PoStnina Dlačana v gotovini uto Uli. itev. 1Z4 U UuMjoni. u toreh 4 iunlln 1929. Cenii Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedeUe In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4-v Popust po dogovoru. Inseratni davek posebei. »Slovenski Narod« velja Ietno v Jugoslaviji 144.— Din, za lnozemstvc 300.- Din. - Rokopisi se ne vra£a]o. - Naše telefonske šteiilke so; 3122, 3123, 3124, 3125 to 3124. Bc iwinov kabinet oodal ostavko Zadnja seja konservativne vlade - Demisija je bila izrečena danes ob 10. - Pred sestavo manjšinske delavske vlade London, 4. junija. Včcraj popoldne se je vršila zgodovinska seja ministrskega sveta, na ka-teri je bilo sklenjeno, da Baldwinov kabinet po petletnem delovanju odstopi in napravi mesto delavski vladi. Baldvvin je na včerajšnji seji nejasni! svojim ministrskiin tovarišem razloge, ki so ga napotili k tema, da takoj poda ostavko in ne caka na sestanek parlamenta. Po njego-vem mnenju je bilo to samo neootrebno zavlačevanje. Konzervativna stranka nima namena pogađati se z liberalci za eventuelno sodelovanje. Zavlače\anje odločitvt pa bi tuđi delavski stranki onemogočilo sestaviti prestolni do--of\ s katerim bo otvorjeno zasedanjc zbornice. Koalicija med konzervativci in liberalci splcb ne priđe v poštevt zato je najoametnejše, da vlada odstopi in tako omogoči takojšnjo sestavo delavske vlade, ki bo tako že s svojim programom stopila pred novo zbornico. Ministrski svet se je priključil Ba!dwincvemu naziranju ter skle-ni! takojšnio demisijo. Izvajajoč sklep včerajšnjega ministrskega sveta je Baldwin danes dopeldne ob 10. v WInd-zorju izročil kralju ostavko celokuone vlade, koje lista je že prijavljena Izkazalo se je torej, da so liberalci ostali docela osamljeni Sn da ne računajo niti konzervativci niti delavska stranka na njihovo podporo. Macdonald bo sestavil manjšinjsko vlado, ki jo bodo od slučaja do slučaja podpirali tuđi konzervativci. — London, 4. junija. Macdonald je že sestavil listo svoje vlade. Po tej listi je določen za finančnega ministra Snowden, za zurtanjega ministra Tho-mas, za prvesra lorda admiralitete Wed-gvvoode, za vojnega ministra Hush Dal-ton, za notranjega ministra Clynes, za ministra zrakoplovstva Thomson, za trgovinskesa ministra WII Ham Gra-ham, za poljedelskejra ministra Noel Buxton, za prosvetnega ministra sir Traveliant, kot državni tajnik za mdli-ske zadeve lord OMvieri. dočim naj bi tKvstal nlankasterski voivoda zastop-iliK Velike Britanije v Društvu naro-dov. — London. 4. junija. Posl. Snow-den. ki naj bi posta! državni kancelar v Macdonaldovi vladi, je izjavil za-stopnikom tisika, da bo postavila de-lavslka vlada prosrram narodme blagl-n:e, ki mu tuđi liberalci ne bodo mo-zli odreci svoje po-dpore. — London, 4. j'irnija. »Times« ob-javlja ZTiačilen članek, v karterern se zavzema za vlado delavske stranke. List ugotavlja, da. obstojl po vsei državi razpoloženje za delavsko vlado in je zato postranskega pomena, ali bo do imenovanja Macdonaldove vlade došlo koncerni ted-na ali pa koncem meseca. Kako se bo odločil Baldwin. je postran-sikesa pomena, ve pa se. da konzervativci ne pripravl>aio nobene »nesvete alianse« in da nikakor ne bodo poiz-kušali obd!ržat: se s pomočjo liberalne stranke, ker bi nomenilo to eds-nole po-daljsanie življenja seđanie vlade Tud: konzervatlvrr l:st »Mornhisrpo-st« piše. da je nemogoče sode lo van je konzer-vatrvcev in liberalcev. ker b; ne imelo praktične vrednosti, pri čemer je po-vdarfti. da politika liberalcev ni stre-mela po porazu socijalstov. tem'vee konzerva t'.vcev. — London, 4. iunija. Predsed*nik vlade Ba1dw:n ie imel vcera.i ponovno rmsvetovania z nekaterim; ministri. Macdonald ?e imel posveto vanja z vpli.vnejšvm: prva'ki svote stranke, na katerih so se proucevale mož-nosti za sestavo delavske vlade. Tu-di liberale; so preče] aktivni. Sir Arrlvur Sainuel in sir Simon S'ia posetila L!oyd Georsa v njegov: vili in ob te] priliiki je bilo sklemjeno. da se za danes sMiče seja vseb poslancev liberalne s-trarke, na kateri se bo sklepalo, ali naj liberalci pod'piirajo Baldv.ina, Čc Jbo vlada prišla pred parlament, ali pa naj .^lasujcjo za nezaupnico. — Moskva, 4. iiUiiia. Sovjetski ti-sk vid: v zmaj:; delavsske s-trcirKe obsod-bo dosedanje a-nsrle^ke politike, ki \r notranjosti ni resila nrbenega važne-Ka problema, v mcCnarodri pclitik: pa u stvarima neza-u»pan*je in nepotrebne zapletljaje. V ostalem so sovjetski listi zelo rezervirani, vendar pa »Izve-stija« pričak-ujeio, da bo MacJonaU. čim priđe na vlado, iz tem^a izprc-iue-ni-1 dosedanjo zun^nj^ politiko An-grlije. Nadaljevanje razprave proti Puniši Račiću Najavljenih je se 25 govornikov-braniteljev. — Sodba bo raz glašena najbrž sele prihodn]i teden- — Beograd, 4. junija. Po dva-dmov-nem odmoru se je danes nadaljeval proces proti Puniši Račiću in tovarišem. Ker je najavljenih se 25 govonri-kov-braniteljev obtožencev, se domne-va, da sodlba se ne bo izrečena koncem tega tedsna, man-eč sele začetkom prihodmjega tedna. Na današnji doi>ol-danski razpravi s^a govorila samo dva odvetnika. Prvi je dobil besedo odvetnik VJa-dan Popovič iz Gil-jana, rojak obtože-neca Tome Popovića, ki zagovarja Pu-niSo Račića in Tomo Popovića. V pr-vem delu svojega govora se je bavil z za-devo Puniše Račića ter povdarja!, da je Punila Račić izvršil svoje deja-nje v silobranu in v afektu. On sploh ni imel namena ubijati, naiman] pa na-tnen ubiti Stjepana Radića. Glede Tome Popovića pa je izrazal svoje za-oudenje, kako Toma Popović sploh priđe na zatožno klop. Kar je sovorJl, je govoril v Narod'ni skupščvni kot narodni poslanec, ki ie za svoje besede in svoja dejanja odgovorem samo Na-rodini skirpšči-ni. Po kratkem odmoru je povzel besedo heosrrai&ki odvetnik dr. Vidan BlrsoJević, ki je govoril do konca do-pn-ldans.ke razprave. Obsirno se je ba-v^l 7. razmerami, ki so vladale v Narodni sikup^cin: :n sjploh v poliiti^nem I življenju ter nafflašal, da 20. ju-ni-ja ni zaikriul Punila Račić. Puniša Račić bo preko svo-jih odvetmk-ov vložil tožbo zoper dr. Pernarja in Ivana Grandsjo zaradi klevet in žalitev. V s>vojih nadalin;h izvajaniih se je bavil govornik z aretac'jo Puniše Račića. o kateri je zatrjeval. da ni bila zakonita, ker ie bil Punisa Račić aretiran prej .predno ga ie Narodna skupščina izročila sodisču. On ni bil zasačen na delu, kar bi opravičevalo njegovo ta-kejšnio aretacijo, marveč je po deja-nju od^el iz Narodne skupsčine in se sam sele Čez več ur pri-javil. V osta-lei pa je izvršil svoje deianje na seji in ne med odmorom. Nihče namreč ni slisal da b: bil predsedmrk prekinu sejo. Vsi poslanci so ostali na svojih me-stih in je tuđi Puniša Račić kakor vsi ostali sitiatral, da se seja nadaljuje. Zato tuđi vsa zadeva ne sipa da pred redno sodisče. marveč pred forum Na-rod»ne skiipš-čine. Zato naj sodišče r>red-vsem sklepa o te«m, ali je sploh pristojno za presojo te zadeve. Ni zločina brez kazmi, a ni kazni brez zakon-s-ke podlage. Punisa Račić je bil izro-čen sodisču, ki mora soditi po zakonih. V zadnjem delu svojega govora je dr. Blagojević do'kazoval, da zločin ni bil pripravljen in da ne gre za preaniš-ljen-o dejanje. Ob \2. je bila razjprava prekinjena ter se bo nadalievala popoldne ob 15. Prekinjeni diplomatski odnošaji med Kitajsko in Rusijo .Moskva, 4. juiiiii. K.taiski poslanik v Moskvi se je odločil, du odpotuie ^ele 10. t m. iz Moskve, in sicer v Rerlin. Istočasno hodo po vspj Rusiji zaprti vsi kitaiski kon-zulati. S tem bodo definitivno jn Dopolnotna prekinjeni diplomatski odnošnt! med sovjetsko Rusijo in Kitnisko. Iz mornariške službe Beograd. 3. juni::a p. Za sanitetnega polkov-ni'ka pri voini mornarici j« imenovan dr. Vladimir Perlu, ( • . Madžari proti rumunskemu konkordatu Bukarešta, 4. juniia. Madžari v Transilvaniji se z vsemi sredstvi prizadevajo, da hi preprečili ratifikacijo med Madžarsko in Vatikanom sklenienega konkordata, ker nišo zadovoljni z njegovimi določbami. Se-stavili so daljši memorandum, ki 2a name-rv.ujo s posredovanjem madžarskejra pri-mssa Scredvia izročiri v Rimu. Seredv sam bo v Rimu zastopal interese teb Madžarov, in sicer še preden bodo določbe konkordata izšle v runiunskem uradnetn listu. Ljudsko štetje v Zagrebu — Zagreb, 4. junija. V jp>eni bo novoor-ganizirani statistieni urad izvršil popis pre-bivalstva v Zagrebu, da se na ta način točno ugotovi, koliko prebivalcev ima Zagreb sedaj. Povratek ekskralja Ferdinanda na Bolgarsko — Sofija. 4. junija. Bivli ministrski pred-eednik Radoslavov je bil amnestiran in £e bo v kratkem vrnil v domovino. Zadnje leto je živel v Nemčiji. Tuđi bivši bolgareki kralj Ferdinand je prosil bolgarsko vlado za do-voljenje, da bi smel posetiti Bolgarijo. Bol-garska vlada mu je sporočila, da ninia aič proti temu. Pričakuje se, da bo Ferdinand koncem junija prišel v Sofijo. Housse na čikaški žitni borci — Chicago, 4. junija. Na tukajsnji žitni borzi so danes po katastrofalnem padcu zadnjih dni cene žitu zopet nenadoma po* skočile, kar je povzročilo v borznih krogih veliko razburjenje. Vzrok nenadbe housse je iskati v intervenciji ameriške vlade, ki je hotela zasčititi farmerje. Smatra pa se. da se cene ne bodo dale dolgo držati na umetni visini, temveč da bodo kljufe mter* venciji vlade kmahi zopet p-adle. Arbitražna pogodba med Tur-čifo in Nemci|o Angora, 4. junija. Turski parlament je sprejel arbitražno in ratsodiščno pogodbo med Turčijo in Nemčijo. Nemske vrednote na pariški borzi Berlin, 4. junija. g. Dr. Schacht ie izrazi! željo, da bi bile tuđi nemške vrednote pri-puščene k trgovini na pariški borzi. Notacija nemških vrednot v Parizu bi po nje-fovem naziranju mnogo pr^pomozla k od-stranitvi transfernih težav pri reparacijskih plačiiih, - " +-- — Tragična smrt slovenskega letaka V Novem Sadu se je včcraj smrtno ponesrečil narednik-pilot Ludvik DemšaT. — Novi Sad, 4. junija. V blizini Bukovine pri Novem Sadu se je pripetila včcraj popoldne ncna\adna letalska nesreća. Vo-Jaški pilot narednik Lud\tk Demsar se ie dvignil na letalu tipa Brcguct \l\.« k >ol-skemu poletu nad okolicu \o\ega Sada. Kakor že večkrat. se tuđi tokrat ni pme- ?al k mojemu sedc/tt, kakor W t>reJpi^umi. raar\et je proMo ^cdcl \ letafu. N\cd pule-tum pa je /a>c! \ vtrahimt \ibar. ki ie W> talo na^l<» obrnil. uk(» tlj ic f)tm\jr rudcl 1/ Ictdlj in >trmogSa\il i/ \i>int; \u sto metrov na /emlm. ()bk/^l W ' ra/bito gU->o in /l'imicnimi uJi na rncrt« mrU>. Med procesijo skočila v Dunav Razburljiv prizor med procesijo v Budimpešti. - Ko je sla procesija preko mostu, je skočila 14 Iclna belo oblečcna dckli- ca v reko in utenila. — Budimpešta, 4. junija. Med pro-cetijo, ki je šla r nedeljo dopoldnc preko Murgaretskega mosta v Ofen. se je pripetil razburljiv dogođek. \a čelu procesije je koral ala šolska mladina, ki ji je sledila skupina večjih dečkov in deklet v belih ohlekah. Ko je procesija prišla nekako do sredine mosta, je izstopilo iz vrste neko mibli/no li Ietno dckle oblečeno v belo obleko. 1' nastednjem hipu t je vipelu fiu <>Kr«J* jo mosta in skočila takoj nato v Du* nav. Procesija se je ustalila in :• na* sprotnega brega Dunava so takoj pri* pluli rešilni motorni čolni policije, da bi resili otroku; bilo pa je vsr zani&n. Mlado dckle je utonilo pred očmi vseh udele/encev procesije in iittinilo v va-lovih. Velika korupcija afera v Pragi Pri deželni iinančrr direkciji so uradniki proti primerni pod-knrnini odpisovaii davke. — Država je oškodovana za mnogo milij onov. — Praga, 4. ju ni ja. Poles špijonažn^ aiere, v katero je zapleten oficir gcneralnc-gu štaba, vzbuia v češki javnosti mmi^o pralm korupcijska afera, ki so jo skoraj iNtočasno odkrili pri deželni iinančni direkciji v Trasi. V afero :e zarleten ri^unski ^djutant Peske tn uradnik da\čneq:a u rada Schneider. V ozadju afere pa stoji tuđi nek višij uradnik, čicar ime pa čuvajo oblasti v strogi tajnosti Ore predv^em za nezakonite davčne Konce^re, ki ^n Mle proti primarni nagradi dovol'enc raznim velikiin tvrdkam. V Pragi je Mla javna tajnost, da se da s podkupovanjem pri finančni direkciji doseći odpis davkov. Dosedania pre-iska\ a je uzotovila, da sta imenovana uradnika na lastno rest dovoljevala davčr.e podpise in popuste v zneskih od Tih^mV^ do 1 milijon Kć. Država je o^kodovana za mnogo milijonov. Poli:ija je aretirala po- le-4 imenovanih uradnikov tuđi večic >te-\ ilo davkoplačevalcev, ki bodo d" ■■■ ' -zuv nenadoma bruhati. Najprvo j« bilo jiliiati močnf eksplozije v notranjc^ii ounjfnika. katerim «0 *l«*unki, nato pa se je vlila v 31) metrov i,ir>>-Kein toku lava ti razpokline staroga kra-torja. ki je na^tal 1. I9<>ri na «»verni strani \ ezuva. Ze proti \v>\jru pa j^ zateninil n«"1-bo oblak rdefkastr^a .lima. Me>i lainolklirti bobnenjem <&^ vali lava ir irela in *e /.liva » Infern^ko dolino. Naselbine n:i vznoim \>-ruva za t^nkrnt nt-i» v novarno«ti Slab začetek italijanskega src-dozemskega poleta Atene. 4. jun 'a. Včeraj bi bii« monU itdlijanska zračna eskadra obiskat: Atene. Iz dosedaj neznanih v/rokov na !eta!a d:** nes še nišo prispela. Kakor memio, <*e vc zarad: neusrodnesa vremena zakasil odhnđ letalcev Domotožje ubijalca B^orrad, • p. Dne vi :iu 4 . v Tc- tovem ubil nc%, >aic;man S:u'.o-..» i>< c».i s<>-seda A.!i.k) Sekupa, s kateriim ]e Živ«l v ^'jrem so-vra^tvu. Po umora J« \z strahu r>red kaznif« pnbeirn:!. Dobil pa \t t».ko dotr*otožj-e, d» n; mo-ze' \zdriati in &e \t vicraj preob'ečcn *ko o-bl€kto 5e z hesn ! proi; Kuma- novu. O afe^Bvem begj ;e fc»:'a telefon .T-- *i-v-ešiena psfle^i v Kuma>novu. ki ga ji . kala ter za >e tatej po prhodu aretirula n 1- Borzna poročila. LJL'BLJANSKA BORZA. Devi z e: Amsterdam 22.Z7. Beri n 13.56—13.59 (13.575), BnisJi 7.9079. Bu-dirr.pešta 9.9233, Curiti 1094 4 1< 97.4 (1095.9), Dunaj 7.98?*—8.ni»S (7.997*), London JT75 68—276.48 (?76T>8), Newyork 56 8?. Pariz 222.52, Praga 168.31-169.11 (In8.3l), Trst 297.S6. Efekti. Celjska 158 <1., Ljub. kreditnu 123 d.. Prašteriona 850 d„ Kreditni 170 d., Vevie 118 d.. RuSe 275-285. Stavbna 50 d., ^ešir 105, Kr. Ind. dr. 260 d. INOZEMSKE BORZE. Curin: London 25.1925. Sewynrk 519.60, Pariz 20.3075, Milan 72.1825. Madrid 72.20, Berlin 123.90, Dunaj 72.95. Beograd 912.6, Praga 15.3S in tri osminke. Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.52, Zofija 3.75, Stran 2 »SCOVENSKI NAROD«, dne 4." junija 1929. M*v 1 M Okrnjeni proračun in socijalna politika mestne obcine ljubljanske Krog onih, ki so primorani zateci se k javni dobro delnos ti, se nevetjeino širi. — Mladinski urad bo moral zelo omejili svoje karitativno delo. UubVajia. 4. hinila. Vodja mladinskega oddelka soci-jalno-političncgd urada mestnega magistrata g. S e d c i nam podaia k okrnjenemu proračunu mestne obči-ne naslednje informacije: Mestna občina je pravzaprav sele v le-tih 1927, \92S in 1929 začela polagati trdne temelje za resno in sistematično socijalno delo. Občinski svet in njesov socijalno politični odsek, v katerem so povečini stro-kovnjaki in delavci na sociialnem području, so z velikim razumevan.iem in široko-urudnostlo pomagali referentom posame*-nih oddelkov pri reorganizaciii socijalno-političnega urada mestnega magistrata. — Ćasi, ko je cn sam uradnik deli! */n:-loščino« občinskim revežem. spadajo v zKodovino konservativne dobe. Moderna socijilna politika sloni na principih kolektivne pomoči. Clovcška družba ie dolžna in primorana pomagat5 po svojih korporaci.iah tam, kjer je Iz kateregakoli vzroka nastala potreba: ali radi zmanjiU-ne pridobitne sposobnosti ali absolutne cU-lanezmožnosti posameznikov ali druiin, ali pa, da preventivno poseže vmcs in skuša preprečiti nastanek potrebe po javr.i in sploSni pomoči. To sta dva vodilna principa vsake moderne socijalne coJtike in tuđi naša občina si jih je morala osvojiti *n na teh dveh temeljih graditi svoie bodoee delo. Odveć bi bilo govoriti o težkein Si-ci-ialnem položaju velikega dela i'ubljanskih občanov. Odveć bi bilo govoriti c krasnih razmerah, v katerih živi naša m adina na periferiji mesta v barakah, kletei\ šupah :n v podstrešiih. V svojem uradu doživljam vsak dan pretresljive do? »dke i£ življenja našega naraščaja. Kros onih, ki so danes primorani zateci se k javni dobrodelnosti, se Siri tako hitro, da je ćloveka strah. Ne samo brezposelni, vdove, sirote, tuđi zaposleni prihajaJo k nam. Navadni »n kvalificirani delavci, ročni in duS-vii, pa na.i si bodo državni ali pa javni nastavi enci. Njih število se množi od dne do dne. Obvinski svet je razumel položaj Ijub-ljanskega prebivalstva in ie zato osvojil nove moderne socijalno poLt"*:rie smertvce in dal temu svoj poudarek v zv.šanem proračunu za leto 1929. Zsodilo se je pa, da je bil proračun zavrnj^n in vsi nacrti — rezultat enoletnega deia v našem uradu, so padli v vodo. Kdo 'e naiboli prsa-det pri tem? NaiširŠe p!asti liubljanskeca prebivalstva. Naj govore r asu?-iru pudatki. Pocitniške kolonije Za leto 1929 je bila poc'avka za pocitniške kolonije rvišana od W na 80.000 D'n. VpoŠtev bi prišlo 160 ot <>k n delavskih, urađniških in maloobrtnišKh krozov. To so oni otroci, katerih zdrav'e jo osroženo radi stanovartjskih razmer, nozadostne in slabe prehrane ter slabih higiierskih thz-mer. 160 otrok bi poslala mestna občina na. Gorenisko in k morju, da iim na so'n-cu in zraku ozdravi telo in dušo in jih tako vrne zdrave in življenja sposobne dru-žinam nazaj. Ker je pa proračun zavrnjen, bo odpadlo od 160 otrok kar celih 50, ki bodo obsojeni, da ostanejo čez poletje v istih razmerah, kot so bili doslei. Ako pomislimo, da je vložilo proSnje za sprejem v kolonije 380 otrok, potem lahko sodimo, kako hud je ta udarec za one družine, ki so upale na koloniie. Generalno varnštvo Da bi postavili m!adinsko skrbstvo, ki Je temelj celotnesa skrbstva, na pravilno ---------------r- Zdravstvena filmska predvajanja in predavanja Higijenski zavod v Ljubljani prireja med Ietošnjim velesejmom poučna in zanimiva zdravstvena predavanja, katera pojasnjuje-jo krasni filmi. Higijenskemu zavodu gre vse priznanje za njegov trud, kajti z zdrav-stvenimi predavanji širi med našim ljudstvom smisel za higijeno in s tem vrši ve-fevažno misijo na polju narodnega zdravja. V interesu občinstva je, da se predavani v čim večjem številu udeležuje. da dobe naši požrtvovalni zdravniki za svoj trud vsaj moralno zadoščenje. Predavanja so se začela v četrtek in se vrše vsak dan do zaključka velesejma v paviljonu L, kjer je higijenska razstava. Đanes ob 16. bo predvajanje filma »Pegasti legar«, ob 17. pa predava oblastni sanit. referent dr. E. Maver »O nekaterih nalez-Ijlvih boleznih« ob predvajanju filma. Jutri ob 11. in 16. bo predvajanje filma »Odprite oči«, ob 17. predava specijalist za kožne in spolne bolezni dr. T. JakSa ^O spolnih boleznih in njih posledicahe (samo za žene) s predvajanjem filma. V četrtek ob 11. in 16, predvajanje filma »Čuvaj se rose i sape iz ustiju drugog čovjeka«. Ob 17. predava specijalist za kožne in spolne bolezni g. dr. J. JakSa »O spolnih bolesnih in njih posledicah« (samo za moSke) s predvajanjem filma. V petek ob 11. in 16. predvajanje filma »Ne*t zob«. Ob 17. piedava zoboidravnik dr. L. Brenčič »O pomenu in pravilni negi zob«. V soboto ob 11. in 16. predvajanje filma »Uš, bolha, stenica, podgana in komar«. Ob 17. predava zdravnik Higijenskega zavoda dr. K. Petrič >Mrfes — prena^aln bole7ni« s predvajanjem filma. V nedeljo ob 11-, 16. in pol 1&. predvajanje filma »Alkohol«, Kdo je ustanovil „Slovensko narodno podporno jednoto" v Ameriki Neka| stvarnih ugotovitev k članku o 2Hetnici te podponie organizacije naprednih Slovencev v Amerfld. bazo, ie mestna občina nameravala po splošnem nacrtu uvesti z letošniim letom generalno varuStvo nad vsemi nezakonski-mi otroci, roJenimi in stanuiočimi v Ljubljani, ter nad onimi, ki so zanemarjeni in zapuščeni ter so v oskrbi mestne občine. Žtevilo nezakonskih, zanemarjenih in zapu-ščenih otrok v Ljubljani narašča tako. da vzbuja sfrah vseh socijalno komunalnih po-litikov. Jasno ic. ako občina poskrbi za mladino, da ne bo treba tega delati za starost. Uvedba generalnega varuštva, s ka-terim bi vsak tak otrok prišel pod nepo-siedno zaščito in nadzorstvo obcine, bi preprečila porast mortalitete, širienie tuberkuloze in demoralizaciio med mladolet-niki. Marsikatero nezakonsko mater bi ob-varovala pred obupom, nezakonske očete pa prisilila, da izpolnijo svoie obveznosti. Za generalno varuStvo ^e bila v proračunu fiksirana postavka 30.000 Din. ki pa sedaj odpade. Higijenska zaščita mladine. Z letošnjo proračunsko dobo bi moi referat razširil svoje delo tuđi na higijensko zaščito. Mfadinskemu uradu, ki bi se osa-mosvojil, bi bil dodeljen zdravnik-strokov-r.jak v hieijenski zaščiti mladine, ki je Štc-dira! vsa ta vprašania v Ameriki. Anslij:, Franciji, in je bil specijalno v to svrho sprejet k mestni občini. V zvezi ž njim bi urad ustanovil posve-tovalnice za matere in doienčke. reorsani-ziral bi vprašanje reininstA'a in uvedel stalno higijensko nadzorstvo nad varovanet mladinskega urada. Uradu bi bila dodeljena skrbstvena sestra, ki bi izvrševala nadzor, stvo nad otroci, ki so v oskrbi mestne ob-čine, posečala bi bolne matere na domu in jim nudila pomoč itd. Z okrnitviio proračuna bo tuđi ta nacrt ostal Ie nacrt. Dnevna dečja zavetišča« V Ljubljani imamo štiri. So zasilna in ne ustrezajo povsem higijenskim in pedagoškim zahtevam. V ta zavetišča se zate-kaio otroci onih staršev, ki so ves dan za-pcsleni izven doma in bi bili drugače pre-ptiščeni ulici. V nacrtu Je bila preureditev zavetišč. Premestili bi iih v nove svetle prostore, zboljšalj bi hrano itd. Vsega tega sedaj ne borno mogli izvršiti. Mestno zavetišče za onemogle. V mestnem zavetišču za onemogle pre-jemajo hrano one družine, katerih hranitelj je umri ali je delanezmožen. So to družine s številnimi otroci, ki so že sedaj rad: pomanjkanja hrane oslabeli, tuberkulozni in sploh zaostali. Njih število znaša nad 80. Vsem tem bo treba hrano odooveđati. Kam pojdejo, kako se bodo preživliali, to je sedaj ono težko vpra§anje, na katero bo treba odgovoriti. Tuđi pri starostnem skrbstvu borno morali štediti. Prehrana, obleka in obutev, iz-redne podpore, zdravlienie itd.. bo treba znatno omejiti. Prihraniti borno morali pač poldrug rallijon dlnariev. Prihranek poide na račun najbedne:ših. Azili, prenočiSča ra tako dalje, vse to odpade, ker ne bo de-narja. Stanovanjska kriza se bliža svojemu višku. V tem mesecu bo 40 deložacij. V proračunu smo imeli za deložirance 50.000 dinar je v. To so samo prve posledice okrnj«nega proračuna, posledice, ki padejo na socijalno naišibkerše z vso težo in ki bodo nafboli obćutne Sele jeseni in pozimi. O tem bi morali odločilni činitelji premišljati in pri debati o nov em proračunu tuđi primerno apo-Števati. Šesti dan velesejma Danes je šesti dan letošnjega velesejma, ki se razvija tako uspešno, kakor še nobeden dosedanjL Dopoldne ie bilo na sejmišču zelo mnogo kmetovalcev, ki so kupovali poljedelske strojc. Zaniraivo je, da so poljedelski stroji večinoma že prodani. Posli gredo v splošnem dobro in razstav-ljalci so povečini zelo zadovoljni. Tekom današnjega dopokhieva je pose* tilo velesejem več odličnih gosterv, med njifni ra\*natelj osiješkega velesejma Hugo pl. H o u d a, poljski generalni konzul v Zagrebu Roman Lazarski s soprogo, dekan ekonomske komercijalne visoke so* Ie v Zagrebu prof. dr. J. Ma g y z 20 sluša* telji, generalni tajnik mednarodne trgovsice zbornice Stevo P o p o v i ć iz Beograda, ge* neralni tajnik Centrale industrijskih korpo« racij dr. C. Gregorič v spremstvu ge* neralnega tajnika Zbornice TOI dr. Win* d i s c h er j a in prvega tajnik.a Zveze m* dustrijcev g. ing. $ u k 1 j e t a, inspektor konjenice iz Beograda diviz. general A n* tić in prof. ing. G a v r i 1 ov ić iz Beograda. Za jutri je napovedan poset 17 shi« fateljev inženjerske visoke Sole v Pra^i pod vodstvom dveh vseučilwkih profesorjev. Danes s^ zaključi perutninarska razMv va, ki je dosegla n^pričakovano vHik nsp^h. Jutri se otvori na i«tem kraju raistava plemenskih kuncev. Rastavljenih bo 90 krag-nih eksemplarjev. Dane« j# bik» na velesajmu tuđi mnogo Italijanov, ki so se zanimali m eslje. Vsi poeetniki se zelo laskavo izražajo o krasnih evetličnih uasadiii« ki j'h je aranžiral inani ljubljanski vrtaar g. Fe-rant Nesreća. — Čudno, da tako ^gosto potujci, Da se ti ni ^e nfkoli pripetila nesreča na železjiici. — Pač, pač, nekoč sem v pređom poljubil očeta namesto hčerke. V št. 117. »Slovenskega Naroda« z dne 25. maja piše g. Jore Zavertnik iz Chicaga o prcsltvi 25'lttnke »Slovenske narodne jednote«. Na >pk>šrK> ocnetija ▼ svojem članku de4o in trud. ki je bil potreben. predno je sploh moglo priti do ustano-vitve te podporne organizacije. Ne omenja pa onih mož, ki so to velevaino organizacijo v resnici ustaiM>\ili, za kar so morali zasta-viti svoje najbolj^e moči. Nasprotno. pi^ sec pusti nepoućene v prepričanju, da je sam s sedanjimi voditelji tuđi ustanovnik organizacije, ki ji je bil v resnki zelo ve» lik nasprotnik. Že tedaj, ko sta Franc Medica in Martin Konda s potnočjo znanega borca iz bo* sanske vstaje Aleksandra Tomana začela izdajati v Pueblu (Colorado) list T>Glas Svobode«. je bila sprožena misel ustano-vitve narodne podporne organizacije^ ki naj bi bila polnoma neodvisna od že ob* stojećih dveh jednot, posebno od takorva; ne »Katoliške slovens-ke podporne jednote«, ki je imela svoj sedež v Julietu (IH.) Go* spod Aleksander Toman je že več let pred u stanovit vi jo »Slovenske narodne podpor« ne jednote« propagiral med ameriškimi Slo* venci idejo take organizacije in je bil on faktično tišti, ki je p°^aSa' njene temelje, Zborovanja michigatiske jednote 1. 1002 v Onahi se je udeležil kot delegat sokol« skega društva v Pueblu tuđi Franc Medica. In tu je bil storien že drusi korak k novi jednoti. ko je nekaj rvestih pristasev tega pokreta izjavilo, da so pripravljeni po svo* jih močeh delo%ati za uresničenje te ideje. Na poziv ehicaških Slovencev sta se pre* selila Franc Medica in Martin Konda z li* «;tom v Chicago, kjer so se z novo energijo nadaljevalc priprave za ustanovitev pod* porne organizacije, ki naj bi združevala v svojih vrstah čimveč napredno mislečih ameriških S3ovencev. Medica in Konda sta imela zanesljrvega sotrudnika v osefei Ale* Ljubljanska porota LJobllana, 4. iunija. Pogačar oprošcen \'ćerai se je nadaljevala in zaključila obravnava proti Leopoldu Poeačariu. Po-rotniki so glavno vprašanje glede uboia soglasno zanikali. z 9 glasovi so zanikali tuđi vprašanje glede prekoračenega silo-brana in Pogačar je bil oproščen. Še cn uboj Popoldne se je pričela razorava proti Antona škriancu, ki ie bil tuđi obtožen hu» dodelsrva uboja. Zagovarial ga ie odvetnik dr. Oblak. 21. februaria ie umri v HruŠici posestnik Janez Cebular. Izvedenci so uso-tovili, da so mu otrpnili možitani. Preiska-va je dognala, da ga je nekdo udaril s kolom. Napadalca so kmalu izsledili v osebi Antona škrianca. Senat ie sklenil ponovno zahtevati izvid in mnenje izvedencev, ker ni izključeno, da je Cebularju počila žilica v možganih pozneje, kajti njegov organi-zem ie bil zaradi alkohola zelo izčrpan. Razprava je bila prekinjena in obtoženca so do nove razprave izpustili. Trajna težka telesna poškodba Danes predseduje razpravam viSji sod. svetnik Mladić, votirata svetmk Kralj in sodnik Mudnik, zapisnikar je dr. Ćerne, državno obtožiteljstvo zastopa namestnik drž. tožiteljstva dr. Fellacher. Obtoženca Franceta Rekarja zastopa odvetnik dr. Stanko Tominšek. France Re-kar je krepak fant in odgovarja na vpra-sanja poIgU&no in mirno. 7. oktobra lani se je vršila v Zdraviliš-kem domu na Bledu veselica. Tja je priiel tuđi France Rjekar. 31-letni čcvljar iz MU-nega, in pa France Sartori. Ko se ie France Sartori okoli 21.30 vračal iz dvorane domov in prišel domov v vežo, je opazil, da se tam prepirata in ravsata Rekar in Janez Žvab. Opozoril ju je, nai se nikar ne pretepata, ali pa naj gresta v hosto. Ta trenutek je začuti! boleiine v hrbtu in le-vem očesu, kajti Rekar ga je sunil z odpr-tim nožem enkrat v hrbet, drurič preko levega očeša. Tuđi več prič ie to videlo. France Rekar je obtoien, da ie prizade-jal v sovražnem namenu Francetu Sarto-riju ubodlino na hrbtu, samo na sebi lahko poško potrdili vprašanje krivde glede trajne teike telesne poškodbe in Rekar ie bil obsoien na 14 mesecev težke ječe s poostrenji, Sartoriju pa mora plačati 6000 Din odškodnine in poravnati stroške. Nato se fe priče!« raipmvt proti Ivanu Medenu. Nepoiten trtfovski potaik Ivan Meden je rojen leta 1904 v Liur> I Ijani in je po pokliču trgovski potnik. Dr- ksandra Totnar.a, ki se je tud i preselil v Chicjtgo. Alekvjnder Toman je bil ikoraj eda, ki je priobCcval v »Gla>u S>obode* pozrv za pozi\c;m. naj s«e napredno mislcči ameriški Slovenci č^mprej otre^eja vseh predsodkov m ustanove s^ojo napredfto organizacijo. Med tem pa je Franc Med»ca že pripravlja! pravila in knjige za organi* zacijo, ki se je na tihem snovala. Posrećilo se mu je dobiti znatno podporo od oijih prijateljev m znancev. Med njimi je bilo pa tuđi mno£o takih. ki so naravnost na» ^p^otovali ustanovitvi nove jednotc. češ. da ne bo xr»pevala in da se nočeio »postav* ljati nevarnosti, da bi bili uključeni li *S1o* venske katoliške r>od|x>rne jednote«. Po težki borbi z omahljnci, posebno p:i z nasprotnim časopisjem, je bilo 9. aprila 1 l^oi končno vendarle sklica^o prvo glav» ro zborovanje, katerega so se udeležili kr>t delegati John S-tanič, Franc Medica, Mike Širukelj, Martin Koj>dat Franc Klobučar. Dan Ba-dovinac. Franc Petrič, Mohor Mla* dič, Anton Mladić, John VrSčaj, Josip Dul* ler in M. Potokar. Delegati, ki so zastopali Loma i MO vrm san ih članov, so dali oavi organ naciji ime »Slovenska narodna podpoma jodnota*. Ker so bila pravila in knjige ze prej pri* pravljene, se je pričelo takoj 5 posVovt« njem in km tlu se je uktzak), da se usta* no\Tiiki ni»o molili o potrebi napredne or* tanzacije med ameriškimi Slovenci, kajti od 9. aprik, do . junija 1904. ko j< Franc Medica odhajaj nazaj v Evropo in je moral odložiti tajništvo, se je število članov veČ kot potrojilo. Idealizem je vodil uttanovnike »Slaven* ske narodne jednote« in gotovo jim je v veliko zadošcenje zavest, da šteje organi* racija rdaj nad 60.000 članov in da znaša r.jeno pretnožccije v naši vahrti skoro 200 milijonov doacrjev. Star Amaričmn. žavni tožitelj ga dolži hudodelst\a golju^i-je in prestopka poneverbe v skupnem znes-ku 31.563 Din. Obtožnica navaja, da je bil Meden trgovski potnik v Ljubljani Potoval je za oblači!ni bazar in tadi za Ivana Trudna, iz-delovaJca volnenih izdelkov na Starem trgu. Na svojem potovanju je prišel k Laciji KerSičevi, ki je sejmarka v Gmajnici pri KomendL Fant se je predstavil za lastnika trefa pletilnih tovaren iz Ljubljane. Lucija je naroćila blaga Ko je blago prišlo in sicer od Trudna, se je Meden spet pojaviL Lucija niti opazila ni, da je poslaJ blago njezov šef in je verjela, da ga je poslal Meden sam. Izplačala mu je kupnino 3247 dinar je v. To je bilo lani februarja meseca. Julija se je pa spet oglasil pri Luciji in ji dejal, da ima nekaj manufakturnega blaga. Ženica ga ie naročila. Meden je poslal po blago v ljubljanski oblačilni bazar nekega Ko-kalja. Narovilnico je izstavil na ime trgovca Mihelčiča v Semiču. Kokalj je pripeljal kar 3 bale blaga. Meden ga je čakaJ pri Luciji, ka ten je nekaj blaga prodal, a za ostalega je trdil, da je za nekega drugega trgovca. 2e naslednji dan je pa rekel Luciji, da dotični trgovec blata ne prevzame in prepustil ji je blazo, \Tedno okoli 26.000 Din za 5000 Din. Ker se je bal, da bi Mi-helćič ne prišel loljnfiji na sled, je brzoja-vil na pošto v Semič, da morajo pisma, kl jih pošilja na Mihelčiča njegov šef - obla-čilni bazar, počakati, dokler se on — Meden ne javi. Tako je prestTege! opomin, ki ga je bazar poslal Mihelčiću. Meden si je na svojem potovanju izposo-dil od Berganta v Novih Selih 550 Din in od Polone Sušan v Ogulinu 1000 Din. Tuđi zaradi tega se bo fant moral zagovarjati. Razprava ob zaključku lista še traja. Iz policijske kronike Ljubljana. 4. juni ja. Trgovcu Ivanu Bajžlu, stanujočemu na Gasilski cesti 7, je pobegnil 211etni hlapec Jakob Grefjoriič- Odnes^l ma je ključ od skladiSČa pivi ter 165 Din, ki jih je inkasiraj za pivo. Trgovskemu zastopniku Novaku Kobiju, stanujoSemu v Slomlkovi ulici 1, je 2. t. m. ob 2. ponoći zajgal nekdo okeniki tastor pri oknu nj#gt>vega stanovanja, pri čemer se je vnel še notranji zastor in je z^orela ćela garnitura razora. Kobi ima 30u0 Din Skod^. Na Liogmrjevi cesti je nalel stražnik ob priliki obtoia fivajega rajona Friderika Fe-reniaka, delav^a pri Alojtiju Andlovcu, «ta-oujo^ga Za gradom, neiavestnega na tleh. Prepelj«^ j« bil i rešilnim vosom v *plčH«o bolnico. Hiapec Franc P. je vocil % enovpi>4nira tov ornim vozom «kozi Lattennannov *irevo-red tik paviljooov po dp«ni strani »koii ra»-štavni prostor na vele^ejmu in pomiri 7l**tno Daoico Kač^vo, hcerko policij^keija orgaua v p.. da si je raztrgala obleko. Sko-la m:tia 350 Din. Kleparski pomoćnik Stanko B. jf* tako hudo obđeial po elavi Marijo Božić, latinico, sUoujočo v b«riki ua OnKinov^m nn-brelju, ukradeno več kosov obleke v \relne«ti 420 Din. Tatvine j» osamljena n#»ka pomoin« natalcarica. Franca Jeier^ka, trnovo s kurivom, sta-nujof^fa t LMmttu 58. je oikolova 1 neznan na vi han ec, ki se mu je ponad il sa hlapra< » 260 Dio, ki jih je irkupi] za prt>daaa drva in premog. Konja in toz je prifieljal domov neki detek, ki je dobil konja »tati br«z TC«nika na koncu Vodmatske nbce. Narednik-vodnik AJojiij C. i* svojo ieno Marijo na Olovki weti «>koli 7. ivetVr 8 pe3tjo in « sabljo tako hudo pr«tep«l. da Je d^ila krvave podplntb^. Obrinstvo *• je re!o zgražalo nad nj^fovim i^-^etjem. N'a veleiejmu sta bila lrettrtci /eparja Mirko Perić, 23 let iUr, baje atanujoć v Btx^radu cn Selif Tihi4 25 kt vtar, stanu« joč ▼ Zagrebu. Pri ob«b s>o na&h \ei tiaoč dinarjev gc*a\ine Pr«i»ka\a je dognala. m obratno, ker se vozi tod stalno več i^arj^r, ki jih do«lej ie ^iso mo^li pr ieti !Se/csitica KOLEDA*. Daaet; Torek, dne i. jumja VKi. Kat.». liki: Fran Pravosla\ni, dne C_l. maja 14TJ9 Dika. DAN\S\JE PRIREDir\-E. Opera: Zaprta. Drama: Bitka D. kia* M&tiea: Jama grehM (Iyvn Chao^r). kia« Ideal: Stan Heidt-lber^. V paviljonu »L< na releiiejmu prrdvaj«-nje filma >Pegagti legar^, oh 17. predavat,]« obi. fcan. relerenta dr. E. Majcrja >O n«»kat*»-rih naletljivih bole»aih ob predvajacju filma. DE2U*>E LEkVENE. Danet: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sp^svetska c^srta. Repertoir Narodnega giedaliiča ▼ Ljubljani Z-Set«k ob 20. Tortk. 4.: B.-ka D. Sncda, 5.: Lm l'ufoua * *me\ C. Cdrtck, 6.: Theoaor :n Coor?. B. Prte*. 7 : Z«pr*o. Scbofž. S.: f%tk«£ s« notn prMHtVft. FV*mi- Seđelid. ^.: L'r^l'enci. Uu<*i4a pc^««si pH LJUBLJ4VSKA OffTAA. Tor«k. 4.: twr*e>. Sre4t. St C^ffan ba#oa. B. Ce-tntek, 6.: Travjati, fos<€viBi# #n*p« >fcfa«t- Pr>M«. C- PetHc. 7.: Crn« m**kc. JL SoJK^t. § : Ost« bairoc. D. Ne4e!m. 9: Z\-wtnA O«Dvr«. |in—Mu*'* m D a boama. FN>rve<3e'.:ek. 15: raprto. DmU tec*y ▼ LjaillMi Ptwivic Seriii* 2a*O'va k pevsfc-i rbor đt*w -ti da Um 1t«b*iaa*k« «*rtict. Prh prs-mi. ki mo ohčmmvm M-k> m««-4»k. S?ecii«!ittri vam t'tć* efekinesra pođtva«1a cd brdd«4.i H'.aho! v s.abo*o m mc.*e! podvaliti. t—. l*m* 4rama4a pra^^ra v I—iafl a«. a«ai bo wc:a uo^eikrfa i>.&atel4a Mermin« Oa.~ da, »Pi&kač se «nejt« (*The Papec liu«**«). k na^n pinicaTT«ie v 9 sMlia< -kva m wz- C««aT, Ckesoci«, Ja«, Laa«h, K-a i. K*ukJ«T, Pototoar. Ifcžifa'. \m insoeuiral vipriz^-rter hr> f. CitU Debesec. Podutalk v letftteU m«4mI w vfhr^rl dant% za »hr*ente rt4* D farr«T-IV*idaicva dratn* »B:ika« v r«tifi sosi>oda C-nrild D«bevca. S'l* drame k zaM •« rem«aa, ki o«u>uj« r«. sko^apoa^at boH med bnias pri Omitm\ Ma 1006 V dr Na zfrcuu« se \uni« prjus* pr jsure^jsM t«**nt S>K Ilin.i« prč«: SIC Savi dive 2. 1miim v San'fl*v». Kej v vužjbeoih oMavah ćnt 21. mja trn TKr> Affefw> £ita«c ap-a-lae wr» ie poetvn«!« \-s#n svDfib ot>ve««ovti đo A.SJC rVtmoci« o Aieno potući <*o trenotia f»oca»\n*ve v«eh «b-\<:WDOMi 4o dTKJtjetiih kiuScxv. 1-zneetn r>4 tff» «k)e)pa «f \«r:f.kaci]a Svmc M*le, k\ eetane v ve4jav. K p-ihodBti sef a. o. *e pcicva^a i#r«1-ki thn sa«]ii«nia o olivenoMik ]jnenov*««fc iaraik <>o ASJC Pnmxm)m. FViaiodn^ se«« a, «. se ^ri: v 6e:r!r4 on 20. uri v 4a«na>fW »aio»u kavarre Lntum*. Pomo**o m c^twm)v v»i IdvtM, 4« ie tree>a pcijavtu pods«\c^j vmakm xeiuno ae gted« o*to *k Jfc iwa v rtz j< 4efla kl: drciceca klub«. Sa*v*t»i s lt. j • I*« **■*• •&& v^str»pn»c«>. D«v«* ye m^ifim ta4«^ na^ednjega dne &o tekani. Pr pr#avah i«ra% y svrbo venfitoacilt je t?«ha Bave*!! u-tof ;— datke, katere potretmie ^^m «* nai^ a*te t^raik IiIijb««ii i»***. me^ec «■ 4m — rat&tai kt*i — git1i>*ii'iatf — pokMc — mvfa&v* vu%k)v — eveauuaJiL aa»*4o»iai m otmMuD od ktđm te f*rwav'iro-i 4fr«*a bm] » b*z*t\< ) Brez trh p^*"-k-cw se icralkt v^odcCe ne teodo 5wta-narfflii >ej« s« vtŠ: pn.Kdmju torek, ddtč zz'■ v torek M*h\ov«c. v utto Berdaiik ▼ deertek Lo«a». v fetek Rour. v a«. beno «*!av3« S«, v »t)«»tUi« BaJNmt. V*| ez„ ki vrte odbcirniiam> stalt> na uriii«. s* p.^aoM« flrjoM^tjc, d* matajt v *'-a*fc*a. di ■o na ćm stelbt udrlm. Mm po«*rbeti ta safNe«»raka. Pravi huk ta vr^crntr %*mšb* te »* T+mclmmn mi Umho%tm oekrbtuku «a im*Um Praviluk k po feo«£a«i *!«ftu vrtMti ocicrtMiku. V pri4r4-njcji doeo te vvekie u iJulfrufoae o4-V^rnike dciiiirna knj^rt, v lurtero ae tnnc* vpi. san. ia služV- V fcftfcao * v9ism: tvtši r%t evenlu-ttat a«4mtaek«. ki vo te tofnđiL m m*c^ v Um. Im m amtoit at ?-1 Lovrenčič. — Stroge kazni Z;< ncpr£j3vij< ne radioaparate. Brzojavno - telefonski ocldelek mi-nistrstvt javnih del dobiva represtano pri-tožbe v ladevi kaznovanja lastnikov neprijavljenih radio-aparatov. Ministrstvo ponovno opozarja občinstvo, da se ne bo oziralo na noben izgovor. Kdor ni ma do-volienja za instalacijo radio-aparata, bo brezpogojno kaznovan. Denarna globa zna-la. 900 Din in se po potrebi iztirja tuđi sod-nim potom. Oni, ki naznani lastntka nepri-javljenega radio-aparata, dobi 3JK) Din nagrade. Aparati in sestavni deli se s pomoč-jo policije zaplenijo v korist države. Ka-znovani lastniki neprijavljenih radio-aparatov nimajo pravice pritožiti se. — 2ivahen tojskJ promet v Splitu. Zadnje dni se je mudilo v Splitu več dijaških ekskurzij iz raznih krajev naše države. Bili so večinoma srednješolci. ki potujejo v studijske svrhe po Dalmaciji. V nedeljo se je mudilo v Splitu 45 članov deželnega odbora za pospeševanje naobrazbe iz Berlina. Prihodnjo nedeljo prispe v Split 72 izletni-kov iz Draždan. — Radile v iivljeniepis. Dunajska -Neue Freie Presse« je začela priobčevati življe-njepis pokojnega Stjepana Radića, ki ga je napisal Radić sam pod naslovom »Moja pot do vodje hrvatskega naroda«. V nedeljski Jtevilki priobeuje >Neue Freie Presse* prvi del Radićevega Življenjepisa. Nadaljevanja bodo sledila v prihodnjih števiJkah. — Rumunska banka dobila zakup ribolova na Belju. Finančni minister dr. Svr-ljuga ie izdal odlok, s katerim se potrjuie zakup ribolova na Belju za leto 1929/1930 Lombardni banki v Bukarešti proti zakupnini v znesku 5 miluonov Din. Banka se je zavezala prevzeti vse sedanje uradnike in plačevati naši državi 10% čistega dobička. Predlanskim so ujeli na Belju 1,154.538.67 kg rib v vrednosti 9 milijonov Din. — Rekorderi ribolov v Dalmaciji- Iz Splita poročajo, da se je prodalo v pretek-lem mesecu na trgu nad S7 tisoč kg rib vseh vrst. Lani isteca meseca so prodali na trgu samo 40 tisoč kg rib. Ribolov v pre-teklem mesecu je bil letos v Dalmaciji rekorderu — Uradae ure na. horrali dtl*. Za Čas od 1. junija pa do 30. septembra 1929 po uradne ure za javne bnrzo dela, nje podruž-nke ia ekspoziture dolooene od 7. do 14. ure. Delavci in poslodavci naj se po tem ravnajo. — Cesta na Ljubtljj iopet prt»tm. Avto-mobilski klub sekcija Ljubljana nam spo-roča: Dela na vzpostavljanju vodovoda v Tr-žicu so že toliko napredovala, da je zopetni prehod čez Ljubelj cmoijocen — Aleksandrovo na <*«ku Krku je postalo v zadnjih lHih xelo obiskano letoviis?. rVftkrasna legs z lalivom« ki spominja n* Blejfeko jezero, v Cipar sredini je otofciS Kcšljun s eamoe lanom in e^rkvijo, /adivi vsakej^a obiskovalca. Ob vhodu v ta taliv «e nahaja majh^n polotok, ki so pa stari naii-xali: Pont-1 de Bil. Ta polotok je kupilo dru-Kvo >Skrb za mladmo", da tam zgradi revni slovenski deci poČitniski dom. Da bi dru-itvo moglo čimprej zidati, priredi prihodnjo n^delj© tombolo. Kupujte pridao w*čk* in pomajrajte praditi! — Knjigo >Brzojav in telefone I. del j> izdal p. Jan^ Napotnik. e^kretar dir. p6&\e in telegrafa v Ljubljani. Knjiga vsebuj« Morsejev bnojav, calvanske Mene za brzojav in telefon, brzojavne proge, aparate, vkljuČitev uradov. napake v aparatih, pre-i«kovanje vodov, kabelski brzojav in je pregledana in odobrena chI direkcije polte . f-^na knjige je 52 Din, naroci se pa pri avtor ju ter v jugoslovanski in talotni knjigar-r»i' v knjigarni gg. Ig. Kleiamayr & Bam-l'^rg in liermana Hrovata. — Odilaj* Mk«ps re«tarr»eije at pe*uji Podlugovi 6f, ^o vršila potom oferUlne licitacije 27. t. m. j>ri direkciji dršavnib ielewiJ^ v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Vrtme. Vrtmensika napov^d prtvi, da bo večinoraa oblačno, soparno, ponekod pa-davinfr. Včeraj je bilo po veSini krajev nafte države oblačno. Maksimalna temperatura je zna&stl« v Splitu 28, v Zagrebu, Beogradu in Skoplju 27, v Ljubljani 25.8, v Mariboru 34 siopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.3 mm, temperatura je mašala 14.7 ftopinj C. Barometer je občutno pidel, kar priča, da se utegne vreme poslabSali. — Dnen vlem »redi m*na. Predsnočiijim 6o nezaaai vlomilci oplenili «tanovanje *u-botiškega odvetnika dr. FiSerja, ki a*anuje v palači sredi mesta. Ko se Je odvetnik okoli lo. vrnil domov, je na svoje veliko »Čuđenje naSel vrata odprta. Vb« milnice in omare so bile odprte. Odvetnik je takoj obviv stil policijo, ki je zaslišala soeedovo »lužki-njo. Ta je videla dva mlada elegantno oble-^ena moSika, ki eta prišla iz odvetnikovega stanovanja s polnimi aktovkami. Policija i* uvedla preiskavo. Vlomilfa eta ođnesla od-vetniku ves srebrni pribor. — MraJna toča t Liki. Ix Karlovca poro-Čajo, da je v j>etek padala toda v Dabru in Skareh. Po službenih podatkih je bila toča mestoma debela kakor jajce Uničila je vse poljske pridelke. V Pla^kem in v Josip dolu je istega dne toča unifila v«o setev na po-vrŠini ti tisoč jutrov. Ljudstvo je obupano. Obrnilo se je na velikega župana primorsko krajiške oblasti, ki je obljubil takojšnjo Ijoinoč. — Ponereril milijon dinarjev. Iz Splita poročajo, da je bil v vaši Miljevci na ovadbo izseljenikov aretiran neki Milan Sikić. Moi je bil v Ameriki in je v Chikagu ibiral prost ovolj ne darove za zidanje cerkve. Nekega dne je pa nenadoma izginil iz Chikaga. Od-nesel je okoli milijon dinarjev. Šikić ee je napotil iz Amerike v Jugoslavijo. Doma je livel telo razkošno. Kupil si je tuđi lepo nišo in veliko poeestvo. Med tem je prišla tiralica iz Amerike in sleparja eo aretirali ter ga izročili eodiiču. — Avtomobilska nesreća. ▼ Crni gori. Iz Podgorice poročajo o veliki avtomobilski ne-sreči, ki se je pripetila v soboto na cesti iz Andrijevoa v Podgorico pri Glogovcu. Avto-mobil, ki ga je vodil šofer Pejović, je str-moglavil v SO m globok prepad. Sofer je bil na mestu mrtev, potniki Miloš Radović iz Podgorice ter neki bogoslovec in neki učitelj čo tezko ranjeni. En vojak in en kmet sta laije ranjena. Ranjence so odpeljali v kruseveko bolnico. Nesrečo je poviročil ne-previdni sofer. Na ovinku je vozil 6 tako hitrostjo, da se je avto prevrnil v prepad. Zobozdravnik dr Josip Tavčar ordii.nira v pole-tnih mesecih od 7.—12. ki 3.—6. Gledali&a ul. 4. Telefon 3301. — Voda odnesla mlin In mlinar Ja. Iz Jajca poročajo, da se je v vaši Bjelajcu na poti v Mrkonjić grad ob Crtii reki pripetila težka nesreća, ki Je lahtevala življenje najbogatejšega seljaka tega kraja Nikole Butkovića. V nedeljo se je nad Bjelajcem utrsal oblak. Crna rcka je močno narasla in prestopila brezove ter se razlila po ro-dovitnem polju. V svojem mlinu ob reki je spal mlinar Butković tako trdno, da ni sli-šal treskanja in nevihte. Narasla reka je odnesla mlin z mlinarjem vred. — V Osijeku straši. V Osijeku se sploš-no govori, da straši v Solnčni ulici. 2e dol-£o ni bilo tolikanj usibanj in komentiranja o strahovih in vampirjih v tem mestu. Po ulicah se ustavljajo ženice in skrivnostno ^epetajo o strahovih. V kavarnah in drugih javnih lokalih se covori samo o strahovih. Še stražniki, ki se ne smejo nikogar bati, gredo neradi opravljat svojo službo v Solnčno ulico, ker tam straši. V neki hiši v Solnčni ulici stanuje že dolgo popolnoma sama neka starejša ženska, ki se Je odrekla vsemu posvetnemu. E>oslej ni nihče rnotil njenega miru. Nedavno je pa ob uri strahov potrkalo na njena vrata in v luni-ne«i svitu je gospa zagledala strašen obraz. Lahko si mislimo strah in grozo gospe, ko je naslednjo noč zagledala isto prikazen pod oknom. Gospa Je menila, da vidi pri-kazen samo v svoji fantaziji. Starim Uu-dem pešajo čutila in bogve, če ni strah plod njene fantazije. Hotela se je prepričati o istinitosti prikazni. Naslednjo noč se je strah zopet pojavil. Rcžal se Ji Je v obraz in ji pomolil skozi okno pismo. Zjutral je prišla gospa vsa prepadena na stražnico in ie povedala, kaj se ji je pripetilo. Policija je poslala v hišo dva spretna detektiva in od tega dne se strah ni več prikazal. lako manjka konec te povesti, ki ga pa vsak lahko sam ugane. Iz I ivbliane —lj Kaj j« z ultimatom triatga od««ka? Kakor smo Ie vČeraj poro^ali, je fcahteVal tržni odsek obeinskega sveta od ptkovtke zadruge, da zniža do danes opoldne cene kruha, ker bo sicer na*topil z rigoroznimi ukrepi. Kakor izvemo, so ee vrSila dane« dopoldne pogajanja s pekovsko zadrugo ter z načelnikom trlnega odieka g. dr. Puntar-jem. Do 12. ure tržni urad Se ni bil informiran, kako 90 pog*j*oja potekla. Neofici-jelno se nam poro*a, da so se peki udali. — TrboTeljska mladina se poklonila Pre-šernu. Dane« ob pol 11. je polotila Šolska mladina deSke in dekliške osnovne žole v Trbovljah II. šopek rož na Prešernov spomenik in se poklonila njegovim manom t deklamacijami več njegovih pesmi. Popol-dne je pela v radiu ciklus pesmi pod aa*lovom »Otrok svojemu 65Mu-rudarjn»'. —lj Konj utonil r Grubarjertm kanala. Dane« dopoldne okoli 9. i* j« pripetila v Grubarjeveni kanalu na >spiGi? težka n**-sre^a. Neki voinik je peljal vol, naloAen t perilom ob Grubarjevem kanalu na »Splcic kjer pero perilo. Blisu peri&ć se mu ;o konj nenadoma splašil in *avozil v kanal. Voznik je ▼ zadnjem hipu skočil a vo»a. Konj je pa z vozom fttfmoglavil v vođo. Pi-del je tako nesreČno, da se je voz prevrnil Sez njefla in ga tiš?al pod vodo. Konj 1© uto-nil. Ribiči in folnarji so prihiteli na ix>moJ5 ter resili perilo. Kino L|iAlfMiald dvori V okovih harema Ob 4.. X 7M 12 S-, Q. uri. ~lj DruStT« >Trfiiosu priredi svoj r»*d-ni sestanek v gredo 5. t. m. ob 20. uri na mo^kem učiteljicu i običajnim dnevnim redom. —lj Krajemi ©db«r R4«r«ga krila v Ljubljani izreka najsrčn«*jJo zahvalo c«?nje-nemu ljubljanskemu oWinstvu. ki je izknta-lo nali organizaciji simpatije v nedeljo 2 t. m. f tem, da je darovalo ia ferijalno kolonijo revnih ljubljanskih Solarjev. Poeebno se ludi /ahval]ujemo častitim dama ni, ki fi<> Žrtvovale dra^oceni čas in neumortn pcžma-iiale pri nuLiralnem dnevu. —li. Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 26. maja do 1. iuniia \929 iskalo dela 765 moških in 31? ženskih, skupai 1<>77 brezposelnih. Prostih mest ie bilo £5 mo-ških in 41 ženskih, skupaj 1.%. Posredo\an] se ie izvršilo r>8 moških in 36 ženskih, skupaj 104. Odpotovali so 3 moški: odpadlo pa je 214 moških brezposelnih. — Ddo i§6e*. mofkl: 24 hlapcev, 7 drvariev, 6 poljskih delavcev, 2 rudarja, 1 rudarski poslo-vodja, 3 vrtnarji, 1 pecar, 1 žebljar, 9 kovačev, 8 Železolivarjev, 4 klepar:i. I brusač orodja, 1 stroj, risar, 1 stroi. tehnik, 13 stroj. ključavniČarjev, ^ elektromehanikov, 1 puškar, 3 urarji, 33 mizarjev. 2 kolaria, 2 žagarja, 1 pletar, 4 sedlarji, 3 usnjarji, 3 strojarji, 3 tkalci, 1 predilec, 1 tapetnik, 17 krolačev, 41 cevljarjev, 1 čevliarski prire-zovalec. 5 brivcev, 6 knjigovezov. 1 karto-nažni delovodia, 2 mlinarja, 18 pekov, 4 mesarii, 1 natakar, 9 tesariev, 5 slikarjev, 1 dimnikar, 9 zidarjev, 1 črkostavec, 4 pi* sarnlške sluge, 9 pomož. delavcev, 4 stroj-niki. kurjaci. 8 avtomeharrikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 1 lesostrugar, 11 stavbnih ključavn-ičarjev, 3 vodovodni instalater ji. 9 vajencev; ženske: 11 pisarni* §kih moči, 1 kontoristinia, 7 prodajalk, 4 natakarice, 7 £ivilj, 1 5ivi!la perila. 6 šivill za slamnike, 1 modistinja. 1 Šteparica, 1 črkosl;karica, 9 postrežn'c, 2 vaienki. Delo je na razpolago: mošklm: H hlapcem za kmečko delo, 1 gozdariu. 2 cementarie-ma, 2 del. roč. opekar., 1 lončariu, 1 stroj-niku. 2 kurjačem. 4 livarjem, 3 klepariem, 4 ključavničarjem. 4 mizaijem. 2 navad. kolarjema. 1 kolar. ?a karoseriie avtomo-bilov, 1 žagariu-venec, 1 cirkularistu. 1 ga-teristu. 2 del. za les. skladiSče, 2 tkalcem:i, 1 tapetrriku, 7 krojačem, 8 čevliarjem, 3 pekom, 1 slaSčičarju, 2 mlinarjem. 1 Soferiu, 22 tesariem, 32 zidarjem. 4 fasađnim zidar-jem, 10 zid. strežačem, 4 tesačem-planka-čem, 2 voznikom za les, 15 vaiencem: žen« skam: 1 pletilki. 1 tamburarici. 1 nataka-rici, 2 kuharicam, 1 postrežnici. 2 shržki-njama. h Celia —c Inraliđ^ka tombola v Celju. Kakor smo že poročali, priredi tuđi letos krajevni odbor Udruž. voj. invalidov v Celju veliko javno tombolo, katere či?ti dobiček je na-menjen v svrho podpiranja najbednejših vojnih irtev. Ker je pa od vse«transke ra-dodarnosti in podpiranja odvisen dober uspeh te humitarne prireditve, se odbor obraČa z najvljudnejšo proSnjo na p. n. trgovce, podjetja in druge zavode v mettu Celju in izven njega, da blagovolijo tuđi letos izkazati ivoje dosedanje sočutje do ne&reč-nih Jrtev svetovne vojne, ter po svojih mo-čeh pokloniti kak milodar pooblaSčenim na-biralcem. Vee ostalo cenj. celjsko in okoli-ško ob&nfitvo se pa vljudno prosi, da pridno posega po tombolakih w*£kah, ki so v pred-prodaji v vc^h tukajlnjih trafikah in rai-našalcih. —c Cebelarsko preda? ah je t Kolnici. Cebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo* dne 9. junija popoldne ob 14. uri poučno predavanje pri fcebelnjaku p. Rebova v KoSnici pri Celju. Vsi ?eb*larji in prav vsl, kateri $e za lepo panogo kmetij-stva xaoiruajo, so vljudno vabljeni. —c DTe riiiski igodbici. V soboto se je 691etni Matija B>, dolavec pri regulaciji Sa-vinjo tako nalezel rujne kapljice, da Je Za kresljo obležal sredi ceste, kjer ee ga je usmUII neki učenec meščanske sole in ga kot pravi uftmiljeni Samaritan odvedel i velikim naporom na policijo. Tam so ga spravili do pri hod nje ga jutra v hladilnico, da «e je iitreznil. — Delavec Adolf K. ii Gaberja je priiel pijan v gottllno Franci Dobrajca v Gaberju in zahteval Četrt litra vina >na kredo«. Ker mu gostilničar ni hotel ustreci, je vinjeni Adolf navalil nanj in ga pošteno obdelal po obrazu in ostalih delih teleća. Da ni imel tuđi sicer prav dostojnih in pravičnih namenov, dokazuje velik kamen, ki ga je policija naSla v njegovem žepu o pri-liki aretacije. —c Ne «a*rablj*j t«j«ga imena. Po^est-nik Viktor M. iz Konjic se je pripeljal na svojem koletu v Celje, kjer pa se je kmalu pregrešil proti predpisom cettno polirijske-ga reda. Pri tasllfanju na policiji ie M. na-vedel napadno ime. kar mu pa ni do«ti pomagalo, ker j# neki njegov usluini prijatelj »poro5il M.-ov freh. 2daj bo da jal nMpam-t-ni moiakar kar dvojni odgovor. ~c Oirtdal« đnrttvo ililh poltiin ta brzojavnih uslaibencev, kraievna skupina CeUt priredi 1^> t. m. ob 3. uri popoldne na DeČkovem trgu pred Narodnim domom v Celju veliko iavno tombolo z mnojeobrojni-mi krasnimi dobitki, kateri so it v izložbi trgovine M. Josek na Olavnem trzu. Tom-bolsk* karte po 3 Din še dobijo pri vseh pismonoSih in raznih trafikah.______349/n Kdor oglašuje, ta napreduje! Proračun in mestni uslužknci Mestnim uslužbeocem bodo baje znatno znižani prejemki. — Razburjenjc med mestnimi usložbenci, ki že i tak ne žive v dobrih gmotnih razmerah V Ljubljani, 4. junija. Med naiimi mestnimi uslu^benti vU3S, «»e jjOAt)ri, da postanejo mestni u«lužbcnci tišti darit* veni oven, ki naj pomaga reducirati prora* čun IJLrbljan5ke ohčine s tem, da *e iim \z* datno rmanj§ajo dosedatiji prejemki. V ču* *u, ko deluie državna vlada zx to. da rvi* la. državnim uslužt>encem notarično ne» vzdržno nizke prtjemke ter to se raznim pokličem v državni službi prejemki že bi* Stveno izbol.išali, naj se ljubljanskim mest* nim usluiHencem prejemki znižajo, dasi so avtonomni uradniki in uslužbenci ne Ie v Jugoslaviji, nego povsod tuđi v sosednih državah, v Avstriji. Čehoslova^ki. NemČiji itd. doslej bolje platani, kakor državni uslužbenci. Po razpisu finančne>ga ministra z dne 16. ja.nuarja t. 1. smejo znaŠati oiebni ii* datki ?a mestne uslužbence največ tretji* no vseh izdatkov občine, torej 33 odstot* kov. V Ljubljani pa znašajo danes ti izdat« ki 7a u^lužbence splošne mestne uprave Ie 25.^ od>t.. torej globoko pod ^tevilko, ki jo določi finančo ministrirao. Sosedni mesti. Maribor in Zagreb, potrebujeta. za svoji splošni mestni upravi 29 odst.. tako da je Ljubljana s 25.S ->dst. najnižja. Ako primerjamo današnje prejemke ljubljanskih mestnih uslužbencev r njiho* vimi prejemki 1. 1914.. vidimo, da pTeje« majo uradniki IV. činov. razreda Ie 40 *"?-. V. Ie 44. Vr Ie 52. VII Ie 56, Vili. 67, IX. 74 in X. 87 odstotkov predvojnih valo* riziranih prejemkov. Slično 50 prizadeti tuđi rižji mestni uslužbenci. Povprečna valorizacija ma^rstratnih prt» jemkov 2na$a (po prenizkem ključu 1 : 10) pri nižjih rarrcdih samo 66 odst. in pri vi$« jih razredih ćelo Ie 48 odstotkov predvojne plaCe. V najvišjih, najbolj odgovornih raj« redih je rasiika najhujia.? 2c predvojni prc« jemki *»o pomenili tkAKteočni minimum za vtakega mestn^gi uklužbenca. Zt pred voj* no većina ni mogi* p-rimeroo /iveti. ftano« var , se oblačiti, > /«;ajati otrok in si privo* sčiti kulturnej£a *4ukfeu»a« (knjtg, novtn, qlcdw*li**f*). ako ni delal* ie i/ven «lujtb« cesto glofeoko v noč i. Dane«, ko prejemajo mestni u*luibenci v Ljubljani koroti polo* vico pre-dvo/ne pUCe. ko *o se \sem ita* rianne izdmtno zvi^ale, ko je prehrana, c>b« laćenje, vzgoja in solani« nepnroerno drai* je, danes žive malone \-«i m*f2Mtratc zni/anje dohodkov vac mettne uslubenc« zađelo naiteije ter jim uničilo obstanek kulturnega človeka. Danes. ko je konCno tuđi država oriroraa vlada uvidela. da je eksperimentiranje z uradniAtvom rodilo za državo najslabie poalodke in da je primarno plaćano uslužbenstvo jamstvo za dobro, pošteno in ekspeditivno upravo* danes ljubljansko mestno ualužbenatAo pri« čakuje ne Ie. da t,e zavrne \ sak poi*ku% okrnitve prejemkcA. nego da s« obč. «»\et čim preie k>ti dela, ki prinese končno \'$em usluzbencem pošteno valorizirane pcedvoj* ne službene prejemke. To bo na kontt v»ej občirn. hišnim posernikom, naši obrti, trgo« vini, rndu^triii m kulturi. V©č Fordovih mo» dernih nacel, goapodje ob^inaki očetje! Odboru „Sloge" Ob pnliki lO^letncga obstoja je izdalo Narodno ž*elezničarsko društvo »Sloga« brošuro, s katero naj bi predočila javnosti celotno sliko o svojem plodotiosnem d«lo* van ju od početka do danes. Z zadovoljstvom priznavamo »Slogi« velike zasluge za razvoj glasbenega življa v Ljubljani, toda na svoje začuđen je smo ugotovili. da v brošuri med imeni kulturnih delavcev, ki so delovali m še delujejo pri »Slogi«, ni najti dolgoletnega dirigenta, viš* jega komisarja drž žel. g. Julija Bučarja, ki ima edini zasluge, da je godba na pihala na razmeroma zelo visoki stopnji. Ni nam znano, kakšno ozadje ima ta nedostatek, toda dolžnost merodajnih fak* torjev bi bila., da zabeležijo to d«jstvo vsaj kot kronisti. Gospodie, verujte nam, ta vaša poteza je bila slaba, dasi premiiljena. Objekti\Tti opazoi'đfci. Hm requla5na crta Dunajske ceste Liospod doktor! Da ne bom negativen, hočem biti tuđi poxitivcn. Povd»rjate nujnost regulacije Dunajskt ceste. Prifnavam to, vendar pa mi dovolitt nekoliko pojasnila. Normalno vozi preko Dunajske c«tte dnevno 54 osebnih m kakih 4o tovornih, akup-no povprečno 100 vlakov. To je po mojem mnenju maksimum, m priđe pri tem en vlak na 12 min , to je en vlak ni ct. en četrt ure. Ta promet še ni tolik, da bi mogel opirati Osebni in vorni promet na tem kraju Ou-najske ceste. Glavno, kar po mojem mnenju o\ ira promet je, da žderniška uprava rtbi ta del pro-ge za ranžiranje in premikanje vla* kov. Da se torej za prvi čas omili promet na tem kraju, bi bilo treba železnici prepove« dati vporabo javne ceste ia ranžiranje in premikanjd vlakov. S tem bi bilo že nekaj prkiobljeno. Za te vrste obrate imajo v$i večji kolodvori posebne prostore, rakaj bi bilo to v Ljubljani drugače. Na ta način bi se dohil tuđi čas za m/* motrivanje gledte uredit\-e koJodvorskega \ prasanja. Kir se tiče nadvoza in podvoza. mo» ram reci, da nisera ne za enega, ne ta 4ru« t;cga. Nadvoz bi, polcg teija, da bi oviral normalni promet, i«yl«d*l kakor k*k n«> stvor, kazil bi perspektive in bi poviročil inarsikatero avtcmobilsko nesrećo. Podv >i pi hi tmel druae r ecV t-itke. Eden hi bil kanalizacija, o«ir. odv* - defrevnict, ia» ! hteval bi pa rudi ptein v otrttoječe ka* j realizacije f#d topničar k ii*lntce kar bi ; stalo ogromne v*ote. En- kot drugo tedaj r«i priporočljivo. j Kaj pa potem? Ker bi »« ti po* 5 tnHleki n-^kartli pri vseh prelajih, ne Mti« | ne drugega, nego da m leltttnica umi ▼ območju mestnega pom&rtta poglobi m oatanejo ceste v naravni legi. Mesto in njegov promet je tu na prvera me^tu vpoitevati, iele v drugi vrsti prida železnica v poStcv, Tako presoiajo tuđi v drugih drža\ ah važnost mest. in je ponekad dbifiaj, da ni* so rampe zatvorjene preko coate. ampak preko Železnkc. Pri poglobitvah želesnic« bi imela ona tuđi nositi vse stroške za, dela« ne pa da se na*protno vse prevali na me« sto, ki obtmega prometa na žeJetnki ni ra« krivilo. K.er mi ni znano, kako §o se vritle toca^ devne ankete, in v koliko *> se ta za me« sto nujno in važna vprašanja obravnavala, se ne morem spuičati v podrobnoati. L« toliko si upam trdrti. da je edina morni rešitev s preloživijo železmice in da regula« čija EHtnajake ceate v smislu nacrta ni pri« porocijiva. F. š. ---------*--------- Nova regulačna crta Dunaj*ke ceate bi to cesto, ki y ena najbolj ra\-ni.h in naj« lepiih v Ljubljani in njem okolici. s*mo pokvarila Ta ceata je bila nekdaj to, kar je sedaj južna ieleznica. P<> tej teati *ta sa 1. 1821 pripeljala v Ljubljano avatrijaki cesar in ruski car na konjprea. Oti tej cc«ti se je začel novi del Ljiibljane radi suhih in ^a^'Tllh tal v zadnjem času hitro rarvi« jati. Na tej cesti kake umetne klance nare« jati bi bilo v protiilovju l dfjftvorn, da %e v starem del u mesti ie od potre* a sem klanci znižujcjo in zravna^ajo. Vrrok nove reijulatne crte Dmiajake ceste naj bi bil ta. ker x nameravmjo kunU nice iz glavnega kolodvora preme«titi na gorenjaki kolod%o-r, da bi bile kurimice ia vs« ljubljanske želczni^ke proge na tem kolodvo-ru. l'mestneie bi pa bilt», da bi se kurilnice z glavnega kolodvora premcstile na gorenjski ko»lodvor, kjer ie za nje in želeroreke voio\*e ^e dovolj proatora Na ta način bi dobil glavni kolodvor potreben prostor, gorenj*ki bi bil ra/bremenjen m Dunajska cesta bi lahko ortala taka. kaler* Jna je sedaj. /. S. m — F*s«r pr+4 itkftritftvaki V» p*dp«re? Pis>jo nam: Zadnjič ste pnot^ili Planek Ljubljanska oblina za bolehne otroke*, v kat^rem «t« navedli nekaj pr»>-$*>n\ nirr>marnih občanov. ki bi radi poslali svoj* otroke na račun m«**tne obfine v p«ilri je tuđi n#k-do. ki ima trafiko in redn*1 rnea^fn^ cioh'fcJ-ke kot poštni us>lužbenw, a pol*g tffi sa-sluli tuđi nj«»j?ova ž^na kr>t iivili« tako, <1a livi rodbina v razmeroms lobrih crnotnih raim^rah. Mnenja urno, di Uki ljwije mraa-jf> B(*^u« pravire do oMinike podpor*. ^w imamo v m**tu trlkje. — Olej no... Tem boKie? — Da. kaHi če prav promislim, se moje poslanstvo ne tiče njega. Po teh besedah je AnmamJ obnnil vratarju hrbet in krenil na ć'vorišče. Vratar je presenečeno gkdal za njim in ni vedel, kaj naj si misli o tem vsi-I'jivem in predrz.nem gostiu. Konano si je premislil in s-topil za n-jam. Toda pred-no ga je dohitel, je Armand že trtkal na vrata glavnega poslo-pja. Odprli so mu in tako se je srečmo otrese! vrataria. — AM bi lahiko govoril z mademoi-sclle Geromniere? — je \Tprašal laka ja v krasim livreji, k: mu ie sicer odisefle me še ne pozna po imenu. Recite j:, da bi rad govofi'l z \xo nekd'O, ki )\ pirinaša zelo važm-o novi co. — Pridite O'b novom letu, kajti samo takrat se dele danila. — je odso-v-oril lakaj smeje. — Ali n.iste stišali, kaj sem dejal! ~ ie v/Jklikinil Armand in potis::nil laka ja k z.idu. — Ali niste slišali, da moram sporočfi'ti vaši gosipodi zelo važno no-vico? — Motrwsieur! To K nasilje! — je vzikli'knil skuga in prebledel, karti jeza vpliva na vsakega cloveka dru-gačc. _ — iMenda bi se ra.di z menoj prepirati, — je nadaljeval Armand. — Toda iaz se nikoli ne prepiram z nesramno sliiižinčad'jo, marvec jo raje ukrotim, incimsileur. Zelo me mi'ka izbiti vam tu-cat zob, pardon! — Monsieur! Vi bi si dovolili... — Treščiti vas ob zid, da bi stali tam nahi'k ki-pu v vdo!bin;. — je zakričal Ar-mand- — Da, to bi si dovolil. Menda se vam se nikoli ni sanjalo o tak i časti. Lakaju se res še nikoli ni sanjalo o taki časti, ker se pa tud: ni potegoval za noo. je na ves glas zakričal. — Kaj pa j€? — s« je začul od zgo-raj ženski glas. Armand je obrnil lakaju hrbet in hi-tei p-o sto-pnicah v prvo nadistrop-je. Na stoipmicali se je pojavila nulada, lepo ublečena ženska simipatičmega obraza. — Aha, to ste vi, monsieur, ki ste bili že včeraj tu in ste... — Vip-raševal po mademoiselle. — i'O ie pre-kin.il Armand. — Da. jaz sem. — Ah, se že sronionca-rn. No in kaj bi radi, monisie-ur? Problem usmrti tve iz usniiljenja Ncinški pravniki so razpravljali o problemu usmrtitve iz usmi-Ijenja, pa ga nišo mogli resiti tako, da bi bil zrel za uzakonitev Večkrat se pripeti, da usmrti so-rodnik sorodnika ali človek svojega bližnjega iz usmilj.........-r^ttl.T.riltlJlxi^Tttttt><>tt>>)^iti. Hobi se v vseh lek:miah. droseriiah in ipeceri]-^k:h trs;o\inali. Zemlja to kmalu izčrpana Dunajski profesor During je preda-\al te dni \ akademiji znanosti o zani-niiwm problemu, kako do!*: > more zemlja .še preživljati človestvo. Izjavil je, da bo zemlja čez 150 do 300 let tako izčrpana. da ne bo mogla več preživ« ljuti ljudi, če se bo človeštvo množilo tako hitro kakor zdaj, ko znaša letni prirastek okro^ ^tj milijonov. Po mne-nju pfof. Durila ni se morali vsi narodi na svetu zamisliti v ta problem in urav-nati po njem svoje življenje. U soda čVo-veštva bo namreč zapečatena, čim bo zemlja tako izčrpana. da liudem ne bo mosla več nuditi sredstev za življenje. Prof. Durig: meni, da bo moralo člo-veštvo polasoma om-cjevati svoje šte-vilo tako, da bo zemlja končno zelo redko naseljena, kakor je bila v kameniti dobi. Pogled v bodočnost kaže rv^j zadnjih živali z zadniim Človckom za vsakdanio hrano. Kljub moderni telmiki in vsem pripomo-čkom, ki jih ima dana šrnji človek v borbi za obstanck. bo v odločilnem spopadu za za-dne os.tnn-ke hrane človek podle^el žival. ker bo tako izčrpan, da mu vse moderno orož-je ne bo nič pmnasalo. spekulant. — Motel sem se oženiti i bogatim dekleUMii. pa sj je zaruka raz>drla. — Zakaj pa? — Tik pred poroko sem zvedel. da potroši vsako leto za obleke 100.000 dinarjev. — In ostal si samec? — Ne, poročil sem se /. njeno šiviljo. Iz zakonskeca raja. Novopečen zakonski mož: Verjemi ini, prijatelj, odkar sem poročen, se ini zdi. da sem v raju. — To ti rad verjamem, — mu odgovori starejši zakonski mož. — Jaz sem najbolj zadovoljen, če mi napravi žena rajsko omako. Po žlvinskl razstavL Dekla: Oče, pojdite hitro v stajo, našo najboljšo kravo je začelo napenja-ti. Gospodar: Beži no, kaj ti priđe na misel! Napihuje se, ker je dobila pr\o nagrado. % >m/wmah oglasK Vtrka beseda 5© P»r. Plača se laftko tuđi v znamkaK Za odgovor znamkot - Na vprašanja brez znatnke ne ..... odfZovan'asno. - Najtnanjši o&las Din 5-— -1-1- ■ Blaga mi daie meti^o iri lepo kozo Albus milo za roke je toaletno milo velike vrednosti. Njegova blaga pena proidiTa v najdro-bnejše luk-ndice in jih očisti znoja in prahu, ne draži kože in je ne kvari, nasprotno: od njega postaja koža mehika in nežna Alibus mi'lo za roke je iz-datno, zato uspesno in ceno. Gospodinja, ki jra pozna, ga ceni zaradi njegove odlične kakovo sti. »WalteT« pletilai stroji po že!j* tuđi t ar>aratom ta vzorS-.10 pletenje v več barvah delu-;ejo najsisurnejSe, i>opravila sploh ne potrebujejo- Zaloga ia pouk v Ljubljani F. Kos, Zdovska ulJ-ca 5. 4S/L Brivski pomoćnik .perfeirten v striženju bubi glavić, star nad 20 let, dobi takoj me- Sto z visoko plačo pri Petru Ur-sul^sku v Murski Sobo ti. 1200 AVbus milo za roke se dobiva po vseh tr&ovinah. Albus milo za roke Proizvaja: Albus, tvornica mila, d. d.. Novi Sad Z najboljšim uspehotn se aad 23 let uporaWjaJo Larucln kapsule za ozdravljen]« spolnih bolez-ni (triper, bek) kapanje). V vsaki lekarol paščica Dio 25 —. S pošto poSlie lekama BI um, Subo-tica. 29-L Lctoviščc na Bledu, mirea in solnčen kraj, se odda 1—2 meb'ovani sobi eveatt. tuđi s hrano, v m^esecu juniiu. Po-nudbe na upravo* »Slov. Naroda«, pod Mirno 1169«. 1169 Stavbno parcelo 820 ma ob cesti v Ro-žno dolino, j>rodam. — Poles parcele je na-peljan vodovod in elektri-ka. — Cenijene ponudbe na trpravo »SIo-venskega naroda« pod šifro »Krasna lesa 18S3/1073«. Hiša z vrtom pripravna za obrt, v Sp. Siik;., se proda. Nas'ov pove upravništvo Nareda« 1191 Avto šestsedežen generalno popravljen, pripravtn za avtotaiksi, za Din 15.000 na pro-dai. 2^a.menja se eventuelno za les. Pbmudbe na Janko Fior-jančič. Hotel Europa, Bled 2. 119S Soier zames'.jiiv vo-tnitk in ni-c-ha-nik, za 'ov^me avitoortobi'e Sa.u>rer in Lu.;r n-Klem-ent r.a O2l!-e. dobi tako] službo. Posudbe na tov amo cementa v Mojstrani. 1199 prenavija, tišti tn osvežu-ji kxl. izbo kila slabo preba« vo. slabotno delovan]« tre-vesa, napihovanJCt obole-aje mokrain« lrislin«. i^ter. iolca m iolin: tame a — Vzpodbuja apetit to Izborio ačlnktijc pri arteriosk.lt-rosi — »PU^NINKA« tat }e p^isten v plotnl»ran h Daketib po D:n 20,— a ca- pisom orcizva!alca: LEK\RNA BAHOVEC. LjubUaoa. Kongresni trg Dob! st v vseb lekarrab Naiboiiši češki basov Zaiamćeno čittovolnene mrke n damske bi?oovp 71 == zadniih novost' =■ Elegantna gosposka soba v paviljonu ^^^^^^^^^^^^^^^"^"»^^^^^" koja 72-74 ROK BER4.1C ZAPUŽE Nasproti gostilne »Slepi Janez« oom:adno in etno sezitc razpošila najboli renomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA S1EGEI iMHOF. - BRNC Palackehu tf. 12. Ceškoslovaška ' uvećia tzbtra. ^ain-žie tvornice cenc. i^ai&olidre l /vriitev v^b arofil Na /ahtfvc* vrorc mtoi* Naivečja zaloga oblačil za gospode n dečke .1. MAi3^K Aleksandrova cesta *t.12 (iARUA ROGELJ manufakturna lrgov:na parilo Z3L dame hi sospode B'azo dobro, cenc niz^c bv. Petra cesta 2b Ogieite ss rgzstavo na velesejmu »aviljo^ ./•-'* štev. 1OC rolete in žaluzije z najnovejšo vizivo tvrdke iVAN BIRftftlfC, L ^h-?lov- 16 LJjtttJuie: JosiĐ ZimviiiL — Za »Narodno tiskaroo; Fraa )czcric\ —» Za opravo in tnsera ni dci lista: Otuo Chri&tuL — Vsi » Ljublj»nk --azoo*ilia ob -jmstvr ^tara tii-v. tvornica tamburic Stjepan Ml. Gilg Sisak 610 itačaćeva ulica 174 ^HrvaUkt) Je\ovniK umDuit ^osliem .ii /*nievc <.*»u» n Odlikovan / Jvemj c'atma nolamama