter rotiti deklico, da naj mu obljubi, da ga poroči. Šoferju je pa zaljubljeni fant naročil, da naj vozi po mestu, dokler mu ne reče, da je dovolj, pa najsi traja vožnja še tako dolgo. Šofer je ubogal ter vozil parček po mestu celih 18 ur. Ustavil se je samo v slučaju potrebe za hip pri kakem bencinskem tanku. Ves ta čas je razkrival Palače dekletu svojo ljubezen ter jo rotil, da naj privoli v zakonsko zvezo ž njim. Zaman mu je odgovarjala deklica zopet in zopet, da je še premlada in da ima njen oboževalec nekoliko preskromne dohodke. Zaman je tožila deklica, da je lačna in da bodo njeni stariši v skrbeh, kje je ostala toliko časa. Z revolverjem v roki je prisilil Palače deklico, da ga je poslušala. Po 18-urni vožnji je dal končno ustaviti avtomobil pred hišo svoje sestre, nakar je nadaljeval z zatrjevanjem svoje ljubezni v stanovanju svoje sestre. Medtem pa so prijavili starši deklice policiji, da je deklica izginila. Pripomnili so, da sumijo, da jo je mladi tehnik ugrabil. Zato se je pojavila v stanovanju prav kmalu policija. Mladi tehnik je bil aretiran. Izročili so ga sodišču, kjer se je moral zagovarjati radi hudodelstva utesnitve osebne svobode in radi goljufije zato, ker ni mogel plačati šoferju zahte-
vanih 80 dolarjev (okoli 5000 dinarjev) za vožnjo.
KRVAV ZLOČIN PIJANEGA POLICIJSKEGA STRAŽNIKA.
Iz Novega Sada poročajo: V Temerinu se je odigral te dni grozen krvav zločin. Občinski . beležili k X je prišel v spremstvu policijskega stražnika Danila Cerrosi v Temerin obiskat svoje znance in prijatelje. Med tem ko je bil občinski beležnik na obisku, se je čudni policijski stražnik v gostilni tako napil, da je kar podivjal. Na cesti je napadel nekega katoliškega duhovnika, ki se ga je pa rešil z naglim begom. Besen je navalil nato pijanec na nekega kmeta, ki je prišel slučajno mimo. Tudi kmetič je zbežal. Skril se je v bližini v neko hišo, kjer je bil ravno ples. Cerovsi je drl za njim. V slepi besnosti je oddal med plesalce več strelov. V paničnem strahu so se plesalci ražkropili na Vse strani, dva od njih pa sta obležala težko poškodovana v mlaki krvi. Divji policaj je oddal nato še par strelov, nakar so prihiteli orožniki, ki so ra.bijatnega pijanca le s težavo premagali in utaknili v luknjo.
-	Streli med gledališko predstavo v Pragi. Pri eni od zadnjih gledaliških predstva v Pragi sta počila nenadoma iz prostora za gledalce dva strela. Igralci
so imeli toliko pričujočnosti duha, da so predstavo nadaljevali, ko da se ni nič zgodilo, tako da je mislilo občinstvo, da spadajo streli k igri. S tem je bila preprečena panika, ki bi bila imela lahko katastrofalne posledice. Kmalu nato ko so padli streli, je policija moža z revolverjem aretirala. V istem trenutku je padel zastor. Dramaturg je stopil na rampo, ter izjavil, da je streljal možakar iz navadne otročje pištole in da gre samo za nenavadno demonstracijo odklonjenega avtorja, nemškega pisatelja Antona Entricha. Zaslišan je izjavil En-trich, da je uprizoril škandal zato, ker leže pri vseh praških gledaliških ravnateljstvih njegova dramatična dela, ki P& pa nočejo nikjer uprizoriti. Entricb, k' je pomožni delavec v neki tovarni zap°r' celan v bližini Karlovih Varov je pri^ v Prago z namenom, da protestira s streli zoper dejstvo, da se uprizarjajo na pr8'
l	škem gledališču samo dela avtorjev i* Nemčije, ne pa tudi dela čehoslovaškik Nemcev.
■ja Erenburg:	96
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Juk - Z abot ko, ki mu je pogovor že presedal, je nestnpno potegnil verižico iz medaljona, ki ga je Aglaja nosila na vratu.
— To-le mi daj! Ali je zlato,
— To je moja hčerka, Sašenjka. Umrla mi jp. Ne morem ti tega dati.
— Kar hitro imi daj! Kar je tam narisano bom že oddrgnil.
Velblod je šel skozi puščavo. Aglaja je šla k Andreju. Snela je medaljon, nežno poljubila portret sfoje hčerke in ga oddala Juk -Zabotku. Tedaj je začutila, da se za večno loči od Sašenjke. To je bila druga smrt otroka. Zdaj so jo oropali deteta. Aglaja je začela pokrikovati. Spočetka tiho, potem pa vedno bolj glasno. Juk - Zabotko je zaman nanjo kričal:
— Coprnica, molči! Slišali te bodo!
Aglaja ni imela več moči. Dobila je obi- j
čajen napad. Meglena luna je mirno visela na nebu. V vlažnem gozdu so gomazele žabe. Aglaja je kričala. Tedaj jo je Juk - Zabotko v jezi sunil ■» velikim svojim škornjem. V gozdu je 'postalo tiho. Samo veje so stokale,
ki jih je na svoji poti domov razgibal pošteno prisluživši si svojo večerjo Juk - Zabotko.
38.
Pašteta bo z gomoljikami.
Maj je v Parizu čudovito lep. Vse šmarnice, ki cveto v gozdovih, v Bretanji, v Savoji in v Pirenejih se zidejo na pariških ulicah in Pariz postane mesto šmarnic. V maju se še celo Parižanke mogoče ne parfumirajo, ker že brez parfumov diše tako ko ves Pariz. V maju se ves Pariz veseli. Delavci razvijejo svoje zastave in gredo na ulice prepevat svoje pesmi. Finansisti se vozijo v Long Champ na konjske dirke. V tolmunih luksemburškega parka spuščajo otroci cela brodovja pisanih ladjic. Zenske se zaljubljajo in vsako minuto pogledujejo na uro, da ne zamude sestanka, — hoteč ugajati svojim vzljubljenim, vsak dan .spreminjajo frizure.
Šmarnice pa dišijo ...
Šmarnice so bile tudi na mizi odvetnika A med a Gourmot-a in so ga silno motile, kakor sploh moti cvetje zaposlene ljudi. Gospod Gourmot je bil mlad in še ni bil znan. Svojo karijero je šele začenjal. Zato pa tudi, šmarnice niso bile od kake bogate oboževalke, marveč mu jih je prinesla njegova ljii-
bovnica Marie, strojepiska v »Crčdit Lycn-nais«. Tudi zdaj je gospod Gourmot mislil na Marie, ki mu je kaj srečno prinesla šmarnice in ga tako prisilila, da je ves čas nanjo mislil. Kljub vsemu je pa to le mimogrede in kakor hitro se bo gospod Gourmot postavil na lastne noge, bo seveda zapustil svojo Marie. Tedaj se bo povzpel na višjo stopnjo in stopil v zvezo s pravo elegantno damo, s kako artistko ali pa z mlado svetsko ženo. Predvsem se je treba povzpeti. Zato pa mora delati.
Gospod Gourmot je začel sestavljati kon-spekt jutrišnjega svojega govora, ki ga je razdelil na tri dele: izpodbijanje dokazov, lastna verzija umora in pa tretji, glavni zanj najvažnejši del — socijalno in psihologično opravičenje storjenega zločina. Govor je premislil po vseh pravilih klasičnih govornikov. Pašteta je .bila gotova, manjkalo mu je samo še gomoljik. V celem konspektu ni bilo niti enega živega obraza, ki bi se ga lahko oprijel, Vidi se, da mu pri naklonitvi te zadeve niso bili preveč naklonjeni. Ali je mogoče prijetno zagovarjati zločinca, glede katerega časopisi lahko mirno naberejo sodbo, ne da .bi čakali na zvonec poročevalca?
Edino oprostitev bi gospodu Gourmotu laii-
„DISK OBOLOS"
Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica št-1
Specijalna trgovina športnih potrebščin.
Zimskos ortne potrebščine, smuči, sunke, stremen«, krpljice in pal>ce vseh vrst Veli o Mikla ževa iaber* sank za otroke. Sprejemajo se smuči v res strokovnjaško popravilo. Montaža
stremen.
jjgp* OtvoHtev dne 4. decembra 1&27.
v -In«? ib op.c, H puloverjev vsa* kovrsmih iuo. perila, kravat, vezenin in nog«.vic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno
nizkih cenah
IGNACIJ ŽARGI, LJUBLJANA
j>v. Hetra Cesta.
Dunajske
Praške
Novosti
Domače
Širite - -„Narodni Dnevnik"!
»TAB A SVETEK
ko pomagala. V tem slučaju bi pa za oprostitev bil potreben človek. Ko bi mu bil t* nestvor vsaj kolikor toliko zaupal, ko bi bil vsaj kaj povedal iz svoje mladosti! Težke rodbinske razmere, zanemarjena vzgoja dedna obremenjenost, strašni spomini iz del-stva. Vse to bi bilo nekaj za govor. Obdolženec je bil pa prav izjemen, prava, živa ilustracija Lombrozove teorije. In res r.jegov klijent odvisla ušesa, ]»ogled i*P°^ čela in je topo zakrknjen.	^
Odvetnik si je na vse načine prizad®va ’ bi dobil od morilca kak odgovor gle('‘ 1 ske, s katero se je ta sprehajal p° buljvai ju Rlčber. Iskal je za svoj govor roman’a
podlago. Ljubezen, pohlep po °blastl na
;	,	,	A	.	.	 -o	marsikate-
zensko, zločin — to je ogrodje za
ri vzorni zaščitni govor i* z^ir 0 D1 krestomatrij. če že ni upa« na oprostitev, b. bilo dobro, da se vsaj v avditoriju doseže histerično ihtenje. Zenska histerija je za odvetnika - začetnika isto, ko šopki za plesalke ali pevko. Pa tudi to bo gospod Gourmot tez-iko dosegel. Govor je gotov, pa je brez začimbe, pašteta je pa brez gomoljik; mn otroških spominov ni, niti romantične pod
loge, kaj šele krščanskega kesanja!
(Dat je prlfa.l
MALI OGLASI.
Za vsak« besed« M f***1 BO par. Za debelo ti»ka»« pa Din L—
Drva - Čebin
Wollova 1/IL- ieiei.-JŠ*
Išče se
stanovanje, obstoječe i* kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača s«
dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
»Germisan«
najboljše sredstvo za -lužen je semen 18% raz-stopine zadostuje za zavarovanje proti sneta i«* bilnih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva nlica 6.
MESTNA HRANILNICA UUBUANSKA
Ustanovljena leta 1889. Telefon it. 8016.
(GRAOSKA STEDIONICA)
LJUBLJANA, Prešernova ulica
Stanie vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
Stanje vloženega denarja , nad 250 milijonov dinarjev (_______________________  „	________________
tekočem računu najvišje mogoče obresti.
jamstvo xa vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot	^^e^davčno močjo. Vprav radi
Na« rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v na« hranilnici, ker je	_________________
jcKgJES§K§S§H§Sa
Izdajatelj: Al«ks*ad«r Železnikar.
QZft>\6Z9\G*9
Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej