Za poduk in kratek čas. Kako so umirali nekateri brezverniki. (Iz nConfession" par 1'Abbe Guillois.) • (Konec.) Grof Tresson, Volterjev prijatelj, ki je dal na svetlo precejšnje število brezverskih in brezbožnih knjig, spovedal se je teden pred svojo smrtjo prav ^kesano, ter prejel na to sv. zakramente umirajočih. Svojega spovednika kar od postelje ni pustil. Ko je d'Alembert zvedel, kako se je grof spreobrnil, opozoril ga je na to, da Ijudje zaradi nepričakovanega početja grofovega glave stikajo ter slabo o njem govorijo. Ali s tem ni prave strune zadel. Nevoljen ,ga je grof odpravil ter se ni zmenil kar nie za govoričenje svojih znancev in prijateljov. Uinrl je kmalu potem 1. 1783. Zdravnik La Metrie zagazil je bil na poti nevere prav daleč, kajti v raodroslovnem kakor verskem oziru trdil je celo abotne stvari. Končno dohitela ga je vendar milost božja. Načela in nauke, s katerimi se je prej pred svetom bahal, je zdaj tudi pred vsem svetom, očitno zatajil in se jim odpovedal. Poklical je duhovnika, spokoril se ter skesano umrl 1. 1751. v Berolinu. Slično se je spreobrnil grol Bou lain villiers, (Bulenvje), ki skoraj peresa ni odložil, s katerim je črnil, smešil in preganjal sv. cerkev. Le malo časa pred svojo smrtjo, ki ga je" dne 23. prosinca 1722. lela zadela, spovedal se je odkritosrčno ter jako vzgledno in vspodbudno prejel sv. obhajilo. — Tako našteva izvirnik še mnogo drugih več ali manj znanih zgodovinskib slučajev, v katerib je milost božja v zadnjem času prihitela grešniku na pomoč, da se je spreobrnil. Znani filozof Montesquieu (Monteskje), (f v Parizu 1. 1755.), pisatelj Du Marsais (Marze) (f 11. rožnika 1765.), učenjaka Maupertius (f v Baselu 1759.) in Fontenelle (f v Parizu 11. prosinca 1757), Marquis d"Argens (Marki d"Aržan) (f 1771.), Buion (f 1783.), M. Robinet (f 1820.) in še cela vrsta drugih bili so že od mladih nog zagazili na nepravo pot, po kateri so putem celo svoje življenje, v svojih naukih in spisih blodili, seveda zbok svojega bistrega in premetenega duha v veliko škodo naše sv. vere. Pa vsem tem podelil je Večni v zadnji, smrtni bolezni milost prave spreobrnitve. Zanimivo je, kar se bere o velikem Napoleon-u. Ko je bil ta korzijski mogotec na vrhuncu svoje slavp, pokazal se je kristjana le s tem, da je ob nedeljah prišel poslušat godbo k veliki dvorni maši. Gisto drugačen jo bil Napoleon na otoku sv. Helene v svojetn prognanstvu ob svojem grobu. Poklical je laškega misijonarja Bonaviso, in dr. Antomarclri poroča, da se je Napoleon spovedal ter prejel tolažila sv. cerkve. Naštela pa bi se poleg teh še cela vrsta drugih brezvernih učenjakov, filozov in duhovitih preganjalcev sv. vere, ki so imeli v zadnjib trenotkih svojega živIjenja resno voljo, z Bogom se spraviti. ali kalere je zadela mesto božjega usiniljenja le božja pravičnost. N. pr. d'Alembert je bil poklical duhovnika, toda brezveren prijatelj Condorcet ni ga spustil k bolnikovi postelji. Diderot je bil že na potu svojega spreobrnjenja, ali prijatelji so ga premotili. Souterre je poslal po du~ hovnika, pa je umrl predno je oni prišel. Z Barra-oin godilo se je slično kakor z Diderotom. Dvakrat se je spovedal največji sovražnik naSe cerkve, Voltairp, a žopet ozdravel. V svoji smrtni bolezni se je tudi že veselil duhovne pomoči, pa prijatelji so odgnali neusmiljeno vestnega spovednika, ki je silil k smrtni postelji nesrečnega preganjalca Kristusovega. V najhujši obupnosti preminil je Voltaire dne 30. maja 1. 1778. v Parizu. Sinešnica. Korajževič je zaradi nekega prestopka moral za tri dni iti v ječo, ali kakor pravijo, sedet. Jetničar pride Korajževiča nagovarjat: »Ti, ako si hočeš kaj zaslužiti, pojdi z drugimi na delo!« Korajževič pa mu odgovori: »Nečem; kajti jaz nisera prišel sem delat, ampak sedet!«