78. številka.
Ljubljana, v četrtek 6. aprila 1899.
XXXII. leto.
Iahaja vsak dan zvačer, iaimSi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejernan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.
Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tujo dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vposiljatve naroCnine, Be ne ozira. — Za oznanila plaCujo ae od Stiristopne petit vrste po 6 kr., Ce 8e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj Be izvole* irankovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni "it v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. »se administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v DpfMVtftfO pa a Kongresnega tfgK St. 12.
Telefon nI. 84.
Shod trgovcev in obrtnikov.
Tako impozantne manifestacije, kakor je bil današnji shod trgovcev in obrtnikov, Ljubljana že veliko let ni videla. Vseslovenski shod je bil mnogoštevilno obiskan, a današnji shod trgovcev in obrtnikov ga je še daleč nadkrilil. Z vseh stranij naše dežele, tudi iz naj oddaljenejših krajev, z Gorenjskega in z Dolenjskega, iz Notranjske in iz Bele krajine pa tudi iz sosednih dežel, iz Štajerske in iz Goriške prihiteli so trgovci in obrtniki, da se združijo na skupno delovanje v povzdigo trgovine in obrtnosti in na skupen ter organizovan odpor proti tisti kugi, katero je v našo deželo zaneslo politično sovraštvo, proti tistim izbruhom nekrščanskega fanatizma, kateri bodo vedno na sramoto kranjski duhovščini.
Velika in prostorna dvorana Sokolova je bila natlačeno polna, isto tako tudi galerije. Zborovalcev je bilo nad 10O0. In zbrani so bili ne morda mežnarji in pritlikavci, zbrani so bili sami odlični možje, kar daje shodu še poseben pomen.
Shod je otvoril dr. Tavčar, katerega so zborovalci živahno pozdravili. Dr. Tavčar je predstavil vladnega zastopnika, nadkomi-sarja g. Vračkota in pozdravil župana Hribarja, predsednika trgovinske zbornice, g. Perdana, navzočne državne in deželne poslance (navzočni so bili gg. dr. Ferjančič, Kušar, ces. svet. Murnik, Klein, Božič, Lenarčič, Višnikar, Šubic in tudi baron Scfrsvegel), člene trgovske zbornice ter zastopnike celjske zadruge, na kar jo bilo izvoljeno predsedništvo.
Predsednikom je bil izvoljen g. A. Pogačnik, trgovec iz Cirknice; prvim podpredsednikom ljubljanski trgovec T e r d i n a; drugim podpredsednikom načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge, g. Tosti; zapisnikarjem pa g. Fursager, trgovec iz Radovljice.
Predsednik g. Pogačnik se je zahvalil za izkazano mu čast in otvoril zborovanje.
Župan Hribar, živahno pozdravljen, je ogovoril shod tako-Ie:
Čestita gospoda! Mnogo se je že zbo rovanj izvršilo v tej dvorani; zborovanja te vrste, h kakoršnemu ste se zbrali Vi danes, pa vendar ni še videla. Protestno in obrambeno zborovanje imenoval bi jaz Vaš da našnji shod.   Protestovati namreč hočete proti nekim bolehnim izrastkom zadružne organizacije v naši deželi; ob jednem pa hočete vzeti v obrambo trgovstvo in obrt ništvo, tedaj dva izmej štirih stebrov, na katerih sloni sedanji družabni red, na katerih sloni vsaka zdrava gospodarska organizacija, na katerih pa tudi sloni ustrojstvo države.
Hvalevreden je torej namen Vašemu današnjemu zborovanju, in zato Vas v imenu bele Ljubljane, katera dobro Čuti, kako dalekosežnoga pomena utegnejo postati Vaši današnji ukrepi in pa delo, ki jim mora slediti, prav prisrčno pozdravljam.
Svarim Vas pa, gospoda moja! pred jednostranostjo. Kakor bi bila velika napaka smatrati zadružništvo za panacejo proti vsaki stiski in nadlogi; tako bi bila — in Se veliko večja — napaka, delovati proti zadružništvu sploh. Vsaj se ne da tajiti, da je zadružništvo neprecenljivega pomena v stanovski organizaciji; da ravno ono poživlja smisel za skupnost interesov, da je ono Uit v boji za obstoj. Analogija sa sedanje Eađrnžnlitvo nahaja as is v nekdanjih cehah in onnftih; It da je moderno
zadružništvo — potrebam časa primerno postavljeno na širšo podlago. Pameten in razsoden človek ne bode torej nikdar deloval proti snovanju pravih kmetijskih ali obrtnih zadrug; temveč podpiral jih bode z vso močjo, ker je v njih veliko poroštvo, da se oba ta stanova s tem večjo resnobo polotita napredka v kmetiistvu in obrtništvu, brez katerega bi jima bil le klavern obstoj.
Pač pa je. gospoda moja! najstrože obsojati ono zadružništvo, ki — kakor pri nas — kmetu jemlje smisel za prave njegove dolžnosti in mesto, da bi ga napeljevalo k umnemu gospodarstvu, hoče napraviti iz njega trgovca-špe-kulanta. Tako zadružništvo je nezdravo, je deraoralizujoče in razdirajoče. Tako zadružništvo je pa — dasi ga pri nas — nekateri iz sebičnih, drugi iz spekulativnih nagibov — uvajajo pod krinko pravega katoličanstva — skrajno nekrščansko, ker ne bi až i, ne krepi, nevodi kmejsebojni ljubezni, temveč vzbuja mržnjo in strasti.
Gospoda moja! Takemu zadružništvu uprite se v interesu zdravega narodno-go spodarskega razvoja z vso odločnostjo. Ne ostanite pa samo pri tem ; temveč ustvarite si ob jednem sami zadružno organizacijo, katera Vam bode — na zdravi podlagi sloneča — krepka trdnjava v nekrščan-skem boji, kateri Vam je napovedala takoimenovana „katoliška gospodarska organizacija". Bog i sreča junaška | (Živahno odobravanje.)
V imenu trgovinske in obrtne zbornice je zborovalce pozdravil nje predsednik g. Perdan, želeč, da bi shod obrodil obilo sadu na korist trgovcev in obrtnikov in cele dežele kranjske.
O delovanju konsumnih društev, o nečuvenih razmerah, ki ponekod vladajo je ob burnem pritrjevanju zborovalcev poročal g. Lapajne iz Idrije. To izborno porodilo priobčimo doslovno. Shod je soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
„Bodočemu trgovskemu in obrtnijskemu društvu se nalaga sestaviti obširno spomenico o pogubonosnem delovanju konsumnih društev; to spomenico je predložiti vladi, deželnemu odboru in škofijskemu ordinar-jatu in sicer potom trgovske zbornice. Pri vladi pa je ob jednem vložiti peticijo za spremembo zakona o konsumnih zadrugah tako, da v bodoče ne bode več mogoče tega zakona proti trgovcem in obrtnikom na ta način izkoriščati, kakor ga sedaj izkoriščajo konsumna društva".
O organizaciji trgovcev in obrtnikov je poročal g. Petsche, in priobčimo tudi njegovo, živahno odobravano poročilo doslovno. Po njegovem nasvetu je shod sprejel naslednjo resolucijo:
„Dne 6. aprila 1899. v Ljubljani zborujoči prvi splošni zbor trgovcev in obrtnikov dežele Kranjske sklene:
1.) Da se nemudoma ustanovi „ Splošno trgovsko in obrtno drnštvo za deželo Kranjsko s sedežem v Ljubljani", v katero Bvrho se takoj izvoli začasni odbor 14 členov, od katerih naj bode 8 stalno bivajočih Ljubljani, dočim naj izmej ostalih pripadata po 2 člena na Notranjsko, Gorenjsko in Dolenjsko; tako sestavljenemu začasnemu odbora prirediti je brez odloga društvena pravila ter izposlovati jim oblastvenega potrjenja, potem pa čin prej sklicati prvi redni občni zbor v svrho konstituiranja;
2) da se — ▼poltevaje resnično po* trebo — brt ko mogoče ustanovi slovenska
trgovinsko-obrtnijska banka s sedežem v Ljubljani, glede katere ustanovitve se naroča in prepušča bodočemu „Splošnemu trgovskemu in obrtnemu društvu za deželo Kranjsko v Ljubljani", da takoj po svojem konstituiranju vse v to irne potrebno ukrene;
3.) istotako se imenovanemu društvu naroča in prepušča, da deluje na to, da se delokrog konsumnih društev in gospodarskih zadrug omeji ua gotove predmete, zlasti da se jim prepovejo pivnice in točenje vina, petijota ter žganja na drobno, ter tudi prepove prodajati trgovcem blaga na debelo in da taisto strogo pazi na vsako nezakonito postopanje teh diuštev ter vsak prestopek po svojih zaupnikih nemudoma naznani na pristojnem rnestu;
4 i istemu društvu se naroča, da vse potrebno ukrene v primerno varstvo trgovine in obrti, da pomaga tako posamezniku kakor dotičnima stanovoma v celoti, bodisi v pravnih ali političnih zadevah, da v to svrho pošilja prošnje, peticije in deputacije na trgovinsko in obrtno zbornico, na zakonodajne zastope in oblasti in da po poslancih upliva, da se bolj deluje na povzdigo trgovine in obrti, kakor tudi na to, da se prepove krošnjarstvo;
5. ) isto društvo deluj tudi na to, da se konsumna društva in zadruge obdačijo prav tako, kakor vsi drugi trgovci in obrtniki ter da se jim v tem zmisla odvzemo vse postavne ugodnosti;
6. ) končno izreka današn i zbor nujno in neobhodno potrebo glede ustanovitve slovenske trgovinske šole v Ljubljani."
V debato je najprej posegel načelnik čevljarske zadruge ljubljanske g. Turna, ki je srečno bičal počen janje nasprotnikov. Pojasnil je razmere pri konsumnem društvu v Ljubljani in pri društvu čevljarjev in krojačev, katero društvo je klerikalna stranka na cedilu pustila, ter rotil udelež-nike na krepko delo, na jedinost in slož-nost in jih opominjal, da je treba odločno delovati.
V imenu organizovanih delavcev je shod pozdravil gosp. Železnikar, ki je povdarjal solidarnost delavcev s trgovci in obrtniki in zborovalcem priporočal naj-odločnejši boj proti klerikalni stranki.
Na to je g. Petsche nasvetoval, naj se izvoli poseljen odbor, 14 članov, kateremu se poveri ureditev organizacije.
V odbor so bili voljeni gospodje: A. Pogačnik iz Cirknice. Domicelj iz Rakeka, L. F ii r s a g o r iz Radovljice, C. Pire iz Kranja, G u š t i n iz Metlike S t e p e c iz Višnje gore in dr. Tavčar, cesarski svetnik Murnik, Malovrh, F. Souvan, Zupančič, dr. Kušar, Ter dina in Tosti iz Ljubljane.
Volitvi je sledila še daljša razprava. Gospod Kune iz Črnomlja je nasvetoval resolucijo, katera resolucija je bila sprejeta. Gospod Urbančič iz Trnovega je priporočal, naj gleda vsak na to, da pošlje izvoljenemu odboru, kar mu je treba gradiva. Gospod Žnidaršič iz Ilirske Bistrice je v jako lepem govoru pojasnjeval važnost organizacije za trgovski in obrtni stan in nasvetoval resolucijo, s katero se zahteva ukaz uspobljenosti tudi za trgovce.
G. Tavčar je priporočal ustanovitev skupnih skladišč, g. Lovšin iz Dolenje vaai je obžaloval, da nekateri posamični učitelji podpirajo konsumnih društev boj proti trgovcem in obrtnikom, g. Klopčič pa je izrekel željo, da se odpravijo ceniki.
Rasprava je bila s tem končana, in je predsednik g. Pogačnik zaključil shod s
primernim ogovorora, v katerem seje naj prej zahvalil udeležnikorn za toli mnogobrojno udeležbo, potem voditeljem narodne stranke in „Slov. Narodu" za krepko podporo trgovcev in obrtnikov in končal z željo, da bi ta shod imel dober uspeh.
S tem je bila zaključena ta vele-pomembna manifestacija, katera je zajedno VStvarlla podlago organizaciji kranjskih tnjOVOSV in obrtnikov, organizaciji, ki se bo krepko uprla naslednikom srednjeveških roparskih vitezov.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja dne 5. aprila.)
Današnji seji je zopet predsedoval dež. glavar Detel a. Došle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom.
Dež. glavar je prečital dopis deželne vlade, v katerem se izreka zahvala za izraz sožalja povodom smrti nadvojvodinje Marije Imakulate , in je naznanivši, da je umrl nadvojvoda Ernest, prosil dovoljenja, da izrazi na najvišjem mestu sožalje na tej izgubi, ki je zadela cesarsko hišo.
Po si. Višnikar je poročal o dovolitvi podpor za šolske zgradbe ter o prošnji županstva v Dolenji vasi pri Ribnici za podpore za šolsko zgradbo m pa krajnega šolskega sveta v Orehovici pri Št. Jerneju za podporo za zgradbo dvorazrednice. Vsem zahtevam in željam se ni moglo ustreči. Poročevalec je predlagal, naj se dovolijo za 1. 189'.». naslednjim šolskim občinam podpore: Erzelj li>0 gld., Postojina 530 gld., Sv. Peter 160 gld., Orehek 200 gld. Kočevska Reka 20O gld , Loški Potok 500 gld., Raka 200 gld., Bušečavas 450 gld., Veliki Podlog 470 gld., Šmartno pri Kranju 200 gl., Sv. Križ pri Tržiču 3O0 gld., Cerklje 500 gld., Prituskovo 200 gld., Tomišelj 200 gld., Vič 500 gld., Bled 500 gld., Vrhpolje 200 gld., Vodice 200 gld.. Suhor 150 gld., Dolenja Podgora in Čeplje 200 gld., skupaj 6000 gld. Dalje je predlagal naj se prošnji županstva v Dolenji vasi in kr. šolskega sveta v Ore-hovioi za letos odklonita.
Posl. P f e i f e r je priporočal, naj bi se dež. odbor prihodnje leto oziral na občino Gre ho vica.
Posl. Božič je opozarjal, da je občina Erzelj majhna, da je vzlic trtni uši in dasi le nekaj 400 gld. davka plačuje, je le zgradila šolo, ki stane 6754 gld. Radi tega je občina zabredla v dolg in ima radi njega 50° o doklade za zgradbo. Podpora 150 gld. je preraajna, zlasti ker je prodala celo privatne gozdove. Drugim občinam sa dovoljujejo večje podpore, če so prav imovite in si nalagnjo le majhne doklade in čeprav še niso začele z zgradbo. Govornik je predlagal, naj se šolski občini Erzelj dovoli zvišana podpora od 150 gld. na 275 gld., in naj se znižajo podpore nekaterim drugim občinam.
Posl. Hribar se je izrekel proti predlogu, češ, da vse nas veto vane občine zaslužijo podpore in imajo pravico do tistih podpor, katere nasvetuje finančni odsek in priporočal posl. Božiču, naj modificira svoj predlog, tako da naj se dež. odbor prihodnje leto ozira na Erzelj.
Temu je ugovarjal poslanec Božič, rekši, da ga niso prepričale Hribarjeve besede. Najpotrebnejšim naj se da najprej. Sicer pa ne bodo občine, katerim naj se zniža letošnja podpora zidalo še letos in torej lahko počakajo, dež. zbor pa se ne sme dati terorizovati po ft-i nančnem odseka. <M
Poroč. V i S n i k a r se je tudi izrekel proti predlogu BoŽičevemu, rekši, da ae bo dež odbor prihodnje leto go'ovo oziral na Erzelj.
Sprejeti so bili predlogi finančnega odseka, resolucija naj se prihodnje leto v prvi vrsti ozira dež. odbor na šolske občine Dolenja vas, Orehovica, Zagorje na Pivki in Er7elj.
Posl. Murnik je poročal o prošnji društva v varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu za podporo, in je bilo dovoljenih 50 gld. ; o prošnji predstojništva šolskih sester v šmihelu pri Novem mestu za nagrado, in je bila dovoljena podpora za 1898 99 leto 500 gld.; o prošnji kranjsko-primorskega gozdarskega društva za podporo je bil dovoljen znesek 200 gld.; o prošnji Franca Jereba, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu za podporo in je bilo odklonjeno, izročiti prošnjo dež. odboru v primerno rešitev, kakor tudi prošnja me-dieinca Ivana H ubada na Dunaju; o prošnji treh posestnikov iz Dol. Suhadola za povračilo izkupila za zaplenjeno in prodano hrvaško živino, in je bilo sklenjeno odstopiti prošnjo dež. vladi.
Posl. Pfeifer je priporočal zadnjo prošnjo vladi v blagohotno uvaževanje.
Posl. Lenarčič je poročalo letnega poročila ? 3. A. „Deželna kultura", rekši mej drugim:
Pri ?i 3 deželna kultura dana mi je prilika, da se ozrem nekoliko po narodnogospodarskem polji naše kronovine. Po razpravah v tej visoki zbornici sodeč, mislil bi človek, da se naš narod bavi izključno le s šolstvom, z dobrodelnimi zavodi, s cestami in vodovodi, sem in tje tudi še z jedno panogo kmetijstva, to je z vinogradarstvom. Ti oddelki zavzemajo največjo skrb dež. zbora, katerim se pridruži v najnovejšem času še nekoliko skrbi za mlekarstvo in pa ona podpora, katera se daje kmetijski družbi vsako leto, katera podpora se suče okoli 3—4000 gld.
Mislil bi človek toraj, da naše delujoče prebivalstvo obstoji le samo iz kmeta.
Kot sina kmetskih starišev veže tudi mene posebna ljubezen do kmetijstva, kateremu sem posvetil tudi svoje moči. Prepričan o koristi tega stanu, pa tudi o tem, kako je podpore silno potreben—vidim pa kako ta stan v svojem gmotnem stanji vedno nazaduje, kar je popolnoma naravno in on tudi v tem pogledu ne dela izjeme od kmetijstva druzih dežel, kajti tudi drugod se slišijo vedne tožbe o slabem stanji kmetskega stanu. Tuja konkurenca v živalskih in poljskih pridelkih določuje cene na podlagi vseh druzih proizvajajočih razmer kakor so naše, kjer obnebje ne dopušča uspešnega pridelovanja žita, pač pa pospešuje rast plevela, kjer so delavske mezde v primeri s pridelki neprimerno visoke, in tudi okopavnih rastlin nimamo nikamor spečati, kjer moramo živino več kakor pol leta krmiti po hlevih, in ko je dorastla, dobimo zanjo komaj polovico lastne cene itd. in kjer so končno državne, deželne, občinske, duhovske in narodne davščine dosegle že tako visokost, da presegajo ves čisti dobiček kmetij, in kmeta silijo, iskati si posojila v nadeji na poplačilo v boljših časih, katerih pa le noče biti.
Da se v takem obupnem stanji išče tolažbe v omotnih pijačah, je popolnoma umevno.  Ravno tako umevno pa je tudi, da se s tera korakom tolikanj hitreje pri bližuje propasti.
To neugodno stanje kmetijskega ljudstva, katero je vsakemu očito, uvideli so tudi nekateri tako imenovani prijatelji ljudstva, in deloma iz ljubezni do njega, deloma iz strankarskih nagibov segali po raznih sredstvih, da se odpomore bednemu stanju. Kakor nas skušnja uči, dobiti je pa kmeta najlažje zase, ako se mu obljubuje izboljšanje njegovega gmotnega stanja. Kakor potapljajoči se oprime vsake slamnate b lke v nadeji, da ga reši.
Zato pa moram imenovati naravnost pregrešno ono počenjanje neke socijalisti čne stranke, katera to obupno stanje kmetskega prebivalstva izkorišča v svoje strankarske namene ter mu obetajoč večno zveličanje, usiljuje svoja konsumna društva. Društva, katera ga zapeljujejo k večji potrati na blagu, na jestvinah in zlasti na pijači.
Nikakor nisem proti združenji v dosego kakega koristnega napredka tam, kjer moči pojedinca ne zadoščajo temu namenu.
Nasprotno, prav zelo zavzet sem za tako produktivne gospodarske zadruge, in v lanskem zasedanju imel sem priliko ravno s tega mesta toplo priporočati snovanje produktivnih kmetskih zadrug o priliki, ko se je razpravljalo o podpori zadrugam za raz-pečavanje sadja Neko vrsto tacih produktivnih zadrug imamo že po deželi. To so naše mlekarske zadruge, katere prav uspešno delujejo in katerim želim prav mnogo uspeha in prav obilo posnemovalcev. Tudi kmetijska konsumna društva so tam na mestu, kjer ni posameznikom prilika dana, si pre-potrebnih kmetijskih potrebščin, kakor na pr raznega semenja, umetnih gnojil, dobrih plemenskih živalij itd. nabaviti si. Taka društva so po druzih deželah, zlasti po Nemčiji zelo razširjena, ali ona ne delujejo z magazini, marveč le dobivajo skupno take potrebščine na kolodvore, od koder je pripeljejo v domači kraj in koj porazdele. Društva pa, kjer bi se prodajal „cuker in kofo4 na drobno, kjer bi se popivalo ponarejeno vino in žganje, kjer bi duhovniki prodajali dekletom svilnate robce itd., so neka kranjska specijaliteta. Neki gnjil izrastek na narodno-gospodarskem telesu, kateri se ni porodil iz potrebe, marveč bil le umetno vcepljen v to telo v strankarske namene. Zle posledice te bolezni tudi ne bodejo izostale, bojim se, da je bodemo le prehitro mogli konstatovati pri udeležencih, če tudi se stranka, ki to bolezen protežira, izgovarja s tera, da je to tok časa. To, kar naj bi morala dobra konsumna društva doseči, imamo že v mnogo boljši obliki v deželi.
Naša pridno delujoča kmetijska družba posveti vse svoje moči v dosego gori imenovanega smotra. Raznovrstna sadna drevesa, pristna in dobra semena pod garancijo, modro galico, zlasti pa umetna gnojila, preskrbi svojim udom kmetijska družba mnogo ceneje, kakor pa morejo storiti vsa konsumna društva skupaj, katera so se postavila pod imenom kmetijska gospodarska zadruga proti kmetijski družbi, katera je v jednem delu svojega delovanja eminentno konsurano društvo. Do kakih ne-prilik dovede tako nesmiseljno strankarsko postopanje, hočem navesti le jeden slučaj, nanašajoč se na umetna gnojila.
Kmetijska družba ima n. pr. Tomaževo žlindro, vsled letnega sklepa 100 vagonov v svojih rokah in more svojim členom vsled tega oddajati Tomaževo žlindro po primerno jako nizki ceni. Kmetijsko-gospodarska zadruga pa, namesto da bi se posluževala te dobrote, kupila je na lastno roko 2<j vagonov te žlindre, katero pa more svojim konsumnim društvom prodajati le po 70 kr. kvintal, dražje nego kmetijska družba. Vrh tega se pripeti nesmisel, da vozi to žlindro z Reke v Ljubljano in od tod nazaj v II. Bistrico, in če se pomisli, koliko znaša voz-nina, in v tem slučaju nepotrebna voznina, si vsakdo lahko na prstih sešteje, kako korist imajo udeleženci konsumnih društev od tacega strankarskega poslovanja.
Kjer je trgovina v nesolidnih rokah ter se po samopašnih trgovcih izkorišča nevednost kmetijskega prebivalstva pri prodaji potrebnih predmetov za kmetijstvo, kjer torej cvete takozvani „Warenwu-cher", ali oderuštvo na blago, tam so konsumna društva za kmetijske potrebščine na svojem mestu.
