ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanje cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Os£ slovenskih delavcev'v Ameriki.
B—tcreJ M g«*«od CI— Matter September 25th. 194« t the Post Offlu mt New York. N. Y~ under Act of Congress of March 3rd. 1879.
5EA NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivate ... 1 , C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Izvzemal sobot, nedelj In praznikov
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 71 — Štev. 71
(Telephone: CHeteea 3-1242)
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 10, 1942—PETEK, 10. APRILA. 1942
VOLUME L. — LETNIK L-
BATAAN SE JE PODAL
MALA, IZMUČENA IN VSLED POMANJKANJA IN BOLEZNI OSLABLJENA POSADKA, KI JE OD DECEMBRA PROTI VELIKI JAPONSKI PREMOČI JUNAŠKO BRANILA B ATAAN, SE JE VČERAJ PODALA, KAR JE BILO TUDI PRIČAKOVATI.
Po zadnjem poročilu generala Wainwrighta pred preda jo, to je v sredo popoldne, je bilo na Bataanu 36,853 ameriških in filipinskih častnikov in vojakov, Japoncev pa okoli 200,000 do 300,000.
Padec Bataana je bil uradno naznanjen v poročilu vojnega departmenta včeraj ob 5.15 zjutraj. Nekaj ur zatem je vojni tajnik Henry L. Stimson padec naznanil na svoji redni časnikarski konferenci. Obenem pa je tudi osebno sporočil predsedniku Rooseveltu v Beli hiši.
Ko je Stimson stopil pred časnikarje, je priznal bro-niteHjem Bataana v»o hrabrost, ter rekel, da je bil ta boj brezupen takoj spočetka, toda rekel je, da si bo ameriška. armada zopet osvojila Filipine.
Stimson je tudi povedal, da je bilo preskrbljeno vse, da bi posadka na Bataanu dobila dovolj živeža in vojnega materjala in (la je bilo na Filipine poslanih več par-iiikov, toda za vsak parnkk, ki je srečno dbspel na svoj tilj, i^tto bila dva izgubljena.
Kolikor je do sedaj znano, se skalnata trdnjava Cor-regllor še vedno drži in ž njo tudi še nekaj malih otokov v bližini. Generalu Jonathanu M. Wainwrightu je prepuščeno, da odloči, ali se bo poslika Coi-regidora branila, ali pa se bo podala. Predsednik Roosevelt, je generalu Wainwrightu sporočil, Ida naj stori, kar se mu zdri najboljše.	--
Na Wainwrighta pade s tem velika odgovorno^;', kajti na razpolago nima dovolj ladij, da bi mogel posadko z Bataana prepeljali čez 4 milje širok preliv na Cor-reg-J}?*. Pin twli-1fTVWh'iftu 2e prlmJnOfciCef kajfi vojni tajnik Stimson je rekel, da so vojaki na Bataanu "že od 11. januarja dobivali odmerjemo hrano. Poleg tega, da sp dn-Mvali nesfcltaiMo hrano, so se še neprestano bojevali r oni in pogosto z bajonetom in so slednjič omagali.
Poleg vojakov je bilo na Bataanu še okoli 20.000 lju-<!i, ki so prišH iz drugih krajev Luzona in okoli G000 filipinskih ddlavcev. Vsi so dobivali isto hrano kot vojaki.
Stimson je rekel, da so bili Japonci v veliki premoči tw je bil slednjič ameriški od]>or zlomljen. "Ne vem še, kaj se je zgodilo," je rekel, "toda jasno je, fla je Ba-taan podlegel. Corregidor se še brani."
"To je (bila dolga in junaška obramba," je nadaljeval. "Tem vojakom gre vsa pohvala. Upam pa. &a bo ta izguba samo začasna. Amerika bo izpolnila svojo obveznost in slednjič vpadnike pregnala.
"Tekom dolge obrambe nismo od generalov Mac-Artliurja in Wainwriglita slišali nič drugega kot pohvalo o Filipineih, ki so se bojevali raino ob rami z našimi y vojaki."
General Douglas Ma cA rt h ur je bil pozno sinoči obveščen o padcu Bataana, čegar oTorambo je vdtil od pri-četka obleganja do časa, ko je bil premeščen v Avstralijo.
Takoj je MacArthur poklical na posvetovanje svoje tovariše in bo gotovo podal kako izjavo. Njegovi častniki so se čudili, da je prišel konec tako IiiIito, kajti po poročilih, ki jih je zadnjih 24 ur poslal general Wainwright, ni bilo mogoče sklepati, ifa. je položaj tako slab, četudi je bil položaj kritičen, odkar so prejšnji teden Japonci pričeli veliko ofenzivo. Ker posadka ni mogla dobaiti nobene pomoči, je bilo jasno, da se bo morala prej ali slej podati
Indija sprejela načrt
Kot pravi poročilo iz New Delhi, je prišlo v splošnem do sporazuma med Anglijo in zastopniki Indije, ko so se vo ditelji Vseindijskega kongresa in Mahasabe sporazumeli, da postavijo narodno vlado v Indiji.
Taka vUila bo na čelu Indije za časa vojne, p/» vojni palbo Indija postala angleški domini j.
Zastopnik Anglije sir Stafford Oripps je brzojavil Vinajaku Da moda ru Savarkaru, jirelLsedniku Hindu Ma liasabe in ga je vprašal, ako ima njelgova stranka kake pomisleke, da bi se pridružila narodni vlalli.
Kavarkar je brzojavno odgovoril, da njegova stran-.	_	cesar je ka ne nasprotuje narodni vlas ti, rekel pa je, da nasprotu-
nemska armada v predelu Ržev-Gždack-Vijazma v veliki nevarnosti. S tem so dobili!-^ UH-kl ki ^voljuje provincam, da ostanejo izven indij-Rusi močno oporno točko, na kateri bodo mogli zadržati nemško ofenzivo od Smolenska. | ske imj
Tudi z južne fronte prihaja--------i
Nemci so b 100 tanki naskočili Napačni alarm usoden
ruske postojanke na Krimu,'
toda napad je bil odbit in raz * Vsled nepričakovanega alarma za zatemnitev v okolici bitih je bilo 32 tankov; na bo- Los Angelesa je umrlo za srčno kapjo 7 oseb, en zračni jišču je obležalo več sto Ne t n-' stražnik pa je padel z neke hiše in se je zelo nevarno po
Rusi prekoračili Dnjeper
Rusi so prekoračili gorenji del Dnjepra med Dorogobužem in Durovo, vsled
cev.	| škodoval.
Na Krimu .o se tla že dovolj i Iwljnik ^p^inega obrani- , osušila, da je mogoče pričet« z bnega okrožja general Jobn L. večjimi vojnimi operacijami im^ Wiu ^ rek(1> <u je b]]() iz_
zatemnitev,
so Nemci pričeli napadatidadano ^ y se zopet polaste polotoka Ker kcr se jovb!iži|d ča, od koder je najbližja pot na Kavkaz.
.Na fronti pri Leningradu ?« Rusi prebili cesto, ki veže dva nemška predela.
Nemški poročnik Erich F ros, ki je 'bil ujet, je povedal, ta je bilo o<l 3. do o. aprila nn! -enih 139 nemških transportnih ae-roplanov, ki so peljah vojake. Fros je rekel, da je	1«'
tališče pri IlmemJkem jezeru pokopališče za nemtške velike Junkerjeve transportne aeroplane. Drugi .ujetniki so povedali, da so bili veliki transportni aeroplani pripeljani i z Francije in severne Afrike, da bi dovažuli vojne zaloge nemški zajeti armadi pri fcJUiraji Rusi.
Godba je zopet igrala, živali pa so -pomagale. Ko so bili , gledalci že skrajno nestrpni, je Los Angelesa I bilo dano znamenje, da je ue-jHijavilo nekaj aeraplanov, ki j varnost minila in luči so zaža-pa so kasneje izkazali za rele in vsalkdo je bil po tola žen. "prijatelj.'ke".
Zatemnitev je trajala eno uro in 51 minut.
Tačas toi>ovi niso grmeli kot j delavcev je bilo ob zatemnitvi 25. februarja. V I jO s Angelesu in po
Kaznilnici primanjkuje
V mestni kaznilnici v Seattle
" r *" . - ■ v \Vashins?tonu primanjkuje vsem Orange oKraju, kjer jej . ,	7 . 1 . ,
bU izdan alarm za zateimntev, i delavcev. Kaznjcm^v je le to-so btk* luči ugasaje5e v	tn	kaz'
krajšem času.
Na tisoče delavcev pa je v j Ravmatelj kaznilnice pravi, tovarnah Izdelovalo aeroplane,M *<> ljudje preveč zaposleni ker so bila okna tovarn zagr-,v ladjedelmcah ni drugih voj-njena. Toda v>e ladjedelnice so
Da pa je slednjič prišlo do sporazuma mtU Crippsom in indijskimi v<wlitelji, gre v zasluga osebnemu zasto-pniiku predsednika Rmtsevelta Lonisu Jolmsonu, ki ga vse stranke proslavljajo kot junaka dneva.
Johnson, ki je prejšnji teden prišel v Indijo, se je takoj pr> svojem prihodu ^Leležval pogajanj in sinoči je list "Senfined" v Kombajn o Jolmsonu pisal zelo laskavo in slednjič.celo rekel, da je Johnson prekosil Crippsa.
Največja ovira za sporazum je bilo vprašanje gle<le obrambe Indije. Anglija je vstrajala ])ri svoji zal rte vi, da za ves čas vojne prevzame obranJho* indijski voditelji pa so za lite vali, da je Indiji prepuščena popolna obramba proti Japoncem.
Slednjič je jx> posredovanju Jolmsona prišlo do sporazuma, i>o katerem je določena obramba Indije poti vrhovnim poveljstvom generala sira Arcliibala Wawella. Vojni minister indijske narodne vlade pa bo Indijec. General Wawell in Johnson -sta izrazila željo, da postane minister Pandir' Jawarharlal Nebni.
Po zadnjih poročilih bo v Indiji takoj postavljena narodna vlada, ki bo imela vsa ministrstva. Z oziroin na kritnim	}>a 4k» ostal vik<»v-i!i j>oveljftik »armade zn
obrambo Tmlije general sir Archibald P. Wawell.
{Buka, ki je v japonskih rokali. j Poročilo dodaja, da nikdo ni i 'bil libit.
Italjanska križarka potopljena
Angleška admiraliteta naznanja, <ia je neka angleška podmornica v Sredozemskem mor- Begunci SO utonili ju torpedirala in potopila 10 j y Lomion ^ išlo poročilo,
tl<2/-L>* trtn^.'rt ituhnn^bn truvar. 1
tisoč tonslko italjansko križar-ko. Osein minut zatem, ko je
I ki pravi, da ste se v velikem viharju razbili dve ladji, na ka.
torpedo zadel križarko, je	teriii "so se gršiki begunci pelja
IX)t°Plla-	li z otokov v Egejskem morju	1
Ko je Italija »topila v voj-	v Turčijo. Utonito je 261 mož, j Stalinom.
110, je imela 7 križark po 10,0TX)	žena in otrok.
ton, sedaj pa ima samo dve. I , . n . . „ _ ' .1 .	.	I Kot pravi Rcuterjovo poro
Japonci bombardirajo — 1	■
Salomonske otoke
Vojiiški li>t "Rdeča zvezda" pravi, da so v februarju in marcu imeli Nemci 11a ruski fronti 137,000 mrtvih in 400 ti-soč ranjenih. V istem času so Kusi zaplenili 1062 topov in 184 tankov.
Novi ameriški poslanik admiral AVUIiam II. Stand ley je rekel, da bo proti koncu aprila pričel vojni materjal iz Združenih držav prihajati v toliki množini, da bo Amerika popolnoma izvedla vse svoje obveznosti do n>ske vlade. Admiral je rekel, da 'bodo Združene države storile vse, da odstranijo vse ovire za dobavo vojnega materjala Rusi j L
Na vprašanje nekega časnikarskega poročevaK-a, kak vpliv _bi imelo, arko bi bil ameriški vojni materjal dan Rusiji, mesto Angliji, je admiral odvrnil:
"Najbolj je mogoče pomaga ti Angliji s tem, da se pomaga Rusom, da pobijejo čimveč Nemcev.''
Admiral Staucilev je v torek dospel v Moskvo z ameriškim vojaškim aeroplanom. Sedaj čaka, da bo vse pripravljeno in urejeno, da izroči svoje pove-rilne listine in se bo ob tej priložnosti tudi najbrie sestal s
vstavilo delo od 9.03 do 10.54 zvečer.
Divje živali v cirkusu so tulile in 4000 ljudi, ki so bili na predstavi, se je treslo od strahu. Ravnatelj cirkusa je obči 11-stvu naznanil, da bo zatemnitev, totla vsakdo se je smejal, ker je mislil, da.j<> to samo klovnova šala. Nato pa so luVt ugasnile.
Živali so price'o zavijati in rjoveti: hijene, iriedvedi, l*gri, levi.
"To je vse v radii," je nek cirkuški uslužbenec milil ljudi. "Živali mislijo, da jo konec predstave in tako delajo vsako noč."
Godba je zaigrala vcj-elo po-skočnieo. Ljudje so so pomirili, dokler ni . . . ali je bil tiger ali je zatrobil slon?
nih industrijah in v nimajo časa, da bi proti postavam."
Aprilsko vreme v New Yorku
V torek je bilo popolnoma poletno-vreme; bilo je naravnost vroče; toplomer je kazal 7i> stopinj. V s red o je bilo si-<-cr malo hladnejše, pa vendar še vodno gporko—im.1 <>0 stopinj. V četrtek pa je naenkrat postalo hladno, zjutraj je najprej pričelo deževati, kmalu pa je pričel padati sne^. Toplomer je padel l>od 40 stopinj.
Dve angleški kriiarki
led teiru f potopljeni
"grešili
V Bengalskem zalivu so japonski l>omfl)iiiki potopili angleški križarki Cornwall, 10,000 ton in Dorsetshire, 9,975 ton. eije tor[»edi so potopili nemško oklopnico Bismarck lansko leto.
Poročilo iz Delhija pravi, da so japonske 1>ojne ladje in aeroplani potopili že več zavezniških trgovskih parnikov v Indijskem oceanu.
Kupujte United States Savings Bonds in Stamps!
KRATKO, PA STRAŠNO POROČILO. — Vsa dekleta iz Kranja so naciji poslali v nemška vojaška taborišča. —
(Poročalo iz News Bulletina katerega izdaja organizacija American Friends of Yugoslavia.)
VROČI BOJI V BURMI
Poročila iz Burme naznanjajo, da »o Kitajci, ki drže vzhodno krilo zavezniške črte,, za pleteni v vroče 'boje z Japonci </b veliki cesti med Toungu in Mauči.
Nikakih poročil pa ni z dru-. gega konca fronte, Ikjer drže Angleži črto severno od Tha-yetmyo.
Do sedaj so Japonci že napredovali 200 milj ;proti severu od Ranguna. V vseh teh bojih zaveznikom primanjkuje aeroplanov-in vsled tega Japonci stalno napredujejo. Ako bi bili Angleži imeli dovolj ae-ropla 110 v, bi mog 1 i oftx 1 rža t i Prome.
V Indo-Kino so Ja{K>nci zadnje dni poslali velika ojačenja, da bi s tem odvrnili Kitajce, da ne bi mogli poslati v Burmo več vojaštva.
ČLANI ZVEZNEGA NAJVIŠJEGA SODIŠČA
Legar v Berlinu
[čilo, so valovi vrgli eno ladjo j (Zadnja dva tetina se je v j ob ska le.blizu otoka Kandiada, Berlinu pojavilo 1250 slučajev Pet japonskih bombnikov, ki 30 milj od turške obali in se (logarja ali tifusa in se vedno so leteli 5000 čevljev visoko, je ) je razbila nadrobne kose. Samo ,bolj širi.
29 ljudem se je posrečilo priti | V Kustrinu so nemške voja-na breg.	j ške oblasti zadržale več, pol-
Z druge ladje, na kateri je kov, ki .so bili namenjeni' na bilo 81 o.seb, se jih je rešilo sa- ' rusko fronto, ker je več voja-mo 27.	kov zbolelo za legarjem.
napadk) TuTagi v skupini Sa-Iomonskih otokov in so vrgli 30 do 40 bomb.
Tulagi se nahaja skoro 500 mrtilj jugovzhodno od otoka
VTEM ČASU SPLOŠNEGAPOVIŠANJAvCEN JE SAMO S SODELOVANJEM NAROČNIKOV MOGOČE PREMOSTITI DRAGINJO. — OBNOVITE VEDNO NAROČNINO PREJ KO POTEČI;
-G L A 8 N A B 0 D A ' — New York

FRIDAY, APRXLulO, 1942
USTANOVLJEN LETA 1892
GLAS NARODA
rretci op m kopi«
99
OWSU ud NKbM n M*«Me PnMlakl«« Qianay, (A Oorpormtlsft). truk Btkan, President; J. Lopah«, See. — Place of bnstm—i ai Um barpondoa ud «4dr«oMe of above officer«: 211 WM8T IStto BTB1VT, i	. NiBW XOBK, N. X.
49th Year
» iWMd every day except Saturday*, and Holiday*, pttor I early H—.
Sa eelo leto velja Ust aa Ameriko ta Kanado 98.— : ee pol MU H-^J aa Četrt leta 61.00. f-> 2a New York aa celo leto 6?.®-=; ea pol leta l«.l».
ro ee eelo leto »T.—S ea pol leta $3.80.
"•Ui Naroda" labaja ▼■aid dan
eobot, nedelj te prasnlkor.
*«LAI NA BO D A" ti«
WEST lttk BT&EBT, NEW CBeleea 6—1143
TOBB, M. I.
PREDSEDNIK IN OVERTIME
Spočetka vlada predsednika Roosevelta ni posvečala mnogo pažnje plači za nadurno delo, vsled cesar je se-Waj prišla v veliko zagato. Kaj pa sedaj misli predsednik o naduraean delu, je pojasnil v svojem pismu, ki ga je pisal R. J. Thomasu, predsedniku United Automobile P^J^nj^-a Workers in to pismo se glasi:
"Določbe v nekaterih unijskih kontraktih, ki zahtevajo dvojno plačo ali pa diroge niininnailne plače ~,a dela ob koncu tedna in ob praznikih, so razumljive v mirnem času, toda v vojn* zavirajo produkcijo. Vsiled tega morajo tovarne biti zaprte db nedeljah in praznikih. In 'o pomaga našim sovražnikom."
To je res. TdJa pri tem je razvidno, da je to v nasprotju s tem, kar pravijo drugi vladni krogi in ka*' je rekel predsednik sam glede poldruge plače za nadurno delo.
Donald M. Nelson je 24. marca rekel, idia bi s tem, ca je opuščen 40-urni delovni k, ne bila pridobljena niti ena ura dela v vojnih tovarnah. Istega dne je tlidi pred-scllinik Roosevelt na Časnikarski konferenci rekel, da bi poldruga plača za nadurno delo po 40 urah dela na teden ne mogla kaj akrajšasti delovni čas na teden. Ako pa nekatere tovarne ne obratujejo ob nedeljah in praznikih zaradi M vojne plače, tedaj je mogoče pričaikovaftfi, da tudi tovarne, ki plač u jejo poldrugo plačo, ne bodo liotele dela ti več kot sa mo 40 ur na teden.
Obvezna poldruga plača za nadurno delo in dvojna plača za delo ob nedeljah in praznikih je bila vpeljana, da od delavcev podjetniki ne bi mogli zahtevati, da bi za isto plačo delali nad 40 ur na teden. In urald za delavsko statistiko je dognal, ida so letos v januarju delavci delali na teden povprečno po 41 in pol ure. Leta 1929, ko dežela ui bila v vojni, pa so delavci povprečno delali nad 48 ur na t d len.
ZGODBA NA&IH DNI.
(j£0.) — Jožef Mofeoroviiič nekje Istre doma, je od»:J Janefco leto iz Jugoslavije obenem s svojo ženo. Ustavila Mk se v Ca/petownu, Ju&na Afrika, skupaj z drugimi Jugoslovani, ki so šli v »vet po porazu svoje države. Ko so drugi nadaljevali pot proti Ameriki, sta morala Mjqiho.rtovioi če. o&tati tan> ker nista dobila potroih listov. Stvar se je vlekla do leto« tn aele v drugi polotviei meseca (marca je Jošef priapel v Ameriko. .
Na potovanju ni feiio brez do godovi^čin. Na kratko povedano, njegova ladja je bila torpe-dSrana in Jožef je bi! rameni Zdravil se je na nekem otoku Zapadne Indije Potem je nadaljeval potovanje in srečno dospel v Ameriko.
Njegova žena ni mogla odpn-potovati ž njim iz Capetovna, (kar je obema povzročalo žalost. Ko je pa torpedo zadel Jožefovo ladjo, je mož hvalit Boga, da ni bila v tisti uri žena Vendar ga je- t?kr-ibek*. kaj je z ženo, zakaj vedeli je, da je imeJa odptov<ati kmalu za njim in poleg tega se je bližal čas za "vesel dogodek.'* Ko je Jožef prišel v Ameriko, mi bHo o ženi nobenega glasu.
V sredo zjutlraj, 1. aprila je Iprineetel neki newyorSki Est no-viiao, da so našli v nekem rešilnem čolnu blizu ameriške oibali nekaj ljudi, ki so se bili rešili iz rake torpeda rame ladje. Med drragimS je bila v čolnu tudi- neznana žena z novorojene kom poleg sebe. Krepak deček je bil novorojenček. Jožef Mfo-horervičič je zvedel za to novico in je začel nekaj slutiti. Nestrpno je čakal poročil.
Pismo iz New Yorka
30. marca, 1942
V zadnjem pismu sem omenil dejstvo, da se je Amerika ob obletnici jugoslovanske odločnosti kar dobro oddolžila svoji zaveznici v tisku in v radiu. Kmalu potom sem prejel pismo od nekega Slo venca-Jugoslovana, :ki med drugim takole pravi: "Slutim, da vsa ta jugoslovanska proslava o d strani Amerike dne 27. marca ni prišla kar sama od sebe. AH sni moreš povedati, koliko zasluge pri tem ima naša jugoslovanska politična misija v New Yorku? Toliko rečem: Če je vse to zasluga tistih na ših mož, potem 'blagor telesom, ki so jih nosila, in blagor prsim, ki so jih dojile ..."
Najbrž ni prav preveč primerno, da je fant rabil te besede v tej zvezi. Morda se bodo komu zdele preveč svete, da se taki zvezi uporabljajo. Ampak eno je gotovo, dečko je dal izraza svojim čustvom na na,' čin, da bi bolje ne mogel. In ker je stvar pomenljiva tudi za javnost, naj nekoliko povem o tej reči tudi v tem javnem pismu.
Predsednik Roosevelt je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da so voditelji AFL. in CIO. sami priporočili. Ha je dvojna plača ob nedeljah in praznikih opuščena v podjetjih, pri katerih delovni čas ne presega 40 ur na tedni. Toda predsednik je natančno razložil svoje stališče, ko je rekel, Ida dolbiček, ki je pridobljen s tem, da je opuščena dvojna plača, ne pripade pioldjetniku, temveč narodu. kajti vlada je tedaj, ko je o/dHlala kako delo, tudi dovolila vsoto za dvojno plačo, kjer je bilo pričakovati, da l>odo morali delavci delati tudi ob ndd!eljah in praznikih. Zato je rekel predsednik, (da bodo morali biti premenjeni kontrakti za delo s podjetji, ki bodb odpravila dvojno plačo za nadurno delo nad 40 in*.
Res je kmalu prišel glas 'iz Norfolk a- Va., da je tam v boJ-ninnioi žena ki z njo novorojenček. In zraven je stalo, da je bila tudi ladja, ki je JoSefava 'žena. na njej potovala* toopedi-rana blizu ameriške obale.
MJohorovičic bi>l pradeljen ministrstvu vnanjiih zadev in bo sedaj uposlen pri jugoslto-vanski vladi v izgnanstvu.
g!lll!litllinilil1l!IIIIIUIIIIIIIl!iniHlli(
Note
za
PIANO-HARMONKO ali KLAVIR
BREEZES OF SPBING TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas)
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBODALA
VOLJA DO ŽIVLJENJA.
Mnogo je ljudi, ki trpe na
i namili b oletznih, pa ne vedo na čeam trpe. Romajo od zdravnika do zdravnika, od lekarne do lokami- in koračno v bolnišnico, toda pri ten* saintfo porabimo mlnoigo denarja in kljub temu trpe na boletzni še nadalje.
Vedite tedaj, daje treba imeti trdmo voljo za vse. Znati pravilno živeti, to je kiju«4! Kako je to znati pravilno živeti? Takoj hoic«n powdati, kako «pi mora živeti, ne da bi se imelo kake težave v življenju — delati je fteba! Kldor dela živi, dvakrat živi. Po dedu, ko pride počitek, ki je sdad^k Šest dni človek dela. a sedmi dan potflva. Ta aedmi dan je nedelja, ki ga človek poraibi za oddi'/h v veselju 5«voje družine.
Toda ni dobro biti zaprt z družino v stamovan ju, treba je ven na zrak, V prosto naravo.
V ta namien je lep prehod v prirodo,, kjrr se- endobi nv*\ adratvje i-n veselje, ker imamo na raiTpollago solne*', in dobe" Krak. Ne ii7to*uib1^»a.i4,e teiga čaas in pohlitite ven! Porupiite, d« zdrarvje se ne na|de v lekarnah, arajpak v naravi — na »oliven 5n v vodi. 1
Ne samo za odrasle, tudi za
otroke jtq to velike važnoeti. Poletno kopanje v mjorju poživi in okreipi slabotne otroke. Ne marajte zato, če sokioe nekoliko opeče. To bo že mirrtlo. Sicer so tudi proti tem opeklinam uNpcftni pripomočki. Je pa sokhčna opeklina zelo zdrava, ker čisti in tira nesnago iz telesa. Ne o(pn»fcite torej pri-Sike poSiSteti k morski o^>ali kadar	za to'čae?. Tam
•bonte na^li zdtagmike specialiste. ki so voda sobice in zrak.
SLOVENIAN D AN OB VANDA POLKA PO JE ZEBU KOLO
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
TAM NA VBTNI GBIBD1 MARIBOR WALTZ
SPAVAJ MILKA MOJA OBPHAN WALTZ
DEKLE NA VBTU
OJ. MARIČKA. PEGLJAJ
Res je veliko vprašanje, koliko bi Amerika, popolnoma sama sefoi prepuščena, naredila ob omenjeni obletnici. Pa ni bila sama sebi prepuščena. Na ša jugoslovanska misija v New Yorku se je od vsega začetka dobro zavedala, kaj v Ameriki in sploh na svetu pomeni—propaganda. Zato je poskrbela za poseben urad, ki dela za propagando med Amerikanci, kakor ga ima tudi v Londonu, če se prav ne motim. V tem uradu se zbira ves materijal o Jugoslaviji in njenih posameznih delih, ki je i>il objavljen v ameriških listih in publikacijah od lanskega leta. Istotako kolikor mogoče vse, kar je bilo govorjenega po radiu ali drugače. In tega je za eele piramide. Tako je na primer te dni-spravil v predale kakih 50 radio govorov ali krajših komentarjev, ki jih je bilo slišati okoli 27. marca. Časopisnih izrezkov pa toliko, da bi z njimi lahko pokriii celo peto avenijo.
Pa takrat je ta urad samo žel, kar je biljpoprej tedne in tedne sejal. Marljivo je zbiral vsakovrstno snov o Jugoslaviji in vseh njenih posameznih delili —vas bo seveda najbolj zanimala Slovenija—ter ga razpošiljal na vse strani Amerike, v prvi vrsti uredništvom in radijskim komentatorjem. Zraven je bilo pifcmo s prošnjo, naj bi se ta. snov uporabila zlasti v zvezi s proslavo jugoslovanske obletnice. Istotako so šla pisma z obvestili o nameravani proslavi na naslove raznih visoko stoječih Amerikancev s primernim opozorilom na splošno važnost Jugoslavije in nje-
XO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
ČTTVO FRANCOSKIH VOJAKOV.
V iglaisl® i*inškiih knjigo-trgovcev p'rise neki Richard ^ttsdhflce o knjižnih zftnrkali, na katere je naletel v fran-ootfki'h utrdbah ifli poljskih položajih. Preprosti vojaki so brali, kakor je sfldepal iz tek izftwrlk, pretežno kičaste ljube-zers^ke Tjgodibe najcenejša vrste. pot«n\ zvezke o krkmnmal-ri'h zgo<tbicak, bolj poredko pa pa»tiokm%e agodlbe. Knjiga o kigljpni spofeega živdjenja je
bila pogoBtoma zastopana. Pod- ------
častniki so (brali romane in ero- Idejamijilh.
ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (maznrlca)
BABCICA
MLADI KAPETANB
POJDI Z MENOJ DOL 8 PLANINE
GREMO NA ŠTAJEBSKO STAJEBlS
HAPPY POLKA ČSB NA TUJEM
35
centov komad 3 za $h
nega stališča v tej vojni. Uspeh se je pokazal v tem, da je prišlo našim ministrom mnogo če. stitk v dbliki telegramov ali pisem od vseh strani.
■Nobenega dvoma torej ne more 'biti, da ima jugOslOvan ska p&litična misija pri tem svoje zasluge, in sicer prav velike zasluge. Marsiknk naš človek še danes ne more razumeti, zakaj je potrebno, da so se nekateri jugoslovanski ministri nastanili v New Yorku in tu odprli svoje urade, ki— toliko stanejo . . . Zakaj se ni so spravili kam med svoje lju jdi, se omejili na delo med svojim narodom. Nekateri celo pravijo in pišejo, čemu so sploh šli v svet in prepustili svoj na rod doma samemu sebi. Oe so kaki voditelji, naj bi ostali doma in maffari umrli tam. Tako bi najbolje pokazali, da so ju naki . . .
Kakor kdo stvar razume, tako o njej govori. Kdor stvari sploh ne razume in kljub temu o njej govori, kaj hočete drugega pričakovati ko to, da boste slišali neumnost? Kako bi bilo mogoče, da bi svet vedel za Jugoslavijo in njene pravične zahteve, če bi vsi ostali doma in se dali pobiti ali zapreti v kak "logor"? Na drugi strani pa spet niso mogli vsi od kraja v tujino. Da se vlada reši v takem slnčaju, je pač najbolj naravna reč. Vlada predstavlja vodstvo države in kot taka lah. ko pričakuje, da bo tujina njen glas poslušala. Ves narod je naprej pričakoval, da bodo ministri šli čez mejo v slučaju poloma, če (bo le mogoče Poleg njah je pa narodno predstavništvu že pred izbruhom vojske določilo nekaj posameznikov, ki so bili od naroda samega poslani ven, da v sfačajn poraza pomagajo Vladi pri njenem delu v inozemstvu
KUPUJTE
Vprašanje torej nikakor ui, čemu sploh imamo te ljudi v Ameriki in v Londonu, odgovor nato je jasen m mora biri jasen. Samo veseli bodimo, da jih sploh imamo: Vprašanje pa je, v koliko razumejo svoj poki i e in če so zmožni svoje naloge vršiti. Bolje rečeno, tako vprašanje je bilo na mestu, recimo, pred šestimi meseci. V tem slučaju, mislim, &o se dovolj dobro izkazali pred očmi svojega lastnega naroda tu, pa tudi pred očmi Amerikancev, ki niso prišli v to deželo neposredno ali posredno iz Jugoslavije. Da so se izkazali, je med drugimi rečmi prav živa priča ravno 27. marca 1942. Z drugo besedo—ti možje ne lenarijo, ampak prav resno dela jo. In če ravno hočete, da to omenim, bodite prepričani, da med temi delavci nikakor ni na zadnjem mestu na<š slovenski minister Frane Snoj.
Narrižu-.
ZELENJADNI VRT
(Nadaljevanje.)
Setev
Po vrtnino sejemo na različne [•načine, ki so: na široko, v vr-ete, posain'zno in v gline. Široka ali s,>l -šna set»<v obstoju v tem. da seme rajstro-itr.o po fcrediei in i«a nato podkopljc-mo z grabi jami. Ob Liki sjtvi >e mnog.) •emetia porazgubi, ■z. 1 aj ne^L 7 ga obleži preplitvo, nekaj pregloboko, da nt more kiliti. Okopavanje po" rtu i ne n zatirai-ie plevela j« ob t:.Ki -"tvi zelo etežkočeno, poraba .s* mena je večja, 4) ride le k pa manjši.
Za večino povrtnine V naj prikladne}«- se ter ha vrstice v ;>!itve bra»dire, ki jih naredimo grablja a podobnim črtalni-*om. Ako n« nimamo es • oro. «.ja, naredimo brazdieo z dletasto motikico, pa tud' s* količkom ob nipeti vrvci. G obokost brazdic n i j bo tri- do štirikratna debelina semena. Razdaljo irazdic (vst) po doljčiuto Jki l rostoru, ki ga zavzemajo rastline v doiaslem sta \ . 1. Posejano seme zasujemo s čeljustjo fciabelj, a-o je jki zemlja težka m kepasta, zapolnimo brczdico z rahlo humozno zemljo.. Takoj na to potlačimo setev, da se ze. meljski drobci tesno oprimejo semena Ako je namreč ob semenu praznimi, strobm. > enostavnejše in hitro opravimo to z dvema deščicama, ki si ju navežemo na noge. V večjih vrtnarijah imajo za setev na vrste sejalne stroje. Ako izfcili pregosto setev, jo prepodimo že v prvi mladosti, da se ne pre-tegne.
Na grme sejemo fižol preklar in bučnice; posamezno pa krom pir, koruzo, česen, čebulo in, če štedimo s semenom, tudi peso in redke v.
UNTED STATtS SAVINGS BONDS m STAMPS
Medsetve
Nekatera povrtnina vsejana ali presajena, na primer bnčni-ce, por, kapusnice in paradižniki, začne bujnejše rasti šele proti konou junija. Ker bi bil do te^a časa ob njih prazen prostor, ga izrabimo za medsetve. Na grede namreč, ki so določene za tako povrtnino, po-
.sejemo rano spomladi solato berivko, mesečno redkvico, špi-iiačo, ali pa ix>sadimo zgodnjo solato ali Ikolerabice.
Vzgoja sadik
Za rano vzgojo sadik spomladi se poslužujemo toplih gred, v katere vložimo 12 do 24 inčev debelo plast svežega konjskega gnoja zaradi proizvajanja t o-plote. Pozneje, v začetku spomladi, pa tako zvanih mrzlih gred, v katere ne vlagamo gnoja. Ene in druge pokrijmno z okni, da je setev zavarovana pred pozebo. Te grede, viseče proti jugu, so ograjene z deskami ali z betonom. Lesena o-graja ima prednost, ker bolj zadržuje toploto. Prednja (južna) stran je visoka nad zemljo 4 do 6 inčev; zadnja (severna) pa za eno šestino gredine žiro-kosti. Da se pa pri lesenih deske ne ^krivijo, položimo zgoraj med vsaki dve okni v zareze po eno počeziio oporo, na pritrjene noge na vogalih pa položimo kos opeke, da se obod ne poniža. Opore zadržujejo okna, da ne drsijo. V takih gredah mora biti lahka, burno-zno-peščena, rodovitna zemlja. Poleg primerne vlage (ne molče) pri setvah v takih gredah je glavno opravilo zračenje, kadar seme izkali, sicer se sadike pretegnejo in vsahnejo. Zračimo pa, da okna postopoma nekoliko privzdigujemo in podkladamo, kadar zunaj ni mraza. (H> mrzlem vremenu in ponoči pa okna zapiramo in tudi ode varno, če je potreba, s
,slamnatimi: štorjami in z deska-t^tst-^Hj-ti^ j mi. Ko sadike zrastejo na dva
ojefOT
JERRY KOPRIVŠEK in orkester as pMtak
Terezinka Polka
Na plan Lncab—valCek Stv. M 575 In DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — Stv. M 571 Za to«, cenik la cene plogff mf obrnite n* -. JOHN MARS1CH Ine. 463 West 42nd Street, New York
AMERIŠKI VOJAKI NA ZAPADU NA VAJAH
MOJA DEKLE JE gE MLADA Pa 25e komad: Naročite pri KNJIGARNI
SLOTENIC PUBLISHING CO. 216 West 18tb St, Now York
tifirto literaturo. Da so prebirali topniikli in ptfomTski častniki matematičnih knjige, je uraftjifvo, vendar ni >CitBoiike našel nobette literature o svetovni vxSjni aK kafašne knjige o junaških vojnih in dnugib
America kavalerf^r iii infant erija na vajah nekje v Kaliforniji, da se izvežba za vsak nenaden sovražni napad.
do tri liste, jih piki ramo, t. j. presadimo v razdalji 1M: do 2 inča, da se obogate na koreni-nah in okrepe. Neobhodno po trebno je zlasti za karfi ir>!<\ paradižnike in papriko, dn jih eelo dvakrat p: ki ramo, preden jili posadimo na stalno mesto. PazimO pa pr> temj da se ne potrgajo nežne koreninice, zato jih izkopavamo & primernim dletastim orodjem. Prav tako skrbimo, da se koreninice ne posuše. Zato jih ob nabiranj« polagamo v posodo z vodo aH pod mokro cunjo.
Kakor odraščajo sadike, tako se tudi zunaj toplota viša, zato okna podnevi čedalje vise odpiramo in nekaj dni pred presajanjem na stalno-mesto pustimo tudi ponoči odprta, da se sadike privadijo zunanjega zraka in utrde za nasad. V Tudi na prostem v -zavetnr južni legi pod steno vzgojimo spomladi precej rano sadike razne povrtnine, ako je zemlja t>rav ddbra in ako ponoči in ob mrazu odevamo setev.
V nadaljnjem pogiavju spisa o zelenjadnem vrtu pove Josip Št rekel j, kako presajati sadike. Nadaljuje se v pondeljkovi številki lista.
23484853484823488923485391534823234848234853485348482348234823
-GLAS NARODA" — Ne« York
FRIDAY, APRIL 10,1942
Y8TANOVLJEN LETA 1M3
FRfflDOLIN ŽOLNA:
O G O S B H
cfiugiih strani, araipa'k sem ee^to tokrat v položaju, da z njimi bibeujem iz lica v liiee, m jrh po-tovaim, in laliko na podlagi last-
il tanjk i doktor Omak — Beg da ima raca resnično to napama daj doforo, ako ne bi bil že ko. in so bili gospodje taki, da unlrl, bi .še lahko zisvel—zdrav- so imeli bogate izkušnje in so nJk je bil in drusgaiče pameten poznal i, svet. človek, kar »se, t če jedi in jpija-l lOsebni moji stiki z -racami so' nega spoznavanja točno ;<zjaiv če. Ta je večkrat dejal: jprefričli, da bi mogel izraziti 1 jam! in določno: Gosi nimajo
imenovane napake, ena ni premajhna za enega samega In ®f.m se sploh prepričal, da so
"Raca je čudna zver, ene je samostalno svoje mnenje, promalo, dae sta preveč."	Tliugače je z gosmi. Zastran
In so mi tudi drugi potrdili,'gosi nisem! navezan na izvestila
Slovenske Knjige
AH je bilo dobro m koristno?
(Pred lefom ttari ee je majlisju riarod m hotel poBoiirti Hifc-Jerjtt^	1
iV tedenski prilogi washing?
goei dosti inteligentnejše od rae. Pravijo: Gosi so požrešne. Ne recerai- da niiso. Ali so laii-ko inteCigerftne nav«13c pcfžres-mosti, pofJh-esnast in inteligenca se ne izključujeta druga druge, to nae uči vsakdanje živjjfmje, ni trdba, da bi po imenu navajal agledov.
(Na razpolago mi je ugodna pi ilika, da proučujem gosi in to •v ®ivem stanju. Imam prijatelja, ta je kazmilniški upravi telj v Belem Varošu. mu je ime. toda ni tako m$lad,jkari«ko državo. "HTtlerjev vn-kakor bi človek sodil po njego- jak prifvija Jugsaslavijo" so bili ven? imenu. Tjakaj večkrat.naslovi dnevnikov in strokov-prSdem — povsod je dobro, da'njaki za zunanjo politiko so so-imač prijatelja, v kaznilnici tu-1 iliii soglasno Država Srbov,
toiSdktoga "Sunday Star" je bil dne 29. marCa priobčeU slodeči članek znanega amieriškega pisatelja slaveflekega pokoljettja Louisa Adamiča:
"I*red letom dni so bile oči Oskar [vseige. sveta upi te v malo bal-
di, nič se ne ve, kaj lahko čto-veka zadene.
Prijatelj Oskar je velik ljn
Hrvatov ".n Slovencev je zrela zamtj. Nfjen neuravnovešeni regent in njegova zanikerna vla-
h i telj narave in posebno ptičev,1 da, jalova s svojo neprestano pa goji tudi gosi-	j pomirjevalno politiko, se mo-
rata sedaj prikloniti in vdati, kakor so «e vdali vladarji Ma-dižairike, in Bolgari je pred njum. (Komentatorji so namigovali
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
* (Finžffar)
IDIOT
Spisal F. M. Dostojevski TBI KNJIGE—NAD tM str. Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je Imel le t najbolj rani mladosti napnenja k nenormalnostim. Opis Je flatten In ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevske-
OTROCI SOUfCA
Spisal IVAN PRRGEUl
Cena $2.25
LISTKI
Spisal
(144 strani.)
Metk*.
Cena 70c
It: sIoveMki pisatelj ■oje Čudovit svet med iarkostjo Južneje solnra In senco hladne severne noH.
cena $ I.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta nafti h pisateljev in pravsaprav oče pravilne wo vensčine v tem srojm romanu iivo in zanimivo poplsnje Življenje na de£etl.
V ROBSTVU
Spisal Ivan Mati«*.
(255 strani.)
Iran MatiMč je eden Ustih redkih naftih ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih- grozot ter posledic, ampak sna tudi v ne
pretresljivo opisati.
Cena $1.25 ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠORU
Poenanl slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih do« vi ja jih v Roga Ski Slatini.
cena $ 1.—
(Oib kaznilnici je precejšnji dvar^če, jetnikom! služi za vsakdanjo se-tnjo. par krompirjev tudi rane na dvorižču in dve, tri salate. Em kot pa je zaigtajen z nizkim plotom, za tem plotom je gc&em urejeno bivališče in um jo v tla vdelan *Vrher z vodo. Kajti gosi žive talko v vodi kakor na kopnem in so v <tem pogledu dvoživke in bi b.le prav močno podobne ižabam. da niso žabe očitno drugačne.
Tri .so, eden je gosjak, dfve sta pa nežnega spola. Stare so po dva meseca, pa tehta gOF-jak že p«*t kil 'in pol. teža dru-giih <h'oh tudi ni dosti nvamjža.
IMislim: Ta okolnost najbolj jawno dokazuje inteligentnost te živali. Po nSofcm skromnem mnenju se irtteligrmtno*t v obče razodeva v testi, da zadevno bitje čim bolj streha*. za izpopolnitvijo svojih dobrih avojstev, pl/u£ečil) mm v dOaeigo enega cilja, ki rhfci ga je modra »tvarfti-ea postavila na ton svetu. In se ofbeta tem gosem spričo njihove inteVgence j ako lepa bo* d<x?no«t. O »v. Martino bodo telltale o-ikiibljene vsaka »vojih deset kil kabcr nič M bodo sa
MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
SnlMl PWilliM Hnnanlialf
njiiijii rniiii|n i/frpriiij^im
(92 strani.)
Do skrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Oppea-heim je znani anglefikl romanopisec poznan po celem svetu.
Cena 75fc
MOŽJE
cena
$1.75
mm
rarawsiisiHiii
TO JE
HaA
(200 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Htatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
KNJIGA
katero boste Z VESELJEM C IT ALI
ŽIVI IZVIRI
Spisai IVAN MATlClC
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albrtfet) Bele Boii mali junak, (DostajevskiJ) Fllocafska zgodba (Alojt
Cena $1.50'
MED PADARJI Ur ZDRAVNIKI
Spisat Janko Krni.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač ni do svojega Štiridesetega leta stopil f Javnoat. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebu*' je ta zbirka, nato je pa »slovel s svojim romanom —
"Gruntom."
Cena &5c MALENKOSTI
Knjig« Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovengkcf* naroda od davnih početkov v starem ■lovanstvn d* danafinjcga dne. Knjiga je verno zrcalo nafcga ttvijenja ln trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih vefi kot mu more nuditi kati*ofcoli sgodovinsko delo.
Na ratUtnlh potih (Frane Frlsrfc) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duie * vleah (Praspcr Iffiriae) Zapiski iz mrtvera doma (A. H. Da-atojerskl)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Daalr Meet)
Po $1 zvezek
Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Mkrlja Majerjeva) Pilgadbe žebeliee Maja (Willi iT i ;
da so notranja politična na-^protftva napravila iz Jusro^la-vije prazno vrePo. Nekateri co dodajali, da predaja še te balkanske d ržave ne bo prav nič vrpflivAla na svetovno kri »o.
Jate sam sem vedel, da bo Ju-£oelarv$ja propadla. Vendar, jaz »«m s=e tam rodil in zame je J bilo važno dejstvo kako je propadlo. M<oja mati in pet pester
klopne divizije in Stake k stra-tšneann tmičevlanemiK delu. Bilo jo prav nestvarno pričakovati, da se bo
4'pNfeem tAor g«9tov," senu dejal. Kakor mnJogi drt%i ju-^Oslovaaiski Aarteričani sem čutil — bili so treftcF&i, ko aesn, bil čisto fdisinwn — da bo ljnd-stnro mojega rojstnega kraja našlo pravo pot it\ reklo: 'Xin!' Malelil-. sem, da jndi pooaiam, ne brea napak in pomrfn,flclivosti, vendar ves cm svoje zgodovino navajene zla in usodnih ča-fov 'n v tretnokib odločilnih prelomom zmožne (zlasti Srbi) pravljičnega junaštva. .
Pozno v niarcu je prišla žalostna novica: 1 Drtler si je končno utrl pot. Kmalu se je raz-
vedeJo, da je beograjska vlada m „, . ..... TT.,. . podpisala sporazGm, ki je do- Ta «Ne!" je pt^d-l mtlei^e-
voljeval naeijem prehod čez dr- ™	da je
fevt^ ^	odkrilo napad na Rubijo za pet
V BLikG SPOMHt Prve- Obletnice Smrti moža, očeta ki ^arega
očeta
Antnna llith&ria nil tU II u ravnaij«
Minulo je leto dni. Odkar nas mpuhttl si; Zan-dno zatlsnll svoje o« ln Sel poflrat v shidki
večnosti. Imej se dobro med angelji. Dokler snidemo se nad zvezdami. *
Žena in otroci.
dne, 10. aprila, 1942.
'ža-vno ozemlje v Grčijo.
25. marca so Isofcki otroci v raznih kt-ajih države odpovedali ipckorščlno v Šoii in zunaj, začele ,=o ropotati s klopmi, vzklikal i med poaikom. iai tielati raz--žajljive opazke na račun bo<>-errajiskofira režima in Hitlerja. MiHci moški in ženske, po večini deželani, so >e začeli zgrin-jevati- v prestolnico. M-nopri
in »tiri bratje so živeli taan; v?i med njimi so imeli pni^te pod
■Btirje braitje so bili pri vojaklih Inlel sem irjno^fo prejate\iev v BoiogTadu, Zagrebu, T^cfabljani, SarajeVn in Splita. Njihova živlienja bi ntorda bila varnej sa- če bi se država predala; vendar je mosel o paden J«a?o-^^tevijjo brec hona bila Zame newrdsna. Pofiljal sem brzojavke in rotrl k odpora. Tako iso storili^ izvedel sem pozneje. še rnmosri dragi Amerikanoi jiKnc^lovan'ske^a pokol jenja.
(Zaradi teh brzojavk so se ma prijate>i;, powrteihovali. Lahko M> siWti k odjpora, če si tisoče milj proč. Draga »bvar pa je ibila za majhno državo-s etarin-lhe mlasti imele vsaka pet kil, Iftco opremljeno vojsko, reSi, kilo po dvesto kron, 8e ne bo "Ne!" in povabiti natoijiske o-oena za mast višja. To je jflko kpo!
^e prL-topiš k plotu, koj prič- jkriže je imela lani s no jragat; in vratove iztekati Tortako zaradi	Lani so
proti tebi, pa če jim pomudis redili le eaio in ko se je bližal sop salate, bodo segle po saJati ^ JJfetifi, je bilo kar smešno
suknjiči. Xo4>en raeglas jib ni privabil, nobeno organizirano abiff-anje. Sledili ao iHi^rotnf^ko epAodnermu klicu k vstaji. Po nižanja, & katerim sta g*, hotela udariti Hitler in njafoofva lastma vlada, nieo mogli prenašati
|Pret>iv#stvo v prestolnici se je pomešalo z obiskovalci m&j-ftne fifewpsne so se pomikale po nle^tn ali postajale po oestaih. mirno. Bre®	Loodje so
in bcJ|j redko kdaj po prstih. Kajveojeiga občudovanja je pa vredno tole: sala to neso v klju-R A Z P R O D A J A nu k oebra. jo popnoeijo v vodo
in .šele tako zabeljeno pojiedo. Ke. store to vsak ikra t, kadar jih b«š primie slast po salati pripravljeni z vedo. Skratka dej-itvo je: gosi sv znajo jed pripravljati — tukaj se pa že pričenja kultura.
■Če jim moliš prazno roko ibiez salate, gredo v opozicijo in so hude in pikajo.
Toliko govore dantdan/^ in p išejo o hipnozi, hotel sem gosi »hipnotizirati, pa so me najprej postrani pogledale z enim oče-'pon*. potem so me kavsnile v prst. Niso -se dale, niti ne oni dve od nožnega spola, in- je to i ako častno spriičevalo za njih duševno =tanje.
Po navadi jih kna pod svojo komando kmetiška ženska v beli platneni obleki, širok moški obraz ima in kadar se smeje, kaže močne zofbe. Tooička jI pravijo m so ji gosi brezpo-igojno vdane. Odipre jim vratca, gre v drdjgii. kot dvorišča in raihlo zažvižga, na ta njen žrcižg se dvignejo in kakor burja sfr
tednov in & tem dal rdeči vojaki pet tednov časa za priprave. Pomagal je zavleči boj na rus?--kem boji/5ču do zime. in s tem povzročil vbo Hitlerjevo katastrofo v BtoTeji. Prarv tako je uredil stališče Turčije in dal Atntgle^žem prilo^howt za vzpostavljanje nadzwstva nad Sim-jo in Irakom in tako rešil Srednji Vizhod..
Ce bi ne bilo tega "Xc", bi t^pTicml Mibajlovič in njegova vojaka monda danes ne pestila
v JugoGlaKnji.
•Prav verjetno je odločni1 N« * preeaml japtanSfec^fa znPan jefim nrftriRfera Maftsnofca, ki je bil tedaj H£tterje<v gt»tt tftf tako zavlekel japoriskr napad na Združene države in nam dal dragocene itteiaece ,da smo vpo-gon spravili našo oboroževalno "uidustrijo.
wPngoslorvanski "Ne!" naj bi ne pomagal san*> do naše zana-ge .pomagal naj bi tudi do vst a jei^ja	je!
J.ČO.
KAKO SO NEKOČ KAZNOVALI SPEKULAKTS.
rinsvinsld atak (Anatole France) Plsatte zgodbe (Janko Kae>
Po $1.50 zvezek
Zloffia In kaxen (F. M*. Ooetojevsldj)
IS POGLAW >r> Itf eVASSi
V PIJITSU VEZAlfO
Spisal Ivan /Ubrvfct.
(120 strani.)
Cena 75c
«2.
Tirto knjigo, ki jo bi radi brali tO zimo, naročite še danes!
KNJIGARNA B '
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York
Gty
videti, kako jo je Tončka mt-Jovala in zraven si brisala sol ze_ Vencfmer jo je imela v naročja i® jo .gladila in je gos iprifvijala svoj vrat ob njenega in sta čebljali obe enako.
jPa ko je prišel odločilni dan, je bila vsa prepade na in bolna. Še otftwfo<$=ti ni marala zaklane nitij je videti mrtve, kaj šele, da bi poskusila pečeno, in je bila iavrstna s celim krompirjem in z zeljnato salato. Cel mesec je žalovala za njo.
Odgovoril sen* da se, tudi po mojih sik roma Lih izkušnjah na tem poijru gosji pečenflai jako prilega? zeljnata ealtta, in ja lahko tudi kak fižol vmfc*. Hkratn sem čestital gosipe, da ima tako dicibroisrtnno in z živaljo us?miljeno služkinjo— take so redke.
je dejala gospa, "saj ni sluakinfja, kaSmjerfka je, pa ji. je ukesKino delo na kaanilni-škem dvorišču. Kaznjenka je, * Štajerskeiga je doma ali iz Praknmirjta. svojemu od roku je prerezala vrat z navadnim pip-cera in je otroka zakopala v Mevu, ,pa ga je izgrebel pes. Pravijo, da ima od poprej tudi
fotajo k njej in se enmka^o že enoga na vesti, štifli leta je
/Jl^rvlv	_ nwTAMfml! i»»rt f n-TTi i<n 1 ^	.	_ • »Sil S. .	___ * 1 _
dkoli nje s svojimi vratovi in kar gofitiolf. od blaženosti, če katero poiboža. In kamor potem (gre, varno stopajo za njo, druga za drugo in se ne bi iizsgu-od nje, pa UAj bi jiH md-kala- Še tako sočhata pal&a. In nikdar ne	gosi, ne-
go kliče jih: "Mkxje belke" in •Jnfoje košiJO' ddi i
Morj prijatelj Oskar je ožen
rejrna in tudi drtvgače vrlo in-
dobila — sag jifa bo skoraj do-jsluž ia. Čuješ, Oaka*,'* se je dbrnila k eoprogn, "kdaj gre
Cfloiicka ven?"
"Bližnji teden bo izpuščena.'
"YTo je strašno!" sem dejal m seori md<sJ.il na kaznjenko.
"O," je rekla gospa in je: rffi- j iAila na gbsi, "saj bo kmalu 20-ipet nazaj. Je sama obljubi
(pred sa^Jo mrmrali stare srtsskte pesnta, žalostne in vesele hki a-tu, polne globokega pomena, ki jfcrai mgOdce prevajati, ki pri jjaMaduje*!«, da vt&^Bfl* dežela pride v tak položaj, da ^ treba žarijo mfrtPPti v it#eresu ^jenja.
Z njimi vred so isto čutili tudi idealistični častniki in v noči 27. manea so ofcrazi angelo maščevanja" prfisiliH staro j tNa Pranoodcem so za vlad^ vlado k predaji in napravili Ludvika XI. leta 14S1 znali pri-prostor novi ki je Hitler ne bo'jeti špeškulantje z vsakdanjimi mogel pregovoriti k podpisov a- pert rebŠčinatn li ljudstva. Poglejmo si tale lep zgled:
/V tem času je bil na vratih v?eh tngovcov oglas sledeče vsebine: Vsak, ki
se drzne mešati kamne v surovo maslo, da 'bi bilo težje, ali kdor noče prodati surovega masla, čeprav ga ima in ga zadržuje, bo javno postavljen na srarnl'rtikni oder; Sredi trga bo postavljen na sramotilni oder; surofvo ma^lo mu bo V velikiih kepa'h na glavo po-vezfijeno. Tako bo mtoral čakati tako dolgo, dokler se mu v vetselje in zabavo gledalcev ne bo vse maJslo na glavi raztopilo. Kamine, ki jih je med maslo pomtdšal, bo moral gledati pred nogami. solnoe ne bo dofvolj močno, bo obsojeni v veliko javno dvorano na sramo-tillm oder postavljen. Vlogo («onca bo imtel velik, nalaso za to pripravljen ogenj; ljudstvo bo porvaibljeno, da pnsostlroje 'te3 igri. .
ISkopuli in ponarejevalec surovega masla Barthelemi v me-fetu St. 9«4pice Les Oh amps je resnično moral prestati to kazen. Oid Vsek strani so pridrli I jod je in. se miu poOnaehovaiH-IPfei so Heali maslo, ki mtt je priteklo z glave, tj&kiek te kazni jje bil talko velik, da je nikdar ni bilo treba vež uporabiti.
jem, ngeperva gospe, je* prijetno br, da se vrne. Tistemu dedvn.
— je rekla.— ki jo je spravili v
teiigenftna. Bekel	kako nesrečo, tSstemu dodcu mora še
»ganljiva je pram&aprav tako 4 jprfjateljebo in zaftpijlfo raST-trteige med človekom in živaljo. , <Pa mi je gospa povedala, ko-
nju pakta.
"'V trenotku smo oprali sramoto prejšnjega tedna," ma je pripovedovala priča the dogodkov, "in neopisljivo navdušenje nas je prevzelo. Bilo je lepo, agodrrye-pomladansko vre-rrie; mfnožice so valovale po l>e-ogTajfikth ulicah. Ljudstvo je plesalo, prepevalo itn se smejalo. Visi smo vedeli, da je blizu konec in vendar smo bili silno srečni. Tujci in politični nasprotniki so se srečni objemali na idicah.
144 Izbrali, smo si našo usodo. Vedeli smo, da je po opremi naša vojska mlnofco slabša od Hitlerjeve in da bo udaril vsak tre-notek. A narod je dejal: Karkoli nas bo zadelo, bo boljše od poaiižanja. e katerim bi nas o-sramotilo dovoljenje za prehod ilacijskik čet akozi Jugoslavijo da un ičiljo Grčije. Drugi so govorili: Bog in Njegova pravičnost bosta končno zmagala — iCe morete zgrešiti, če se postavite po roibu nesramnosti v ob-ramlbo prafviice, tudi Če umrete pri teait Dragi bodo živeli ža v aorti-1
V enem tednu so naciji ^re-plav3i Ju^oslarcijo Spremenili so r pftfe dele Beograda M Sarajeva. Olgfiali so 250;000 na prisilno deio. Kvizlinigi so epretratonite deželo v neopiBij®vo istrasno tt^orišie in dobesedmo poklali in d«?e»t tisoče.
IProd letofit dni so mno^fi A-mericam mfolrili, da so Jugoslovani samo zatv> na sveta, da de za nekaj žrtroje^o. Soda j pa je ratrvidmo, da jej njdfcov drflei? odmevajoči	imel sv^»vno važne posledice iai- zgodovina bo prejkone opisovala dan 27
zapro za vse žive dni."
dati spominek, da mu ga bo dowftj za vfee žive dni. Potem pride zopet k govern, pa jo naj|mffTCa kot začetek lEtlerjeve-
ga konca.
Rojak* ptm*m
pošljejo sa- Mifftililn, di M	-
roffto S¥atk
C AN At^IAH
•ko Jevtol«
"O TAB NARODA"
— New York
V8TAN0VLJEN LETA l»t
S2
Kakor plaz...
ZGODOVINSKI ROMAN.
74
ii:«niiiiiiiiiniiti:*:iiiiiiti
Problemi priseljenca
Kaj je res ?
ODGOVOR: Naturalizacdjeki urad je bil irtnenja, da tujerodna otseba mora iimeti staral 21
rodna oseftxa pa ne more dobiti prvi pap-r. dokler ni /18 let stara.
i War ga je v srcu mršil, ker so se uresničile vse njegove zle > ati jf, ktM Mi i&poJoiila njegova piiorofttovanja. Morda je t.d v iiHis tudi out kesanja. da »e ni ravtmd^po gii ofovlh nasve-1 ili- W'uiikenHtem ni okle.val. Zavedajoč se, da njegova služba \ t udar le še lahlko cesarju koristi', je Vztrajal na svojem me-Mu. Ce<sto je,tuidi opazil, da je bila njegova prisotnost draga m ljuba cesarju, ki ga je javno sLcer vedno odiikjofval, izogibal >>a ^e je ž njim vsaikega inlimJnega raagovora. Sioer pa je bilo itak prekaano za vsak po^kua> rešiti državo razpada. Usoda jc bila na potu..
V' .-epteiuttwu je *rbc&a armada pod poveljstvom presfcolo-naslednika Al«ksand.ia prebila bolgarsko fronto in jo prisilila, da 'se jela umikati Bolgarski minifctmki predsednik dr. JMalinov je takoj dkkmil premirje in izročil usodo Bolgarske Antantini milosti. Ogrska je sledila vzgledu, proiklamirala ločitev od Aivt-trije, ',n od poklicala evoje čete z italijanskega .'<»j:^ča. Nato so prekoračili Stfbr. Italijani in Rtaufuni meje, ^BBHHHl Ki jih ni nihče vet- branil. Sledil je udarec za udarcem. Dfoebll,del,e m 1 P°tem vf»T 18. oktobra 1918, je ccfc^ar izdal znani svoj manifest, ki je po-inenjal dižavnopravni razkroj nionaibije. Cesar s svojo rodbino in s svojimi najošjj<mi pristaši se je napotil na Ogrsko Ln se nastanil na gradu Godalta. Se se je nadejal, da cstane njemu in njegov i rodbini krona sv. Štefana. Toda bila je to kraljovska zmota, kaikor nrti je netkoč prorokoval grof Wol-ken^teidi. Zvistoba Mlad žarov kralju se je izkazala kot fraza. Parlament je prqglaeil kot dobočo cbPiiko države republiko. Republikanske narodne garde so zasedle grad Godollo. Jed-va >e je >po;tm'ilo- da so z avtomobili spravili na varno ce-sarjevo <ie©o. V Nemčiji je izbruSlmila rtvolucija, cesar Viljem ji pobegnil na HolandNko. Socijalna demJkrac ja je povsod zahtevala reimblitkaoiisko ustavo, na Bavarskem iai na Ma-džarskein: ko si prilastili oblast komiunisti m so vpostavili go>p<ndtvo rdečega terorja. Na I lun a ju je bilo v prv ili dneh me-K-ca iiuveji^bra razpoloženje deljeno. IVoklamacija republike, ki so jo izsilili socialni demolkratje, ni našla v velilkem delu prebivalstva radostnega odmeva. Mbnanthrstična ideja K bila še pregloboko vlkorencjena v lju*liski zaveti. Zato je ljudstvo št, z nezaupanjem zrlo na politične umetnosti za časne vlade. Grof Wiolkentateim je hitel v Sohoenbrunn in prodrl do cesarja. Z iglobcko rosngnaci'jo ga je cesar sprejel. " WoflBceosteiu, ako vam je v zadoštcenje, da so se iepoinUa
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
VPRAŠANUE: La-ni so mi ne. Prepis »pričevala more bi- INia Ely, MiniL je 2. aprila rekli, da nisem mcgel zaprosi-.ti izdan le pravemu Unejitelju.'uniii po kratki bolezaii Frank ti za drugi papir, dokler nisem vašemu očetu, in to le tedaj, Tnckan, star 67 let in rojen v 21 lot L-1 ar. Nedavno pa so mi alko izvirno spričevalo je bilo Prigoriei. pri Ribnioi. V Airne-rcfkil, da morem sedaj zaprosi-j iaguibkjeno ali uničeno. Foto-ti. d as i sem še le 20 let star. j graf irati naturalkaoijsko pričevalo pa je hudodelstvo in je podvnženo strogi kazni. .
