1. številki/. Ljubljana, v ponedeljek 2. jannvarja. XV. leto, 1882 Izhaja vsak lan, izhn&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a vs t ri j sk o - on e rs k e dežele za vse leto tO a, političnega nam vodnika, in Josipa Jurčiča prvega nam slovstvenika. Preteklo to leto bode se torej imenovati moralo vsikdar, kadar se bode pisaa zgodovina o političnem in slovstvenem našem ravoji. Pišoč politično svojo bilanco vjednej zadnjih ševilk tega lista, naglaiali smo, da se je mej letol 1881. skrčila vrsta naših političnih nasprotnikov, in da je moralo nekaj vodnikov pri nasprotne) nm stranki zapustiti politično naše bojišče. A tudi vinašej vrst} razsajala je bridka osoda, in na pragu novega letf zavest, d bodemo vj v letu l$i2. boriti, p ki so dq sed h j na či orožje, tr sovrapu navdaje nas pred vsem bridka boji, ki ga bodemo morali tudi igresali nekaj skušenih vojakov, lu nai i stoječ, spretno sukali •kali ane krvave! Vzela jih je v so s.>venska /sna^ja, katere odeja naj jih lahko pokriva dov trudapolno svoje bivališče. V potu svojega obinza obdelal si ,je njive ter zanesel v poprejšnje p uf Lin je pričetke rahb; kulture. Ali nekega dne plane sivražnik čez mejo, potepta bogato žetev in požge aoveška selišča, ter zapusti za sabo — pustinjo i podrtije! Tako je našo politično življenje. Mnogokrat so nam uže sijale zvezde boljše prihod-li i osti, mnogokrat smo na političnem svojem polji pričakovali bogate žetve in mnogokrat smo uže menili, sedaj pa sedaj nam bode dozorelo klasje uspehov in napredkov. AH čez noč udaril je sovražnik čez naša polja ter mrzli burji jednak pobril nam upe ter po teptal naše nade ! Tudi v tem hipu rudeči se nam zora uspešne bodočnosti za temnimi gorami nejasne prihodnjosti, in po političnih naših livadah ne brije ostra burja, pač pa pihlja gorko-vlažni jug, jednak jugu, ki slabi pi ičetkom spomladi živce v človeškem telesu. Po dolgej zimi hoče nam nastati tista doba, ki se mej političnimi letnimi časa imenuje spomlad. Pii tem naglašamo še jedenkrat, da nam politična spomlad nastati hoče. Bode pa li v istitii nastala, tega zanesljivo trditi ne moremo. Kakor rečemo, pri nas napravljajo malenkosti politične prevrate, in v hipu se lehko priprti, da /abrije mrzel sever, ter nun popali tisto malo zelenjave, katere nam je pognala pod oblačnim obnebjem grof Taaffejeve vbde. V našem položaji nam je prdvidnost mati modrosti m pač se moramo varovati, da na.m zdanja rahla vladna perioda ne postane to, kar je bila postala mehkužna Capua žilavim vojakom zmagonosnega Hanibala. Vsaka nevarnost pa se bode odvrnila, če bode mej narodom slovenskim poganjalo tisto nepncenljivo cvetje, ki ga imenujemo — slovenska zavest. Da bi se ta zavest oživila po vsej Slovenskej, da bi raztezala svoje dobrodejne vplive v naj skrite j fto slovensko vas, da bi v letu prihodnjem napolnjevala srca vodnikom in prostakom, in da. bi pred vladnimi koncesijami ne dala se prav cisto nič omamiti, tO je naša najgorkejša želja, katero gojimo, stopivši v novo leto! V povzdigo slovenske zavesti deloval bode tudi naš list, kolikor mu bode mogoče, ter vedno in povsod, kakor politir.no prvo dogmo ozna njeval: ua je nam samo to v korist, kar povzdiguje slovensko zavest, in da se mora strastno zavrniti vse, kar bi lebko omamilo ali pa še celo zadušilo — slovensko zavest ! —.r.— O sedanjem političnem položaji. Z Dunaja. 29. decembra (Izv. dop.] Hujfii udarec ustavoverno stranko pač ny mogel zadeti, kakor so bile težkovažne besede presvitlega vladarja, ki jih je govoril deputaciji tržaške trgovinske zbornice: „Jaz le obžalujem, da tržaški poslanci mojej vladi delajo fa k c i j o zn o (to je prevratno) opozicijo. To nij ve6 navadna opozicija, temveč fakci j o zna." Ko je minister P raza k levičarjem rekel, da nekateri levičarski posinnci prestopi;ajo zakon, kelko so se čutili razžaljene po teh resničnih ministrovih besedah! Zahtevali so zadostenji«; klicali na pomoč točko poslovnega reda, ki, odkar v Avstriji ž'ivi parlamentarizem, nij bil še rabljen. Grmeli in ropotali so na Tuaffejevo ministerst.vo ter na avtonomističko stranko, da je bilo misliti, vsak dan pi ipetiti se ima katastrofa. In res pripetila se je! A ziidela nij avtonomistov in Taaffejevega ministerstva, temveč udarila je kakor strela z jasnega neba na levico, to je stranko, ki je tako zmagonosno kričala v svel o silovitih svojih zmagah! Cesarjeva obsodba morala je levičarje omamiti. Iz njihovih glasil se vali, da ne vedo, kaj bi sedaj počeli. Nekateri ustavaški listi, kakor m- pr. „\V. lig. Ztg.H - ki t* žko pojema vslid denarne Bttlica — tugajočitn glasom bodri vojo zbegani pristaše. Drugi se izgovarjajo, da ne delajo prevratne opozicije, njim na čelu bivši minister in tajni svetnik krone, sedaj jeden vodij ustavovercev: C h luni etzky. Tretji budujejo Be dalje nad Tasffejem LISTEK. xr o v. (Sfsal I. Turgenjev, prelom A. Malovrh.) Nova /iinlja naj se no orje z brano □egO z globoko sczajočiin plugom. < ipa/.ku nekega ekonoma. jI?l*VM. lU, I L* spomladi : 18G8. leta stopal je okoio prve ure pi poludné slabo oblečen, kakšnih sedem in dvajset j et star rriož pa zadnjih stopnicah pet nadstropij 'sok" hiša v časniških ulicah. Težko stopajoč vlkel je zaijnazane in ohojene čevlje za seboj, p Ogroiino, nespretno telo gibalo se je zdaj na tó, 2daj naloio stran. Prestopi vsi zadnje stopnice ustavil se je pied Btarimi, na pol podrtimi in nekoliko otvorenitii vrati ter potem s težkim sopihanjem v malo, t4mno sobico vstopil, ne da bi bil prej pozvonil. „A'i je Nežda nov doma?" vprašal je z debelim glasom k oro k ricé?1' „Njega nij —; alt jaz nem tu. samo vstopite", ču! se jej i/, bližnje sobe žensk, tudi precej osorOd I glas. BMažurina, ali ste vi vprašal je mladi mož. „Da. A vi ste Ostrodumov V" ,,1'iinen Ostrodumov", potrdil je ta, svoj stari. Oguljeni pl.vš'' iu žebidj obesil ter vstopil v sobo i/ katere se j«; prej ženski gl.»s slišd. Bila je to m ¡1, nesnažna soba, ki jepodveh zaprašenih oknih sv tlobo dobivala, a barva zidov bila je vodeno zelena. Železni postelja v jednem oglu, omara s knjigami aapolnenu v drugem, a miza v sredi, to je bil) vs> pohištvo. Za mizo Bedela ji tridesetletna, v Črnino oble čena in cigareto pušeč: ženska. Ko je vstopivSegu Oatrodtunova zapazila, ponudila mu je široko ru lečo svojo roko. katero jej |e on tudi molče stisnil, B6 na stol vsedel V r iz žepa na pol stito smodko izvlekel. Mažorina dala mu je ognja in oba-jela sta ne jzpregovorivši besedice goste, plavkaste oblake v zrak, po tabaku itak «Y>sti smrdev-i, spuščati. Oba kadilca imela sta nekaj v sebi, ker jima je b'lo skupno svojstvo, akor&vno si njijina obraza nijst-1- bila kar hi'- podobna,; V teh dveh neotesani osobah z debelimi astmi izražena je bila neka poštenost, znaČajnost in praktična ljubav do dela, katerih svojstev niti Ostrodumove oaepn^ne in ne nijso izbrisati mogle. _ Ali ste Neždanova uže videH?w vpraSal je naposled ()siroduinov. „Dadako; zdaj in zdaj mora tu biti, odnesel je samo knjige v biblijoteko, Ostrodumov pluoil je v stran.' „Kje se zdaj vedno potepa? Nikdar g^i nij doma dobit .M Mažurina vzela si je novo cigareto. „ŽaIosten je", mu odgovori, ter Bi C Bkrbno zapali. „llm, žalosten je!-' ponavljal je Ostrodumov, nekako očitajoč. „Kakfina slabost je to. «oro bi mislil, da nij naš. Tu je treba, ako jv oo/ja volja, izkazati erier gijo dO slednjega tre'^tksl< ;l on — se žalosti!" „Ali nij iu)l-ue^a pisma iz Moskve ?u vpr je Mažurina N kratkem molku. ng,. ve da, piedvčeranjim.u n Ali ste ga čitali ?w Ostrodumov je z ii\ ivn prikimal. nNo ... in kaj ,e piano v n;em? (,K-i je pi8ttiio?M . . - Jju badem moral kmalu odpeljati.u m |pjegoviw * zisiemom, ter lzreRajo sumnicenja. kakor... dd je jfnaffe krivo poučil cesarja o levičarskem delovanji ▼ zbornici. Židovsko tevtonski žur nalisti tolažijo se s tem, dt se je v zgodovini uže večkrat pripetilo, da je kaka stranka prišla v konflikt s svojim vladarjem. Stara „Presse" imela je celo drznost, da je na tak konflikt mej stranko in vladarjem se nanašajoč citat iz angleške zgodovine prinesla kot uvoden članek. Bila je za to se ve da konfiscirana! Vprašanje pa nastane, kako bodo se sedaj levičarji vedli nasproti Tadejevemu ministerstvu ? Je li bode divji boj te stranke trajal še dalje? Ali pa morebiti v zjedinjenej levici ne bode nastala desorganizacija V Nti Dunuji se je privatno — prav tajno — zbralo kakih trideset levičarskih poslancev. Pogovor je bil o položaji te stranke vsled cesarjevih besed. Kaj so ukrenili, nij prišlo na svitlo. Laž iu krivica bojita se belega dne. V Prago pa je romal dr. Ilerbst, da se tudi posvetuje z vodjo pemskih ustavovercev, dr. Schmevkalom n drugimi ustavoverci. Radi bi nekaj inscenirali, ali kaj, to jim no pride m pamet. Nekateri levičarji terjali so, da naj vsi levičarski poslanci vslul ce-arjeve izjave polože mandat. A hitro jih je obšla zavest, da bi s tem morda celej združenej levica;skej otrunki bil konec! Ta strah je zrnata 1! Kajti uverili so se, da so cesarjeve besede prešle v ljudstvo, mej volilce; da so iste ogromen utis napravile v vsej Avstriji. Levičarskih poslancev vpliv moral je nehati, ter do zadnje iskrice ugasniti me; ljudstvom, ki jih je zaslepljeno pO IVazah volile! Sedaj se razmišljuje o tem, je-li bi bilo koristno, sklicati volilne shode: morda se volilci vender usmilijo svojih v prah vrženih poslancev. Pred zasedanjem državnega zbora v januvariji menijo na Dum ji' sklicati ustavašk shod. Levica ima sedaj biti trd boj,) boj brez slavnega uspeha, morebiti boj, v katerem, bodo se prijatelji sami mej seboj kruto inesaiili! \ Ce/surjeve besede imajo za razvoj avstrijske politike v bodočnosti blagonosen pomen. One so svetu pokazale, da vladar sam ve, kako koristno ie JPfotvU.i rstvo Taaffejevo za Avstrije. Ker so levičarji z nezaslišanimi sredst/i in z vso silo napadali Taatlejevo ministerstvo, ker so oni najnesramnejše Aesti v svet trobili o korupciji sedanjega zistema, ker ko v tolikej naglici avtonomističkej stranki kopali grob, pogreznili so se vanj sami, a iz tega naj za nje n<- bo več vstajenja! Avto ioniistička stranka bodo po zgodovinskih cesarjevih besedah okrepljena S previdnostjo in zmernostjo dosezala bo uspehe, ki hodo zadovolili avstrijske narode — vse. Tudi omahujočim bodo cesarjeve Deseue svuia zvezna, hodnje voditeljica! ki j.m Doue v pri-P. Politični razgled. \on mu m- dežele. V Ljubljani 2. januvarja. Zbornice obhajale so in še obhajajo božične praznike. le Ko«|»e«lta *li.>rn cm naša deluje: V posvetovanji ima zdaj vprašanje o češkem vseučilišči. „Petrogradski list" prinaša dolg članek o notranje* j av.MrijNkej poliliM in ostro obsoja počenjanje Jiberalne" naše stranke in se jako zadovoljno o Tasflejevem zistemu izraža: „Zistem Taatl •-jev bode v Avstriji dolgo časa ostal vtadpjoč, naj stojijo stranke nasproti, kakor si bodi, naj pridejo drugi ministri in gredo. Grof Taaftejev zfstem je popolnem: Jednuke pravice za »sol Nobena narodnost ne sme pasti kot žrtev helotstvu, nobena ne sme druge zatirati. V tej sta rej monarhiji naj se vsi, ki mej pripadajo, na podlagi ustave razvijajo in tako to in drŽavo ohranijo in pomagajo I oivane pomu-ii. naj stare) ai moz|e znai podpisali so dokument, v katenem c - . ... ^ bodo voijno podvrgli phčevan;u davkov- ljudskej šretvi in konakripciji. Dervi5-p^ša bode v Iskibu prezunoval. ■ tmViJaiislta vlada namerava uže v tem letu novi volilni zakon aktivirati. VolitTe. kise bodo vršile v jeseni, bodo uže na podlagi novega volilnega zakona se vršile. Največjo pokornost listov obrača zdaj nase vprašanje o pajie^vu. Nemški listi douašajo vsak dan nove članke; um"jb se, d-t vsak podi pač po svojem prepričanji. Kaj misli B'smJrk ukreniti, nihče ne ve, ker mož denes kaže popolno udanost Vatikanu, jutri izjavi svoje nazor«) zope; drugače. Iz Xn-!«c>zije se poroča, di se je Večina Ha-mamos z 2300 šatori oglasila v (jaffi. da se hoče podati Tu di drugi udje teg", rolu so baje voljni podati se. ('■ kg to zgodi, ponehjil bod? popolnem upor v Tuneziji. Dopisi- ■ z Bovca. 28. decembri |Izv. doji.] Sešli ukrepi ti. Ta zlatem je jedino pravi, da, jedrno mo-ismo se k občnemu čitalničnemu zboru i}, pred-goft, ce hoee Avstrija napredovati". Mi se nadejamo', sednik se |e spominal z gMjivimji besedili rajnega da se bode ta program: Za vse jedtiaka pravice!| otet|i Biei^eiga čitalničn ga častnega udj. Čitalnica ki ie istinito jedino mogoč, če hoče Avstrija obstati! . ., , , . ^ . . , a *■ '■ i u j~ i. __~ . „~ ie sicer vidno spala vse leto, a vender /veje usta- Btaros a v na Avstri a, da se bode ta orogram v no- 1 1 \ . I . vem letu tudi do zadnje pičice izvel. Kakor se poroča v praško „Politik", pričakuje se, da bodo v kratkem poslali K.rivo»i-Janci vladi izjavo, da se hote udati brambeneinu zakonu. Če se ta vest obist.ini, ozdravljen'«, bi bila ropet velika rana na avstrijskem telesu a vlada bode pa. potem morala z narodom v Krivošijah vse drugače postopati, kakor v Bosni in Hercegovini. noviteljev duh se prav živo v njej, kar pričuje navdušenost pri občnem zboru. Ker je bilo plemenito seme tudi pravilno sejano — bode tudi nsdina veličastno vzrastla. | Čitalnica si noročuje 11 slovenskih listov in Tribune. Tudi je sklenil zbor podpirati slovenski živel j na Koroškem, da naroči 10 listov „ Ti iu", ka-tere naj izvoli uredništvo onega ^ista poradeliti mej Či t a 1 n i e e Na Dunaji sešel seje svet politični!] dostojanstvenikov, ki se ima posvetovati o bo^nslto-her- I ]t0roSke Slovence, kakor mu drago. <*ckiri»VBBi*!iili m dr linatinskih odnosa jdi. Ta sveti. , , ,. , , , 7 • j . i • *, .i t , »n druga društva posnema) te a blagji se bije posvetuje o politično adminstrativnei zdru-, ^ I I namen. Z združenimi močmi /si lehko otresemo Bovraga. Žitovati je treba — jija Viodi' • Z Dainaja 29. dec. [jfev. dr>f Slovanska zabava.) Slovansko peviko di t \ priredilo Kakor se iz Sofije poroča, nastopil bode ruski j je 28 t m v dvorani „zur St idt 'Ve ' ftestrOVO general Do m o n tov-Č v kratkem kot bolgarsk mi- ; , , ,T , . , . . i t» i i. i i zabavo svoiun udom in njihov |n . lun^em Vsoored nister za notranje zadeve svoj posel. Rus kot, bol- ' 1 garski minister pa baje ne bode po volji bolgar- bil Je Prav sre^no sestavljen. ■". ■ . \ :jivih skemu narodu, kakor bS izražajo bolgnrski listi, zborov in prednašanj, kJ so z«m... i, .-^IjL^P-.ji zbor Bolgarski listi pravijo, da hi minister za notranje j bil je zopet slovenski, namreč 1' c sa 'ičeve zadeve moral biti Bolgar, ker le domačin dobro slovenske narodne pesni, katere bq pevci nežno in žitvi Dalmacije s Hercegovino in za to združitev se buje zelo poganjajo jako vplivni krogi. Viiaiij^ države. po/na razmere in osobe, kater*« potrebuje pri svojem poslovanji. To so čudni glasovi! Tajiti se ne more, da mej Rusi, osvoboditelji Bolgarov, in mej osvobojenimi Bolgari ne vlada posebno prijateljstvo. tmii*-* Crn«»K«»rca piše, da je Črnej Gori bolj n< go kedaj treba miru, da je prosta vseh splošnih zapletek in nemira, da vso svojo moč porabi v no tranje očvrstenje. Pred vsem treba, da se zgrade nove ceste skozi Črno Goro, mreža dobrih i'» solidnih potov. Z ozirom na črnogorsko povestnico in na to, da taka dela, če ne vrstnikom, koristijo vs»i „na-raštaju" sklejia svoj članek: „Nn rad, na neumorni i tihi ali post.ojani rad poziva nas otičanski glas našega ljubljenog Gospodara". Kakor se poroča iz 8kodra, posrečilo se je DerviS paši, da je tamošnje baje najbolj uporne pre- z občutkom p li. K. BendloVo ^Praiua Bčtu-linka" ugajala je v obče. „Žabja kantatai (Genele-jeva skladba — besede Kalnndirove), je mana, a vzbudi vender vsakokrat, ako se dobro ]>oj'. mnogo zanimanja in smeha. Ravno tako zbor V. Mazan-kov „Už ho vedou Malina". Mirletoni :i boben napravila, sta svoj učinel. Pevci storili ko eč nego svojo dolžnost Ko bi bili na buren plosk ozr jemali, morali bi bili vsak zbor ponavljati. G. Sifuek je igral na glasovirji in klarinetu izvrstno. Največji u.speh dosegel je s šaljivimi točkami. Občastvo in pevce iznenadil je takrat nov kvartet, obitoječ iz gespodov dr. Kostliva, Vilimka, Sli.ntej- Mažur na vzela je cigareto iz ust. „Ka o je tO? Govorilo se je. da je tam vse; v redu V" „No, v redu je skoro vse, kakor je treba. ■ Samo nek, ne povsem zanesljiv fante se je pridružil, j katerega bode menda treba odstaviti, a!i pa k ar bi bolje bilo, povsem odstraniti. Razen tega je Se mnogokaj storiti. Vi ste tudi tja pozvani." Ali je to v pismu?" „Da, v pismu.' Mažunna stresla je z glavo, da jej lasje nij80 več v obraz vi;e):. nK, dejali je pna; ako je tako ukazano, potem nij treba veS o tem dvoriti." ^Naravno du ne! Toiv.. brez denarjev nij nič mogoče; a odkod denarjev t.iv" Mužuriin začela je premišljev^, »Neždanov jih mora reskrbeti , ^ekla je po tihem, kakor da feovori sama 3 seboj. —\ nliivn » zavoljo legi sem prišel", dej.\ je OBtrodnmov. „Ste.-li pismo seboi prinesli'" vprašala je Ma-žurina. „l).-:.l;o; hočete ga U citati?J — . Dajte ga aH -v. lii treba, Čitali ga bodemo kasneje vkupej." ..Zanesite se na me**, mrinljal je Ostrodumov, „ka or sem vam rekel, tako jo.u „S;ij tudi ne dvojim." — Zopet umolknila sta oba in zopet spuščala sta oba iz svojih ust goste dimnate oblake, kateri so se nad njijinima glavama izgubljali. „Ah, evo pride", Šepetala je Mažurina. Vrata so se malo odprla in prikazala se je glava — alJ ne Neždanovljev.1. Bila je to čudno okrogla glavica, s šeetina-stimi črnimi lasmi; široko čelo nagnb nčeno je bilo povsem, živi, ostri očesi bliščeli sta izpod gostih abivij, a široki nos podobenjje bil račjemu kljunu ležečemu nad rudečimi veselimi usti. Ta glavica ozrla se je po sobi, veselo kJm«joč in smeječ so ter I pri tem dve vrsti malih, belih zob kazoč. Potem (vstopil je oje lastnik slabega života, kratkih rok in krivih skoro polomljenih nog v sobo. I o es Manili*' in Ostrodumova videla se je, \ko sta ona glavico opazila nekako milujoče pre-;zii-nje, ravno kakor da sta si mislila: nAh, to stvo-»enj>! }y p.-išlo?" No '-rlmila nij s ta ni besedice, da niti premak- nila se nijsta. Ta vzprejem p-i rti) t ov«g:i ,.osta ni jnajraenj v adrego spravil, neg<» obratno, bi mu je še le nekako po godu. „Kaj pa je to?:< kričal je s t cer s tttikim a ostrim glasom. „DuoVZikaj ne trio V Kje ie prvi ■ tenor? „Vašii radovednost se menda Xazdano,a tiče, ijeli gospod Pa klin ?" vprašal 1 i no Ostndumov. t,Upravo ste jo pogodili, gosjiod Odtrtjlumov." „Mogoče, da pride kmalu, Pallin." nJako drago mi je, gospod Ostrodunov, to slišavi." Možiček obrnil se je do Mažurine, ki je tem-jnega obraza mirno sedeč svoji* cigareto podla. .,Kako se počutite . . . čee duta . . . čestita . . . . Presneta stvar; vedno pozajbim vaše i\ vašega ofceta ime!" Mažurina pokimala je z glalvo ter s t m izra-razila svoje obžalovanje. nTeh vam tudi nij vedeti treba. S j zuate, kako se pišem. To naj vam zadi|8t*>;- A lokšno je to vprašanje: kako se počutite?] Menda vidite, da se svojega življenja veselim." (Daljo prih.) J skega in Vyskočila, — ysi so udje slovanskega pevskega društva. Peli so Štiri pesni, namreč Bergmanov: Ten ptaček ten se nazpiva; Hu-bička (češka narodna), Krvzkovskijev: Odpadi)' od srdce. Kalendar a ne farar. Več zborov morali so ponavljati. Občinstva bilo je več nego pri dosedanjih zabavah. Zadovoljnost in veselje vladala sta mej celim društvom, in vrlemu pevovodji g. Buchti donela je od vseh stranij hvala. Bodoča zabava bode 11. januvarja t. I. s plesnim venčkom v istej dvorani. iz Kagrcba 30 decembra. [Izv. dop.] Dne 1, januvarja 1882 prevzame hrvatska vlada upravo bivše vojne Krajine, to je notranje posle, pravosodje ter uk in bogočastje pod svojo nadležnost in th tega dne se zjedinijo krajiški stol sedmerice, ban-ki stol in državno nadodvetništvo s stolom sedmorice, ban-skim stolom in državnim nadodvetništvom hrvatsko-slavonskim, in s tem bode zjedinjenje Krajine z materjo zemljo dovršeno. Samo Se ostane nerešeno vprašanje, kako in kedaj bode razvojačena Krajina poklicana v sabor hrvatsko-slavonskil Tem načinom izpolnile se bodo mnogoletue želje Hrvatov, znebiti se iznimnega v sedanjih okol-nostih neopravičenega vojaštva in s tem zvezanega nemškega uradnega jezika. Sicer je civilna uprava morala prevzeti vse krajiške vladne uradnike in višje sodce, bivše avditorje, tudi take, ki se, čeravno mnogo let mej ljudstvom živeči, narodovega jezika naučili nijso, nego ti bodo sedaj primorani, ali hrvat ski uradovati ali odstopiti, iznimke se ne bodo trpele pri hrvatskih avtonomnih uradnijah in sodnijah, odbila je ura nemčenju hrvatskega naroda po vojničkih oblastih. Zagrebški naročniki in prijatejji ^Slovenskega Naroda" izražajo srčno r;\dost, in veselje svoje, da bo list odslej izhajal v povečanej obliki. Gledati moramo in skrbeti, da se naš organ ne le krepak vzdrži, ampak tudi, da se čedalje bolj širi mej slo venskim svetom, ker po žurnalistiki se v sedanjih časih meri stopinja splošnega narodovega izobraženja, narodove moči! Občni zbor dramatičnega društva. V Ljubljani J8. decembua 1881. Tudi pri zadnjem občnem zboru bila je udeležba prav revna, kar moramo v imenu koristne stvari prav zelo obžalovati. Gospod Ivan Murni k odbor iz dotacije temu društvu odmerjene 1000 gld. nagrade. Na to ponudbo odgovoril je tega društva odbor tako-le: „Radostno pozdravlja udano podpisani odbor namero slavnega deželnega odbora, da bi se za iz-davanje slovenskih literarnih del podpora delila. Predlaga se pa, da bi se ta podpora obrnila v namen, da se porabi kot nagrada pisatelju, ki bi spisal slovensko poetiko. Najbolj primeren društvenim nameram bi bil estetičen spis o samej dramatičnej poeziji. Toda tak spis bi bil premalo obširen in premalo bi se mogel opirati na slovensko drama t'čno literaturo, katere je le malo. Z druge strani pa živo potrebuje naša literatura tako knjigo, iz katere bi posebno mladina srednjih šol zajemala estetičen pouk v vsej poeziji razjasnjen po vzgledih vzetih zlasti iz slovenske l:terature. Toda ta knjiga bi ne smela bit: le zgolj suhoparna, obsegajoč kratko teorijo, ampak občirno, popularno in zanim ljivo pisana razlaga poezije. Ker se vsi učitelji slovenščine na srednjih šolah s tem predmetom pečajo, bi se gotovo kateri izmej njih z veseljem takega dela lotil. Udano podpisani odbor uljudno prosi, naj bi blagovolil visoki deželni odbor to preudariti in namenjeno podporo v to dovoliti; ob jednem pa tudi odkritosrčno zahvalo za društvenim nameram odmerjeno podporo blagovoljno na znanje vzeti." Nato si. deželni odbor odgovarja: „Kar se pa tiče predloga si. odbora dramatičnega društva, naj bi se znesek GOO gld. porabil za izdavo slovenske poetike, oziroma naj bi se izplačal dotičnemu pisatelju, zdi se deželnemu odboru zdaj kakor prej, da je važnejše ter vrednejše pospeševanja to, kar je on omenil, kakor izdava poetike. Ker pa hoče, ako bode le mogoče, ustreči želji če titega dramatičnega društva, želi deželni od bor, naj bi častito društvo prej ko mogoče govorilo z jednim pisalcem poetike, da predloži natančni načrt tega deln. K'.kor hitro bone deželni odbor zvedel te neobhodno potrebne posameznosti in da mu bode mogoče presoditi vrednost in jedro omenjenega spisa, se bode takoj d?tinitivno o tej zadevi izrekel." Nato je odbor dramatičnega društva 24. dec. 1881 leta pisal, da je zvedel za pisatelja poetike in da bode kmalu načrt predložil. O usodi tega načrta poročalo se bode v prihodnjem občnem zboru. Ali uže denes lehko go- ske obleke revnim šolskim otrokom dobilo se je z uže omenjeno predstavo 90 gld. — Konečno igralo se je še dne 12. aprila 1881. Tedaj predstavljali sta se burki: „Gluh mora biti", in ,.Dva gospoda pa j eden sluga". (Konec prihodnjič.) pričel je z zborovanjem ob 7'/a- uri, ter pozdravi! navzočne s primernim ogovorom Pjtem prečita! jejjimo upe, da dobimo tem potom izvrstno slovensko blagajnik dr. Stare svoja poročila, katera so se brez vsake debate odobrila. O društvenem delovanji mej letom 1880/1881 poročal je tajnik tako-le: Slavna gospoda! Dramatičnega društva delovanje mej letom preteklim vršilo se je v tistih ponižnih mejah, kakor so v zadnjih letih sploh razvidne iy. vsacega, občnemu zboru predloženega, tajnikovega poročila. Tajiti se ne da, da se je slovenskega, občinstva ljubezen do našega društva močno ohladila, tako da bode prihodnji odbor brez dvojbe moral v prvej vrsti premišljevati sredstva, s katerimi bi se posebno na deželi odpravila apatija nasproti) našemu dramatičnemu društvu, kojega velika k.oriBt je jasna. Odbor pod predsedništvom gospoda Ivana Mur nika konstitujiral se je dne 'j. novembra 1H80, ter se posvetaval pozneje v mnozih sejah. Njegovo občevanje z deželnim odborom bilo je jako živahno, da si se trditi ne more, dr s, bi nas sedanji deželni odbor tako ljubil, kakor so nas ljubili narodni deželni odbori. Iz deželnega zaklada izplavala se je društvu: a) za pomnoženje knjižnica..... 100 gld. b) za izdavmje knjig...... 300 „ c) za predstave........ 100 „ skupaji torej . . . 500 gld. V jednem svojem dopisu naglašal j< slavni deželni odbor, da bi bilo jako primerno, če bi društvo izdalo kako dobro k ti i igo zabavnega ali pouč-ljivega obsega, ali pa, če ui se dala nagrada, kakemu nadarjenemu domačemu pisatelju, da bi izdal št. GJ28 z^ prejj znanstveno d*do. V ta namen dovolil bi deželni | toplejšo zahvalo. poetiko, katere smo do zdaj prav živo pogrešali. Lanskega leta poročalo se je občnemu zboru o konkurenciji, koja se je razpisala vsled odloka deželnega odbora dne 21. oktobra 1879, št. 6020. Vsled tega razpisa oglasilo se sicer nij premnogo proizvodov, ali zastopana sta tako žaloigra, kakor vesela igra. Dotične igre predložile so se ravnokar slavnemu deželnemu odboru, in prihodnji tajnik imel bode nalogo, v prihodnjem občnem zboru o uspehu omenjene konkurencije poročati. Opravičeni smo k upu, da razpisana darila brez plodov ostala ne bodo! Tudi v prošlem letu priredilo je društvo s pomočj o drago voljnih diletantov več slovenskih predstav v tukajšnjem deželnem gledališči. Predstavljali so se naslednji igrokazi: dne 21. novembra 1880 na korist, fondu za napravo zimske obleke revnim šolskim otrokom : „Banditje", veseloigra v 4 dejanjih ; dne 19. decembra 1880: „Umetnost in narava'', veseloigra v 4 dejanjih: dne 23 januvarja 1881 na korist Zagrebčanom, vsled potresa ponesrečenim gluma s petjem v 1 dejauji: „Oče so rekli da leu. S to predstava združena je bila velika akademija, pri katerej so radovoljni sodelovali „Soko'i" in ljubljanske čitalnice pevski zbor. Donesla je Čistega dohjdka 20G gld. 80 kr., koji so se odposlali gradskemu poglavarstvu v Zayreb. Gradski načelnik Mrazovič izrekel je z odlokom od 28. svečana 1881 i d v dr.imntičiieniu dru."t vu na|-N: korist fondu za napravo zi...- Domače stvari. — (Vabilo) k občnemu zboru telovadnega društva „Sokola" v petek dne G. januvarja 1882 (sv. treh kraljev dan) dopoludue ob Vali. uri v društvenej telovadnici. Spored raipravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev treh preuledovalcev letnega računa. 5. Volitev odbora, a) staroste, b) pod staroste, c) sedem odbornikov. G. KaLgovor in nasveti o Sokolovej maskeradi. 7. Nasveti posameznih društvenikov. Čestiti člani društva „Sokola" pro-šeni so najuljudneje, da blagovole v muo^obrojnem številu udeležiti se tega zborovanja. — (»Ljubljanskega Zvona" l. št. t. l.)se bode začela razpošiljati 4. t. m. Tisk se je nekoliko zakasnil, ker je „Narodna Tiskarna" uže meseca novembra naročene nove črke dobila še le 24. decembra m. 1. Gospodje naročniki naj oproščajo zamudo z ozirom na to, da dobodo ves list z novimi črkami lično natisnen ter z mnogimi novimi začetnicami in vignetami olepšan. — (Imenovanje.) 0. kr. ministerdtvo poljedelstva imenovalo je g. E. Kramaria, azistenta na C. kr. kmetijsko kemičnem poskuSevatišČi na I)u-naji, potovalnim učiteljem poljedelstva za Kranjsko. Služba je za zdaj provi/orična, letin plača 1500 gld. Po nalogu ministerstvu ima potovalni učitelj predavati o kmetijstvu, nadzorovati šolske sadjerejs.ke vrte in kmetijski pouk po ljudskih in nadaljevalnih Šolah ter uže tekoče leto pričeli poljedelski kurz za bogostovce in učiteljske kandidate. Gospod E. Kramar bode prevzel tudi uredništvo ,,Novic4* v kmetijskem in obrtnijskem oddelku. — (Veselica) na Silvestra večer \ tukajš-njej čitalnici bila je obiskovana tako obilo, da je prostora primanjkovalo. Vse točko mnogovrstnega programa so bile jako pohvalno sprejete. Zlasti treba omeniti nadopolne gospice Cilke Ko det o ve, katera naj bi še večkrat nastopila na čitalničnem odru in nas razveseljevala s svojo redko nadarjenostjo, krepkih in vrlo pred najinih zborov. Dalje omeniti treba dramatičnega komičnega prizora, katerega jo sestavil in predstavljal gospod Vizjak in nagovor o polunoči. Ker ne preostaje prostora, poročati obširneje, se strinjamo z željami izrečenimi po gospodu Dreniku in kličemo tako iskreno, kakor jo intonirala izvrstna godba pod vodstvom gosp. Majorja: Živi, živi duh slovenski! — (Božiču i c o), katero je priredilo na novega leta dan zvečer katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v svojih prostorih v knežjem dvoru, obiskalo je jako mnogo udov in odličnih gostov. Gospod Gnezda, voditelj društva, pozdravil je nav-zočne v lepem slovenskem govoru, želefi jim veselo novo leto, konečno pa je prečrtal teh gram škofa dr. Gruše, načelnika vseh katoliških rokodelskih društev, v katerem vošči škof vsem udom prijazno novo leto in jih blagoslavja. Pole so se potem pod vodstvom ti. kapelana Kržiča slovenske pesni prav dobro. Tudi doklamovalo se je več slovenskih pesen in jed na nemška. Prav veselilo na- je, da se je v deklamacijah povsod poleg katoličanstva tudi ognjevito poudarjalo slovenstvo oziroma domoljubje in narodnost. Veseloigra „dr. Čuden :n njegov sluga" v Štirih dejanjih, predstavljala se je slovensko od vseh igralcev izvrstno in je vzbudila mnogo smeha. Tombola, ki je nasledovala igro. bila je obdarjena s prav lepimi dobitki. Sploh spolnujemo prijetno dolžnost, priznavaj e, da je gosp. Gnezda jako spreten in skrben vodja temu društvu v vsacem oziru. — — (Imenovanje.) Gosp. Krištof Kandut, do sedaj župnik v dolenjej Poljskavi, imenovan je stolnim /upnikom in dekanom morib »rskim, ob jednem kanonikom stolnega kapiteljmi luvantinskega^ — (Ustanove.) Razglasom c. kr. deželne \l.ale kranjske dft« '23. decembra 1881 št. 9687 ra?|»isanp so za šolsko leto 1882 za uboge ueenee podkovsk« Šole v Ljubljani 4 u>tanove po 50 gld. Frosild se mora.o izkazati spr.^eva'om ubožnosfi lepega vedenja in s t< m, da so uže 'dve leti delali kot kovaški pomočniki. Prošnje naj se ulože v 4 ted-nili oil dneva prvega razglfjenje v uradnej „Liib. Zeitung" pri centralnem odboru e. kr. kmetijske družbe. — (V mestno t ar o sv. Jakoba v Ljubljani) želi biti uvrščenih h gospodarjev na dolenj-skej cesti počenši od Ocvirka; mej njimi g. Tomek, posestnik grada Rakovnika, g. Auer, posestnik poslopij pri „Zelenem hribu". Vsa ta posestva štejejo kacih 10O prebivalcev, kateri bo do sedaj pripadali župniji rudniškej. Deputacija, katera je izročila do-tično prošnjo g. knezoškofu ljubljanskemu, bila je sprejeta jako prijazno in vzprejela je zagotovilo po-povolne rešitve. — (Narodna čitalnica Novomeška) imela bode dne G. januvarja ob 4. uri popoludne občni zbor. Na dnevnem redu bode: 1. poročilo tajnika; 2. poročilo denarničarja; 3. poročilo gospodarskega odseka; 4. poročilozaradi spremembe pravil voljenega odseka: 5. volitev novega o Ibora; 6. volitev racunsk'b pregledalcev; 7. predlogi posameznih društvenikov. — (Tako je prav!) Čujemo, da v 290. št. vašega lista priobčeni dopis iz Borovnice, ki v pov/diyo izobraženosti in slovenske naiodne zavesti v pri prostem našem narodu priporoča snovanje bralnih društev iu čitalnic, nij ostal glas vpijočega v puščavi! Uže so rodoljubje — tako r Orehku na Notr«njskem — prosili „borovnisko bralno društvo" pravil, da bi na podlagi njih usta novili tamkaj narodno bralno društvo. Tako naj se ožive še drugi kraji po sloveuskej nušej domovini ! — (Z Notranjskega) se nam poroča: Na Nanosu v IJbeljskej gori so dne 29. decembra p. 1. ustrelili divjega koda. Taka žival se v teh krajih do zdaj še nij našla. — (Požar.) Z Mokronoga se nam piše 31. decembra m. I.: Denes zjutraj okolo 5. ure začelo je goreti pri Fr. Ste. rud, po domače Uhanu na Rakovniku. Zgorel je kozolec, v njem je bilo 14 vozov, hlev in okolo 500 centov mrve. Ob jednem z;.čelo je pa goreti v Brinji vasi prav blizu Rakovnika, kjer je pogorel kozolec in supa. Prvi je bil zavarovan, drugi pa ne. Škode je prav veliko, posebno pri prvem, ker je imel jako lepo poslopje. Kako se je zanetil ogeni, ne ve se, sodi se pa, da je kdo nalašč zazgal, ker je v obeh krajih najedenkrat začelo goreti. Pomoč je prišla iz Št. Ruperta in iz Mokronog-, toda precej pozno, ker se zaradi silne megle ogenj nij opazil. — (Konfiseirali) so v Gradci pri Janotti tiskano brošuro „Slovenski duh". — Nam nij znano ni ime pisatelja, ni zadržaj, a slutimo, da je pod tem naslovom skrito kuknvičuo jajce. — (O Žumberku) pišejo in bodo pisale novine Se razne stvari, saj letos se ima to vprašanje rešili. Kar p* piše „Tribüne", da je Žum-berški olvraj) prošnjo poslal na nnnisterstvo in na državni »ibr /a združenje b Kranjsko, — in ljub Ijanski „Wochenblatt", do so odločilne osobe, čez sto njih, tako prošnjo odpravile, — tega ne verjame ni „Wochenblatt" ni sam dopisnik ne. Cela Utvar se reducira na par osob, ki imajo špeku lacijo prid iinm. O tej prošnji se bo dalo še mnogo poročali, /a zdaj le toliko, da se je razkri čana prošnja podpisovala odnosno podkriževala v Metliki po nagovarjanji nekega Žumberčana, ki ima tam krčmo, in da je njegov kletar Mito, kakor se je nekega dne hvalil, sam 04 takih pismoukov Žumberčanov, ki pisati ne znajo in od tega krčma rja zbotf kakegagod roda odvise, ki so pa za „Wochen blatt" odločilne osobe, lastnoročno podpisal. Heise je pri nagovarjanji marsikaj, morebiti tudi kar se ne sme, govorilo, prične se, kakor nam je pravil župan občim- Sošlčk preiskava proti agitatorjem za to prošnjo. Te prošnje nij tedaj poslal okraj Žumberški, ni odločilne osobe, ampak poslali so jo prosti špekulanti in njih poslušni. — („Lužicak1,) mesačnik za zabiivvu a po-wučenje. Tako zove se list. kateri je pruVI izhajati z 1882. letom v Budišinu (BauUen) pod uredništvom dr. phil. Erne.-ta Muke. Izbaje vsak mesec jedenkrat in velja za Avstrijo za vse leto 1 zlat 60 kr. Prvi list, prinaša jako zanimlj vo vsebino, mej n]imi osobito mnogo korenitih spisov M. Hor-nika. Lužički Srbi jako napredujejo. Telegrami ..Slovenskemu Narodu". London. Francoska in angleška vlada sta sklenili, odposlati kedivu skupno identično noto, v katerej se izjavljata, da sta pripravljeni z materijelno kooperacijo v Egiptu slučajno nastale nemire udušiti in varovati avtoriteto kedivovo. Berolin. Nemški cesar vzprejel je od ruskega carja srčno čestitko za novo leto. Petrograd. Pričakuje se, da se bode v prihodnjem času zopet odločila državna policija od ministerstva za notranje poslove. Belgrad. Ilazprave o sklepu kupčijske pogodbe mej Nemčijo in Francijo se prično sredi meseca januvarja. Bukure&t. Zbornica poslancev in senat sta odložila zborovanje do 22. januvarja. Meleorologičiio poročilo. A. V LJubljani: Dan Las opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo Nebo j krina v mm. 1 c« e JE a © co ft Ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoludne ob 9. uri zveder 748-81 nun. 74:7-117 mm. 747-85 mm. — 7-4o C + 20« C - 2-4° C slabotna burja slaboten gorenjec »labuttii gorenjec jasno jasno t TiSini soparno 000 mm. 29. decembra ob 1. uri zjutraj ob 2. uri popoludne ob 1. uri »irčer 744-62 mm. 742- 12 mm. 743- 84 mui. — 5-6° C + 2-;">° C — 28° C brez-velrije slabulen jUL'dZillliill slu bot in l'iill'lljl'l medeno jasno jasno 0-0'»ram. 30. decembra ob 7. uri zjutraj ob 2. uri 1 popiiludiic ob 9. uri zvečer 742-92 mm. 741-71 mm. 74 1 l>3 mm. — 5-0° C — 10° C — 3-6° C brez-Hrije brez-velrije brezvetrij« megleno jasne mi'l'li'iio 000 mm. 31. decembra ob 7. uri /jutru j ob 2. uri popoldne »Ii '.I. uri na!* 741-48 mm. 740(12 mm. 740-48 mm. — 5-0° C + 1-0° C -t- 10° C brez-Tilrijc slabotna burja brez-Tetriji' mi'L'leno oliliväni obluru» 0.00 mm. 1. jaiiuvarja oh 7. uri ijatrtj ob 2. uri popoluiliiv oli 7. uri min 73979 mm. 788-66 mm. 788-48» — 00« C -f 5-6« 0 + 4-4° C _ ziili cd ilabotu juL'o/almil brez-velriio oblačno oblačno oblačno 000 mm. Dne 30. decembra: zjutraj in na večer gosta megla, čez dan jasno; v višini močan sopar; srednja dnevna teinp. — 3-2" O, za 0.3° G pod normalom. Dnč 31. decembra: deloma jasno, čez dan prodira solnce, popoludne temno, vlažen zrak, na večer popolnoma oblačno; srednja dnevna temp. — 1-0" C, za l'J" C nad nor-malom. 1. januvarija: Cel dan deloma jasno, precej vlažen zrak; srednja dnevna temperatura -f 33° C, za 00° C nad normalom. B. V Avstriji sploh: Počasno padanje zračnega pritiska z jednako razdelitvijo po vseh provincijali; stanje barometrov«) povsod neprimerno visoko; razloček mej maksimom in minimom neznaten. Vi trovi precej slabotni. Srednja dnevna temperatura bliau ničle; razloček mej maksimom in minimom 17° C. Morje skoro popolnoma mirno. Nič dežja ali snega, nebo večji del jasno, k večjemu megleno in le prav izjemno oblačno. Stanovitno, mrzlo vreme. nZ)"u.3^.a,jsl^a, borza dne 2. januarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 77 gld. 25 kr. Enotni državni dolg v srebru .... 78 „ 30 „ Zlat« renta........... 93 „ 90 „ 1860 državno posojilo....... 132 „ — „ Akcije narodne banke....... 842 „ — „ Kreditne akcije......... 348 „40 „ London............ 118 „ 90 „ Napol............... 9 „ 427, , C. kr. cekini........... 5 „ 60 , Državne marke......... 58 - 25 _ Svarilo! S tem svarim vsacega, moje i ženi denar ali denarno vrednost posoditi, ker ne plačam nikakoršnega dolga za njo. (i) Josip Corazza. Razpis službe kapelnika z letno plačo 5<>0 gk. □siroma po zmožnosti 600 gl. Prosilci ima;o dokazati popolno izurjenost v godbi 8 plehnimi inštrumenti in na gosli, kakor tudi zmožnost izuriti novo civilno godbo in pevski zbor. Pro-sdec mora biti trdnega značaja in znati vsaj jednega slovanskih jezikov. Prednost imajo oni, kateri so razen tega zmožni tudi v igri na glasovir in orgle. Prošnje dobro dokumentovane naj se vložijo pri žtii»uiftstvii v Tolminu do 20. J noiv;>r|a (2—1) Županstvo. Temnorujav, kratkodlak prepeličar, i dolgim životom, kratkimi nogami, z rumenorujavim zavratnikora z d markama se je izgubil. Kdor ga najde, dobi 10 gld. plačila, cesta št. 6., obrist Dittl. Marije Terezije (732—3) Dne 28. decembra: jasno in stanovitno vreme, v višini malo aopa a, Brednja dnevna teinp. — 2-i»° C, za 0.3° C pod normalom; Htnnje liarometrovo zelo visoko in precej stanovitno. Dnč 20. decembra: zjutraj gosta megla, potem jasno in čisto nebo; srednja dnevna teinp. — 20" C, za 09 nad normalom; stanju barometrovo še zmiroiu visoko, vender uže metlj stanovitno. IT Amerika! Potovanje od Antwcrpna velja gld. -iH s prav dobro hrano vrc«l. Do A m \* n|»na gld. ¡11, torej vkup za | jedno ohoIm* gltl. 71» a. v. Ta pot je za 5«» milj i krajša, kakor čez Hamburg ali Bremen. Natančnejša poročila o vožnji daie j (,679—3) gpeditčr. l>uim . I., IVstalozziiraMMe 1. EPILEPSIJO (božjastl ozdravi iiidiJHki EcllMki sok, ki sc kot po- sebnoHt, da kot jedino sreilstvo z najboljšim vspebom rabi zoper božjast. 218—20) Božjastni se hit\ro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega s-oka po 15 kapljic na Sladkorji zavžije. Celo najstarejša in Dajslobnejia bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se llaeou po 20 kr. v skoraj vseb lekarnah Avstro-Ogerske, a v IjjitklJani ima ta sok lekarnar g. Julii pl. H riili<>< /> . v M* i sni pa prirejevatelj Itudolf Slalil. emer. lekarnar. S pošto se meni kot 2 flaoOna ne pošilja. > 1 - s !z5 .2. S ee' rt g a. P «— b 5 g Ts —.8 a; «3 CM S I O ? ; I . o H a - 5 J i-r> to M- © "j si .2 .S si Odpretje prodajainice. Uljndno naznanjam, da sem tu na Preširriovem Trgu (Čevljarska ulica) cdprl prodajalnico s specerijami in barvami in tlBOJam si priporočati popolnem novo asortirano 7.alogo v obila naročila, p. n. naročnike kolikor najbolje obetajoč, da ni bodem vedno prizadeval, mogoče zmlovoliti. V LJubljani dne 1. janvarja 1882. (3-1) S \ spoštovanjem Gustav Treo. Izdatelj in oiliiovo1 r.: urerlnik Maks« A r m i ft. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".