Kjer je pa ta trgovina, kakor pri nas, popolnoma na realni podlagi, in kmetijska družba mnogo bolje preskrbi svojim členom in onim, kateri se nanjo obračajo, take potrebščine, so konsumna društva v gospodarskem oziru popolnoma nepotrebna organizacija, zlasti ako so spojena s takimi iz-rodki, kakoršne nahajamo pri naši kranjski specijaliteti. S tem pa, da konsumna društva v današnjih razmerah nič ne koristijo vdeležencera, marveč le napeljujejo k potrati, dosegajo tembolj svoj drugi namen, za kateri jih je socijalistična stranka oživotvorila. Ona sistematično uničujejo naš trgovski stan. Začetkom sem že omenjal, da se pri nas pečamo le z jedno panogo narodnega gospodarstva, t. j. s kmetijstvom za druge panoge pa se nihče ne zmeni, za naše trgovstvo in našo obrt, oziroma industrijo. Značilno za to je, da se niti jedna točka v deželnoodborskem poročilu ne peča s tema panogama. Pardon! Na strani 232 pod Št. 11 beremo:
To je toraj naša briga za vele važna stanova. — Tolikanj bolj pa se briga zanje krščanski socijalizem, Ker ae nahaja med
trgovci mnogo razsodnih ljudij, kateri si napravljajo o politiki in o svetovnem na ziranji svoje pojme, kateri niso tako ozko-srčni kot oni, kateri niso nikdar zapustili svojega domaČega okraja dali, kakor se vidi iz zvonika vaške cerkve, kateri trgovci so si v naravni dotiki s prekanjenimi ljudmi, s kojimi so po svoji trgovini v zvezi, razbistrili svoj um, in si vsled svoje pridnosti in po dobrem kalkuliranji trgovskih in prometnih razmer pridobili kak krajcar v prejšnjih boljših časih, postali so ti sloji oni ko-munističai stranki bodisi vže črno ali rudeče socijalistična trn v peti — kajti te stranke težijo po tem, da se ne sme nikjer nabirati privatni kapital, marveč se mora vse porazdeliti med vse. Da so te stranke tako kratkovidne, da ne pomislijo, da s takim postopanjem uničijo tudi odjemalce onih predmetov, katere bi mogli njih zaščitniki spravljati v denar in si a tem kaj pridobiti, oziroma prihraniti, je le znamenje, da jo njih naziranje o narodno-gospodarskem življenju jako jednostransko.
Mesto, da bi vsi sloji prebivalstva delali skupno na povzdigo občnega blagostanja, pa po takem postopanji jeden stan druzega uničuje.
Tudi trgovine se je treba učiti in sicer prav dobro učiti, ako še hoče z uspehom kupčevati. Še pri vsem učenji in pri še tako bistri glavi pripetijo se lahko vsled nesrečnih konjunktur polomi pri posameznikih, kateri več ali manj vplivajo tudi na okolico.
Le one dežele, katere imajo trgovski stan dobro razvit, ponašati se morejo s svojim blagostanjem.
Pri nas pa je trgovina, če izvzamem prav majhno Število tvrdk, še popolnoma v povojih, z ozirom na svetovni promet.
Kdor ima res kaj srca za mili naš narod, mora skrbeti po svojih močeh, da se ta začeta trgovina, v kateri smo se komaj nekoliko stresli tujstva, prav skrbno goji, da pride polagoma v položaj nastopati tudi v svetovem trgu.
Tako okrepčana trgovina bode mogla tudi kmetijske pridelke sprejemati, je konzumirati in spravljati v denar.
Če bodemo pa jeden druzega uničevali, postanemo konečno vsi lačni berači, katere bode gospodarsko močneji tujec v kratkem vse premagal in vpregel v svoje oje.
Potem pa bode vse zdihovanje in narodno rotenje bo brezuspešno, kajti človeka z lačnim želodcem je silno težko navdušiti za narodne ideale, ko se želodec vedno glasneje oglaša po potrebni hrani.
V naši državi, kjer vsled nesrečnih narodnostnih bojev nikdar nimamo istega časa, da bi se temeljito bavili z narodno - gospodarskimi vprašanji, se do zadnjega časa, rekel bi, skoro nič ni storilo na tem polji. Šele sedaj, ko nam je močnejši nemški sosed zasedel in prevzel skoro vsa tržišča, na katere so se do novejšega časa zlasti v orijent izvažali avstrijski proizvodi — sedaj, ko nam v domači državi tujec pred nosom odjemi je vsak zaslužek bodisi s svojimi industrijskimi proizvodi, katere more pod ugodnejšimi davčnimi, denarnimi, delavskimi in prometnimi razmerami zdrave nemške gospodarske politike in naših nesrečnih carinskih in želez-nično-tarifnih razmer uvažati, razmer ki dopuščajo, da se vvoz iz nemških dežel v našo državo vrši mnogo ceneje, kakor za iste izdelke po isti črti in daljavi nazaj (opozarjam tu na železno industrijo, o kateri bi nam utegnil gospod tovariš Luck-mann navesti nekaj poučnih pojavov)—sedaj toraj ko nam tujec more oddajati svoje blago ceneje, kakor je pa moremo sami pridelovati; — sedaj ko nam tujec nastopa kot podjetnik pri oddajah građenja želez-ničnih prog (opozarjam na oddajo zadnje lokalne železnice na južnem Štajerskem) in druzih prometnih prog s svojimi cenimi laškimi delavci — sedaj še le spomnila se je naša c kr. osrednja vlada svoje dolžnosti, da treba skrbeti za domače ljudstvo, akopram se še danes pri gradenji javnih poslopij n. pr. v Pulju in Trstu raj Še ozira na tuj proizvod pod enakimi cenami kot na domač.
Na Ogerskem uvideli so mero daj ni faktorji vže dolgo, da je treba v prvi vrsti ščititi domač proizvod s podporami, davčnimi in tarifnimi olajšavami, ter isključenjem vsacega inozemoa, žal da tudi nas Avstrijoe štejejo med take (opozarjam
na razprave ▼ enketi praške trgovske zbornice).
Na Ogerskem, pravim, poetopali so tako, ko se jim pri nas se sanjalo ni o kakem takem postopanji. Trgovinsko mini sterstvo skuša v novejšem času navdušiti domače trgovstvo, da bi se ono začelo zanimati za inozemska trgoviiča in jako me bode veselilo, ako se ta namera minister stvu posreči.
Namesto pa, da bi tudi doma po svojih močeh skrbeli za uvrstitev trgovskega stanu, vidimo to nesrečno pogubno gospodarsko politiko, ki namerava ravno nasprotni uspeh.
Upam, da se bode vendar našlo nekaj rodoljubov, kateri bodo imeli pogum, nastopati proti ti pogubni politiki, ter jej nasprotovati z vsemi silami. Res je sicer, da bode ta bolezen, katera se sedaj približuje svoji krizi, zopet odšla, ali med tem bode imel naš narod zabelježiti zdatno zgubo med našim trgovstvom in toraj tudi na svojem premoženji.
Po tem vvodu prosim, da se preide v podrobno razpravo. (Živahno odobra vanje.)
Na to je govoril posl. dr. Tavčar, čegar izvajanja smo priobčili že včeraj in katerim je zbornica opetovano burno pritrjevala, dočim je kanonik Kalan ves čas godrnjal, kakor tiste Ženice, ki pri procesijah svoje molitvice mrmrajo.
Posl. A ž man je rekel, da bi duhovščina rada kmetu pomagala in se za to ni ustavila kmetom, ko so začeli snovati konsumna društva. Kmetje posnemajo druge stanove. Da se pri zadrugah gode napake, je naravno. Govornik obsoja slabe atrani konsumnega društva, a pravi, da je ravno v teh društvih sredstvo, priti v okom za-pravljivosti in pijančevanju. (Posl. Hribar: Še pospešujejo to!)
Lani je bilo veliko sadja v blejskem okraju, a ljudstvo je bilo po prekupcih oškodovano. To je dalo povod, da so osnovali zadrugo, da bi pridelke ložje in bolje prodajali in skupno kupovali semena, sol, otrobe, moko in žito. Ko se je snovala, svaril je govornik, naj zadruga ne prodaja drobnjave in pusti trgovcem, ki niso dragi, njih zaslužek. To se je obljubilo, a govoril je že tedaj, da ne bo dalje sodeloval ter je ustanovitev celo zadrževal. Komaj je bila zadruga osnovana, rekli so ljudje, da brez konsuma ne gre. Govornik tega d i hotel podpirati, vzlic temu se je sklenilo, kupčevati z drobnjavo. Ko je prišlo vprašanje o prodaji vina na dnevni red, svetoval je govornik, naj se določi, da ae v društvu ne bo pilo, a tudi to so ljudje ovrgli. V zadrugi v Gorjah je žganje izključeno, vino se pa po Marijinem zvonenju več ne toči. Določilo se je tudi, če kdo preveč pije, da se mu pijača za jeden mesec ali dva prepove ali da se na zadnje tudi izključi. Tako društvo je v korist ljudstva. Knjigovodstvo res ni dosti prida,, a kakšno knjigovodstvo imajo pa Stacu-narji? (Posl. Hribar: Ti delajo s svojim premoženjem, ne z denarjem drugih!) Ču ni knjigovodstvo v pravem redu, že pride, če bodo ljudje pri društvih, ki so se kaj učili. Konsumna društva povzdigujejo moralo, a nasprotstvo proti njim bi ne bilo postalo toliko, če bi se ne bilo po časnikih toliko pisalo. V Gorjah se dela na to, da zadruga nekaterega blaga ne bo prodajala, da se pusti trgovcem, ker društvo samo čuti, da ne sme škode delati trgovcem in obrtnikom. Pri nekaterih društvih delujejo duhovniki. Nekateri so šli predaleč in se preveč bavijo s konsumnimi društvi, a ker drugih ljudij ni, ki bi društva snovali, je vendor dobro, če duho vniki pomagajo. Seveda vse, kar je prav. Zadruge so sredstvo, s katerim se da lah ko za dotični okraj kaj koristnega storiti. Posojilnica v Gorjah dobro uspeva in je letos že razdelila različne podpore, dala tudi za škofove naprave. (Posl. dr. Tavčar: Ta denar ste pa proč vrgli!)
Posl. Sch\veiger je trdil, da duhovščina ne more braniti zadružnega toka, ki se je sam začel mej ljudstvom in je potem pripovedoval, da je videl sliko, na kateri so bili naslikani vsi stanovi, in jo bilo pri vsakem zapisano, od česa živi. Pri kmetu je bilo zapisano: „lch lass' den Herrgott \valten und muss euch alle erhalten." Ce je nemški Mihel prišel do spoznanja, da si mora z zadrugami pomagati, zakaj bi kranjski Janez ne? Zadruga v Metliki je še
*• povojih, a izhaja, tistih grahov pa, katere je naštel dr. Tavčar, nima
Posl baron Schvvegel naglasa, da ta poročevalec pri razpravi o deželni kulturi ni omejil samo na agrarne zadeve, ampak se postavil na višje stališče. Obrtni in trgovski interesi zaslužijo tisto pozornost, kakor kmetijski in še posebno v naši deželi in gre poročevalca zahvala, da je stvar sprožil. Vsa zbornica stoji pod utisom znamenitega, z izredno zgovornostjo pred-nasanega govora dra. Tavčarja. Preko njegovih navedb ni priti z bonhomijo in z dobrovoljnimi šalami. Zadeva je tako resna in važna, da je prva naloga deželnega zbora, jo temeljito preiskati. Nihče ni nasprotnik organizacije kmetijstva na zadružni podlagi, a kakor se more vsaka dobra stvar premeniti v zlo, tako se mora tudi zadružno vprašanje popačiti. Današnjih izvajanj ni smeti smatrati za konec raz prav v tej zadevi, ampak kot začetek. Potrebno je, da se zbornica o stvari natančno pouči. Gg. Ažmanu in Sch\veigerju bi bilo lahko odgovarjati, zlasti ker vem, da stvari niso take, kakor so bile opisane za tisti okraj, kjer jaz razmere ravno tako dobro poznam, kakor dotični govornik. Pred vsem je pa treba resnih in temeljitih preiskav. Govornik je predlagal: Deželni zbor naj z ozirom na važnost zadružnega vprašanja izvoli poseben odsek devetih členov, kateri naj vprašanje o kmetijskih zadrugah preštudira in še v tekočem zasedanju primerne nasvete stavi.
Deželni predsednik baron Hein je z ozirom na poziv dra. Tavčarja, kako dolgo bo vlada še gledala počenjanje konsumnih društev, odgovoril, da imajo justične oblasti dolžnost, nadzorovati jih in da morejo politična oblastva samo na to gledati, da društva ne greše proti obrtnemu zakonu, n. pr. da ne točijo vina in žganja, ker je to koncesijonirana obrt. Vlada je naročila vsem okrajnim glavarstvom, naj pazijo, da se ne zgode več kršenja obrtnega zakona. Dozdaj ni nobeno društvo dobilo koncesije za točenje vina, pač pa je politična oblast kaznovala več načelnikov, in sicer jako ostro. Drugi nedostatki pa spadajo v delokrog državnega zbora. Predlog barona Schwegla je jako umesten. Po obstoječem zakonu politična oblast nima kontrole nad konsumniini društvi, a potom subvencioniranja bi dežela lahko sama dobila pravico kontrolirati delovanje teh društev in tako društva spraviti na dobro pot, da postanejo koristna in da ne bodo samo pre pir in Bovraštvo sejala.
Posl. Po v še je očital dru. Tavčarju, da je pri svojih obtožbah proti duhovščini generaliziral in je protestoval proti temu generaliziranju.
Posl. dr. Tavčar je v svojem odgovoru najprej konstatoval, da se niti Ažman niti Sch\veiger nista podala v stvar samo. Ažman ni druzega povedal, kakor da v svoji občini prav za prav nič upliva nima, kajti vse, kar je on nasvetoval, ni obveljalo. Sicer pa bi bilo marsikaj drugače, ako bi vsi duhovniki imeli dobro srce Ažmanovo. Sch\veiger je o stvari razpravljal nekako šaljivo. Njegova navada je, da iztakne pri vsaki priliki kak izgled ali kako staro podobo in da govori o njej z miroljubnostjo, kakor bi se točilo tisto laško olje iz kon-sumnega društva v Metliki. Če trdite Vi, da je osnovanje konsumnih društev tok časa, Vam povem, da to ni res, ampak, da ste Vi ta tok umetno napravili. To se je pokazalo tudi v Metliki. Tja sta se dva kaplana peljala, da osnujeta konsumno društvo. Jeden je celo hodil iz Tržiča v Metliko. Reklo se je tudi tam, da duhovščina pri metliškem konsumnem društvu ni imela nič opraviti, a predložili smo Škofu poziv k ustanovitvi, ki je dokaz, da je tudi to društvo delo duhovnikov. Sploh je obžalovati, da se danes stvar od katoliške strani razpravlja brez resnobe.
Kar se tiče protesta posl. PovŠeta, je treba reči, da on sploh ni bil poklican braniti duhovščine. Prod njim sta se oglasila dva duhovnika, a nobeden ni omenil tega, ker sta čutila, da nisem grdil duhovščine sploh. Rekel sem samo, da vsa konsumna društva in vsa kramarija v teh društvih ni vredna tistih govoric, ki so nastale. In to je tudi resnica. Proti časti duhovščine nisem ničesar rekel, v ostalem pa bo duhovščina, kadar bo treba, dobila že druzega branitelja, ker posl. Povše gotovo nI poklican, da nastopi kot državni pravdnlk.
Naposled se je oglasil še posl. P a k i ž in nekaj klobasa], da mu je govor dr. Tavčarja pokvaril „apetit in okus".
Debato je zaključil poročevalec posl. Lenarčič s kratkim govorom, v katerem je priporočal Sch\veglov predlog.
Zbornica je sprejela predlog barona Schwegla, na kar se je seja zaključila.
V ljub U »nI, 0. aprila Parlamentarna posvetovanja.
Na Dunaju se sestane te dni večje število poslancev raznih strank, da se posvetujejo o položaju in o bodočnosti. Dne 9. t m. se snidejo poročevalci za skupni nemški program; 10. t. m. ima važno sejo klub nemške ljudske stranke, 14. t. m. pa se snide na posvetovanje izvrševalni odbor desnice. V Plznu pa se snidejo jutri veleposestniki Hebskega volilnega okraja. Poročal bo posl. dr. Baerenreither. bivši minister. Morda doneso ta pogajanja vsaj nekaj luči v sedanjo temo, v katero je zavit položaj.
Italijani in tirolski dež. zbor.
Načelnik kluba italijanskih dež. poslancev, baron Malfatti, je sklical za danes italijanske državne in deželne poslance, da jim poroča o vspehih pogajanj,  katere je vodil  imenom vlade posl. dr. Kathrein z voditelji tirolskih Italijanov glede administrativne avtonomije  južnega italijanskega dela Tirolske, oziroma glede udeležbe Itali-j anov bodočega deželnozborskega zasedanja. Kolikor je znano, so ostala vsa pogajanja brezvspešna ter se Italijani tudi letos ne udeleže deželnozborskih sej v Inoraostu. Boj na bolgarsko-turški meji. Knez  Ferdinand  je bil še nedavno najvdanejši prijatelj   in najponižnejši vazal turškega sultana.   Pri vsaki priliki se je hitel v Carigrad klanjat svojemu pokrovitelju,  ki ga je obsipal z zvezdami in najrazličnejšimi kolajnami.   Sedaj je pa tega prijateljstva nakrat konec. Povod je sultanova izjava, da se ne udeleži mirovne konference, ako se je udeleži tudi Bolgarija, ki nima samostojne zunanje politike.   To je razjarilo kneza Ferdinanda, da je poklical bolgarskega agenta Markova v Carigradu domov. Baje hoče poslati na njegovo mesto odločnejšega dr. Sirmadie\va, ki je bil doslej diplomatski agent na Dunaji. Ministerski predsednik, dr. Grekov pa je imel te dni v Tirnovu političen govor, v katerem seje spominjal preprijazno razmerja z Rusijo ter je omenil tudi Avstro-Ogersko. Povsem pa je ignoriral Turčijo, kar vzbudi v Carigradu gotovo hudo kri. K tem znakom napetosti pa je prišel sedaj še boj, ki se je pripetil te dni v vzhodni Rumeliji. na meji pri Kisil-Agaču mej bolgarsko in turško mejno posadko. Baje so se hoteli polastiti Turki nekega bolgarskega hriba, toda Bolgari so jih po večurnem boju zapodili nazaj. Mej bojem vojakov pa so prihiteli na pomoč tudi bolgarski kmetje s svojim orožjem, kar daje vsej aferi še nevarnejši značaj. Slovansko dobrotvoriteljno društvo v Peterburgu. V tem velikem slovanskem političnem društvu je nastala kriza.   Dosedanji društveni predsednik, grof Ignatijev, je hotel razširiti delokrog društva ter ustanoviti v Peterburgu slovansko akademijo, ki bi podpirala slovanska književna podjetja ter Širila dobre slovanske knjige mej vse slovanske rodove. Ker pa so se izrekli računski  pregledniki iz   gmotnih ozirov proti temu načrtu, je odstopil predsednik z vsem odborom.   Predsedstvo je sprejel sedaj general Ko mar o v, čegar lanski nastop v Pragi ob priliki Palackega slavnostij je še v najboljšem spominu.   Komarov je mož najširšega duševnega in političnega obzorja, in gotovo bode društvo tudi poslej vršilo z najlepšimi vspehi svojo veliko misijo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, G. aprila. — Osobne vesti. Naš rojak in slovenski pisatelj, dolgoletni sotrudnik našega lista, g. Anton Kos, kr. sodni svetnik v Požegi, je vsled bolezni početkom meseca stopil v pokoj. Obolel je poleti 1897. 1. ter se lečil tudi v Kamniku in potem Še služboval nekaj Časa. Pozneje ga je zadela kap in je na levi strani otrpnjen, da revež brez tuje pomoči ne more niti iz sobe v sobo. — Nadučitelj v Zagorju gosp. Julij Plhak je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje.
— Dnevni red VII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 7. aprila 1899. 1. ob 10 uri dopoludne. 1 Branje zapisnika VI. dežel nozborske seje dne 5. aprila 1899.1. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3 Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. A letnega poročila: Deželna kultura. 4 Ustno pt ročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. (k prilogi 20 j ter o dotičnih peticijah. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1897. (k prilogi 25.) G Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mle karske zadruge v Vrbici za podporo. 7 Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz Novevasi pri Žireh za podporo za popravo občinske poti po račevski dolini. 8. Ustno poročilo upravnega odseka glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov (k prilogi O). 9. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca Ivana Hribarja glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88. (k prilogi 38).
10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za odstranitev nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva.
11. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3 Dietnega poročila: Agrarne razmere. 12 Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Blandine pl. Gariboldi za zvišanje miloščine ; b) Marije Androjna, vdove deželnega pomočnega uradnika, za dovolitev miloščine ; c) upravnega sveta Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani za dovolitev podpore za daljna tri leto. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju čebelne gnjilobe ; b okrajno-cestnega odbora v Črnomlju za podržavljenje okrajne ceste Luža-Štrekljevec Črnomelj in deželne ceste Črnomelj-Vinica; c) župsnstev v Krškem, Mokronogu in drugih, da bi Krško meščansko šolo prevzela dežela v oskrbo. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o § G. letnega poročila: Občila. 15. Volitev posebnega odseka za pret resovanje vprašanja glede konsumnih društev.
— Prijateljski sestanek v Narodnem domu". Na čast tistim trgovcem in obrtnikom, kateri so prišli že včeraj v Ljubljano, da se udeleže današnjega shoda, prirejen je bil sinoči v Sokolovi dvorani prijateljski večer, kateri se je jako lepo ob-nesel. Dvorana je bila do cela zasedena. Na galeriji je svirala vojaška godba, vrlo „Slovensko trgovsko pevsko društvo" pa
je z znano dovršenostjo pelo najlepše slovenske pesmi ter želo viharno priznanje. NavzoČnike je pozdravil dr. Tavčar v imenu pripravljalnega odbora. Njegovemu govoru je sledilo še več druzih. Župan g. Lapajne iz Idrije je napil narodni stranki in nje voditelju dru. Tavčarju, dr. Fer-j a n č i Č trgovski organizaciji, dr. K u š a r je nazdravil trgovcem in obrtnikom kot prvoboriteljem kulture, obč. svet. Turkje napil solidarnosti trgovcev z obrtniki, g. C Pire pa „Slov. trg. pevskemu društvu" in njega predsedniku ces. svet. M urniku, kateri se je zahvalil z daljšim govorom. Večer je bil jako animiran in zabaven ter se je v vsakem oziru najlepše posrečil.
— Shod vseh Svedrcev. Naše Sve drče je sreča popolnoma zapustila. Ne samo, da je mej trgovci in obrtniki nastal proti njim vihar, kakeršnega še ni bilo na Kranjskem, ne samo, da so včeraj v veliki bitki v deželnem zboru bili tako pobiti, da jih ves svet samo še miluje, ker se je v tej bitki izkazala rjihova duševna inferiornost in nesposobnost, še toliko jim sreča ni mila, da bi mogli prirediti skromen shodek. Najprej jim je vlada prepovedala demonstrativni shod, ki so ga hoteli prirediti v »Kat. domu". Prepovedala ga je, ker so sklicatelji prezirali vse zakonske določbe o shodih in zborovanjih. Dr. Krek se je sicer pri svojem prijatelju grofu Thunu pritožil, a grof Thun se za to pritožbo ni zmenil, kar bo seveda še drago plačal. Na to je dr. Krek sklical shod po § 2., shod torej, ki je omejen na povabljence. Res jih je nekaj prišlo. Največ duhovnikov in tudi nekaj kmetice v. A sklicatelj shoda ni nobenega u deležnika poznal, in tako se je zgodilo, da je mestni policijski komisar dopoldanski shod razpustil. Svedrčki so bili kar izven sebe, zlasti ker so čuli kako mnogobrojno je obiskan shod v „Narodnom domu". Hitio so sklicali drug shod
po I 2. in to pot oznanili skoro toliko sklicateljev, kolikor je bilo zbranih Sve-drčkov. Ta shod se je vršil popoludne, a večina udeležnikov se je bila že razšla in ostalo je samo nekaj duhovnikov. Vseh udeležnikov popoludanskega shoda je bilo kacih 70, kakor rečeno, skoro sami duhovniki. Da je tak reven shodek brez vsacega pomena in nič druzega nego navadna blamaža, to misli pač vsakdo.
— Brezobrazno lice mora imeti oni, ki je v zadnjej številki ^Slovenskega Lista" spravil se nad občinske svetnike, ki so letos potovali na Dunaj, da odbero glavne dobitke za mestno efektno loterijo ter sklenejo pogodbo zaradi dodaje istih. Ni še dolgo tega, odkar je namreč občinski svet izrekel županu za misel, ki jo je sprožil in tako srečno izvel, da je mestna občina dobila vsled tega čez 60000 gld., soglasno svojo zahvalo In sedaj se drzne človek, čegar označenje smo postavdi na čelo teh vrstic, I tako malenkostnimi in podlonizkimi očitanji na dan! Tem zaničljivejše je to, ker je — kakor smo se informovali na pristojnem rnestu — tvrdka Schelbammer in Schattera izrecno zahtevala, da dogovore glede prvih dobitkov in pa prevzetje istih izvrše pooblaščenci mestne občine, češ. da ona sama odgovornosti zato prevzeti ne more!
— Velika veselica za Prešernov spo menik. Zanimanje za to sijajno, originalno aran žirano veselico ljubljanskih ženskih društev je že danes - najsplošnejše. Vrle naše dame so pripravile za dan 9. aprila toliko presenečenj, da moremo brez strahu, da se nam bi po veselici očitalo pretiravanje, srnelo trditi, ta velika veselica bode res nekaj izvanrednega in posebnega. Ljubeznive naše dame pa so se zavile v togo skrivnostne molčečnosti ter nočejo s prezgodnjim izdanjem svojih načrtov škoditi zanimanju. Toliko pa se nam je ven darle posrečilo odgrniti zastor ki zakriva veselične tajnosti, da moremo povedati že danes, da nastopijo v že sporočeni veseloigri, opereti in izvirni tragediji kot diletantje gospe, gospodične in gospodje iz naših najboljših meščanskih krogov.
— (Moški zbor „Glasbene Matice" ima v ponedeljek izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: Volitev načelnika, pod-načelnika, tajnika in jednega reditelja.
— Občinski odbor na Humu blizo Ormoža sklenil je jednoglasno, prositi za slov. univerzo in nadsodišče v Ljubljani ter je dotični prošnji že odposlal. Dalje je isti občinski odbor in krajni šolski svet na llumu sklenil jednoglasno prositi vis. dež. zbor štajerski za zboljšanje učiteljskih plač.
— Umrl. 4. t. m. je umrl g. Ludvik Vrbnjak, c. kr. suplent na goriški realki, star komaj 27 let, v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Pokojni Vrbnjak je bil Slovenec, rodom Štajerec iz Sv. Nikolaja pri Ptuju; bil je jako nadarjen, in v predmetih, katere je poučeval, zlasti v matematiki, izvrstno izvežban. Gimnazijo jo dovršil v Ljubljani, vseučilišče pa v Gradcu. V Gorico je bil prišel s tekočim šolskim letom. N. v m. p.!
— Aretovanje. Mestna policija je da nes popoludne aretovala lastnika nove trgovine v Špitalskih ulicah Schumi in Hotscher. Trgovina je zaprta. Vzrok ne znan.
— Najden mrtvec. Železniški delavci našli so danes ponoči na progi pred skladiščem južnega kolodvora ležati nekega Janeza J., katerega so prenesli še živega v skladišče, kjer pa je kmalu umrl. Policijski zdravnik dr. Illner je mrtveca ogledal in konstatoval, da ni na truplu nobenega sledu kake zunanje poškodbe, in da je umrl za mrtvoudom.
Telefonična in brzojavna poročila.
Shod treh cesarjev.
Dunaj 6. aprila. V tukajšnih političnih krogih se govori, da se snidejo v jeseni v ruski Poljski nemški, ruski in avstrijski cesar. Povod tej govorici je dal prihod ruskega lovskega mojstra Ruffa v Opavo, ki je prišel pripravljat velike love na fazine.
Dr. Kaizl.
Dunaj 6. aprila. Finančni minister dr. Kaizl se je vrnil danes s svojega potovanja po Dalmaciji.,i
Thun v avdijenci.
D u n a j 6. aprila. Grofa Thuna je sprejel cesar včeraj v dolgotrajni privatni avdijenci. Namaka ljudska stranka.
Dunaj 6. aprila. Zastopniki nemške ljudske stranke bodo v nedeljo na shodu poročevalcev za skupni nemški narodno-politični program izjavili, da se morejo izreči glede programa šele po dogovoru s svojim klubom.
Zakon za sole deželnih manjšin.
Praga 6 aprila. Češki poslanci predlože deželnemu zboru zakonski načrt za šole, ki se naj ustanove in vzdržujejo za deželne manjšine.
Protižidovski izgredi.
Praga 6. aprila. V Nachodu so se primerili včeraj popoludne veliki izgredi proti židovskim trgovcem. Kakih 100 indi-vidi]ev je naskočilo v mraku trgovine ter jih celo deloma oropalo. Ob 7 . uri zvečer je dospelo vojaštvo in orožništvo iz Josi-povega ter razgnalo razsajalce. Pri tem je bilo mnogo ranjenih. Izgredniki so hoteli zažgati neko tvornico, kar se jim ni posrečilo; pač so zažgali neko trgovino, a orožništvo je ogenj pogasilo.
Jezikovne naredbe za Šlezijo.
Opava 0. aprila. Deželni predsednik je na interpelacijo radi jezikovnih naredb izjavil, da ni izdalo rainisterstvo za šlezijo nikakih naredb, pač pa naročilo deželnemu sodišču, da rabi tiskovine v obeh deželnih jezikih, ter da se rešujejo tudi pri političnih oblastvih vloge v jeziku dopisnikov in vlagateljev.
Viljem II. v Monaku.
Pariz 6. aprila. „Echo de Pariš" javlja, da pride Viljem II. na jesen v Monako radi svojega zdravja.
Loubet.
Pariz 6. aprila. Francoski predsednik Emil Loubet s« je odpeljal za dva dni v svoje roj st veno mesto.
Darila.
Uredništvu naSega lista so poslali: Za   družbo sv.   Cirila in   Metoda: Gg.
Sarajevski .Slovenci 13 K 20 vin. kot skupil za razglednice pri Šaljivi pošti na zabavnem večeru Sarajevskih Slovencev. — Živeli vrli rojaki, ki ae spominjajo domovine in njenih potreb, Če tudi bivajo oddaljeni od njo I
Za Prešernov spomenik: Gg. Sarajevski Slovenci 18 K 20 vin. kot skupilo za razglednice pri Šaljivi pusti na zabavnem večeru. — G. Franja USeničkova, učiteljica v Zabukovji na Štajerskem nabrala 6 K v veseli družbi pri Stev. 7. v Mostah, 'iarovali so: Og. Franjo mL. Franjo at., Mimica Ušeničnik, Fink Tvan, gospod in gospa Černe. — Skupaj 19 K 2o v i n. — Skupaj 19 K 20 vin. — Živeli vsi darovalci!
Meteorologično poročilo.
Viiina nad murjero 3(
Sr<*ln;i ir:nni tlak T lii ') mm.
Stanje
C   čas opa- baro-ZLivaoja mera f mm.
2 2
Vetrovi
Nebo
5. 9. zvečer 7394
6. 7. zjutraj 7419 ,   2. popol. 739:i
90 si.svzhod 8*fl sr svzhod
jasno
oblačno _ 13 6 si. svzhodj oblačno ©
male
Srednja včerajšnja temperatura 10'8°, nor-
^-CL3^.3.jslsa. "borza.
dne* 6 aprila 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 10o gld. 8^ kr.
Skupni državni dolg ▼ srebru 100 , 55 „
Avstrijska zlata renta   .... 120 , 15 n
Avstrijska kronska renta 4' „ .   . 10/) , 65 „
Ogerska zlata renta 4° „.   .   .   . 119 „ 65 B
Ogerska kronska renta 4°,,    .   . 97 , 15 ,
Avstro-ogerske bančne delnice   . 922 „ — ,
Kreditne delnice....... 368 „ 50 ,
London v ista........ 120 , 50 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark 59 , — „
20 mark.......... 11 „ 79 n
20 frankov......... 9 „ 55' , „
Italijanski bankovci..... 44 „ 25 „
C. kr. cekini........ 5 . 67 „
hf Vea vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljen«. Selenburgove ulica S. Srećke na mesečna obroka po S, 8, •—IO gld.
Akad.-tehn. društvo „Triglav" v Gradcu obveSča avoje častne, redne-podporne ter bivše člane o 8mrti bivšega rednega člana, gospoda
Ljudevita Vrbnjak-a
cand. prof.
ki je dne 4. t. m. v Gorici preminil. V Gradcu,  dne 5. aprila 1899.
Odbor akad.-tehn. društva „Triglav -au.
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob dolgotrajni bolezni in smrti naSega ljubljenega očeta,
gospoda
Lovrenca Zottmanna
s pojavi srčnega sočutja tolažili v bridkih urah, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Sosebno zahvaljujemo se za darovane vence in mnogobrojno udeležbo pri sprevodu.
(TO    Žalujoča rodbina Zottmann - ova.
Potrti najglubokeje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno veat, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega, nepozal nega soproga in očeta, oziroma sina, brata, zeta in svaka, gospoda
Valentina Gostisa
c. kr. davč. pristava
danes ob 1 .12. uri dopoldne po mučni bolezni, previdenefra s svetimi zakramenti, v starosti 25 let, k sebi poklicati.
Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi.
Dragegapokojnikapriporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev!
Črnomelj, dne 2. aprila 1899.
Ana Costiša roj, MLiller, soproga. — Ana, hči. — Franc Costiša, c. kr. nap-paznik in posestnik srebr. križca s krono, oče. — Ana Costiša, mati. — Franc, Anton, Ferdinand, Rafael, Jožef, Vin-cenc, Viktor, Marija Costiša, b rat je in sestra. — Karol MUHer, trgovec in posestnik, tast. — Klementina MUHer, t a 5 č a . — Svaka in svakinje.
Mesto vsacega posebnega naznanila.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, oziroma sina, brata, zeta in svaka, gospoda
Valentina Gostiša
c. kr. davč. pristava
kakor tudi za obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom, posebno pa si. c. kr. uradniStvu, častitemu meščanstvu in vsem tistim, kateri so pri pogrebu količkaj pripomogli, svojo najiskrenejšo zahvalo
(657)
Žalujoči ostali.
eeeeeooeeeeeeoeoeeeeeeeeaeeeeeftee
« 7ABIL Q
O k
t rednemu občnemu zboru
$   ..Notranjske posojilnice" v Postojini
«
f f 5
kateri bode
S
dne 14. aprila 1899 ob 1. uri popoludne
v društveni pisarni.
XDneTrxil rod.:
1. Nagovor ravnatelja. b) blagajnika, (656—1)
2. Poročilo blagajnikovo. c) kontrolorja in
3. Poročilo nadzorovalnega odbora. d) dveh namestnikov.
4. Volitev ravnateljskega odbora, in e) Volitev 6 članov v nadzorovalni sicer: odbor.
ravnatelja, o- Predlogi društvenikov.
V Postojini, dn<5 4. aprila 1899. RavnateljStVO.
0«fttt»Mft«««M*»ft0«**»»««ft«*»l
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravniitvo ..Ljubljanskega Zvona".
Šivilja in učenka
se takoj vzprejmeta. (6&41) Stari trg št 2, IL nadstropje.
ti
Elektra"
samoužigajoče žepno prižipalo z žepno svetilko. Ako se lahko pritisne, se prikaže svetel plamen. Cena v niklu, jako elegantno, samo 1 gld. Ako se Ivpošlje gld. 1*20, se dobi franko. S povzetjem gld. 1-40. (463-3)
M. FEITH, Dunaj, II., Taborstrassi 11 B.
I Za spomlad
priporoča
i AVG. AGNOLA
{ Ljubljana, Dunajska cesta 9
i poleg „Figovca"
j steklenine, porcelana, zrcal, šip itd.
posebno pa (608—4)
oprav sa gostilne
f v mestu in na deželi.
! Vrčki, kozarci in steklenice
po zelo nizkih cenah. j
Pes se je zatekel.
Velik, belo in rumeno lisast Leonber-goveo, na ime „Oero" sroaajoč, se je zatekel. — Kventuvalne vesti o njem naj se pošljejo proti dobri nagradi Ludoviku Dem-berger-ju v Tržiču. (652-i)
S prvim majnikom 1890 ae leče za dobo približno i. leta suha in prostorna
nemeblirana soba
za Shrambo pohištva. Ponudbe na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (R25—3)
Spreten komi
se vzprejme takoj ali pozneje v trgovino i mešanim blagom. — Ponudbe z referencami in zahtevo plače na upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod P. F. 623. 663—1)
Kulmbachsko pivo
v oteklonloah
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
je v zalogi trgovine (21—78)
S.ew6i6 de 3LiilXe>s
pri ..SUlAtorogii",
in specijalitete v krušnih krožnikih in Izprehodnih
palicah itd. itd. so vsled mojih znižanih režijskih stroškov, ker nimam več ulične prodajalnice, tako po ceni, kakor nikjer drugod. Poskušnja bode to potrdila. (631—4) Z velespoStovanjem
FRANC STAMPFL
Gledališka stolba 3, zraven „Tonhalle". Prav lepa, modna, visokodebelna
jabolčna drevesca
vsakovrstnih sort z imeni, oddaja po 30 do 35 kr. komad, prltllkovce, 4 do 0letne, s cvetnimi popki, po 35 do 60 kr. komad; breskve, najboljše amerikanske sorte, od 30 do 40 kr. komad; Jagode po 3 do 5 kr. komad; konlfere po 50 kr. do 1 gld. 50 kr. komad; morve, požlahnjene, z debelim sadom, po 20 do 25 kr. komad; jako lepe, močno vkoreninjene, čisto sortirane cepljene trte po 9 kr. komad, zmešane sorte po 8 kr. komad, oddaja (651)
Franc Podgoršek
posestnik drevesnice in trtnice v Brežicah.
Na prodaj je
lahek, nov, na pol pokrit toz
za jed nega ali dva konja; kočijažev sedež
se lahko proč vzame. Istotam se tudi proda po jako ugodni ceni
voz za prevažanje kruha, sifona ali mleka.
Natančne poizvedbe: Radeckega cesta (Kravja dolina) št. 3. (615—2)
..   ......     : .. -. ^.tj
BM|odrooi na perealh (Feder-■w" matratzen), ki Jih izdeluje tapetnik Obreza ▼ Id ubijani,
so najboljši in najcenejši.
gy - V moji založbi Je ravnokar Izšlo: -
Oton Zupančič, Čaša opojnosti
cena gld. V—, po pošti gld. V05.
Fran Gerbić, Album slovenskih napevov
za klavir, eena gld. 150, po pošti gld. 155.
Stanko Pirnat, Slovenske narodne pesmi
za mešan zbor, oena partituri g/d. V20, posamezni g/asov/ po 20 kr.
Nada/Je priporočam: (649-1)
Koželjski Fr. S., Poduk v igranju na citrah
Cent: I. muk tU. VSO, II. neuk gld. VSO, III. ntitk tU. V30.
L Schwentner, knjigotržeo v Ljubljani, Dvorski trg.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joalp Nolli.
Laatnine ln tlak .Narodna Tlakam«.
MQ