VPRA&ANtfE: Moj mož je a-merišfki državljani po rojstvu,
lot, prodno «we zaprositi zal rodil aa je leta 1892, in jaz bi^olju na^StoSnSJnl Stajer dragi državljanski papir, sedaj ™da zaprosila za drugi papir pkem B;3a	in ' _
pa je odredilo, da, ako imaš>roz prvega papiga kot zena ^ ^ ^ ^ ^ ^^ prvi papir, ki je dve leti star-1 državljana. On pa rama nuka-|	.
sme zaprositi, čim poManr- 20 kega rojstnega spričevala, niti i jj^ 4 aprila se ie v Milwau let star. Kakor poprej, tuje- kakega dru?r«ga dokaza o svo-!kee	ab pil fojak ^^
Thšek, star 49 let in doma iz 1 Rečice v Savinjski dolini. V A-\(ko vaš mož mer iki je bil 28 let in zapMiŠča
VA2NO ZA NAROČNIKE
rl'ki je živel 45 let in bil je samiski. Zapušča sestro in nekaj drugih prodnikov. . +
V iQilwauke.:. Wis., je pred dnevi umrla Mrs. Helena Medved. stara 55 let in roiesa v
Poleg M«lo?a Je razvidno do Maj Imate plačano naročnino. Prva •fevllka |K>m«ni rntaec, drufi dan ln Lretja pa lero. Da nam prlbra-nlte oe|>otre0tifica dela lo ifroikor, Vra prosimo, da akniate naročnino pravočasno porarn«tl. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa ptatfajre oafenia a«slopn!ac v Vaitni. krajo aH pa kateremu lamed •■Fiofiutkov k»jlb Imeoa an tHkau* s debelimi Črkami, ker so upra»l-Cfbl uhUkatl tO'U druge oaaelblne, kjer Je kaj nalili rojakov a*m-lJenih. Zaaropa.k bo Vam IsroCU potrdilo aa plačano naročnino
CAL.1FOUNIA: S«n JTraontaco,
/VIPILV^ANIJE: Sem t nje rodeč, ali moji starši so nie prinesli v JOdnrŽ me države, ko
no živel tnikaj. Star sem sedaj 16 let. Moj oče bil naturalizi-ran leta 19.38. Ali H?ni jnz a-merivSki državljan, ali ne. Ako Bwn, kako ntku: em to do^tkazati ?
•a viuši pro rok ov anja,- v a- danes lahko razum m. Živo- se isam. da se niseau ravna, po vaših nasvetih."
" Veličnstvo, to nič ne pcauaga. Ne razmišljajte, mameč
jem rojts^i v Ameriki, naj i^toriin?
O UGOVOR:
inia dva starejša sorodnika ali prijatelja* ki znata, kdaj in kje se je rodil, priskrbite si njuni zapriseženi izjavi ((affidavit*) v tem zmislu. Hruigače pišite na TI. S. G ansus Bureau, "Wash-
brat a.
V Gill>ert, Miron. je nedavno mrtrki Joiseplhine Baiitelj, stara 57 let in doma ijz Oagoča, fa-ra £>t. Vid pri Stični. Zadel jo ingbrn, D. O., in je prav moffo-jje mrtrvoud in v nekaj urah je če, da morete od nj'?i dobe<ti;bila mrtiva. V Ameriki bi-
(>lKK>Vt>K: l>a, vi ste aaneri-3ki državljan. Vi ^te postali a-meriški državljan leta 1938 uvled očetove naturalizacije.
Ako vaau treba dokaza za svoje državljanstvo, je najboljše, da dobite takozvani "certify cate of derivative citizenship".
Bilo je poprej potrebno- biti 21 let star, predno se je smelo zaprositi Zit izda nje spričevala kleljv-at Lvaiega državljanstva.
Oilkar pa je stopil v veljavo Nationality Act of 1940, ni-ni-kaike omejitve na starost. Ker ^te nllajsi kot 18 let, bo moral vaš oče zaprositi v vašem imenu in podpisati prošnjo ter za-pri-sečL Smatra se namreč, da oseba pod 18. letom starosti ne more položiti pravom*! javne prisege.
j dokaz o njegovem rojstvu. Oom-ns Bureau bo za-Meval nejkatere identifikacije o vašem možu in vam pošlje tiskovino, da jo izpolnite. Ker vaiš mož se je rodil leta 1892-je bil bržkone naveden v ljudskem štetju leta 1900 ali 1910 s podatkom o rojst\m.
OlAJflLALHJ: Poeblo. rettf Culi«. Waiaeobors, ML J. Itari
INDIANA:
Indianapolla: ILLINOIS:
Chicago. J. BevčU Clcero, 4. Ft
Frank Znpančld
{Chicago, Oloera ln IlUnola)
i of let, Jennie Bamblck 1« HaUe. d. »pellcb
Mascoutah, Martin Dole ic
tn Waokegan.
Vedoplve*
A^PRAISAiNJE: Postal sem jnnierni%i državljan vsled očetove naturalizacije leta 1937, k or sem bil pod starostjo 21 let, ko
delajte. ]>wnaj kolefoa. Vsa <ta revolucija je faifsa. Vse dite se v svoj avtomobil in odpeljite se v vojašnico." Opoeori ti častnike in moštvo na prieego, zaupajte usodo dinastije nji-hovi vojalški ztvesticfbi. V dveh urah imate okrog selje zbrano aiinado, s katero lal<ko ndikšite vsaik poskus osnovati repu bliko!*'
Oeear je ilolgo zamišljeno zrl nanj.
Prav pravite, grof VVolkemsteisn. to bi lahko stori. Po.5e on ^^ državljan in sem unčah b, tekla -kri, iz^ al b, na.Hraišne^o vojno, državljansko sivel tuka;j dalje ko,t t let ka. Ao.fno. Ali misijte, da bi ,iaz hotel prevzeti odgovornost za to novo prelivanje ki-vi?"
44Velčanstvo, to je zainia možnost, da si rešite krono."
"O teau eem tudi sam pretprik%n. toda cena mi je previsoka. N ocean si naprtiti prokletetva narmlov. Državljanske vojine nočem."'	,	-
Na cesarjevih licih se je pojavil uzraz neom jne odločnosti. Wolkemstel-n je sprevidel, da je tu vsaka nadaljna beseda odveč.
CV-ar sa je A-^ravnal.
no kopico i-stttga? IOTKGOVOR: Ne.
Ahsokitno
kor je zakon poprej zahtnval. Naffrteravam iti v drujjo mesto rn prMČalai.iem dohii* dek> v ob-ramjbni industriji Moral bom dokazati, da sem drzaviian. Moj oče ne mara, da bi vzel s ^etxri n|euro\-r> državljanko snrrivevalo. Ali je moiroče, da! * w m i • j	j	i . —	dflrtvli prepi« Mo^ra oziroma
<Trof ^ olke®t-tein, dovolite, da se vam s«laj iz v*ega srca da dnm naiiraviH foto<rrafič-zaliivaljujem vašo z\-estol>o m udanost. N I'kcmur na svetu nirtAn dolžan toliko zalivale, ikakor vairt. Želel bi samo, da bi <se bil ravnal po vaših nasvetiih. P.iiištd je trenotek lo-("itve. Posloviva »e, kakor se spodobi dvwna, ki se imata rada, pa se morata ločiti. . Biviši cesar ne more storiti drugega, kakor zadnjič objeti evojega zvestega prijatelja."
WoDkenlsteiin je bil gLnjen.
"Veličanstvo, odpustil': ste me sicer iz svoje službe, toda jaz ostanem, kar sem bil- i-rvest služabnik svojega cesarskega u os podarja, katerean-u seoi posvetil -woje življenje. Odpravim se na Madžarsko- da se tam znocva posvetim delu za vaše veličans vo.''
* '»Kaj hočete v tej rdeči repulbliiki"?
"Ne bo dolgo rdeča in tudi nr dokro .repuWika! Karolvi ali kdo drogi, dokler ine bo krona sv. Štefana bleščela -na kraljevi glavi, tako dolgo ne -bo imela nobena vlada na Madžar- \ skem zaupanja ljudstva. Poznam Madžre. Za vodstvo jim je treba močne rdke."
"Ali miislite. da ioi lahko tam koristite?"
(kITočem obujati v n.iih srcih -spomin na zadrrj< itra 'kralja. Odhajam na Madžarsko!"
VPRAŠANJI- Potrebujem rojwtno spričevalo, ali mi je nemogoče dobiti ga iz starega kra ja vsled vojne. Znaan pa, da vlada Združenih držav ima mo-3; motilo spriičevalo nekje, saj umi dala dva prepisa istega a-mioriSkemu konzulu, ko sem .priaa sem leta 1931. Misl -te, da bodo dali mi en prepis tega?
JOI1GOVOR: r»o!bVti morete fotostatilrmo kopijo svojega, roj-Rtne^ja aprirevala od Certiffij«i-i ion Braneh, IirtmAgration a-nd
Natntral iza t ion Service- Depart ment of Justice. Washington, D. O. rMcumenti vsake oseb*». pripruljčeme kot priseljenec od dneva 1. julija 1924 naprej, so v sp:Mih toga Urada in med li-čtfimaimji je rojstno spričevalo, spričovailo o obnošanju in dnigi dokumenti, ki jih je prisetj'nec izročil ameriškemn konmlu. ko je zamrofeiil za priseljeniško vi-zo. Vsak prii-el jenec more dobiti foto^tatični prepis vsakega taikoira doknmienta- ako pifie na eori omenjeni CertficaHonR Branch. Za nropis sp računagn-j^ova pri«toi/bi:tn<n: najmanjša je 50 centov in dodatno ?e računa r>o en dolair za nradmo overov-Ijenje prepisa.
ameaitSkem vala 38 let. Zapušča moža,
»inov, hčer.:n dve sestri v Cle-Velandu polsestro- v starem kraju pa tri polsestre.
fV Forest City je 5. marca za [fljučinioo unlil Joim Meriak, star 52 let in rojen v Hioteder-šici pri Logatcu. Zapušča ženo in hčer.
f
V Ohieagu. 11L je 19. marca umiri John Križanič, star 64 let m rojen v "Sv. Križu pri Krhkem, V Amier -ki je bil čez 35 let in zapušča ženo, sina, 'hčer in tri vtmuke.
North Chicago
ffavtefc
lAklLAND: KltanUler. fr.
MICHIGAN: Detroit. L. WINNB80TA: Cblabotm. J. Lokanlck Ely, Joa. J. Peabei Bveletb, Loaia Ooota Gilbert, Loalv V awl Bibbing. Tobn Povie MONTANA:
Roondap, 11. ML Panlaa Waaboe, L. Champa
NEBRASKA•
Omaha. P. Broderl<*k WW YORK:
Brooklyn. Anttm; 8»H Qowanda Carl *erw*a*a I.lrtl* rallii Trunk
Woi**«ter. Peter Rode OHIO:
Rertwrtrm
Cleveland, Antoa Bobek.
linger, Jacob Reanlk, Job" Hlapnla Ulrard, Aatoo Nagude Lorain. Lonla Balani, John Toangatown. Antoa
2. Kofilar
OREGON: Oregon City,
l-KNNSILVANIa :
Beaarmer. John Jevnlkar Oonemaugh. J. Bramt
Coverdale ln okolica, Jos. P».eroel Export, Louis Supantit farreU, Jerry Okora Voreat City, MaXk Ifamla Fr. Blodni kar Oreenabsrg, frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcieh
Jobnatown, Jobs Pdaab Crayn, Ant. Tauielj Loaerne, Frank Balloeh Midway. Juun 2oat Plttaburgb In okoUca. Philip Pr«g»r Steelton. A Hm Turtle Creek. Fr. Eefclfrar Weal Newton.	Jovan
WISCONSIN.
Milwaukee. Weat Allla. Fr. Ehak flbeboTgan, Jea^ph Kake«
WYOMING: Rock Sprlnga. Lenta Taerhar Diamond v U1 a. Joa RoUea
aaatapalk hla potrdil« aa eve-Je prejet XaaU^ttw
nvatvi '«J1
V Ohiea^o, 111. ie 4. aiprila bolnik je 12. marca izdihnil
iijiJrla Frances Robnik. Rojena je bila v Komendi pri Kan* niku in tukaj zapušča . moža Petra in dve hčeri, v stari do-
V Rosario se je nahajal od deta 1939. Ni ga bilo tam Slovenca, ali Jugoslovana, s katerim bi on ne imel prijatelj -
Gospodstvo boljševikov.
mad-žarske-m n>e«tecu Najr>- Szent Marton je vladal strah in prebivalstvo je prettresala groza. K:vmik rdeče republike ..-i svojem s]wv n^sitvom je prispel v mesto. Vladni komisar T i bor Szainuelv. ki uro j? diktator B<'la Kihun pc-iveril nalogo, da uduiši proli erv olxwijo, jc na veftikem trgu sodil osumljence, !ii so bifli. vses~korzi najn^rlednetjwi in najinlovitejši irteSčani.
A\-tomobili komisarja in njegovega Bprenvfcva v katerem je bilo kaikih 12 najzloglaAnejiih kamilunii.stoiv, so etali prtd mestno hišo. Na sprednjem avtomiobi'lu je bila postavljena .stro.jnica, pr -pi avljena, da v slučaju potrebe takoj prične » svo-ikn krvavim poslom. Vladni komisar je slonel na naslanjaču, ki ao nVn ga prinesli iz jscf^edne bi«še Pri njem, je stalo ostni osdb sedem moSkiih in ena žerrt#a. Visi so imeli roke \ klenjene. Ob strani je stala skupina kmlebskiii hlapcev, tre-se na vsem telesu .ofpremfljeni z 'vrvnm, da takoj izvrše krvavo sodbo, čini je vladni korrtisar izrekel svojo sodbo.
Zlobno režeč «e, s cigareto v nut'ib, je motril Sbamraely iftvojo 7!t\ie. Besnelči krvnik miadža-nake revoluoije se je perveitano z ;l>aval s ten> da je opazoval sntrtmo grozo na bledih obrazih >voj'»h žrtev.
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SROE—štv. 415
2 K x 3% Infer — 224 atranl Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (St. 498) -Vi x 4 l nCev — i!55 atrnl vatevM Sv. KrUev Pot
Cena $1-5« RAJSKI GLASOVI—št. 415)
x 4 lnfiev — 2S5 strani TBtevU St. K r lir v Pet
Cena f 1.5® NEBESA NAS DOM — (it. 415)
2\ x 4y2 iDfev — 384 Inter
Cena 75e
SKRBI ZA DUŠO (st. 408)
3 x AVt iiiCev—012 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM—(St. 415)
'2% x 4Vi infer—384 strani
Cena 75e
(Ker se nam je posrečilo dobiti te mol i t ven tke po aelo nizki ceni. jib tudi moremo prodajati po gori o-
značeui ceni. Zali«a pa ui posebno velika, zato jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli S njimi po-atreCL
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEV OF IIKWEN
fino veaano .....................it
v nanje vezano ......... .18
CATHOLIC POCKET MANUAL
▼ fino usnje rezano......L«
Slovenie Publishing Company
216 WEST 18tli STREET	JTEW YORK, N. Y.
(Nadaljevanje.)
«4« J *» i*
V	Cfliicajru, HI. jc* 1 . marea po kratki bolean'. umrl Karl Stroihion. Mar 59 let In doma iz Preone pri Novem mostu. Za-pa^f'a ženo m brata, v La Sallu ipa lioor.
t
V	Pitt-sburcrhu. Pa., .ie pred nedavnim umrl Aivton Klan*"ar h m. Lefctfvnon, Pa., star 59 let in rojen v Dolenjem jeoteru pri Ceiikniici. ZapufsT-a žno, tri i«-nove, dve hoere in sestro.
t
V	iC lwaiikoo. Wis., je umrl TwxWfevno za kapjo na nuožaranih Tx»ui« Suhan. znani ©viličar in STostrkiN-ar. star 52 let in rojen v Kon>=^anVviei na Doienj-
Zapnišča ženo, tri hverc in dve sretri.
f
V	Joliot, 111. je prod. dnevi umrl Ludvik Mavric, vdovoc, star 70 let hi rojen v Motlilki v Beli Krajini odSkoder je prijel v Aanoi ilko pred 40 leti. Za-pnHea sina.
f
'V Evefleth, iU'mn. je za<kijQ dni umiri rojak Prank Petro-vHS v starosti 64 let, ki je živel tanfcaj 40 let.
+
V	G-lencoe, O., je 20. marca umrfl John Krava.nja, star 64 let in rojen v Soči na Primorskem. Boleihal je štiri leta. Zapušča ženo, dva sinova- dve he Ciri, 11 vmikov in dva brata, v staram kraju pa mater im dve sestri. .
t
V	West AJlits, Wis., je umrla Pavi na Betnema, sta;ra 63 let V Aimerfki je bila 33 let in zapušča dva sinova in hčer.
t
V	Milwauikee. Wis. je po dol-fti Iwleani umrla Katie 7/idar, roj Stiefančič.. stara 55 le(t -in doma iz Zapudja pri. TUrairatuRu v Beili Krajini Zapušča pet sinov od katerih dva sta v a-merifSki ir»omarici, v starem kraju pa zapn^ea moža.
marini pa pet bratov in sestro • filcilh stikqrv. Rada svoje Iju-
V Calumet. *Mioh., je 28. marca umrl John Turk, ki je do-jčaikal VHsotko Ptarost- 81 let rimrl je po drl-gi in težfc';. bot'Etni. rjoma je bU iz Slovenije, odkoder je prijel na Calumet pred 60 leti. Zapušča žalujofo soprogo, tri sinovo, tri hčere in ve«* vnnknrv in vnukinj. .
SMRT ROJAKA V ARGENTINI.
T*ni.;tvo "Triglav" v Košari jo je zadel velik udarec: iz-jriibiilo je požrtvorvalnejra člana Paf\ la Urbaričiča, doma iz Kra-čevlja v Brdiih, (starega šele 32 let. I>banRitča je zadnje čase napadli a bolezen- radi katere je moral zateči v bolnišnico ln se podvreči operaciji. Težka o-perac'nja pa se ni posrečila in
branifrost: in vesele^ra značaja je Ibil sploSno priljubljen.
V društvu "Triglav'1 čigar član je bil, večkrat tudi odbornik m lansko leto blažjajaiik, je vmeto deloval in se mncip^) žrtvoval. V prvi virsti je njegova zasluga; da sc je "Triglav" tako dvignil.
Mladi pokojnik je bil pokopan na tamojsnjem pokopališču. Pogreba se j?, udeležilo veliko število naših rojakov, posebno članov društva, ki w> mil poiklorirtlt krasen vene^ in ho zadnjikrat poslovili na grobu od svojeara nepozabnega člana mi prijastelja. Mjmaro overtja so mu poklonili fcwli drogi (prijatelji in znanci. Naj nam bo njegova delavnost, požrtvovalnost ter narodna zatvest v=em za zjrled.
V tem času narodne stiske potrebuje naša domovina vaso pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamp«.

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naroc-bi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE*' za $......
Moje ime--
St., ulica ali Box št. Mesto in država —
Naročite lahko to knjigo ipri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK