ELNSI	NASA SMUČINA	GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKE M
LETNIK 10	ŠTEVILKA 8	15. FEBRUAR 1972
Odslej »IMaša smučina« spet vsak mesec
Preteklo leto, ko je glasilo »Naša smučina« prešlo iz ciklostirane oblike v tiskano, je izhajalo le vsak drugi mesec.
Po eni strani je bilo to razumljivo, saj vsako uvajanje terja nekaj več časa. Po drugi strani pa je bilo slišati več pripomb naših zaposlenih, češ da je objavljena snov včasih že zastarela. Iz tega razloga naj bi bila stara oblika sprejemljivejša. Vendar pa se ne moremo vračati v »stare čase«. Z modernizacijo podjetja je moral tudi tovarniški časopis dobiti sodobnejšo obliko in tisk.
Da pa bi ustregli vsem, je pred kratkim strokovni kolegij predlagal, odbor za vprašanja združenega dela pa sprejel sklep, da bo odslej »Naša smučina« izhajala mesečno v nekoliko manjšem formatu in na šestih straneh. Obenem je določil tudi nov uredniško-redakcijski odbor: dipl. ing. Peter Petriček (član kolegija) dipl. ing. Bojan Marinšek (IE)
Milica Kapus (prof. jezikoslovec)
Ivan Brajnik (propagandist)
Franci Kolmnn (fotograf)
Slavko Knafelj (urednik)
S	tem je nedvomno zajamčena boljša kvaliteta lista. Obenem gre pa tudi javna zahvala dosedanjemu uredniškemu odboru, ki je vsa leta marljivo delal in mnogo doprinesel h kvaliteti lista.
Vsaka številka glasila mora biti kvalitetnejša, s čim manj pomanjkljivostmi, strokovnejša, pri njej pa naj sodeluje tudi čim večje število sodelavcev iz obratov in oddelkov. Zaradi tega mora biti tudi kolikor mogoče namensko razporejena po straneh.
1. stran: uvodniki, problematika gospodarjenja, samoupravljanja ali najbolj aktualni dogodki in važnejša obvestila.
2. stran: nadaljevanje s prve strani in dopolnitev.
3. stran: delo sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, delo inštituta, krajevne skupnosti, občine itd.
4. stran: notranja problematika, strokovni članki, novosti, prispevki iz tovarniških obratov in oddelkov itd.
5. stran: kulturni dogodki, prevodi raznih člankov iz tujih revij in časopisov, reportaže ipd.
6. stran: kadri, križanke, filmski spored, športne novice.
Navedene točke so le okvirnega značaja in jih bo po potrebi treba še dopolnjevati.
Obenem je bil sprejet tudi nov poslovnik (pravilnik), ki ga posebej objavljamo v nadaljevanju. Le-ta je stimulativnejši, saj loči vrednost dela in strokovnost dopisov. Odlikuje se tudi po tem, da bolje nagrajuje vse sestavke, ki jih bodo poslali uredništvu delavci nižjih kvalifikacijskih skupin (NK, PK, KV, SS), ne glede na to, kakšno problematiko bodo obravnavali.
Še nekaj bi pripomnili. Pišite uredništvu čim več, ne bojte se, če sc ne znate vedno popolnoma pravilno izraziti. Važna je misel, bistvo problema. Uredništvo bo že poskrbelo, da bodo vaši sestavki pravilno izoblikovani, ne da bi pri tem spremenili bistvo članka.
Urednik
Astronavt James B. Irwln izbira naše smuči
Junaki Apolla 15 so preizkusili tudi Elanov Apollo
... In pilot komandnega modula Alfred M. Wor-Povcljnik Apolla 15 polkovnik David R. Scott.. den smučata na Zatrnlku
.^ono^
c) približanje idealnemu tekočemu traku proizvodnje
d) rešitev interne kibernetike
e) smotrno izkoriščanje materiala
f) sinhronizacija energetskih virov
g) možnost nadaljnjega sistemskega razvoja
Povabljeni gostje na poti iz upravne zgradbe v obrate
Ob zaključku rekonstrukcije
Elan so obiskali najvišji predstavniki oblasti, domači in inozemski kupci ter
drugi gostje
h) uvajanje marketinga in moderne tehnične dokumentacije s pomočjo kompjuterske tehnike
i) izboljšanje zaščite pri delu
j) dvig življenskega standarda zaposlenih
Udeležence proslave so 14. januarja v avli upravnega poslopja sprejeli poleg generalnega direktorja še najvišji predstavniki podjetja.
Našemu vabilu za proslavo so se odzvali predstavniki skunščine SRS, Izvršnega sveta Slovenije, Gospodarske zbornice SRS, Republiškega sindikata Slovenije, Smučarske zveze Jugoslavije, Mednarodne banke, domačih bank, Občinske skupščine Radovljice in Jesenic, Krajevne skupnosti Begunje, družbeno-poli-tičnih in športnih organizacij občine Radovljica, carine, večjih podjetij, projektantskih organizacij, izvajalci gradbenih in instalacijskih del, domači kupci in nekateri dobavitelji, domači in tuji novinarji in predstavniki RTV.
Od naših inozemskih kupcev in posrednikov pa so nas obiskali:
Pleško Vili	Finex, Mtinchcn
Jamnišek Srečo	Intertrade,
Praga
Reicher Roman	Slovenijales,
Moskva
Vigoni Egidio	Colmar, Italija
Colombo Giancarlo Colmar, Italija Colombo Maria	Colmar, Italija
Colombo Laura	Colmar, Italija
Thomas	Sport-Mode,
ZRN
Schvvartze Hans	Euro Šport,
ZRN
Blank Max	Marker, Avstrija
Riebel T. A.	Marker, ZRN
Bednar Ernestine	Komperdell,
Avstrija
Bednar Franz	Komperdell,
Avstrija Bengtsson Margrit Sundema, Švedska Bengtsson Lars	Sundema,
Švedska
Riesenmey W.	Sportbedarf,
Švica
Schenk Arnold	Sportbedarf,
Švica
(Nadaljevanje na strani 4)
14.1.1972 smo skromno, vendar v prisrčnem vzdušju tudi uradno zaključili rekonstrukcijo naše tovarne. Z njenimi pridobitvami in izboljšavami smo seznanili javnost in vse udeležence proslave na novinarski konferenci na Bledu.
Naj v informacijo navedemo nekaj podatkov.
Zaključni podatki iz 1.1971 — realizacija prodaje
a) smuči 324,200 parov
b) čolni 2,112 kom.
c) telovadnice 153 kompletov
d) brutto produkt 110 Mio-din
e) izvoz 67200 din
f) zaposlenih 800 (vključno inštitut)
Situacija po zaključeni rekonstrukciji v 1. 1972
1. Kapacitete
a) smuči 500.000 parov
b) čolni 3100 kom.
c) telovadnice 300 kompletov
2. Vrednostni odnos po artiklih
a) smuči 65 %
od tega: 72 % plastične in metalne, 28 % lesene
b) čolni 17 %
c) telovadno orodje 16 %
d) stranski proizvodi 2 %
3. Finančni podatki
a) Vrednost celotne rekonstrukcije: 36,609.000 din
Z zanimanjem so spremljali potek proizvodnje
b) izvor finančnih sredstev: lastna sredstva
dinarski krediti:	Ljubljanska
banka, Ljubljana, Gorenjska kreditna banka, Kranj, devizni kredit: Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Washington 4. Namen rekonstrukcije
a) povečanje pokrite površine 9200 m!
b) modernizacija tehnološkega postopka
Junaki Apolla15 so preizkusili
tudi Elanov Apollo
per iz Celja pa smučarske obleke. Astronavti so bili z opremo zadovoljni, posebno pa so pohvalili smuči, tako njihove vozne lastnosti kot tudi njihov videz. Zlasti je nanje učinkovalo ime Apollo in vprašali so celo, če smo te smuči posebej pripravili zanje.
2e samo srečanje z astronavti, njihovimi ženami ter ostalimi člani misije je bilo doživetje. Toda biti dva dni z njimi stalno skupaj, voziti se v istem avtomobilu, skupaj smučati, posedati in se pogovarjati, kar je vse vodilo do skoraj prijateljskega zbližanja, je nekaj enkratnega, nepopisnega. David, Alfred in James so ravno tako navadni zemljani, čeprav so heroji današnjega časa. Prav tako radi kot mi se pogovarjajo o vremenu, o smučanju ali o čisto nepomembnih rečeh, prav tako se radi nasmejijo dobri šali, posedijo v čisto navadni, malce zanemarjeni in prenatrpani gostilni ob pivu in klobasi s kislim zeljem ter prisluhnejo slovenski narodni pesmi iz rahlo razglašenih pivskih grl. Vse to so lahko doživeli dva dni ob koncu januarja na smučiščih v Zatrniku in bili z vsem tako zadovoljni, da so izrazili željo priti ponovno v naše kraje, vendar čisto privatno, na dopust.
Vsa dogajanja ob obisku astronavtov v Sloveniji ste verjetno gledali na televiziji, slišali po radiu ali brali v dnevnem časopisju, zato vam tega ne bi ponavljal. Navedel sem vam le nekaj bežnih vtisov, ki mi bodo na srečanje z Davidom, Alfredom in Jamesom ostali vedno v spominu.	Janez Grm
Tokrat Apollo ni bila vesoljska ladja, ampak naše smuči iz redne proizvodnje. Posadka Apolla 15, astronavti David R. Scott — komandant, Alfred M. Worden — pilot komandnega modula in James B. Irvvin — pilot lunarnega modula, so v okviru misije miru kot posebni odposlanci ameriškega predsednika Nixona obiskali Jugoslavijo in pet dni namenili tudi Sloveniji. To je v primeri s časom obiska v drugih deželah nenavadno veliko. Vzrok za tako dolgo bivanje pri nas je bilo smučanje. Po izpolnitvi
osnovnega programa obiska, to je srečanj in razgovorov z našimi znanstveniki in družbeno-političnimi krogi, so astronavti dva dni prebili na zasluženem oddihu, brez uradnih sprejemov, množice fotoreporterjev, le občudovalcem se niso mogli izogniti.
Ko so astronavti slišali, da obstaja pri nas možnost za smučanje, so bili nad tem izredno navdušeni. Za to pa je bila seveda potrebna oprema in tu smo priskočili na pomoč mi s smučmi Apollo, Alpina iz Žirov je dala smučarske čevlje, To-
Osebno posvetilo astronavtov Apolla 15 Elanovemu spremljevalcu Janezu Grmu
To 'Saufi. G%h uiirn tJa-fr- r*?**«'*- ttecAtvs A»<f i*AW	PiK
Tte «SRF*r »K«** j
Kaj je TRIM?
Dipl. ing. Maks Vrečko
V	časopisih, radiu in na TV je vedno več govora o TRIM-u, zato bi posredoval mišljenje strokovnjakov.
Popa	Japonska
Vzh. Nemčija
Elan Fiberglas
Trbiž, Beljak in Maribor,
8., 9. in 10. 1. 1972 Na turneji so sodelovali skakalci iz 10 držav. Z Elanovimi smučmi
Na turneji niso sodelovali štirje avstrijski skakalci, zaradi česar je bila konkurenca znatno manjša.
Na vseh treh tekmah je zmagal Danilo Pudgar iz Crne, ki je imel tudi v skupni oceni dosti prednosti Pred Norčičem iz Kranja.
Strokovnjaki v svetu in pri nas doma ugotavljajo, da so pogoji življenja in dela človeka v civilizirani,
11 parov	11,3%
9 parov	9,4 %
2 para	2,1 %
1 par	1,2%
50 parov	52,0 %
23 parov	24,0 %
so skakali tekmovalci iz 7 držav, torej je bilo najštevilnejše zastopstvo na naših smučeh.
Ce bo kvaliteta skokov pri mladincih napredovala tako dobro kot doslej, morajo na tovrstnih prihodnjih prireditvah vedno bolj prevladovati tudi naše skakalne smuči.
F. M.
tehnizirani in avtomatizirani družbi izpostavljeni raznovrstnim negativnim posledicam, ki vplivajo na njihove psihofizične sposobnosti. Ob mehanizaciji in avtomatizaciji procesa spremljajo človekovo življenje tudi najrazličnejši škodljivi vplivi, kot so na primer hrup, za-strupljenje in onesnaženje vode, zraka, hrane in okolja, kar povzroča številne telesne in duševne okvare, bolezni in celo smrt.
Negativne posledice pospešuje tudi dejstvo, da se sodobni človek vedno manj giblje, zlasti v prostem času, ki ga je sicer iz desetletja v desetletje več. V industrijsko razvitih deželah pa tudi pri nas ugotavljajo strokovnjaki zaskrbljujoče upadanje zmogljivosti človekovega organizma.
Vendar pa je znano, da lahko sistematična rekreacijska aktivnost neposredno prispeva k človekovi sprostitvi. V ta namen so se pojavile v svetu težnje, da bi bili ljudje bolj gibčni, zdravi, v dobri telesni kondiciji in vzdržljivosti. Eno izmed takšnih gibanj, ki se je pojavilo v številnih evropskih deželah, je TRIM. To je oblika športa za vsakogar, prilagojena posameznim starostnim skupinam ljudi ter njihovim psihofizičnim sposobnostim. Na ta način navajajo ljudi k vse večjemu gibanju v naravi. Aktivirajo jih ob prostem času, ob koncu tedna, na letnem oddihu, ob delovnih odmorih in drugih priložnostih. TRIM želi človeka prepričati, da za rekreacijske športne aktivnosti ni potrebno nič več kot to, da se odloči za več gibanja. Poudarja preprostost in enostavnost telesnih aktivnosti, to je vadbo v stanovanju, na vrtu, v parku, na poti, v gozdu, itd. Vključevanje vanjo ni vezano z velikimi odpovedmi niti z izdatki.
Številne raziskave v svetu so dokazale boljše zdravstvene in delovne sposobnosti pri tistih ljudeh, ki se v odmoru poslužujejo raznih gimnastičnih in drugih aktivnosti kot na primer: namizni tenis, odbojka, balinanje, badminton, sprehodi v naravo, itd.
Nadalje ob tem ugotavljajo zmanjšanje števila nesreč na delovnem mestu in porast proizvodnje. To novo gibanje TRIM poizkuša na različne načine narediti iz pasivnih gledalcev aktivne športnike. Pri tem uporabljajo razne društvene organizacije ter sodoben pristop, ki sloni predvsem na načelu samoudejstvo-vanja.
O nalogah na področju skrbi za rekreacijo se je govorilo med drugim tudi na petem in šestem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in na II. kongresu samoupravljal-cev v Sarajevu. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da Zveza za telesno kulturo Slovenije, Zveza mladine Slovenije in drugi družbeni dejavniki zmanjšujejo skrb na tem področju.
Dalje ugotavljamo, da v posameznih občinah in v številnih delovnih organizacijah ni trajnejše programske politike za razvoj rekreacijskih aktivnosti zaposlenih, tistih, ki niso več v rednem delovnem razmerju ter predšolskih otrok. Sindikalne organizacije, samoupravni organi in vodstva podjetij sc vse premalo ali pa zgolj kampanjsko angažirajo pri reševanju problemov s tega področja.
Za bolj smotrno in načrtno izkoriščanje razpoložljivega prostega časa ljudi in za hitrejše ter učinkovitejše vključevanje zaposlenih v
razne rekreacijske športne aktivnosti je Zveza za telesno kulturo Slovenije pripravila skupaj s Partizanom Slovenije predlog za uveljavitev inačice TRIM v Sloveniji pod geslom »šport za vsakogar«. V okviru akcije želi uveljaviti organizator dve obliki:
a) akcijo za pridobitev TRIM značke
b) akcijo za pridobitev TRIM športne značke, ki je bronasta, srebrna in zlata.
&
num
V prvo omenjeno obliko naj bi se odrasli udejstvovali samoiniciativno, bodisi doma, na vrtu, na sprehodu, v telovadnici, v delovnem kolektivu ali drugod. Svojo aktivnost naj bi občan spremljal sam in jo beležil v priloženi kartonček. Po izpolnitvi ustreznih pogojev bi poslal kartonček organizaciji, ki mu ga je dala, za kar bi prejel posebno značko TRIM 1972. Akcija sloni na zaupanju, saj bi v primeru neaktivnosti varal človek le samega sebe.
V	letu dni naj bi opravil 150 aktivnosti, kar pomeni, da bi se udejstvoval približno trikrat tedensko.
Druga predlagana aktivnost, to je TRIM športna značka, pa v bistvu predstavlja nekakšno inačico sedanjih delavskih sindikalnih iger. Gre za organizirano obliko športne rekreacije, za katero lahko poskrbe sindikalne organizacije same v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo, društvi Partizan, šolami, JLA, itd. Športne panoge je mogoče izbirati po lastni želji glede na pogoje, organizacijske, tehnične, materialne in druge možnosti. Na tem področju ima že 7-letne izkušnje celjski Občinski sindikalni svet.
Zveza za telesno kulturo Slovenije se zavzema, da bi sodelovali v tej akciji tisti, ki ne tekmujejo v rednih ligaških sistemih in ki se že drugače rekreirajo. Odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije se zaveda, da predlagana akcija, ki je stekla v letošnjem letu, lahko uspe le, če bo izpeljana enotno na vseh področjih.
Takoj se bomo vprašali, kaj pomeni TRIM konkretno za nas. Pri tem mislimo na nas osebno, v odnosu na Elan ter na splošno ljudsko obrambo.
Vojaški strokovnjaki pri nas na žalost ugotavljajo, da je fizična moč vojaških obveznikov porazna. Temu je vzrok naš novi način življenja. Kakšna naj bo potem obrambna moč vojske in vseljudske obrambe? Prav iz tega stališča toplo priporočajo TRIM.
V celjskem okolišu že nekaj let praktično uvajajo sistem TRIM-a. Rezultati so več kot zadovoljivi. Pri nas pa s tem šele začenjamo.
Za Elan ima to dvojni pomen. Prvič za nas zaposlene, da se množično vključimo v TRIM že zaradi našega zdravja. Drugič pa se nam kot proizvajalcem športnega orodja odpirajo široke možnosti, da razširimo asortiment proizvodnega programa.
Pred kratkim je bil v Šibeniku vsejugoslovanski sestanek, na katerem je sodeloval tudi naš gen. direktor dipl. ing. Osterman.
Novoletna skakalna turneja
v Innsbrucku, Garmisch-Partenkirchenu, Obersdorfu in Bischofshoffenu
Na turneji so sodelovali tekmo- Fiberglas so nastopili tekmovalci iz valci iz 18 držav. S smučmi Elan 10 držav.
Splitkeim	Norveška
Hirf	Zap. Nemčija
Sokol	Češka
Tekmovalci z našimi smučmi so se uvrstili na naslednja mesta:
V Bischofshofnu	5.	mesto	Bachler	Avstrija
v skupnem plasmaju	13.	mesto	Bachler	Avstrija
v skupnem plasmaju	30.	mesto	Pudgar D.	Jugoslavija
D. Pudgar je v formi
Japonec Sauada Hisayoti je v je smuči, zato je v Obersdorfu ska-Garmisch-Partenkirchnu zlomil svo- kal s smučmi Elan Fiberglas.
Skakalna turneja treh dežel:
Julijske krajine, Benečije, Koroške in Slovenije
Vrsta skakalnih smuči	Država		
Sokol	Češka	3 pari	3,4 %
Hirt	Zap. Nemčija	6 parov	6,6 %
Splitkeim	Norveška	7 parov	8,0 %
Popa	Vzh. Nemčija	16 parov	18,0 %
Elan	Jugoslavija	56 parov	64,0 °/o
Nesreče pri delu v letu 1971
V	letu 1971 je bilo v podjetju 36 nesreč pri delu. Do ene izmed njih je prišlo na službenem potovanju.
Glede na povprečno število zaposlenih (819) v letu 1971 je bil odstotek nesreč pri delu 4,4 %. Zaradi njih je bilo izgubljenih 841 delovnih
lavnici in oddelku robničenja smučarskega obrata (4) ter v oddelku plastike in polizdelkov metalnih smuči (3).
V	pomožnem obratu je bilo največ nesreč pri transportnih in manipulativnih delih, kar je razumljivo glede na dejavnost obrata. V tem
sta nastali pri stroju. Omenimo naj tudi težjo nesrečo pri delu na skladišču baze, ko je delavec padel z viličarja. Tudi v tem primeru lahko ugotavljamo, da smo za varstvo pri delu premalo skrbeli.
Pri analizi nesreč pri delu lahko pozitivno opaž.amo nizko število nesreč v kovinskem obratu, telovad-
nem orodju in še v nekaterih oddelkih, kjer so bile nesreče pri delu pred leti precej pogoste.
Vzroki poškodb v lanskem letu niso tako različni kot nekaj let nazaj. Komisija za varstvo pri delu, ki je analizirala večino nesreč pri delu, je razčlenila vzroke zanje v sledeče štiri skupine:
1. stroji	in naprave 20	nesreč	(57%)
2. razni	padci	8	nesreč	(23 %)
3. transport in manipulacija
6	nesreč	(18 %)
4. ročno	orodje	1	nesreča (3 %)
39
39
37
27
31
33
3b
7,6
6,7
V
5,1
ki
hM
Zakaj je na »Diemterju« toliko nesreč?
6V 6S 66 67 68 67 70 7i
bit 65 66 67 bi 69 lo 71
dni ali 23 delovnih dni na eno poškodbo. Na osnovi teh podatkov se je v podjetju ponesrečil v lanskem letu vsak 22. delavec.
Ce primerjamo te podatke s stanjem nesreč pri delu v lanskem letu, smo lahko le delno zadovoljni. Čeprav se je zmanjšal procent nesreč pri delu, je bilo v lanskem letu večje število izgubljenih delovnih dni. Poleg tega so bile štiri nesreče sorazmerno težjega značaja, zaradi česar so bili poškodovanci dalj časa nezmožni za delo.
Morda lahko štejemo kot olajševalno okolnost obdobje rekonstrukcije, ki je bila lani v zaključni fazi.
Iz prikazanih dveh grafikonov je razvidno gibanje števila in odstotka nesreč pri delu v zadnjih osmih letih. Kljub določenim odstopanjem je v zadnjih letih le opaziti napredek pri zmanjševanju nesreč pri delu. Delovna sredstva, vložena v varstvo pri delu, torej niso bila zastonj.
a) Nesreče v obratih in oddelkih ter njihovi vzroki
Analiza nesreč pri delu po posameznih oddelkih in obratih nam pokaže, da je bilo največ nesreč v pomožnem obratu (6), nadalje v oddelku metalnih smuči, strojni de-
Ob zaključku rekonstrukcije
(Nadaljevanje z druge strani)
Izmed vseh povabljenih se je naše zaključne slovesnosti udeležilo 94 gostov. Le-ti so si najprej ogledali nove obrate in proizvodnjo, nato pa so bili povabljeni na kosilo v vilo Bled, kjer jim je generalni direktor dipl. ing. Jože Osterman spregovoril o pomenu izvršene rekonstrukcije. Po kosilu je bila novinarska konferenca za domače in tuje novinarje. Proti večeru so se gostje razšli, le nekateri kupci so z našimi komercialisti odšli na poslovne razgovore in na večerjo.
Stroški za to proslavo znašajo približno 35.000,— din, kar je za tako visoko število navzočih razmeroma malo. Za primerjavo naj navedemo, da so bili stroški proslave ob 25-letnici podjetja in 20-letnici samoupravljanja približno 170.000,— din.
obratu se je zgodila tudi težja nesreča pri delu, ko je delavec padel s kesona tovornjaka pod kolo prikolice. Kljub težjim poškodbam vse kaže, da ta nesreča ne bo imela resnejših posledic.
V oddelkih smučarskega obrata, kjer je precej nesreč pri delu, ugotavljamo, da je bilo največ nesreč pri strojih in napravah. Tu lahko ugotovimo predvsem dvoje: veliko število nesreč (8) na tračnih brusilnih strojih (SNS-O), ter več nesreč, kjer delavci niso upoštevali predpisanih varnostnih ukrepov pri delu. V tej skupini vzrokov lahko omenimo dve težji nesreči v strojni delavnici smučarskega obrata in v delavnici polizdelki metalnih smuči. Obe
Osem nesreč pri delu se je zgodilo, ker delavci niso upoštevali varnostnih ukrepov pri delu. Večje število nesreč pa je bilo zaradi nepoznavanja nevarnosti pri delu ali podcenjevanja le-te. Izredno visoko število nesreč pri delu pri strojih in napravah ni opravičljivo, ker vemo, da smo nabavili predvsem v zadnjih letih veliko število novih, sodobno zaščitenih strojev in naprav. Da so ti stroji in naprave v skladu z varnostnimi predpisi, nam dokazujejo pregledi Republiške inšpekcije dela in Zavoda za varstvo pri delu, ki niso ugotovili večjih pomanjkljivosti na našem strojnem parku. To se pravi, da so vzroki nesreč predvsem osebnega značaja. Lahko samo potrdimo prej navedene podatke o velikem številu nesreč pri delu zaradi premajhne skrbi za varstvo pri delu na delovnem mestu. Ta problematika je tudi tesno povezana s strokovnim izobraževanjem in s področjem varstva pri delu, ki še ni zadovoljivo.
Poleg nesreč pri strojih in napravah je opaziti večje število nesreč pri delu tudi pri transportu, manipulaciji in raznih padcih predmetov na poškodovance. Tako dobimo še drugo skupino vzrokov nesreč. Vprašanje varnega dela pri transportu in manipulaciji je široko področje in v varstvu o tem vse več razpravljamo. Tudi mi moramo nujno napraviti prelomnico oziroma izdelati načrtnejši program za odpravljanje nesreč pri transportu in manipulaciji. Boljša organizacija dela s tehničnimi izboljšavami in modernizacija transporta sta osnova za načrtovanje varnega dela.
Nesreče pri delu je težko povsem preprečiti; toda z odpravljanjem vzrokov, ki jih ugotavljamo vsako leto, lahko v bodoče preprečimo marsikatero nesrečo pri delu, ki ne predstavlja samo breme za poškodovanca in podjetje, ampak tudi za celotno skupnost.
Bojan Zajc
0 letošnji epidemiji gripe
Gripa se pojavlja po svetu v velikem obsegu na vsakih 24—40 let, vsako leto pa imamo večjo ali manjšo epidemijo ali pa le posamezne primere, ki se javljajo predvsem v zimskem času.
Gripo povzroča virus, v glavnem dveh tipov z več podtipi. Gripa sama je relativno nenevarna in kratkotrajna bolezen. Prične se naglo s povišano temperaturo, bolečinami v hrbtu, udih in prsih, suhim kašljem in splošnim slabim počutjem. Zdravljenje je enostavno. Bolnik mora za nekaj dni v posteljo, jemlje zdravila za znižanje temperature, proti kašlju in bolečinam, dobiva pa naj veliko tekočine. V posameznih primerih nastopajo komplikacije na pljučih kot pljučnicat na prebavilih z bruhanjem in driskami in na živčevju, včasih celo v obliki meningitisa. Te komplikacije spoznamo po tem, da se tretji do četrti dan bolezni temperatura ponovno visoko dvigne in stanje se nenadoma hudo poslabša.
Profilaksa gripe. V borbi proti tej bolezni je zdaj najboljši način cepljenje. Obstajata dva načina, z živo in mrtvo vakcino. Uspeh cepljenja se pokaže le, če je kompletno cepljenih vsaj 40 % članov kolektiva. Cepljeni obolijo za gripo 2—4 x redkeje kot necepljeni. Živa vakcina naj bi se uporabljala za zaščito delovnih kolektivov, ustanov, šol. Cepivo se aplicira s posebnim razpršilcem v nos; cepimo 3 x v razdobju 10—14 dni. Mrtvo cepivo naj bi se uporabljalo za zaščito posameznikov. Daje se z injekcijo pod
kožo leve podlakti 2 x v razdobju 1 meseca. V svetu in pri nas se je veliko govorilo o splošnih preventivnih merah, kot npr.: izolacija, zapiranje šol itd. in o antivirusnih snoveh, ki bi naj jih uživali v obliki tablet. Oboje pa ne predstavlja za zdaj nikakršne zaščite pred boleznijo.
V letošnji zimski sezoni smo v Elanu cepili na željo delavcev z mrtvim cepivom. Popolno cepljenih, se pravi 2 x, je bilo le 233 delavcev, samo 1 x pa 124; enkratno cepljenje pa nikakor ne predstavlja zaščite. Z odzivom torej ne moremo biti zado-
voljni. Prav zato je tudi precej obolelih za gripo. V naši ambulanti smo v novembru, decembru in januarju imeli 55 primerov gripoznih obolenj. Opazili smo, podobno kot poročajo statistike, da na 10—12 necepljenih prideta 2 cepljena bolnika. Komplikacij po gripi nismo opazili.
Gripa za posameznika večinoma ni nevarna bolezen, za družbo pa predstavlja ogromen izdatek in škodo zaradi izostankov z dela, ker je pač masovno obolenje. Zato bo v prihodnje nujno potrebno posvetiti zaščitnemu cepljenju večjo pozornost.
Dr. M. Ravnikar
Tehnične inovacije
Na komisijo za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je v letu 1971 prispelo veliko število vlog. Vzrok za večjo udeležbo članov kolektiva pri tehničnih inovacijah je verjetno v tem,, da je komisija spremenila togi pravilnik, ki je dajal velik pomen službeni dolžnosti. Uvedla je bolj elastičnega, ki skuša ta problem rešiti z uvedbo katofaktorjev (faktor, ki vpliva na izplačilo nagrad glede na delovno mesto inovatorja). Seveda so se kljub temu pojavljale težave, toda v sodelovanju z IE in s tehničnim sektorjem je komisiji do sedaj uspelo rešiti vse vloge.
Udeležba večjega števila članov je razvidna iz naslednjega pregleda:
prispele	vloge	v	letu	1968	2
prispele	vloge	v	letu	1969	0
prispele	vloge	v	letu	1970	9
prispele	vloge	v	letu	1971	19
Od 19 prispelih vlog je komisija zavrnila 2 kot nesprejemljivi za izplačilo nagrade, 10 vlogam je izplačala nagrade, 2 vlogi sta še nerešeni, ostale pa že pripravljajo za sprejem v proizvodnjo.
Skupni prihranek od vlog, ki jih že uporabljamo, je znašal 105.053 din v letu 1971, medtem ko znaša višina izplačanih nagrad 5850 din, kar predstavlja 5,8 °/o.
Komisija meni, da bi moralo biti kljub dokončani rekonstrukciji uspešno tudi letošnje leto. Zato vabi vse člane kolektiva k sodelovanju.	Dipl.	ing. V. M.
Poslovnik glasila rNaša smučina'
Izmed možnih oblik informiranja sc v Elanu poslužujemo
posrednih, kot sta glasilo delovnega kolektiva (redno) in oglasna deska (občasno) ter
neposrednih, kot so razgovori, seje sestanki in drugo.
Glasilo izhaja redno vsak mesec.
V	njem je objavljeno vse, kar je pomembno za širši kolektiv (delavce, upokojence, štipendiste, delavce, ki služijo vojaški rok, poslovne partnerje in zunanje institucije, občinske, republiške, upravne in politične organe).
Koncept glasila se prilagaja razvoju podjetja. Skoraj 9 let je izhajal v preprosti ciklostirani obliki. Vzporedno z rekonstrukcijo in modernizacijo podjetja pa se je moderniziral tudi časopis in sedaj izhaja v lični tiskani obliki.
Pod pojmom informiranje si ne predstavljamo samo obveščanja članov delovne skupnosti o pomembnih zadevah, ampak jih želimo aktivno vključevati v proces, tako da bi sodeloval čim širši krog ljudi.
Poznavanje ekonomskih pogojev in njihovih posledic je eden izmed odločilnih faktorjev, da bi delavci lahko uspešno opravljali svoje naloge in bili tudi primerno stimulirani za dobro opravljeno delo.
Mnenja, ocenjevanje in opozarjanje na razne napake morajo biti objektivna, konstruktivna in javna. Ce so podana v pismeni obliki, jih morajo avtorji oddati podpisana. Anonimnih prispevkov ali takih pod psevdonimom uredništvo »Naše smučine« ne sprejema.
HONORIRANJE SODELAVCEV
»NASE SMUČINE«
1. člen
Vse amatersko delo, urejanje, pripravljanje in prepisovanje snovi za oddajo v tiskarno plačujemo posebej, v kolikor ne obstaja za to posebno delovno mesto oz. služba.
2. člen
Delo članov uredniškega odbora je lahko enkrat letno pavšalno nagrajeno.
3. člen
Honoriramo vse prispevke v obliki pismenih sestavkov, fotografij ali risb, ki so objavljeni v glasilu delovne skupnosti »Naša smučina«. Izjema so le oglasi, prepisi, pozivi in službena obvestila. Kriterij honoriranja je enak za člane ali nečlane delovne skupnosti Elan.
4. člen
Sistem honoriranja za prispevke ali enote prispevkov temelji na množenju osnovnih tarif z določenimi stimulacijskimi faktorji za:
— kvaliteto
— domiselnost
— izvirnost
— rok prijave
— način podajanja
— itd.
5. člen
Vse tarife za honoriranje prispevkov so navedene v neto vrednostih.
6. člen
Osnova za honoriranje prispevkov, ki so v glasilu objavljeni kot besedilo, je vrstica. Le-ta je široka 10 cicero ali 47 mm. Ce je besedilo natisnjeno v glasilu v dvokolonskih vrsticah 20 do 22 cicero ali 89 do 92 mm široko, se šteje vsaka taka vrstica dvojno.
7. člen
a) Honorar za glavnega, odgovornega in tehničnega urednika za delo >zven rednega delovnega časa znaša za vsako izdano številko glasila
500,00	din.
b) Prepisovanje tekstov in gradiva za glasilo izven rednega delovne-
ga časa velja kot nadurno delo in je plačano po kategoriji delovnega mesta prepisovalca.
8. člen
Honorarji za prispevke:
1. Prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva kot npr. izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki, analize o poslovanju posameznih dejavnosti v podjetju in razprave ter vsi prispevki delavcev, zaposlenih na NK, PK, KV in NS delovnih mestih 0,40 din vrstica.
2. Samostojni prispevki, oz. komentarji o delu samoupravnih organov in družbenih organizacij, članki o problemih življenja in dela kolektiva ali občine, prevodi zahtevnejših strokovnih tekstov ipd.
0,30 din vrstica.
3. Prispevki, ki zahtevajo delno samostojno obdelavo gradiva kot npr. poročilo o poslovanju podjetja, poročila s sestankov samoupravnih organov, poročila o življenju in delu kolektiva na samoupravnem in političnem, družbenem in športnem področju 0,25 din vrstica.
4. Manj pomembni prispevki, ki ne zahtevajo večjega angažiranja avtorja, kot npr. izvlečki iz zapisnikov, prevodi preprostejših tekstov
0,20 din vrstica.
9. člen
Honorarji za slikovno gradivo:
— originalne fotografije 12,00 din in faktor 2 in 3
— odškodnina za uporabo fotografije in slike, povzete iz revij, brošur
ali razglednice	4,00	din
— risane glave za posamezno rubriko	15,00	din
— preprosta karikatura ali
risana šala	25,00	din
— slikanica na celi strani 50,00 din
— slikanica na pol strani 25,00 din
— shema stroja ali strojne naprave	30,00	din
— shema dela stroja ali strojne naprave	10,00	din
— samostojno pripravljeni grafikoni in diagr. 10,00 din
— modna ilustracija	7,00	din
— sestava križanke, vretena, satovnice (1 kvadrat)	0,25	din
— šala s poljubno tematiko	5,00	din
— zanimiv kratek prispevek do 10 vrstic	5,00	din
10. člen
Nagrade pri žrebanju:
V	vsaki številki glasila je lahko
objavljena nagradna križanka, uganka, magični lik ipd. Nagrade za
pravilne rešitve podeli žreb, ki ga
opravi komisija, le-to pa imenuje uredniški odbor.
— Križanke:	1. nagrada 30,00 din
2. nagrada 20,00 din
3. nagrada 10,00 din
— Uganke, magični liki, rebusi:
1. nagrada 15,00 din
2. nagrada 10,00 din
3. nagrada 5,00 din
Za nagradno križanko v glasilu,
ki izide pred državnimi prazniki kot so 1. maj, 29. november in 1. januar, se posamezne nagrade povišajo za 20,00 din.
Honorar oz. nagrade za sodelavce lista obračunava glavni in odgovorni urednik.
Honorarji oz. izdatki za izhajanje tovarniškega glasila ne bremenijo delovnih enot. Izplačani so iz dela sredstev za osebne dohodke, ki so po določilih Pravilnika o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka ter delitvi dohodka predvidena za skupne izdatke.
11. člen
Za ponovno objavo člankov, slik itd. sodelavcem ne pripada več honorar, ker si uredništvo z enkratnim izplačilom honorarja pridobi poleg pravice do objavljanja tudi avtorsko pravico.
12. člen
Uredniški odbor ima pravico sam ali na predlog urednika posamezne celotne prispevke ocenjevati izjemno tudi pavšalno.
13. člen
Ta pravilnik začne veljati 8 dni po njegovem sprejetju.
Illlllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Obračun stroškov za »Našo smučino« v letu 1971
Določila zakona o tisku predpisujejo, da vsakokrat ob zaključku leta objavimo obračun stroškov glasila.
V	letu 1971 je izšlo 6 številk, torej vsaka dva meseca. Glasilo je tiskal Gorenjski tisk v Kranju. Vsaka številka je obsegala po 8 strani, razen dveh, ki sta imeli po 10 strani. Tako je izšlo 52.000 tiskanih strani v 6000 izvodih.
Glasilo je urejal 6-članski uredniški odbor. Le-to je informiralo člane kolektiva o gospodarjenju v
podjetju, o samoupravnih odnosih, o delu sindikata, družbeno-politič-nih organizacijah in drugem.
Vsi člani kolektiva in upokojenci so časopis prejemali brezplačno, zato tudi ni ustvarilo nikakršnih dohodkov. »Našo smučino« smo pošiljali brezplačno tudi nekaterim podjetjem, ustanovam in organizacijam izven tovarne. Prejemali pa so ga po želji tudi tisti člani našega kolektiva, ki trenutno služijo vojaški rok.
1.	Prispevki, članki
2. Honorarji in denarne nagrade za rešitve križank
3. Stroški tiska (tiskarne)
1.670.00 din neto 294,70 din davek
1.964,70 din bruto	1.964,70	din
1.260.00 din neto
702,35 din davki, prisp.
1.962,35 din bruto	1.962,35	din
29.446,70 din
Skupaj:	33.373,75	din
Obvestilo obratne ambulante
Ponovno smo dobili opozorilo, da se bolniški stalež nikakor ne sme odobriti za več kot tri dni nazaj. Se tedaj morajo biti prisotni znaki bolezni ali pa je treba predložiti zdravniško potrdilo dežurnega zdravnika.
Prosimo, da ta pravila točno upoštevate, da ne bo nepotrebnih neopravičenih izostankov z dela. Ponovno opozarjamo, da je odsotnost z dela treba javiti tudi v ambulanto v 24 urah.
Pravilna rešitev nagradne križanke
1.	prašič, 2. groza, 3. Slovani,
4.	srnjak, 5. Tamar, 6. skeč, 7. est,
8.	oder, 9. strnad, 10. LI, 11. Leo,
12.	lakaj, 13. okov, 14. PN, 15. kotač, 16. slana, 17. jelka, 18. aztek, 19. Ravne, 20. Arnič, 21. Store, 22. galec,
27. AB, 28. trepet, 29. mart, 30. jek, 31. Anti, 32. konto, 33. elipsa, 34. svaljek, 35. račka, 36. Turjak.
I.	nagrado prejme Cigan Vera,
II.	nagrado Kavčič Metod in
23. ep, 24. tati, 25. vitel, 26. sto, III. nagrado Kavčič Janez (upok.).
ZAHVALA
Ob smrti drage mame LJUDMILE MAROLT se lepo zahvaljujem za izrečeno sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Predvsem pa se zahvaljujem sodelavcem iz brusilnicc za podarjeni venec.
žalujoči sin JOŽE
Tako je izvod stal povprečno 5,56 din.
Seveda je bila cena za tiskano glasilo višja od ciklostirane izdaje v letu 1970; temu primerna sta sedaj tudi kvaliteta in oprema. Rekonstrukciji in modernizaciji podjetja je bilo treba nujno prilagoditi seveda naša sredstva informiranja.
Stroški za glasilo so bili knjiženi v breme materialnih stroškov naših izdelkov.
Urednik Knafelj Slavko
Tiskarski škrat
V	zadnji »Naši smučini« št. 7 z dne 15. januarja sta se vrinili dve neljubi napaki:
1.	Na str. 7 pod PLAN DELOVNIH DNI 1972 je v mesecu juliju pravilno:
1.	julij delovni dan
3.	julij je S — dela prost dan
Pri skriti nagradni križanki je ob desnem in spodnjem robu vrisanih po dve vrsti kvadratov premalo. Zato zaslužijo reševalci, ki so križanko kljub temu pravilno rešili, vse priznanje.
Prosimo, da nam oprostite!
(Op. urednika)
Občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu za leto 1972
Ze več let zapored organizirata TVD Partizan in športno društvo SK Elan Begunje smučarsko tekmovanje v veleslalomu v Krpinju pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Radovljica.^
Letošnje tekmovanje so organizirali v nedeljo, 30. januarja.
— tekmovalke vseh starosti
— tekmovalci nad 35 let starosti
— tekmovalci do 35 let starosti
— ekipno ženske
— ekipno moški
Proga za tekmovalce je bila dolga 1000 m z višinsko razliko 200 m, za tekmovalke pa 800 m z višinsko razliko 150 m.
REZULTATI
Tekmovalke vseh starosti — 18
udeleženk:
1.	Lakota Romana, Zdr. dom Bled, 0:53,6; 2. Bern Jelka, Elan Begunje, 0:56,5; 3. Finžgar Anica, Iskra Lipnica, 1:03,0.
Tekmovalci nad 35 let — 13 udeležencev:
1.	Faganel Rado, Iskra Otoče, 1:20,9; 2. Arh Anton, Elan Begunje, 1:22,6; 3. Ogris Kristel, GG Bled, 1:23,4.
Tekmovalci do 35 let — 62 udeležencev:
1. Klinar Andrej, GG Bled, 1:11,2;
2. Dornik Aleš, UKO Kropa 1:13,7;
3. špec Zvone, Toplice Bled, 1:13,8. Ekipno moški — 17 ekip:
1. Elan Begunje	3:51,7
2. Iskra Otoče	3:54,4
3. GG Bled	3:57,1 Ekipno ženske — 2 ekipi:
1. Elan Begunje	3:09,9
2. Iskra Lipnica	3:35,1 Ekipno člani in članice — 2 ekipi:
1. Elan Begunje	7:02,6
2. Iskra Lipnica	7:46,9 Posameznikom vseh treh kategorij
so za 1., 2. in 3. mesto podelili medalje in praktična darila, posamezniki vseh kategorij pa so za 4. in
5.	mesto prejeli diplome. Vsi tekmovalci — udeleženci so prejeli lične športne spominske značke.
Prireditev je zelo uspela. Priznanje za to gre organizaciji TVD Partizana in SK Elan, predvsem pa vodji tekmovanja tov. Francu Cven-klju, vodji proge tov. Tinetu Muleju, vodji sodnikov tov. Juliju Arhu in vodji kontrole tov. Otonu Mencingerju.	K.	S.
Vpliv na razpoloženje naših skakalcev
Tik pred odhodom na novoletno turnejo se je Stefančiču rodil sin, ki pa ga očka ni mogel več videti. Pod vplivom rojstva svojega prvorojenca je bil Stefančič v mislih več doma kot na turneji.
V	Garmisch-Partenkirchenu skakalnica za trening ni bila v redu pripravljena, kar je na naše fante zelo slabo vplivalo.
Na novoletni tekmi je bila morala naših skakalcev v prvi seriji odlična, kar pa za drugo serijo ne bi mogli trditi.
Smučarski tečaj v Krpinju
TVD Partizan in SK ELAN Begunje sta med semestralnimi počitnicami organizirala za šolarje več začetnih in nadaljevalnih smučarskih tečajev v Krpinju.
Te tečaje je obiskovalo več kot 200 otrok iz Begunj, Lesc, Radovljice in od drugod.
Tečaje so obiskovali tudi odrasli.
Poleg tega pa na smučiščih v Kr-
Parkirajmo pravilno!
Na parkirišču pred našo tovarno največkrat šoferji sami ustvarjamo nered. Dogaja se, da marsikdo sploh ne more parkirati ali pa odpeljati s parkirišča, ker je enostavno z vseh strani »zastražen« z avtomobili.
Zato pazimo, da bomo vedno disciplinirano parkirali svoj avto samo v ravne vrste. Le tako bo imel vsakdo svoj prostor in bo lahko odpeljal s parkirišča kadarkoli brez težav in nepotrebne jeze.
Program v kinu Radovljica od 14. 2. do 13. 3.1972
Italijansko-španski pustolovski film »JAMAJKA — SMRT NE IZBIRA« ponedeljek 14/2 ob 20. uri nedelja 20/2 ob 16. uri Italijanski barvni zabavni film »SIGURNO, NAJSIGURNEJE IN CELO VERJETNO« torek 15/2 ob 20. uri sobota 19/2 ob 18. uri nedelja 20/2 ob 20. uri Danski barvni film »JAZ ZENA«, III. del sreda 16/2 ob 20. uri petek 18/2 ob 20. uri nedelja 20/2 ob 18. uri Italijanski barvni film »SONCNICA« sreda 16/2 ob 18. uri četrtek 17/2 ob 20. uri sobota 19/2 ob 20. uri Angleški kriminalni film »SHERLOCK HOLMES — OGRLICA SMRTI«
ponedeljek 21/2 ob 20. uri sreda 23/2 ob 18. uri Ameriški barvni vojni film »TORA! TORA! TORA!« torek 22/2 ob 20. uri sobota 26/2 ob 20. uri nedelja 27/2 ob 15. uri in 17.30 Ameriški barvni film »Z GLAVO SKOZI ZID« sreda 23/2 ob 20. uri sobota 26/2 ob 18. uri nedelja 27/2 ob 18. uri Ameriški barvni film »ZADNJE POLETJE« petek 25/2 ob 20. uri četrtek 24/2 ob 20. uri
Italijanski barvni vvestern film
»DINAM1TAŠ JOE«
ponedeljek 28/2 ob 20. uri
torek 29/2 ob 20. uri
Francoski barvni kriminalni film
»PODLE2«
sreda 1/3 ob 20. uri
sobota 4/3 ob 18. uri
nedelja 5/3 ob 20. uri
Ameriško-italijanski barvni vvestern
film
»CJAMANGO«
sreda 1/3 ob 18. uri
petek 3/3 ob 20. uri
nedelja 5/3 ob 16. uri
Ameriški barvni kriminalni film
»KRVAVA MATI«
četrtek 2/3 ob 20. uri
sobota 4/3 ob 20. uri
nedelja 5/3 ob 18. uri
Franc.-italijanski barvni western
film
»UBIJ VSE IN VRNI SE SAM« ponedeljek 6/3 ob 20. uri sobota 11/3 ob 20. uri Italijanski barvni zabavni film »KLOVNI« torek 7/3 ob 20. uri četrtek 9/3 ob 20. uri nedelja 12/3 ob 16. uri Zahodnonemški kriminalni film »HOTEL Z RDEČO LUČJO« sreda 8/3 ob 20. uri sobota 11/3 ob 18. uri nedelja 12/3 ob 20. uri Ameriški barvni vojni film »NEVARNO POSLANSTVO« sreda 8/3 ob 18. uri petek 10/3 ob 20. uri nedelja 12/3 ob 18. uri
Kadri v decembru 1972
V	Obersdorfu skakalnica našim tekmovalcem ne leži in je Marjan Mesec že hotel zapustiti prizorišče tekmovanja.
Našim fantom je skakalnica v Bi-schofshofenu zaradi višjega zaleta zelo ustrezala, mnogo favoritov pa je končalo skoke s padcem, ker so poleteli preko kritične točke.
Na turneji je naš trener Rcmza iz Češkoslovaške slavil svoj 43. rojstni dan. Ob tej priliki nam je tudi zaupal, da ima za seboj neprekinjeno že vseh dvajset novoletnih turnej. Torej je bil ravno za novoletne praznike že dvajsetkrat zdoma.
pinju stalno trenirajo tudi tekmovalci. Priredili so že dvoje tekmovanj:
— meddruštveni veleslalom
— veleslalom za občinsko sindikalno prvenstvo 1972.
Ce bodo snežne razmere ugodne, bodo organizirali še nekaj drugih tekmovanj.
Žičnica redno obratuje.
V podjetju so se v decembru zaposlili:
Križaj Zdravko — VK mizar — servisni delavec v prodajnem sektorju
Sladič Viljem — inženir strojništva
—	kot komercialist v nabavnem sektorju
Dejanovič Mileva — delavka — kot čistilka v pomožnem obratu Požar Katarina — delavka — kot čistilka v pomožnem obratu
V inštitutu se je zaposlila:
Horvat Marija — dipl. ing. gozdarstva — kot dokumentarist v INDOK službi
V podjetju so prekinili delovno razmerje:
Erman Helena — delavka — zaposlena pri eloksiranju v kovinskem oddelku — po sporazumu Debeljak Ivan — delavec — zaposlen kot skladiščni delavec v pripravi lesa — samovoljna zapustitev dela
Dragan Milan — orodjar — zaposlen kot remontni ključavničar v pomožnem obratu — odhod v JLA Topič Milica — delavka — zaposlena pri ročnih mizarskih delih v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela
Fabijan Franc — mizar — zaposlen kot kontrolor v proizvodnji — po sporazumu — invalidska upokojitev
Heberle Lojzka — delavka — zaposlena kot čistilka v pomožnem obratu — v poskusnem delu po nalogu invalidske komisije Štukelj Anica — delavka — zaposlena kot skladiščna delavka v pripravi lesa — po sporazumu
Poroko
Poročila se je Mali Ana — delavka v obratu smuči. Iskreno čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na novi življenjski poti!
Rojstva
Rodili so se:
Vurnik Jožetu — deček.
UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj