PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /'i __ ja »• Abb. postale I gruppo " L6I13 'lil lir Leto XXI. St. 51 (6029) TRST, torek 2. marca 1965 Vodstva štirih strank vladne koalicije odobrila sporazum o okrepitvi levega centra Predsednik vlade Moro bo danes rešil se vprašanje preosnove z vključitvijo v vlado novega socialdemokratskega ministra in z zamenjavo nekaterih d mokristjanskih ministrov RIM, 1. — Vodstveni organi štirih strank vladne koalicije, KD, PSDI, PRI in PSI, so se sestali danes, da bi zavzeli stališče do sporazuma, ki so ga tajniki teh strank dosegli v soboto s predsednikom vlade Moro m glede ukrepov proti konjunkturi in okrepitve vlade levega centra in njenega programa. Prvo, že dopoldne, se je sestalo vodstvo PSDI in odobrilo poročilo in delo tajnika stranke Tanassija; potrdilo je prejšnje sklepe in izrazilo mnenje, da je treba čimprej zaključiti pogajanja. Po seji je Tanassi izjavil novinarjem, da je vodstvo stranke načelno odobrilo zaključke dosedanjih sestankov v palači Chigi. Popoldne pa sta se sestali vodstvi KD in PSI. Vodstvo KD se je sestalo ob 16.45, seja pa se je končala nekaj po 22. u-ri. Po obsežnem poročilu tajnika Rumorja o razgovorih, ki jih je imel, skupno s predsednikoma demokristjanskih parlamentarnih skupin Gavo in Zac-cagninijem, s predsednikom vlade in predstavniki strank vladne večine o vprašanjih o-krepitve vlade, je vodstvo odobrilo poročilo tajnika stranke, oba predsednika parlamentar-nih skupin pa bosta stopila v stik s predsednikom vlade, da bi mu posredovala stališče KD glede preosnove vlade. Izvršni odbor PRI se je sestal ob 19,30, delo pa je zaključil že ob 21.30. Odobril je »splošno politično usmeritev«, ki se je pokazala na teh sestankih, na podlagi programskega sporazuma iz novembra 1963 in julija lani. Kar zadeva splošne poteze ukrepov proti konjunkturi, jih izvršni odbor odobrava, hkrati pa poudarja velik pomen naporov za poživitev dejavnosti na področju gradbeništva, kot sredstva pa zaustavljenje recesije in povečanje delavske zaposlitve. Izvršni odbor smatra, da finančnega napora ne smemo razširiti v Več smeri, fiskalizacijo socialnih bremen pa je treba uveljaviti v tnejah najnujnejše potrebe, ne sme pa biti vezana na razvoj premične lestvice, ker bi sicer to odobrilo pot inflacionističnemu pritisku, kar zadeva politiko proti konjunkturi, je izvršni odbor mnenja, da se vlada mora predhodno posvetovati s predstavniki gospodarskih in sindikalnih organizacij, preden sprejme konkretne ukrepe. Kar pa končno zadeva vprašanja šolstva, izvršni odbor jemlje na znanje ponovno potrjeno voljo, da se izdajo Vsi zakonski ukrepi v zvezi z ures- zasleduje na vseh področ- lišča v skladu z obvezami progra-1 cije osemnajstih strank in obvezo o popolnem uresni- ma in značilnostmi levega centra. J vabljenih. Nocoj pa je prišli čenju vladnega programa. Sporazumeli so se tudi glede potrebe center jih, ter po okrepitvi strukture vlade in nje. ne dejavnosti. Tajnik PSI je poročal o ukrepih gospodarske politike, ki jih bo vlada sprejela, da bi podprli povpraševanje, ustvarili možnosti za zaposlitev in anticipirali izvrševanje gospodarskega načrta. Ti ukrepi so po njegovem mnenju zadovoljili, ker upoštevajo zahteve, ki jih je postavil centralni odbor stranke. Nerešena so ostala nekatera vprašanja, ki zadevajo tolmačenje vladnega programa, zlasti kar se tiče reforme šolstva in ustreznega finansiranja, kakor tudi stališča strank o italijanskem pred. stavništvu v evropskih organizmih. Rešitev teh vprašanj bo treba odložiti, razčistili pa jil} bodo tako kar zadeva dejavnosti vlade, kakor V okviru diplomatske dejavnosti, da bi našli podlago za pogajanja za pomirjenje v jugovzhodni Aziji, je francoski zunanji minister de Murville izročil sovjetskemu poslaniku Vinogradovu odgovor na nedavni sovjetski predlog, naj bi obe vladi začeli posvetovanje za sklicanje mednarodne konference. Kakor je znano, je de Gaulle nedavno na zadevni sovjetski predlog odgovoril, da je Francija pripravljena na taka posvetovanja. V kamboški prestolnici Pnom Penhu se je pod predsedstvom kamboškega predsednika S Ihanu-ka začela konferenca indokitaj-skih narodov, na kateri sodeluje 40 delegacij. Na konferenci se zavzemajo za nevtralizacijo tamkajšnjega področja. V Moskvi pa se je včeraj začela posvetovalna konferenca predstavnikov 19 komunističnih strank. Kakor poročajo, ne bodo razpravljali o sklicanju mednarodne komunistične konference, temveč Sre samo za posvetovanja. Od 25 povabljenih strank se je konference udeležilo 19 strank. Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Ulbricht je zaključil svoj obisk v Kairu. Med obiskom so sklenili sporazum o tehničnem sodelovanju, na podla-Si katerega bo Vzhodna Nemčija dala ZAR posojilo 25 milijonov Herlingov in kreditne olajšave za 11 milijonov. Okrepili bodo tudi znanstveno in tehnično sodelovanje med obema državama. Bonska vlada pa je sporočila, da ne ho več dajala kreditov ali jamstev za kredite za financiranje drugega petletnega načrta ZAR. V Kairo bo jutri odpotoval na uraden obisk jugoslovanski podpredsednik Aleksander Rankovič, ki si bo izmenjal misli z voditelji ZAR o številnih aktualnih mednarodnih vprašanjih v okviru sporazuma o medsebojnem posvetovanju. Od 18. do 21. aprila bo uradno obiskal Jugoslavijo britanski zunanji minister Stevvart, ki bo nato odpotoval na obisk v Prago in Varšavo. Madridski študentje nadaljujejo svojo akcijo proti politiki vlade. Za danes so napovedali protestno zborovanje, med katerim bodo izročili prosvetnemu ministru resolucijo s svojimi zahtevami. Študentje iz Barcelone so iz solidarnosti napovedali šestdnevno stavko. Z Dunaja poročajo žalostno novico, da je avstrijski predsednik Schaerf, ki je bil star 75 let, umrl. Vsi se strinjajo v ugotovitvi, da pomeni Schaerfova smrt veliko izgubo za Avstrijo. Predsedniške posle bo do izvolitve novega predsednika vodil kancler Klaus. ničenjem načrta za razvoj šolstva, začenši s finančnim zakonom, poudarja pa potrebo po večji in pravočasni poglobitvi, v okviru večine, nekaterih plati omenjenega načrta«. Najdlje je trajala seja vodstva PSI, katere sta se udeležila tudi podpredsednik vlade Nenni in minister za državni proračun Pierac-cini. Tajnik stranke De Martino je podal poročilo o rezultatih pogajanj in o političnem dokumentu, ki poudarja značilnosti in smotre tudi odnose med strankami; socia-demokratične obnove, ki jih levi | listi smatrajo, da so njihova sta- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiininiiinuinnuutiuiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novi nastopi sindikatov proti predlogu za blokado mezd Izjave Stortija in Šantlja . Napovedane nove stavke v pristaniščih in nameščencev pri socialnem skrbstvu RIM, 1. — Tajnik CISL Štor ti se je na pokrajinskem kongresu v Rimu ponovno izrekel proti tako imenovani politiki dohodkov, to je proti blokadi mezd. Storti je izjavil, da ne morejo vedno biti delavci tisti, ki morajo stalno plačevati posledice tako imenovane konjunkture. Delavci so že v veliki meri plačali in plačujejo e odpustitvami in s krčenjem delovne- ga umika zaradi stanja, ki ni nastalo po njihovi krivdi. Zato ne morejo dopustiti, da bi se jim nalagala nova bremena s tako imenovanimi premirji ali z blokado mezd. Storti je pripomnil, da je zaradi tega potrebno opustiti sistem pozivov v eno smer. Konfindustria mora sesti za mizo in se pogajati; toda ne samo o mezdah, temveč o vsem tem, kar običajno imenujemo delovne odnose. Konfederalni tajnik CISL Scalia pa je ob zaključku pokrajinskega kongresa sindikatov CISL v Mode-ni tudi poudaril, kar je že izjavil v parlamentu, t. j. da CISL nasprotuje premirju, kakor ga je predlagal La Malfa. «Ne gre, je dejal Scalia, za aprioristično nasprotovanje ali za nasprotovanje brez utemeljitev. CISL je resno prepričana na podlagi gospodarske doktrine, da mezdno premirje ne koristi niti politiki gospodarskega programiranja in toliko manj konjunktume-mu položaju.« Tajnik CGIL Šantl (PSI) pa je na Montecitoriu v razgovoru s časnikarji izjavil: «Polemika, ki jo vodi v zbornici Mariani (PSI) proti sindikatom (CGIL in CISL) glede mezdne politike, niti ne zasluži, da bi jo pobijali. Ne samo, da je ta polemika krivična, temveč Mariani ne odkriva glede tega nič novega. Poznamo argumente, s katerimi hočejo že dolga leta podkrepiti to polemiko na pobudo italijanskih delodajalcev. S političnega stališča pa je treba samo ugotoviti, da hoče Mariani s svojim stališčem postaviti PSI na desno delavcev CISL, kar prav gotovo ne prispeva k okrepitvi vezi socialistov z množicami, na katere pada breme konjunkture. Po tej poti- se likvidira vsaka socialistična politika v Italiji in nenadomestljivi element te politike: italijanska socialistična stranka.« Vsedržavno tajništvo FILP-CGIL je napovedalo za 9. marca štiriumo prekinitev dela v vseh pristaniščih. Stavko so razglasili zaradi negativnih rezultatov sestanka centralnega odbora ža pristaniško delo in ker ministrstvo za trgovinsko mornarico ni sprejelo tistih ukrepov, ki jih sindikati že dolgo zahtevajo v zaščito zaposlitve in mezd pristaniških delavcev. , Vsedržavna tajništva vseh sindikatov nameščencev ustanov za socialno skrbstvo so Mpg|_ dnevno stavko v dveh fazah, bo trajala 48, in sicer 4. in 5. marca, druga pa bo trajala 72 ur, in sicer od 16. do 18. marca. glasila pet- fazah. Prva Pieraccini se je zadržal na kratko na gospodarski tematiki in dopolnil s te plati poročilo De Martina. Lombardi je posegel prvi v diskusijo in dejal med drugim, da ima gospodarska politika vlade nekatere pozitivne, pa tudi nekatere negativne plati, pripomnil pa |e, da stanje pogajanj ponovno po’ trduje tezo manjšine, da pogajanja ne morejo privesti do razčišče-nja in da so zato nekoristna. Dokaz za to svojo tezo vidi Lombar-d' v tem. da niso dosegli sporazuma o izrazito političnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, in da sc jih morali zato odložiti. Lombardi je na koncu poudaril potrebo 1» vladni krizi, to pa da ne p0. meni, da vlada ne bi mogla sprejeti ukrepov proti konjunkturi, vsaj na tistih področjih, na kat°- 25 povabljenih. Nocoj pa je prišla še delegacija britanske komunistične stranke. Sedem strank se ni odzvalo vabilu: Kitajska, Severna Koreja, Severni Vietnam, Albanija, Romunija, Japonska in Indonezija. Iz Londona poročajo, da je britanska delegacija zadnji trenutek sklenila udeležiti se sestanka, ker je dobila zagotovila, da ne gre za pripravljalno konferenco, temveč samo za posvetovalni sestanek. Agencija «Nova Kitajska« kritizira danes novo knjigo, ki je izšla v Moskvi, in ki jo je spisal tajnik centralnega komiteja KP SZ Pono-marjev. Agencija pravi, da vsebuje knjiga napade na kitajsko komunistično stranko. Naslov knjige je »Mednarodno gibanje delavskega razreda«. nega članstva. Codignola se je zadržal pretežno na vprašanjih šolstva, glede katerih je pripomnil, da se obveza stranke in vlade opira na zaključke preiskovalne komisije in da finančni zakon mora biti povezan z zakonom o reformi šolstva. Bertoldi in Tolloy sta soglašala s poročilom De Martina in odobri-la sporazum, zlasti upoštevajoč stanje gospodarstva, vendar pa s pridržkom, da se vodstvo stranke obveže, da bo nerešena vprašanja načela v okviru vlade in v parlamentu. Tudi Vittorelli je zadovo- j ljen s sporazumom glede preosnove in borbe proti konjunkturi, toda stranka ne sme zanemariti vprašanj, ki niso bila rešena (šolstvo, obramba državljanskih svoboščin in laičnosti države, nediskriminacija glede evropskega parlamenta) . Po zaključku diskusije je vodstvo PSI odobrilo s 13 glasovi proti 6 (Lombardi, Santi, Codignola, Bal-zamo, Carrettoni in Verzelli) sledečo resolucijo: «Vodstvo PSI odo- MOSKVA, 1. — V diplomatskih krogih so se razširile govorice, da bo sedanji pomočnik sovjetskega si, hkrati pa so zahtevali čimprejš- naj preveripo&nTvolliSfrtto zu™njega. ministra Valerjan Zorin nega članstva. Codiennl* J nadomesti v Parizu sedanjega po- slanika Vinogradova. Madridski študentj« nadaljujejo demonstracije MADRID, 1. — Danes se je na madridski univerzi zbralo nad 500 študentov. Sklenili so, da bodo jutri proslavili «dan svobodnega študenta« z manifestacijo v sredini prestolnice. Prosvetnemu ministru bodo izročili resolucijo, v kateri bodo našteli zahteve študentov, ki bodo nato korakali v sprevodu pred sedežem španskega združenja tiska, kjer bodo javno zatrgali en izvod časopisa, da s tem simbolično protestirajo proti stališču, ki ga je tisk zavzel do njih. V Barceloni pa je vec sto štu dentov tamkajšnje univerze sklenilo začeti šestdnevno stavko, da podprejo zahteve madridskih študentov. Tudi barcelonski študentje so na današnjem zborovanju ostro nastopili proti uradnemu študentovskemu sindikatu. BLANTYRE (Malavi), 1. — Predsednik vlade Malavija Hastings Banda je danes sporočil po radiu, da so varnostne sile zatrle oborožen upor v deželi. Dodal je, da je upor organiziral bivši prosvetni minister, t. j. eden od šestih uporniških ministrov, ki so 6. septembra lani odstopili ali pa so bili razrešeni, potem ko jih je Banda obtožil, da so kovali zaroto proti vladi. Predsednik je sporočil, da so približno polovico od 240 mož, ki so sestavljali uporniške sile, ujeli, o-stali pa so zbežali. Adolf Schaerf umrl Pogreb bo v petek Kancler Klaus bo začasno opravljal predsedniške posle Prihodnji teden bo vlada določila volitve za novega predsednika - Uradno žalovanje v vsej Italiji \ * ■“ isik: m mmm Ena zadnjih slik pokojnega predsednika Schaerfa ihiii iiihii mimiiJi iii m imi iiii iiiiii iiii i iiii iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii milili in mi im in'in ii iifTTiiiiiiiiiiiiiimiiiriMiiiiiiiiii timi m imiii iiiii imii imuni iiiiiimmiiiiii til DIPLOMATSKA DEJAVNOST V ZVEZI Z VIETNAMOM De Murville izročil Vinogradovu francoski odgovor na predlog SZ General Kan je prispel včeraj v Rim - Začela se je konferenca narodov Indokine PARIZ, 1. — Sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov je imel danes razgovor z zunanjim ministrom de Murvillom. Zatrjuje se, da je de Murville izročil Vinogradovu francoski odgovor na nedavne predloge Moskve v zvezi z Vietnamom. Kakor je znano, je v torek, ko je de Gaulle sprejel Vinogradova, predstavnik francoske vlade sporočil, da, je sovjetska vlada predlagala, naj bi se obe vladi posvetovali glede sklicanja mednarodne , .... ,,. ,, ... , konference za mir v jugovzhodni Aziji. Tedaj je de Gaulle spo- teanaie^[t,d2re«^itaUČdtoi»Jii na ročil Vinogradovu, da Je-Francij a pripravljena na taka posve- je njegova delegacija dosegla na podlagi mandata centralnega odbora in ugotavlja veljavnost doseženega sporazumu glede načina borbe proti konjunkturi ln glede rešitve vprašanja delavske zaposlitve z učinkovitimi ukrepi v skladu s smotri petletnega načrta ln reform, ki jih vključuje: jemlje na . znanje, da so pogajanja pokazala | Parizu, potrebo, da se znotraj levega centra še nadalje razpravlja o spornih vprašanjih in da se poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za vse; predsednikoma parlamenta in senata poveri nalogo, da stopita, sporazumno s tajnikom stranke, v stik s predsednikovi vlade zaradi vprašanj, ki 4o povezana s preosnovo vlade«. tovanja. . Danes je prispel v Rim general j ^delovanje ter sl Izmenjali izve-Kan, ki je bil imenovan za potujočega poslanika. Jutri bo nada- ljeval pot v New York, kjer se bo sestal s tajnikom OZN U Tan-tom. Med potjo se bo ustavil v Konferenca v Moskvi MOSKVA, L — Danes popoldne se je v Moskvi začela posvetovalna konferenca predstavnikov komunističnih strank. Navzoče so delega- lllllll(ltllll»llll|IIIIIII|||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllIJIIIIIlIIIIIIIIIIIII|llllllll||IIIHIIIIIIIIHIIllllllllllllll|1l1IIMIllllllllllllllKIIIIIIIIII|llllllllllllllllllllllllt Kosigin ne pojde v Bonn in Pariz Nova obsodba bonskih militaristov, ki naj ne pričakujeio nobenih koncesij - Johnson ni odgovoril na Kosiginovo pismo LEIPZIG, 1. — Ob otvoritvi velesejma v Leipzigu je predsednik sovjetske vlade Kosigin na vprašanje nekega francoskega časnikarja odgovoril, da ne namerava obiskati Bonna in tudi ne Pariza. Potrdil je, da je bil de Gaulle povabljen v Moskvo. — Danes se je Kosigin udeležil velikega sprejema v sovjetskem paviljonu, katerega se je udeležilo približno tisoč gostov. Potrdil je, da namerava obiskati London in da se bo o datumu obiska sporazumel zunanji minister Gromiko v britanski prestolnici. Gromiko bo na obisku v Londonu od 16. do 20. marca. ..... t V H ***** Predsednik sovjetske vlade Kosigin (na sredi) v sovjetskem paviljonu na velesejmu v Leipzigu. Na desni je predsednik vzhodnonemške vlade Willy Stoph Sovjetski poslanik v vzhodnem Berlinu Abrasimov je priredil nocoj na občini v Leipzigu večerjo na čast Kosiginu in sovjetski de legaciji. Kosigin je imel ob tej priložnosti kratek govor, v katerem je obsodil napore bonskih militaristov, da bi dobili atomsko orožje. Pripomnil je, da bi uspeh teh načrtov imel hude posledice za ohra nitev svetovnega miru v Evropi in bi praktično zapri pot za nemško združitev. Kosigin je zatem izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena podpreti vsako miroljubno pobudo katere koli države in tudi Zahodne Nemčije. »Vendar pa hočemo jasno reči bonskim voditeljem, d g. ne smejo pričakovati z naše strani koncesij, ki bi bile- v korist revan šistov,« je dodal Kosigin. Zatem Je Kosigin izjavil, da Je stanje v jugovzhodni Aziji zelo nevarno in da so ameriški Imperialisti z napadom na Severni Vietnam začeli nevarna' izzivanja, ki zadevajo ves svetovni socialistični tabor. Sovjetska vlada je že opozorila ameriško vlado, da bi napravila veliko napako, če misli, da napad na neko socialistično državo lahko ostane nekaznovan. Izjavil Je nato, da pripisuje sovjetska vlada veliko važnost Ul-brlchtovemu obisku v ZAR, In je izrekel prepričanje, da bo ta obisk pomenil važno etapo za okrepitev odnosov med Vzhodno Nemčijo in ZAR. V razgovoru s časnikarji je Kosigin izjavil: Pred dvema mesecema sem poslal predsedniku Johnsonu pismo, v katerem sem govoril o Vietnamu in o njegovem morebitnem obisku v Moskvi. Nisem še dobil odgovora. Besedo imajo sedaj ZDA.« Nocoj je Kosigin odpotoval v Berlin. V kamboški prestolnici Phom Penh pa se je začela konferenca narodov Indokine. Kamboški predsednik Sihanuk je v svojem govoru sporočil 40 navzočim de-, legacijam voščila 7.a ljudstvo njihovih držav, ter je pozval, naj konferenca pripravi konstruktivne predloge brez polemičnih napadov, tako da bo mednarodna javnost razumela nujnost pravičnega miru, ki naj Indokino vrne Indokitajcem. Zatem je Sihanuk pozval udeležence, naj potrdijo, da se vedno strinjajo z dejansko nevtralizacijo Laosa in Južnega Vietnama, to je s tako nevtralizacijo, ki naj določi popolno in istočasno ločitev od Vzhoda m Zahoda ter mednarodno nadzorstvo na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Sihanuk je izrazil upanje, da se bodo mogli po končani vojni narodi Indokine združiti po zgledu arabskih in afriških držav, da bodo s tem imeli več besede na mednarodni po-zornici. Na koncu je kamboški predsednik počastil spomin mrtvih in živih junakov, zlasti tistih iz narodnoosvobodilne fronte v Južnem Vietnamu in v Laosu. Južnovietnamski ministrski predsednik Quat je na tiskovni konferenci v Sajgonu izjavil, da so pogajanja za mirno rešitev spora izključno notranja zadeva Vietnama ter da bodo zavrnili vsako mednarodno rešitev, ki je ne bi prej odobrila sajgonska vlada. V glavnem pa je ponovil ameriško tezo, češ da mora najprej prenehati «komunistični vojaški napad in prevrat«. Trdi! je tudi, da »komunisti iščejo premirje, da bi ga izkoristili za svoje manevre, da bi, le polastili dežele«. Pripadniki Vietkonga so danes izvršili bombni atentat pred vhodom v južnovietnamski policijski center za šolanje kadrov. Dva policaja sta bila ubita, 17 oseb pa je bilo ranjenih. Sedež je v predmestju Sajgona. V trenutku eksplozije se je kakih sto policajev vežbalo. Preteklo noč pa je skupina pripadnikov Vietkonga napadla na nekem trgu, severnoza-hodno od prestolnice skupino juž-novienamskih vojakov. dence. Jutri bo Ulbricht zapustil ZAR ln se bo vkrcal na ladjo v Port Saldu. Naser in Ulbricht sta podpisala nocoj sporočilo o razgovorih, v katerem med drugim poudarjata, da Vzhodnu Nemčija v celoti podpira pravice Arabcev. Vzhodna Nemčija podpira tudi stališče arabskih držav glede dotokov reke Jordan. Obe strani obsojata napadalne načrte, ki so pripeljali do ustanovitve Izraela, da služi imperializmu in ogroža pravico Arabcev In njihovo borbo za svobodo In napredek. Sporočilo dodaja, da je Ulbricht obrazložil stališče svoje vlade glede mirne ln demokratične rešitve problema, nemške enotnosti in glede postopnih ukrepov za še večje zbližanje In za olajšanje Dogajanj med vladama obeh nemških držav. V sporočilu je dalje rečeno, da je Naser izjavil, da je vprašanje nemške enotnosti v spoštovanju pravice nemškega ljudstva in da on odobrava resolucije konference nevezanih držav, s katerimi se pozivajo razdeljene dežele, naj iščejo pravično In trajno rešitev svojih problemov, da uresničijo združitev svojega ozemlja z mirnimi sredstvi. Ulbricht je sporočil, da je Vzhodna Nemčija pripravljena sodelovati pri načrtih za industrializacijo, ki Jih določa drugi petletni načrt ZAR. Podpisali so tudi sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju ter sporazum o kulturnem, znanstvenem in zdravstvenem sodelovanju. Sklenili so ustanoviti skupen gospodarski odbor, skupen znanstveni odbor In po potrebi vsak drugi odbor za izvajanje omenjenih sporazumov. Se letos bodo sklenili dolgoročni t’go vinski sporazum, ki bo veljal do leta 1970. Ulbricht je povabil Naserja, naj obišče Vzhodno Nemčijo ln Naser je Vabilo sprejel. Bonska vlada je sklenila, da ne bo dajala kreditov ali jamstev za kredite za financiranje drugega petletnega načrta ZAR zaradi u-radnega sprejema Ulbrichta v Kairu. Državni tajnik Voh Hase je sporočil, da bo v četrtek seja vlade da uredi nekatere podrobnosti tega problema. tlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllUlllltllMIIIIIIIIIIIIimillllllllflllllllllllllllllltllllllUmillllllllllllll V OKVIRU NAPOROV NA OKREPITEV MIRU NA SVETU Aleksander Rankovit odpotuje danes v ZAR Titovo sožalje ob smrti avstrijskega predsednika - Stewart pride aprila v Beograd (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Na vabilo podpredsednika ZAR Mohiedina odhaja jutri na uraden obisk v ZAR podpredsednik republike Aleksander Rankovič s soprogo, v zvezi s tem obiskoth poudarja Aleksander Rankovič v izjavi Tanjugu, da je glede na aktivno vlogo, ki jo imata ZAR in Jugoslavija v naporih za zmanjšanje napetosti in zagotovitve miru, demokratičnih ena- Tesno sodelovanje Pankovv- Kairo KAIRO, 1. — ZAR ln Vzhodna Nemčija sta sklenili sporazum o tehničnem sodelovanju, na podlagi katerega bo ZAR dobila posojilo. 25 milijonov šterlingov In kreditne olajšave za drugih enajst milijonov. Vzhodna Nemčija bo dobavila opremo za povečanje proizvodnje v neki egiptovski tovarni orožja. Poleg tega bosta obe državi ekrepili znanstveno In tehnično kopravnih odnosov na svetu popolnoma naravno, da ZAR in Jugoslavija izmenjujeta misli in usklajujeta svoje delovanje in pobude na mednarodnem področju. Zaskrbljujoči razvoj dogodkov na svetu z nevarnimi krizami v Vietnamu, Kongu in v OZN pa, po mnenju Rankoviča, nalaga še večjo odgovornost in potrebo še večje aktivizacije za utrditev tistih idealov in smotrov, za katere se obe državi že več let zavzemata. Poleg tega, je poudaril Rankovič, so medsebojni stiki in izmenjava misli velikega pomena za napredovanje in krepitev medsebojnih odnosov na raznih področjih, in je v zvezi s tem izrazil prepričanje, da so pogoji, da se enakopravno medsebojno sodelovanje tudi nadalje razvija in krepi. Ob nepričakovani smrti predsednika avstrijske republike dr. Adolfa Schaerfa je predsednik republike maršal Tito izrekel vršilcu dolžnosti zveznega predsednika avstrijskemu kanclerju dr. Josefu Klausu brzojavno sožalje. «V i-menu narodov Jugoslavije in v svojem imenu izražam najgloblje sožalje sosednemu, in prijateljskemu ljudstvu Avstrije in vam o-sebno ob hudi izgubi,« poudarja maršal Tito med drugim v svoji brzojavki. Sožalni brzojavki sta poslala tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič kanclerju dr. Klausu in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Brunu Kraiskemu. Po vesteh iz Londona bo britanski zunanji minister Mihael Stevvart od 18. do 21. aprila uradno obiskal Jugoslavijo. Po končanem obisku v Jugoslaviji bo odpotoval na uraden obisk v Češkoslovaško, nato pa na Poljsko. Iz vzhodnega Berlina poročajo, da so se v Leipzigu danes uspešno končali posvetovalni razgovori gospodarskih delegacij Jugoslavije in Vzhodne Nemčije o razvoju gospodarskega sodelovanja do leta 1970. Strokovnjaki so tudi proučili možnosti nadaljnjega razvoja in poglobitve specializacije in sodelovanja v industrijski proizvodnji in razširitve blagovne izmenjave na področju strojegradnje, elektrotehnike, metalurgije, kemijske, lahke in prehrambene industrije ter na področju kmetijstva. Poleg tega je bil dosežen tudi ustrezen sporazum med Jugoslovansko narodno DUNAJ, 1. — V soboto ponoči j« na Dunaju umrl predsednik avstrijske republike Adolf Schaerf v starosti 75 let. Bolehal je na jetrih in bolezen se je poslabšala zaradi influence, na kateri je predsednik o-bolel pred tremi tedni. Schaerf je tretji avstrijski predsednik, ki je umrl, še preden je potekel, njegov mandat. Prvi povojni avstrijski predsednik Karl Ren-ner je umrl leta 1951 Theodor Koer-ner pa leta 1957; oba sta umrla, še preden jima je potekel predsedniški mandat. Drugi šestletni predsedniški mandat Shaerfa bi potekel leta 1969. Zaradi predsednikove smrti so odredili vsedržavno žalovanje do petka, ko bo pogreb. Pokojnikovo truplo so danes prenesli na sedež predsedstva vlade, jutri pa ga bodo prenesli v poslopje parlamenta. Na pogrebnih svečanostih, ki bodo v petek, bo govoril kancler Klaus. Ob grobu bo g (Moril podkancler Pittermann, ki je predsednik avstrijske socialistične stranke. Avstrijska vlada je Imela danes žalno sejo, na kateri Je kancler Klaus govoril o pokojniku in poudaril njegove velike zasluge kot državljana, politika in državnega poglavarja. Izjavil je med drugim: «Vlada je zgubila z njim očetovskega svetovalca, ki se je vedno zavzemal za sodelovanje, vedno je pomirjevalno vplival in je sprejemal svoje odločitve z največjim čutom odgovornosti.« Avstrijski tisk ugotavlja, da je bil Schaerf vnet zagovornik koalicijske politike in politike sprave. Vlada bo na prihodnji seji, ki bo 9. marca, razpravljala o izvolitvi novega predsednika. Ustava ne določa roka za volitve. Vsekakor pa bodo volilne priprave trajale dva meseca ali tri. Prvi možen datum bi utegnil biti 5. maja. Medtem bo začasno vršil funkcijo predsednika kancler Josef Klaus. Schaerf je bil izvoljen za predsednika maja 1957 po smrti Koer-nerja. Ponovno je bil izvoljen leta 1963 za šest let. Sodeloval je pri vseh koalicijskih vladah po drugi vojni. Bil je podkanoler v vladah, ki sta jima predsedovala Figi in Raab. Bil je med najvidnejšimi o-sebnostmi avstrijske socialistične stranke. Pokojni predsednik se je rodil 20. aprila 1890. Dokončal je pravne študije na dunajski univerzi in že kot študent je bil v socialističnih vrstah. Med prvo vojno je bil častnik v avstro-ogrski vojski in se, je boril na italijanski fronti. Leta 1919 Je postal tajnik predsednika narodne skupščine. Izvoljen je bil nato v zvezni svet (zgornja zbornica), a je bil kmalu zatem aretiran v zvezi s krvavimi dogodki meseca februarja na Dunaju. Med drugo vojno Je bil nekaj časa v koncentracijskem taborišču. Schaerft je spisal več knjig politične, sociološke in agrarne vsebine. Sodeloval je pri sestavi državne pogodbe, s katero je Avstrija spet dobila neodvisnost po drugi svetovni vojni. Predsedstvo italijanske vlade Je odredilo, naj se na javnih poslopjih razobesijo žalne zastave zaradi Schaerfove smrti, številne italijanske osebnosti so se danes podpisale v knjigi sožalij na avstrijskem poslaništvu v Rimu. Predsednik republike, predsednik vlade m drugi politični voditelji so poslali so-žalne brzojavke. Včeraj prenehalo sodelovanje Indonezije z OZN NEW YORK, 1. — Glavni tajnik OZN U Tant je izrazil danes obžalovanje zaradi umika Indonezije iz OZN. Izrazil je upanje, da bo indonezijska vlada ob primernem trenutku znova začela sodelovati s to organizacijo. To je U Tant sporočil v pismu indonezij. skemu zunanjemu ministru Suban-banko ter Nemško banko in dru-1 driu. Pripomnil je, da listina OZN gimi specializiranimi bankami. I ne predvideva izrecno umika neke B. B. članice. 2. marca 1965 Volitve niso stvar srca temveč stvar razuma Postala je pevka Drugo nedeljo bodo na Koro-»kem volitve. Pod naslovom «Na-ie m e it o je na strani delovnega človeka, s katerim nas višejo »o-rodni gospodarski in socialni pogledi*, objavlja celovžki Slovenski vestnik uvodni članek, ki go tu ponatiskujemo, da ka- ko na te volitve gledajo in kaj od njih pričakujejo napredni koroški Slovenci. Vsakokrat pred .volitvami je prav in dobro, da pri oceni strank, ki se potegujejo za naše glasove, osvetlimo najprej razvoj v preteklosti in se ozremo na doprinos etrank k temu razvoju. Le tako lahko presodimo, kako bodo po volitvah izpolnjena naša pričakovanja. Volitve namreč odločilno vplivajo na nadaljnji politični, gospodarski, socialni in Irultumi razvoj v deželi. Zato je volivčeva odločitev pri volitvah njegov osebni doprinos k nadaljnjemu izoblikovanju življenjskih pogojev in mora biti zato razumna, ne pa stvar erca in patetičnih gesel. Nič drugače ne stojijo stvari pri volitvah deželnega zbora v ne-,! deljo 14. marca 1965. Tudi koroški Slovenci imamo pravico in dolžnost, da se odločamo po svojem razumu in da kot volivci s svojimi glasovi doprlnesemo svoj del za boljše izoblikovanje naših življenjskih pogojev. Ozemlje, na katerem živimo kot avtohtono ljudstvo, Je še vedno zaostalo in gospodarsko preslabo razvito, še vedno tisoči naših ljudi ne najdejo kruha in dela na domačih tleh in morajo za njim v tujino, kamor se izseljujejo. To pa nam gotovo ne koristi. Ce le malo poznamo razvoj na-fo naših krajih in naša udeležba na njem zagotovljena, če pri volitvah okrepi SPO svoje pozicije. O njej vemo, da ni le naj-doslednejša v vprašanjih sožitja in narodnostne tolerance, marveč; tudi dosledna v izvajanju svojega splošnega programa v prid dežele. Vsi živimo od dela svojih rok in bistrosti svojega razuma. Vsi pa vemo, da uspeh obojega ni odvisen le od naše volje, marveč v čedalje večji meri od predpogojev, ki jih ustvarja družba zlasti s sredstvi, ki jih zbira iz naših davkov in s katerimi razpolaga. Finančna moč v dežeji in po občinah je odvisna od razdelitve teh davčnih odnosov med republiko, zveznimi deželami in občinami. V tem pogledu pa je Koroška še vedno na slabšem kot druge de-žele, ker delijo na Dunaju ta sredstva vsakokrat drugače. Zato mora biti finančna izravnava med republiko, zveznimi deželami in občinami — zahtevajo koroški socialisti — dolgoročna in mora poleg pravičnega deleža za Koroško na podlagi njenih davčnih donosov upoštevati tudi pospeševanje njenih v razvoju zaostalih predelov in bogastvo otrok v'deželi. Ne sme se dogajati, da bodo bogate dežele vedno bogatejše, medtem ko gospodarsko revnejše pokrajine kljub vsem naporom in prizadevanjem prebivalstva zaostajajo v razvoju. Ob ustanavljanju novih industrijskih podjetij je treba pospeševati obstoječe, pri čemer je treba v enaki meri upoštevati vse predele dežele. Razviti Je treba privatno iniciativo v obrti in trgovini, v sklopu naftovoda Trst-Dunaj pa je treba na Južnem Koroškem ustanoviti rafinerijo mineralnih olj. Z gradnjami predvidenih elektrarn na Dravi je treba nadaljevati. je med drugim rečeno v socialističnem volilnem programu — je treba Slffbefl**« zveKffT uzakonjenje sredstev za deželne in občinske ceste. Nadalje Je treba posvetiti pozornost pospeševanju razvoja zimskega turizma, kanalizaciji ob naših jezerih in oskrbi krajev z neoporečno pitno vodo. V kmetijstvu je treba pospešiti ure ditev hudournikov in voda, grad njo tovornih potov, dokončno elek trifikacijo, razvoj Sodobne živino reje in razvoj izobraževanja krneč kih ljudi. Pospešiti je treba tudi gradnjo stanovanj, šol, dijaških in vajenskih domov, otroških vrtcev ter bolnišnic in zdravilišč. Treba Je razvijati kultumo-prosvetno dejavnost in še naprej pospeševati kulturno, izmenjavo s sosednimi deželami. V volilnem programu SPO naletimo na zahteve, ki so za prihodnjih pet let mandatne dobe deželnega zbora tudi naše zahte- ve, vseeno, če smo delavci in nameščenci ali pa kmetje in obrtniki. O izpolnitvi teh zahtev bo odločal bodoči deželni zbor. Odločal bo tako, kakor bodo v njem zastopani socialisti. Tudi naše občine se bodo v bodoče lahko razvijale-tako, kakor bodo imele zaslombo v socialističnih poslancih. Zato Je v interesu vsega njihovega prebivalstva, da z glasovnico doprinese svoj del za njihovo močno zastopstvo. Razum nam pravi: če volimo socialiste, s tem nikakor ne prodajamo svoje narodnosti; škodujemo pa sebi in drugim, če se pri volitvah odločimo drugače. Sožitje in naša enakopravnost v političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih dogajanjih v deželi ter potre ba našega doslednega prizadevanja v obeh smereh nas napotu-Jejo k odločitvi, da tudi 14. marca volimo Socialistično stranko Avstrije. Nobena druga odločitev nam ne more koristiti. MILAN, 1. — Mara Martin, študentka iz Novare, ki Je bila za pet najst dni izključena iz šole, ker je v neki šolski nalogi kritizirala svojo staro profesorico francoščine, Je včeraj zvečer v Milanu posneia svojo prvo ploščo. Pesmi, ki jih je pela ta nova pevka, sta ((Paga d’ecriture» Prevosta in n^ki «surf» z naslovom «Tu me la pagherai». Plošča bo prišla v prodajo že v tem tednu. Na ovitku plošče je slika dekleta v črnem predpasniku in s knjigami v roki. Pri snemanju so bili navzoči samo mati Mare, njen imprezarij Gianni Cortese, tehniki in nekateri glasbeni strokovnjaki. Mnenje vseh Je bilo zelo povoljno. (Na sliki Je dijakinja materjo pri kosilu.) z """..............".............■»■■"iu.i.iiiiii.i.i.i...,............................. HUDA PROMETNA NESREČA MED KOPROM IN IZOLO Tovornjak silovito trčil v avtobus: dva potnika mrtva in 11 ranjenih Do nesreče je prišlo, ker je tovornjak prehiteval osebni avto iz Milana v trenutku, ko mu je nasproti po desni strani privozil ljubljanski avtobus Ital. obveznosti za zgraditev centra za teoretsko fiziko Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je te dni predložilo vladi poseben zakonski načrt, ki predvideva uresničitev italijanskih obveznosti glede zgraditve mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu. Kakor Je podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Storchi sporočil tržaškemu poslancu Belci-ju, naj bi vlada z omenjenim zakonskim načrtom končno uredila tri osnovna vprašanja v zvezi z gradnjo mednarodnega centra, in sicer vprašanje ustanovitve dveh novih stolic na tržaški univerzi, vprašanje gradnje stanovanj za fizike in pomožno osebje ter vprašanje ostalega osebja zaposlenega v omenjenem centru. Prvo vprašanje naj bi rešili tako. da bi v doglednem času ustanovili dve novi tehnični stolici na tržaškem vseučilišču, medtem ko bi se predavanja vršila v prostorih samega centra v Miramaru. Drugo vprašanje, namreč vprašanje stanovanj, pa naj bi se rešilo tako. da bi pol-državnemu podjetju INCIS prepustili gradnjo določenega števila samskih in družinskih stanovanj v neposredni bližini centra. Tu nameravajo zgraditi nekaj stanovanjskih blokov v sku oni vrednosti 700 milijonov lir. Tretje vprašanje pa bodo menda rešiH tako, da bodo centru za teoretsko fiziko dali na razpolago nekaj osebja, ki ga bodo premestili iz drugih državnih služb na Tržaškem. ^ tjlptitlllitVl* girthbu ^ bliltubbtuo Smrt znanstvenika Fausta Nicolinija NEAPELJ. Danes je umrl Fausta Nicolini, zgodovinar, filozof, literat, eden od zadnjih učencev Benedetta Croceja. I-mel je 86 let. Med njegovimi predniki je bil Nicola Nicolini, jurist iz Abrucov, ki je postal predsednik kasacijskega sodišča, univerzitetni profesor in minister kralja Ferdinanda Burbonskega. Fausto Nicolini je še zelo mlad diplomiral. Bil je tudi med prvimi učenci glasbenega konservatorija S. Pietro a Ma-jella, kjer je tudi diplomiral. Začel je te glasbeno kariero, toda ko je spoznal Benedetta Croceja, je študije nadaljeval in postal eden izmed njegovih najljubših učencev. Leta 11)03 je vstopil v upravo državnega arhiva in tam je opravil vso svojo kariero. Leta 1915 je postal Eksplozija v stanovanjski hiši Precejšnje število mrtvih Včeraj dopoldne ob 11.25 se je pripetila pri Izoli huda prometna nesreča, pri kateri sta izgubila življenje 50-letni Danilo Gombač, sodni uslužbenec iz Kopra in 27-letna uslužbenka podjetja Saturnus iz Ljubljane Draga Varga por. Fabo-la. Nesreča se je pripetila na prvem ovinku od opekarne Ruda pri Izo-1’. v smeri Kopra. Na tem mestu je šofer tovornjaka s priklopnikom 27-letni Stanislav Sjpellč prehiteval osebni avtomobil iz Milana, v katerem sta bili dve osebi. Tovornjak je bil last podjetja «Droga» iz Portoroža, bivša »Začimba«. V istem trenutku Je pripeljal tovornjaku nasproti avtobus ljubljanskega podjetja »Transport« v katerem je bilo 37 potnikov. Upravljal ga je 34-letni Matija Pozderec. Šofer tovornjaka je naglo zavil v desno, vendar je na spolzki cesti priklopnik zaneslo, tako. da je trčil v nasproti vozeči avtobus. Cenrav je šo-fer avtobusa močno zavil v desno Ih celo zavozil v jarek, se nesreči ni mogel izogniti. Kamion Je trčil v levo stran avtobusa s tako silo, da je dobesedno razparal karoserijo. -ffa—mestu' sta bila mrtva nesrečna Gombač In Fabola, dvanajst potnikov na je b!1o laže ranjenih. Po zadnjih podatkih so vsi ranjeni potniki izven nevarnosti. Komisi la še raziskuje vzroke nesreče. Predvsem gre za to. da ueo-t, ovil o ali ie šofer tovornjaka pravilno prehiteval ali ne, kajti pot prehitevanja le bila zaradi bližnjega ovinka zelo kratka. Današnja nesreča Je vzbudila velik odmev po vsem obalnem pasu. Zlasti je pretresla sorodnike, pri- iiiiiiiiMimiiiiuiiii.iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Pet mrtvih ker se je hiša zrušila jatelje in znance Danila Gombača, ki je bil na splošno priljubljen pri prebivalstvu. V prostem času se je udejstvoval tudi kot godbenik. Spominja se ga tudi starejša generacija športnikov, saj je bil Gombač med pionirji jugoslovanske odbojke tik pred začetkom druge svetovne vojne in je bil tudi med najboljšimi igralci Slovenije in Jugo slavije. Več smrtnih žrtev pri cestnih nesrečah PIACENZA, 1. — Tri osebe so se ubile, četrta pa Je hudo ranjena pri cestni nesreči, ki se je dogodila na Emilijski cesti kilometer od Flo-renzuole v smeri proti Piacenzi. Do nesreče je prišlo, ko Je neka »glulietta«, na kateri so bile štiri osebe, zavodi* od zadaj v neki tovornjak. Vse osebe v avtomobilu so bile še mlade. CHIETI, 1. — Dva moška, stara 30 in 38 let, sta se z motorjem zaletela v obcestni zid ter nato zletela po nasipu naravnost v večji zbirni kanal, kjer sta utonila. Spet sneg LIZBONA, 1. - Dve ženski 1n tri otroke je davi ubilo v Lizboni, ker se je neka hiša zrušila. Staro poslopje se Je zrušilo zaradi tega, ker so popustila tla zaradi dežja v zadnjih dneh. .........................m....... IZ MESEČNEGA POROČILA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA JANUAR Zgodnji začetek sezonskih razprodaj zaradi zastoja v trgovini na drobno Več domačih in tujih turistov - Stagnacija Števila stalnih prebivalcev ■ 37.801 tona tobaka v dim - Manjša potrošnja mesa Tržaška trgovinska zbornica je objavila običajne podatke o mesečnem gospodarskem stanju na Tržaškem. V svojem tokratnem poročilu za januar najprej navaja, da je bilo 31. jan. t.l. v vseh šestih občinah tržaškega področja 307.319 stalno bivajočih prebivalcev, v sami tržaški občini pa 280.477 prebivalcev. V januarju se je rodil 301 otrok, umrlo pa je 368 oseb. Za kmetijstvo navaja poročilo, da so ugodni vremenski pogoji u-goclno vplivali na pridelek povrtnine, da pa Je obilno deževje moč no oviralo delo na poljih. Zdravstveno stanje živine je bilo odlično In tudi sena je bilo dovolj na razpolago. Turizem Je zabeležil napredek, saj je v januarju bilo v tržašrih hotelih 23.658 dnevnih prisotnosti italijanskih in 14.144 tujih turistov, kar Je v primerjavi z lanskim januarjem za 10,9 odst. več prt ita-ii lanskih in kar 39,1 odst. več pri inozemskih turistih. Normalen zastoj v trgovini na drobno, ki v januarju običajno sledi živahnim nakupom v decembru, je bil tokrat še posebno občuten, kei Je razmeroma milo vreme negativno vplivalo na prodajo sezonskih aitiklov. Zaradi tega so se že prve dni januarja začele sezonske razprodaje ostankov predvsem oblačil, blaga in čevljev tudi v tistih trgovinah, ki so v prejšnjih letih odklanjale tak način prodaje. Potrošniki so se na splošno izogibali nakupovanju dragih artiklov in segali raje po artiklih v likvidacijski prodaji. Zaloge so se nekoliko zmanjšale, ker so trgovci omejili nakupe novega blaga, kroženje blaga je bilo zelo počasno. Nasprotno pa trgovina na debelo in z inozemstvom ni nudila posebnih sprememb in posli so bili v prvih tednih novega leta razmeroma skromni kot vedno v tem času. šibki so bili posli na področju mlečnih proizvodov, salam in svinjskih maščob, domačih in uvoženih jajc ter na področju vina, normalni z začimbami, previdni pa s kavo zaradi pričakovanja stabilizacije trga. Tranzitni operativni promet je bil skromen zaradi nezanimanja avstrijskih uvoznikov. Zmanjšalo se Je tudi povpraševanje po lesu na domačem trgu z negativnimi posledicami za tržaško posredniško vlogo z uvoženim jugoslovanskim in avstrijskim lesom. Prav tako so bili šibki posli na področju gradbenega materiala in kovinskih izdelkov v zvezi z nezadovoljnim potekom gradbene dejavnosti. Trgovina z nepremičninami Je v Januarju zabeležila naslednji potek: registriranih Je bilo 287 kupoprodajnih operacij za deklarirano vrednost 1.160 milijonov lir (v decembru 1964 229 operacij za 632 milijonov lir, v januarju lani pa 261 operacij za 891 milijonov lir). Na Industrijskem sektorju je železarska proizvodnja znašala 17.082 ton surovega železa in 5877 ton železa v palicah, rafinerije so predelale 138.441 ton surovega mineralnega olja, konzorcij industrije za vžigalice je proizvedel 74 milijonov vžigalic za hišno uporabo, industrija jute pa Je proizvedla 3751 ton prediva, platna in vreč, kar je za 4,4 odst več kot v istem mesecu Jani. Tržaški kadilci so v Januarju spremenili v dim 37.801 ton tobaka alf 16,5 odst. manj kot decembra lani in 4,1 odst. manj kot Januarja lani, iz skladišč pa so izdali 1612 stotov soli ali 11,2 odst. manj kot januarja lani. Zmanjšala se je tudi potrošnja mesa. ki Je znašala 9797 stotov (decembra lani 12.612 stotov) in ki je bila za 1,6 manjša od potrošnje v lanskem Januarju, nasprotno pa se je v primerjavi z lanskim januarjem zvišala potrošnja rib, mehkužcev 'n školjk od 1541 stotov na 2159 stotov. Na tržaški zelenjavni trg na debelo so v januarju pripeljali 22 859 stotov povrtnin in krompirja ter 23.570 stotov sadja. Pomorski trgovski promet Je v januarju dosegel 437.726 ton blaga v obeh smereh In je bil za 9.3 odst. manjši kot v Januarju lani. Železniški promet v privozih m odvozih Je znašal 126.486 ton in Je bil za 49,4 odst. manjši kot Januarja 1964. Iz tržaške železniške postaje je odpotovalo 51.164 potnikov (brez abonentov) napram 55 692 v januarju 1964 ali za 8,1 odst. manj. V tržaški zastavljalnici Je bilo 31. januarja zastavljenih 94.774 predmetov za skupno vrednost 832 mliijonov lir, od katerih Je bilo 56.749 dragocenih predmetov za 605 milijonov lir. Hranilne naložbe na knjižice poštnih hranilnic so 31. januarja znašale 3.353 milijonov Ur in so bile za 132 milijonov lir večje kot 31 dec. Vrednost poštnih vred- MILAN, 1. — Danes je zopet snežilo v mnogih krajih Italije. Na Tridentinskem in v Gornjem Poa-dižju je padlo več kot 20 cm snega pa še sneži. Popoldne je začelo snežiti tudi po Lombardiji, v višjih legah seveda znatno več kot v nižini. Na cestah in avtocestah se sneg ni prijel. V hribih pokrajine Sondrio je mnogo svežega snega prav v zimskošportnih središčih, kjer bodo od jutri dalje tekme za italijansko smučarsko prvenstvo. V Tre-pallah, ki so najvišja vas v Evropi, Je temperatura zopet padla pod 10 stopinj pod ničlo. Pred uvedbo obveznosti cepljenja proti tetanusu RIM, 1. — Ker Je vedno precejšnje število primerov tetanusa, po drugi strani pa gre uzakonitev obveznosti cepljenja proti tetanusu zelo počasi, se v Javnosti ponovno razpravlja o imunizaciji proti tetanusu. Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča, da Je načrt za zadevni zakon že prejel mnenje višjega sveta za zdravstvo ter ga Je 7. Januarja minister Mariottl poslal državnemu svetu. Brž ko ga bo državni svet s svojim mnenjem vrnil, ga bo minister za zdravstvo predložil ministrskemu svetu v dokončno odobritev. Takoj nato bo postal izvršen. Na ministrstvu za zdravstvo so mnenja, da bo mnenje državnega sveta Izdano čim prej. Hotelski obrati v Italiji RIM, 1. — Na osnovi mesečnih podatkov centralnega inštituta za statistiko — podatki so bili zbrani s sodelovanjem ministrstva za turizem in prireditve ter ENIT — je bilo 31. decembra 1964 v Italiji 36.390 hotelskih obratov (13.844 pravih hotelov, 7519 penzionov ter 15.027 gostišč). V primerjavi z istim datumom 1963 se je število dvignilo za 792 obratov, 45.393 postelj, 25.771 sob in 22.776 kopalnic. Slaboumnežt na straži RABAT, 1. — Danes je spet neki vojak na straži kar na lepem pričel streljati v ljudi. Enega je ustrelil in pet ranil. Komaj v soboto se Je MONTREAL, 1. — Ugotovili so že 19 mrtvih in 35 ranjenih zaradi eksplozije, ki je uničila trinadstropno stanovanjsko poslopje. Zatrjujejo pa, da Je mrtvih najmanj 28, še mnogo več pa jih pogrešajo. Nesreča se Je dogodila v predmestju Montreala Lasallu. Vzroki nesreče še niso znani, toda lahko da je šlo za uhajanje plina. Med žrtvami je šest otrok. Gasilci in prostovoljci kopljejo po razvalinah, da bi mogoče še našli koga pri življenju. Neka ženska v histerični krizi neprestano kriči, da je v nedeljo zvečer svoji družini zatrjevala, da čuti duh plina v stanovanju. Na kraj nesreče je prišel tudi ministrski predsednik pokrajine Jean le Age. Zastaranje po 30 namesto po 20 letih BONN, 1. — Zvezna vlada je dostavila predsedniku Bundestaga Eugenu Ger^pmalerju poročilo, namenjeno paiHamentu, o kočljivem vprašanju o zastaranju nacističnih zločinov otl 8. maja dalje. V dokument*! vlada priznava, da morda ne bo mogoče pred tem datumom pričeti vseh potrebnih sodnih postopkov proti vsem vojnim zločincem. Bundestag bo o tem razpravljal dogodil podoben primer, ko Je stra-, 10. marca in kot kaže. se bo z ve-ža začela streljati v množico in Cino Izrekel za preložitev zastara-štlri študente ranila. V obeh pri- nja z 20 na 30 let. (Protesti, ki so merih gre za dva slaboumneža. [se zaradi skorajšnjega zastaranja nacističnih zločinov dvignili po svetu, govore, da za te zločine ne sme biti nlkakega zastaranja!) Proti zastaranju vojnih zločinov STRAbSBOURG, 1. - Kakih sto francoskih in nemških juristov ,:e je v Straussbourgu udeležilo razgovora o svobodi mišljenja in Informacije ter o zastaranju zločinov proti človeštvu. Kar zadeva vojne zločine , so udeleženci sptejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, naj se dokončno uveljavi načelo, da vojni zločini ne zastarajo. Kritike ob uvedbi italijanske liturgije RIM, 1. — ((Settimana del cle-ro», eden izmed najbolj znanih cerkvenih tednikov, ter razširjen med italijanskimi duhovniki, navaja. nekatere pripombe in kritike glede prevoda italijanskega latinskega besedila maše. Kritizira posebej, dejajvo, da se «kanon» na-dtftjifle"v latinščini ter še tako dialog med duhovnikom in verniki spet spremeni v monolog. O novostih v liturgiji je danes govoril papež v slkstinski kapeli postnim pridigarjem tet rimskim župnikom. O istem predmetu pa Je v Bologni govoril duhovščini ter voditeljem katoliških organizacij kardinal Lercaro. ravnatelj zgodovinskega arhiva v Sieni, kjer je poučeval tudi paleografijo in diplomatiko. Potem je bil v Firencah pa v Benetkah, dokler ni postal leta 1922 generalni inšpektor državnih arhivov. Na tem mestu je ostal do upokojitve leta 1947. Trikrat je bil predsednik akademije Pontaniane. Od leta 1946 je bil član akademije Dei Lin-cei. Napisal je več del iz zgodovine. Objavil pa je tudi kakih tisoč manjših del in člankov v revijah in dnevnikih. E-den njegovih sinov je profesor zgodovine in filozofije na gimnaziji v Neaplju, drugi pa je ravnatelj zgodovinskega arhiva v Bologni, medtem ko je hči žena sodnika ustavnega sodišča Cassandra. Tudi Jugoslavija na festivalu športnega filma CORTINA D’AMPEZZO, 1. — Za 21. festival športnega filma so se prijavile: Argentina, Belgija, Brazilija, Kanada, CSSR, Danska, Francija, Nemčija. Japonska, Velika Britanija, Indija, Italija, Jugoslavija, Norveška, Holandska, Portugalska, Romunija, Južna A-frika, Švedska, Madžarska, SZ, ZDA. Prijavljenih filmov je 72. Dražbe modemih umetniških del MILAN, 1. — Milanska «Galle-ria Brera» bo organizirala vrsto dražb modernih umetniških del v raznih italijanskih mestih. Od polovice marca dalje bodo dražbe v Genovi, Firencah, Palermu, Cataniji in Rimu. Na vsaki dražbi bo okrog 150 del italijanskih in tujih slikarjev iz tega stoletja, od del futurista Balle do metafizičnih del De Chirica ter od največjih eksponentov «italijanskega novecenta» — Carra, Rosai, Cam-pigli, Morandi — do abstraktnih kompozicij Soldatija, do zadnjih izkušenj «spacialne umetnosti» Lu-cia Fontane ter do neorealizma Guttusa. Navzoča pa bodo tudi dela Catene, Cassinarija, Rossa, Manzuja, Fantuzzija, Omiccioli-ja, Roberta Crippe, Cavallija, Re-calcatija, Melonija, Aimoneja in drugih italijanskih umetnikov. Med najbolj reprezentativnimi deli tujih umetnikov bodo na dražbi Dufy, Mird in drugi avtorji zlasti iz francoske in nemške šole. Dražbe se bodo zaključile maja meseca. Film o rimski potopljeni ladji pri Savudriji PULJ, 1. — V nekem kinu v Pulju so prvič prikazali dokumentarni film o podvodnih raziskavah ob obrežju. Film je napravila neka češkoslovaška filmska skupina s sodelovanjem muzeja v Pulju. Film je pokazal, v kakšnem stanju je neka rimska galeja, ki se je približno pred dva tisoč leti potopila pred rtom Savudrija. ........."................■.............n...... DANES BO OBJAVLJENA SODBA PROTI RAJAKOVIČU Obtožencev odvetnik dr. Boeck zagovarja celo Eichmanna Tožilec imenuje obtoženca in podobne zločince «morilce pri pisalni mizi> DUNAJ, 1. — Javni tožilec dr. Kovacs Je imel danes na procesu proti Rajakoviču (ki Je po vojni postal Raja) govor, v katerem je še enkrat podčrtal krivdo obtoženca. Dejal je, da je ta proces prikazal eno izmed najbolj tragičnih poglavij dvajsetega stoletja. Govoril Je o hitlerjevskem programu za uničenje Židov in o vsem nacističnem aparatu, ustvarjenem v ta namen. Na Holandskem, je dejal, ni bilo razlike med Zid. in ostalim prebivalstvom, kot so pokazale stavke 1. 1941. Ko se je namreč pričelo prvo preganjanje Zidov, so holandski delavci napovedali vrsto stavk; za te delavce so bili žldje Holandci. S Holandskega je bilo deportl- ...""""'"'mkm.mmmhmhi.... ...............n.............................. ranih več kot 100.000 zidov tn le malo Jih Je preživelo uničevalno akcijo nacistov. »Kdorkoli je sodeloval pri ((dokončni rešitvi zidovskega vprašanja«, mora biti izgnan iz družbe in pri tem ne sme biti nikakršnega zastaranja«, je dejal tožilec in nadaljeval: ((Avstrijska vlada Je jasno Izjavila, ua zločin umora ne more zasfarati». Tožilec je potem ponovno poudaril krivdo obtoženca ter ga Izenačil kot .(('morilca za pisalno mizo«: Povedal Je, da so se šele po aretaciji Adolfa Eichmanna odkrile podrobnosti ukrepov velikanskih morij, ki so Jih odredili »morilci za pisalno mizo«. Pri Eichmanna so našli več kot tisoč telegramov, ki so odrejali pokole, pri dr. Ra- iiiiitiiilpiit m tiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiif milini,,|, Program prireditev padovskega velesejma Uprava padovskega velesejma Je pripravila program prireditev za tekoče leto 1965. Na obsežnem pa-dovskem sejmišču bodo letos štiri važne prireditve, in sicer 43. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo od 31. maja do 13. Junija, običajna razstava notranjih prevozov in skladiščenja Tramag 65 od 3. do 10. oktobra, II. oktobrska razstava naprav in organizacije javnih u-slug Sep 65, in pa IV. razstava perutninarstva in kunčereje «Mav 65» od 4. do 8. decembra. S to zadnjo prireditvijo pa bo povezan tudi 7. sejem goveje živine mesnatih pasem. Zdaj se na sejmišču pripravljajo na osrednjo prireditev z mednarodno udeležbo, ki bo kakor omenjeno od 31. maja do 13. junija. Padovski vzorčni velesejem se iz leta v leto bolj uveljavlja. Tako je lansko leto na njem sodelovalo kar 3.561 razstavljavcev, od tega 1092 iz tujine. Ob vhodih na sej- 1 P?*!?,™®1" °®"tru, J® vdelovalo 1 in slaščic. Ta razstava bo v sklopu 22 tujih gospodarskih delegacij, | večjega razstavnega odseka, name-.................................. njenega turističnim dejavnostim in nostnlh papirjev v posesti pa je niišče so lani našteli 1,022.205 obi-znašala 6.403 milijone lir. | skovalcev, od tega 18.150 lz tujine. medtem ko Je uprava velesejma za časa glavne prireditve organizirala 26 kongresov. Letošnja junijska razstava bo razdeljena na številna ločena področja, na katerih bodo prikazali svoje najnovejše izdelke skupno domači in tuji razstavljavci. Tako se v okviru splošnega sejma organizirajo posebne razstave namenjene turistični industriji, prikazovanju električnih gospodinjskih strojev, industrijskih hladilnih naprav, grelnih naprav in peči, dalje pohištva in naprav za domačinstvo, šivalnih strojev, radijskih in televizijskih sprejemnikov, fotografskega in kinematografskega materiala, splošne mehanike, strojev za obdelovanje lesa, gradbene industrije, sanitarnih naprav, vinarstva, športa itd. Med novostmi, ki so napovedane za letošnjo prireditev, naj omenimo nov odsek splošne razstave, ki bo posvečen prikazovanju prehrambenih izdelkov, vin, likerjev jakoviču pa enega ali dva. Tl ljudje si niso hoteli umazati rok, niso morili osebno, toda morili so s svojih prostorov za pisalno mizo. Dr Kovacs Je označil RaJakoviča za enega izmed najbolj sposobnih v tej organizaciji Njegovi pobudi je treba pripisati, če se Je začelo deponiranje žldov iz Francije v Auschwitz. Pred njegovim ukazom od 12. avgusta 1942 niso nobenega tujega Žida deportiran Iz Francije, od tedaj naprej pa se ie prtcei val deportacij. Za tožilcem Je govoril branilec dr. Boeck, ki se Je povzpei do trditve, da niti vodja židovskega urada pri glavnem poveljstvu varnosti rajha Adolf Eichmann r,i delal z namenom, da bi moril, temveč Je opravljal zgolj svojo nalogo. ki Je bila v tem. da je spravljal žlde v koncentracijska taborišča. Sele po koncu vojne so ljudje v Nemčiji in v Avstriji izvedeli, da so obstajala uničevalna taborišča. (Te besede so naletele na neodobravanje med občinstvom.) V vsej Evropi Je bilo po trditvi dr Boecka le majhno število prlpad nikov SS informirano o masovnih morijah žldov. «Mar verjamete«, Je vprašal branilec, obrnjen proti porotnikom, «da se je obtoženec nahajal v tem majhnem številu?«' Več oseb iz občinstva se Je oglasilo: «Da. verjamemo«. Branilec je zanikal vsako krivdo Rajakovlča. Predsednik sodišča Je bo obsegala 25.000 kv.m razstavne površine. Obiskovalcem in strokovnjakom bodo tu na razpolago številni vzorci raznih prehrambenih izdelkov in pijač, ki jih bodo na posebnih sestankih tudi ocenjevali. Med drugimi prireditvami je letos napovedana tudi posebna razstava posvečena prefabriciranim gradnjam, tako na primer gradnji, . _______ stanovanj itd. V sklopu te prire- '}ap°, al razsodbo prve popol-ditve bodo organizirali tudi poseb- danRke ure Jutrl-no strokovno srečanje z omenjeno tematiko. V okviru splošne razstave naprav za gretje industrijskih in domačih prostorov uprava pripravlja tudi poseben kongres strokovnjakov, ki bodo razpravljali o najsodobnejših in najbolj ekonomičnih napravah ter o kvarnih posledicah, ki jih ima čedalje širše uporabljanje centralne kurjave na nafto na razvoj zdravstva v velikih mestih. E. F. Sestanek upravnega odbora jugoslovansko-italijanskc trgovinske zbornice Te dni se Je v Beogradu sestal upravni odbor Jugoslovansko-ltali-Janške trgovinske zbornice, ki je razpravljal o možnostih za razširitev industrijskega in tehničnega sodelovanja med obema državama ter o možnostih za nadaljnje povečanje medsebojne trgovinske izmenjave. Na sestanku so med drugim sestavili tudi dva odbora, od katerih bo prvi imel kot osnovno nalogo da prouči vse možnosti in oblike za razširitev in povečan ie sodelovanja, ter dajati konkretne predloge za nadaljnjo vskladltev gospodarskih dejavnosti med obema republikama. Drugi odbor pa bo skrbel za vsklajevanje prizadevanj Jugoslovanskih gospodarstvenikov na italijanskem tržišču. Oba odbora sestavljajo predstavniki Jugoslovanskih gospodarskih krogov In mešane Jugoslovansko-ltalijan-ske trgovinske zbornice. Za te dni se pričakuje ratifikacija sporazuma o Industrijskem tn tehničnem sodelovanju med Jugoslovanskimi in Italijanskimi podjetji, ki je bil podpisan v novembru lani. Na beograjskem sestanku so strokovnjaki naglasili velik pomen, ki ga Ima omenjeni sporazum za nadallnjo razširitev poslovnih stikov in pa za povečanje vzajemnega sodelovanja in trgovinske izmenjave med sosednima republikama. Po mišljenju jugoslovanskih strokovnjakov naj bi se Industrijsko sodelovanje z italijanskimi podjetji v bodoče razvijalo zlasti v smer znižanja proizvodnih stroškov v jugoslovanski industriji ter v smeri razširjanja serijske proizvodnje nekaterih proizvodov. Jugoslovanski gospodarski krogi bodo tudi predložili Italijanskim merodajnim oblastem, naj bi te pristale na znižanje carine na uvoz tistih izdelkov, ki bodo proizvedeni ob sodelovanju med Jugoslovanskimi In italijanskimi industrijskimi podjetji. RIM, 1. — Na sedežu Inštituta za sodno medicino na univerzi v Rimu se je danes pričel mednarodni seminar sodne medicine. IZ RAZVOJA SOCIALISTIČNIH DEŽEL Vprašanje življenjske ravni na Madžarskem /ii bilo v skladu s povišanjem skupnega nacionalnega dohodka - Namen, da bi se življenjska raven stabilizirala na že doseženi stopnji - Problem zmanjšanja delovne sile - Ukrepi, ki jih bo treba oprezno in postopoma uveljaviti BUDIMPEŠTA, februarja. — Ko sem ob neki priliki nekemu svojemu madžarskemu kolegu pravil, kako ima človek vtis, da se tu življenjska raven razvija nekako pred splošnim gospodarskim razvojem m dvigom produktivnosti, mi je odgovoril: «Ali ste to že rekli kakemu delavcu? Ste ga vorašali, ali je njegova življenjska raven previsoka? Kaj pa vam je odgovoril? Skušajte kdaj obiskati veliko tržnico pri Mostu Svobode, kamor prihajajo delavci iz Kelenfoelda. Lahko boste prisluhnili njihovim izredno sočnim ('komentarjem)), brž ko bodo kmetje zvišali cene povrtnine.« Težko je vztrajati pri določenem vtisu, če se k zadevi pristopi s takega stališča, čeprav je kolega pristavil: "Gledajoč v splošnem, si pač človek lahko ustvari takšen vtis. Vendar življenjska raven ni tako enostavna zadeva. V odnosu do nekaterih dežel Evrope, je pri nas življenjska raven še vedno nizka.« Eden od pokazateljev, da je življenjska raveh večja od dejanskih možnosti, je tudi dejstvo, da se je stopnja povišanja realnih plač zadnja leta dvigala hitreje od stopnje povišanja skupnega nacionalnega dohodka. Po drugi strani pa je tudi res, da je življenjska raven konec 1. 1964 dosegla mejo( ki je bila predvidena za konec 1 1965 (zadnje leto petletnega načrta). Spričo tega je eden od namenov gospodarskega načrta za leto 1965 ki ga na Madžarskem tudi imenujejo "prehodno leto«, da bi se življenjska raven stabilizirala n« že doseženi stopnji. Pa tudi v nekaterih drugih stvareh se načrt za 1. 1965 razlikuje od prejšnjih. Predviden je dvig industrijske proizvodnje za 4,5 odstotka, vtem ko je v prejšnjih letih dosegal 10-15 odstotkov, a poljedelske za 2 odstotka, vtem ko je prej znašal 5-10 odstotkov. Tudi investicije bodo v absolutnih številkah zmanjšane za tretjino. Takšni proporci so bili določeni ra osnovi težkoč, ki se je pred njimi znašlo madžarsko gospodarstvo. Prejšnja visoka 'Stopnja dviga industrijske proizvodnje Jč temeljila na ekstenzivnem načinu gospodarjenja. Potrebe so bile velike, tržišča so požrla vse, a zadovoljiti jih je bilo moč samo z ustvarjanjem novih kapacitet. To je po eni strani zahtevalo velike investicije, po drugi pa ni spodbujalo k večji produktivnosti dela in k naporom za boljšo kvaliteto. Investicije v industriji so se od leta do leta dvigale za 15, v poljedelstvu pa za 25 odstotkov, a niso zagotavljale ustreznih rezultatov. Zdaj pa se z nižjimi stopnjami dviga želi omogočiti, da bi v industrijskih podjetjih prišlo do reorganizacije proizvodnje, da bi se nadalje dosegla večja produktivnost, kot tudi, da bi se z zmanjšanjem investicij podjetja prisilila na boljše izkoriščanje lastnih kapacitet ter na odkrivanje notranjih rezerv. Dasiravno je predviden dvig ih-dustrijske proizvodnje za 4,5 odstotka, pa izvozni načrt predvideva dvig okrog 11 odstotkov. V Poljedelstvu |e predvideno povečanje za 5-8 odstotkov. Izvoz je bil povečan, ker je preteklo leto bilo zaključeno z znatnim primanjkljajem plačilne bilance. Vsota ni bila objavljena, vendar je v zvezi s tem opaziti znatno zaskrbljenost Nadaljnji element, ki bi moral vnlivati na intenzifikacijo industrije ter povečanje produktivnosti, predstavlja zmanjšanje delovne sile. Na Madžarskem se je doslej vodila politika tako imenovane "polne zaposlenosti«, pa je spričo tega zelo verjetno, da se v podjetjih nahajajo določeni "viški« posebno administrativnega in sploh neproduktivnega osebja. Trenutno zmanjševanje delovne sile poteka administrativno, in sicer tako, da posamezna ministrstva pošiljajo svojim ustanovam in podjetjem napotila, v katerih je odstotek zmanjšanja delovne sile že določen. Obstaja mnenje, da se bo odvečna industrijska delovna sila lahko zaposlila v gradbeništvu, kjer je primanjkuje Poleg tega se pričakuje, da bodo tudi spremembe v obdavčevanju ugodno vplivale na zmanjšanje delovne sile, oziroma na njene strukturalne spremembe. Podjetja so doslej bila zainteresirana na zaposlovanju nekvalificiranih delavcev zaradi znižanja povprečja plač, ki je predstavljalo temelj za določanje doprinosa. Z uveljavitvijo stimulativnejših metod, pa zdaj upajo, da se bo povečala tudi produktivnost. Rentabilnosti in ekonomičnosti posameznih tovarn, se je doslej povečala premajhna pozornost, vendar se tudi v tem pogledu želi razčistiti situacija. Glede uvedbe metod, ki bi kolektiv zainteresirale za to, da bi podjetje napredovalo, oziroma glede uveljavitve določenega sistema neposrednega upravljanja od strani proizvajalcev, kar bi tudi moglo predstavljati element inten-zifikacije proizvodnje, o tem pa se na Madžarskem trenutno še ne razpravlja. V okviru omenjenih teženj, da bi se, namreč, madžarsko gospodarstvo reorganiziralo in našlo izhod iz obstoječih nesorazmerij, se postavlja tudi vprašanje odnosa med cenami blaga in uslug. Postalo Je jasno, da sedanja struktura ne odraža ekonomskih odnosov, da se nadalje v določenem smislu napačno usmerjata proizvodnja in povpraševanje, kar Je privedlo do spoznanja, da je treba vse to spremeniti. Toda, kako? Tu prihajamo do izredno občutljivega vprašanja družbenega gibanja na Madžarskem: ali bi ne utegnile vse te spremembe privesti tudi do znatnih motenj na področju življenjske ravni? Madžarsko državno in partijsko vodstvo je namreč po 1. 1956 posvečalo posebno pozornost življenjski ravni. Politika nepretrga- nega dviga življenjske ravni ni ugodno vplivala samo na poživitev gospodarstva, marveč Je v splošnem okviru družbenih gibanj postala tudi važen element politične stabilizacije in nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov na Madžarskem. Ponekikrat je bil ta dvig življenjske ravni spodbujevan z lz-venekonomskimi ukrepi in metodami, tako n. pr. z določanjem nizkih cen od zgoraj, vtem ko so stroški proizvodnje rasli. Spričo vsega tega, so se začela v gospodarskem življenju porajati mnenja, da je za nadaljnji razvoj potrebno poiskati druga merila. V nasprotnem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi dosedanja merila postala ovira za njegovo nadaljnje izboljšanje. Z. GLIK IZ UMEIfiOSMH GALERIJ Italo Zammattio v «Občinski» Po dobrih treh letih se nam v občinski galeriji spet predstavlja sZams. Je to slikar- Italo Zammattio, ki izhaja iz stare tr žaške družine zlatarjev. Zadnjič smo tu videli tudi nekaj pesiii-Sko zasanjanih starejših oljnatih pokrajin, ki jih je postavil pred neverne gledalce svojih novih slik, da tako opraviči njih izredno sodobno dognanost skoraj polimaterične sestave. Vendar so takratne slike še vedno vsebovale prikrito oblikovnost narave. »Ruševine», "Vetrouna obala«, "Po nevihti« in temu podobno so se glasili njih naslovi. Slike, ki nam jih Zammattio sedaj prikazuje, pa so naslikane izključno s snovjo barvil ter brez naslovov. Sicer je prav tako, ker te čudovite barvne simfonije, pesmi v barvah, res ne potrebujejo več naslovov, ki bi v njih ozke okvire vezali buj-nost naše domišljije. Sicer pa te navidezno abstraktne žareče in le malokje zamolkle podobe, so le zgoščena lepota pokrajinske prirode in postajajo tako simboli raznih razpoloženj na suhem in v vodi, pa tudi v samem drobovju zemlje. Fantastična zamotanost pestrih barvnih štren, obrizganih z iskra- mikontrastov, pod katerimi se prelivajo površinsko razrite črnine, delno preprečene s prozorno mreno mavričnih odsevov pa niso plod slučajnosti, ampak rezultat uravnoteženo pretehtanih slikarskih posegov, ki so pač slikarjeva skrivnost. Priznati moramo da z njimi uspe pričarati kristalinski značaj kamenin, preperelost ali svežino vej in listov, cvetje, podmorske čeri in rdeče korale, eksplozije sončne luči v mraku pragozdne goščave in risarsko jecljanje pračlovega na stenah jam. So pa tu tudi presenetljivo občuteni videzi kraških dolin gledanih z vrha griča, in slike, o katerih bi dejali, da je v barvah pričarana Wagnerjeva glasba. V večini slik prevladuje neka določena barva, ki se ponavlja v neštetih odtenkih in prepleta s poudarki odgovarjajočih kontrastov. Nedvomno je, da je Zammattio nadvse tankočuten in od ličen kolorist. Zato tudi v njegovih najboljših delih že vsak kvadratni decimeter predstavlja sliko, sliko samo zase, ki jo moremo lahko občudovati z enakim estetskim užitkom kot celotno podobo. MILKO BAMBIČ OB 2500-LETNICI STAREGA PERZIJSKEGA KRALJESTVA Vstaja iz tisočletne pozabe stari Persepoiis Udeležba italijanskih strokovnjakov in tehnikov, ki jih vodi arhitekt Cesare Carbone - Uporaba najsodobnejših metod in kriterijev znanstvenega restavriranja - Kaj je bilo doslej že storjenega Usposabljanje perzijskih kadrov za bo-— doee naloge varuhov Vest, da je vrednost njihovih delnic, ki jih imajo pri nekih družbah, občutno padla, znanih «beatlesov» ni kdo ve kako vznemirila. Trenutno snemajo svoj drugi film na Bahamskih otokih. Po opravljenem dnevnem delu pa si vsakokrat privoščijo prijeten odmor na obali, ki jim. kot je razvidno Iz slike mora zelo prijati Zdi se, da bodo restavracijska in utrjevalna dela na arheološkem področju Persepolisa, ki jih tu že dalj časa vodi italijanski arhitekt Cesare Carbone, končana prav v času, ko bodo potekale proslave 2500-letnice perzijskega cesarstva. Nedvomno bo poteku svečanosti dalo še prav posebno obeležje dejstvo, da bodo osredotočene prav v omenjenem mestu, Z deli so začeli lani oktobra, a udeležili so se jih najprej štirje italijanski tehniki in več delavcev, ki so vsi strokovnjaki za arheološko restavriranje. Tem so se zatem pridružili še domači tehniki in ostala potrebna delovna sila. Se prej sta na to področje julija 1. 1964 prispela na preliminaren ogled profesor Zan-der z rimske univerze in arhitekt Mario Ferrante, ki jima je profesor Tucci, predsednik Italijanskega inštituta za Srednji in Daljni vzhod, poveril nalogo, da sestavita v zvezi z dokončno ureditvijo omenjene stare prestolnice perzijskih krajev ustrezno poročilo. Profesor Tucci je zatem poročilo svojih sodelavcev predložil šahu, in sicer ob priliki svojega posebnega obiska v Teheranu. S tem pa so obenem bili postavljeni tudi dokaj trdni temelji plodnega sodelovanja medi jta.HjbhsMBŽIlip perzijskimi znanstveniki na arheološkem področju. Takšen je Dil začetek del, ki zdaj potekajo v zvezi z obnovo starega Persepolisa, del, ki jih strokovnjaki opravljajo na osnovi najsodobnejših kriterijev znanstvenega restravriranja, uporabljajoč, oziroma opirajoč se pri tem na najbolj sodobne tehnične pripomočke, ki prihajajo v poštev v tej panogi. Osnovni namen restavratorjev je, da bi se spomenik ohranil v svoji najbolj popolni prvotni obliki. Pomeni, da predstavlja nalogo, ki jo je treba rešiti, predvsem utrditev zidov, kjer obstaja nevarnost, da se ti zrušijo, in pa njihova obnovitev, kjer so se ti že zrušili. Med prvo fazo akcije, od meseca odktobra leta 1964 naprej, so največji napori bili vloženi v dela okrog privatne palače Darija I. (521—486 pred našim štet. jem). Zunanji videz ostankov te nekoč tako imenitne palače — ki je bila še izpopolnjena od Darijevega naslednika Kserksa -r je zdaj povsem spremenjen: številne strukture so pridobile v trdnosti in jim je bila povrnjena nekdanja oblika, kakor so bila obnovljena tudi številna okna in okrasi. Obnovljeni so bili nadalje številni podboji vrat strešno tramovje in deli zidov, Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel F. Vallisneri; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni ka-leidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobna glasba; 18.55 Los Espa-noles; 19.15 Penko: Kraška flora: "Tržaški zaspanček«; 19.30 Znani motivi; 20.00 Šport; 20.35 "Kulturna prireditev v novi Črni mlaki«; 22.20 Pustni ples. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p.v. F. Russa; 13.35 L. Galli: "Carneval no sta 'ndar via»; 14.00 Plošče; 14.40 D. Dar-di: Mušič. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 O-troški kotiček; 11.30 Od opere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Mladinski zbor iz Sežane; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 16.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 A. MoltZ' "Najsrečnejši človek«; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Fred Bongusto; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 10.00 Operna anto- T0REK, 2. MARCA 1965 logija; 10.30 Sola; 11..00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Koncert; 18.50 Velike iznajdbe; 19.15 Oddaja za delavce; 20.25 A. de La Halle: "Le jeu de Robin et Marion«; 21.10 Slavni motivi; 22.00 Pust v Riu. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.36 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tail; 15.15 Popevke; 15.35 Kol. dirke po Sardiniji; 15.50 Ritmi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Čajanka; 18.35 Enotni razred; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki. III. program 18.30 Francoska kultura; 18.45 Haendlova sonata za flavto in harfo; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Bach in Boccherini; 21.20 Janač-kova dela; 22.15 Ivo Andrič: "Kača«. Slovenija 8.05 Kvintet Petrič; 8.25 Melodije; 8.55 Sola; 9.25 Iz II. dejanja Wagnerjevega "Tannhftuser- Ja»; 9.45 Orkester Ray Anthony; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Nekaj narodnih; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Sola: Pariška komuna; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas;, 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Jug. ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene ražglednice; 20.00 Recital pianistke Jelke Suhadolnik-Zalokarjeve; 1 20.00 M. Dčon: "Osebna izkaznica g. van Bada-bouma«, igra; 21.24 Serenadni večer; 22.10 Melodije za lahko noč; 23.05 Mali ansambli zabavne glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 15.30 Kol. dirke po Sardiniji; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Tri umetnosti; 19.55 Šport in kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film "Usodna zora«; 22.55 Književnost in umetnost; 23.00 Dnevnik. 11. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Revija: «11 giocondo«; 22.15 De Marchl-Pia-nelli: "Lord Oosmetico«; 23.15 Športne vesti. Jug. televizija NI SPOREDA. pred davnimi časi zgrajenih z o-gromnimi kamnitimi bloki. Številnim reliefom je bil povrnjen njihov nekdanji sijaj. In, končno, so strokovnjaki s pomočjo posebnih kovinskih klinov ter "cementnih injekcij« še bolj ekre-pili, kar je bilo potegnjeno iz tisočletne pozabe in kar je prej nagrizel zob časa in kar so še poškodovali ljudje ter uničile naravne sile, potresi, viharji, mraz, vročina ipd. Tudi na področju, ki se razteza okrog Darijeve palače, je poseg strokovnjakov in tehnikov zagotovil odlične rezultate. Poleg številnih fragmentov omejenega obsega, je bilo odkritih tudi 92 ogromnih strukturnih blokov, od katerih bodo kakim sedemdesetim — po daljšem proučevanju in katalogizaciji — omogočili prvotno originalno obliko. Najpoprej bo že samo nekaj podatkov zadostovalo, da bi predo-čili tudi obseg del, ki so bila opravljena izven obzidja palače: samo pri preliminarnih delih je bilo treba odpeljati, oziroma kakorkoli prestaviti kakih 145 ton materiala. Podboj nekih vrat, ki so bila postavljena na svoje prvotno mesto, pa je, postavimo, sam tehtal 15 ton. Neki steber, ki je sodil k oboku določenega zidu, je tehtal kakih 20 ton. Zdaj so ga postavili na prvotno mesto ter ga utrdili s pomočjo treh prikritih medeninastih klinov, ki povsem zagotavljajo njegovo stabilnost. Toda načrt del ne zadeva samo kar je v zvezi z Darijevo palačo, pač pa predvideva tudi dosego originalne fiziognomije (seveda, kolikor je to možno) glede celotnega ogromnega kompleksa starinskih palač. Te so nekoč stale ob ogromni terasi (ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov bila dolga 470 in široka 280 metrov) in so bile razdeljene na tri nadstropja, med seboj povezana z ogromnim stopniščem. Veličastne ruševine Persepolisa stoje v puščavskem predelu Perzije, ki ga obkrožajo skalnate gore. To veliko mesto, prestolnica nekdanjih perzijskih vladarjev, je živelo, kolikor je trajala dinastija, ki ga je bila ustvarila. Leta 331 po našem štetju, ga je napadel, oropal in sežgal Aleksander Veliki. Kasneje je bilo pod neko drugo dinastijo obnovljeno, toda ni nikdar več doseglo svojega'prvotnega sijaja. Kot izjavlja arhitekt Cesare Carbone, tekoča dela v Perse-polisu ne prispevajo samo k obogatitvi zgodovinske dediščine, marveč tudi omogočajo poglobljeno spoznavanje gradbene tehnike in pripomočkov, kj so jih uporabljali v tistem času. A italijanski tehniki nameravajo s tem v zvezi objaviti tudi ustrezno študijo. Vrhu tega se stalno vlagajo določeni napori tudi za dosego u-strezne tehnične izpopolnitve čedalje večjega števila perzijskih specializiranih delavcev, katerim bo kasneje poverjena naloga I varuhov tega bogatega arheološkega pedročja. Vesela pustna množica v Miljah, ki sicer spričo splošne krise ni bila tako številna kot prejšnja leta, navzlic temu pa zelo živahna Mlada miljska dekleta iz skupine «Brtvldo», ki je prejela prvo nagrado SKGZ je v Kulturnem domu priredila otroško pustno rajanje, kjer je bilo nadvse prijetno in veselo I/ okoliških vasi: večja skupina pustnih veseljakov z Padrič je tudi letos potrdila svojo zvestobo starim običajem .............................................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte se kar najhitreje znajti v neki zapleteni situaciji. Opravite na kratko z onimi, ki vas hočejo umazati. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste zelo ugodno ponudbo, vendar se zanjo ne odločite brez ustreznih zagotovil. Dvignili boste svoj ugled med sorodniki, ki so vam bili doslej nasprotni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes boste svoj program uspešno razvijali, ne da bi se vam postavljale na pot težkoče. Pretirana občutljivost bi vas utegnila drago stati. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nekdo bo povsem napačno razumel vaše navdušenje, če ga ne boste pravočasno omejili. Storite vse, da bi si zagotovili podporo družinskih čla-nov. HOROSKOP LEV (od 23.7. do 23.8.) Nudile se vam bodo nekatere priložnosti, ki je nanje bolje ne računati. Ce boste tudi sami pokazali dobro voljo, vas bo nekdo za gotovo podprl. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Prežeti boste z dobro voljo, ki se ne bo izčrpala na pol poti. Nekdo bo skušal brezobzirno izkoristiti vašo naklonjenost TEHTNICA (Od 23.9. do 21.10.) Bodite previdni tako v pogledu svojih besed kot dejanj. Spričo svoje bahavosti, vam bo neki sorodnik šel močno na živce. ŠKORPIJON (od 22.10. do 21.11.) Zagotovljeni so vam sicer ne ravno presenetljivi, vendar pa zelo lepi uspehi. Skušajte ustrezneje ra: neko lepo čustveno razmerje. STRELEC (od 22.11. do 20 Naklonjenost neke odločilne o nosti, bi vam utegnila že v š kem zelo koristiti. Pomagajte n mu svojemu sorodniku, ki manj sreče od vas. KOZOROG (od 21.12. do 2( Ne zamenjujte poguma z bre: zimostjo. V čustvenem pogledu bo vse teklo po vaših željah. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) četniške napake pri vas ne moi biti opravičljive. Skušajte še 1 okrepiti neko iskreno prijateljs RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zal ljujoč se nekaterim podatkom, so vam bili dani pod roko, i bo važen posel danes zagotovil boljše rezultate. Bodite previdni di v odnosih do svojih najbol prijateljev. Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.8, najnižja 5, ob 19. url 8.6; vlaga 90 odst., zračni tlak 1000.8 pada, veter 8 tan jugovzhodnih, padavine 13 mm. morje mirno, temperatura morja 6.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2. marca Pust Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17,52. Dolžina dneva 11.09. Luna vzide ob 6.45 in zatone ob 16.47 Jutri, SREDA, 3. marca Pepelnica DELAVCI SE VEDNO NADZORUJEJO PODJETJE Sindikalni organizaciji zahtevata nadzorovano upravo v CRANE-ORION Združenje industrijcev je včeraj uradno zahtevalo odpustitev 180 delavcev v podjetju Crane - Orion ■ Odpustitev tudi v podjetju Machne - Coruse Ninds Bela stavka v podjetju Crane-Orion se nadaljuje na tak način, da skupine delavcev nadzorujejo podjetje, tako da bi lahko preprečile nadaljnje poskuse odvažanja surovin in drugega materiala. Očitno gre namreč za poskus likvidacije podjetja iz konkurenčnih razlogov, o čemer priča razvoj v podjetju v zadnjih dveh letih, ko ga je kupila ameriška družba. Včeraj Je sprejel predstavnike sindikalnih organizacij Burla, Bati-lano (CGIL) in Fabriccija (CISL) podprefekt Molinari, kateremu so obrazložili položaj in utemeljili zahtevo, da oblasti uvedejo nadzorovano upravo, s čemer bi se lahko podjetje postavilo na noge in obnovilo proizvodnjo. Dejstvo je namreč, da podjetje ni v slabih vodah, saj ni težav za naročila. Tako je znano, da lahko še vedno dobi naročilo za izdelavo 16 tisoč sklopk za potrebe petrolejske industrije od neke družbe, ki je povezana s SHELL za skupno vrednost ene milijarde 80 milijonov lir. Podjetje je namreč usposobljeno za tako proizvodnjo in njegovi izdelki povsem ustrezajo. V obratnem primeru pa grozi nevarnost, da bodo podjetje zaprli, tako da bo novi lastnik odpeljal ves material in del opreme, zemljišče in stavbe pa naj bi služile za kritje dolgov rotacijskemu skladu. bankam in dobaviteljem. Podprefekt Molinari je pokazal veliko zanimanje za vprašanje, čeprav obstajajo nekatere težave za tovrstno rešitev. Izrekel je priznanje delavcem, ki so v tako resnem sindikalnem sporu znali poseči po primernih in dostojnih ukrepih. Stavkajoči uslužbenci so se dopoldne zbrali na enotni skupščini v prostorih tovarne, na kateri so sindikalni predstavniki obrazložili do sedaj sprejete ukrepe in kjer so se dogovorili o nadaljevanju stavke in o njeni obliki. Kot smo že omenili, gre za stavko posebne vrste, saj delavci podjetja niso zasedli, temveč samo pazijo, da ne bi prišlo do odvažanja materiala. V nedeljo je stavkajoče delavce obiskal odbornik Gasparo, ki je ugotovil čudne postopke uprave podjetja in podčrtal, da mora z dejanji, dokazati, da pred dvemi leti niso prišli v Trst s skritimi nameni ko so zahtevali in prejeli pomoč oblasti na osnovi trditev, da nameravajo podjetje usposobiti za proizvodnjo in premagati obstoječe težave. Sindikalne organizacije so včeraj prejele od Združenja industrijcev uradno zahtevo za odpustitev 180 uslužbencev in je torej ta vest sedaj tudi uradno potrjena. Izvršni odbor PSIUP ugotavlja, da so bila točna predvidevanja o likvidaciji podjetja Orion in izraža svojo solidarnost stavkajočim delavcem. • * * Sindikalne organizacije so včeraj prejele zahteve od podjetja Machne-Coruse Ninds, ki ima obrat v Bar-kovljah, da se odpusti šest delavcev. Zanimivo je, da gre tudi v tem primeru za ameriško družbo, ki je pred leti prevzela že prej obstoječe tržaško podjetje, ki proizvaja električni material. Senatorji PSIUP za obstoj Sv. Marka Senatorji PSIUP Di Prisco, Prez-ziosi, Schiavetti in Masciale so poslali ministroma za industrijo in za državne udeležbe pismeno vprašanje v zvezi z ladjedelnico Sv. Marka. V interpelaciji podčrtujejo e-notno veličastno splošno stavko in zahtevajo, da ministra data zagotovilo. da ne bo prišlo do ukinitve tržaške ladjedelnice, temveč da se bo okrepilo proizvodnjo ladij za modernizacijo in izpopolnitev italijanske trgovinske mornarice. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti in predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini sta poslala sožalna telegrama avstrijskemu generalnemu konzulu v Trstu dr. Hessembergerju ob smrti predsednika avstrijske republike Adolfa Schaerfa. aiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiMiiiiiiiiiniii NA VČERAJŠNJI PRVI SEJI Umestitev članov novega odbora pokrajinske uprave Predsednik dr. Savona se je zahvalil dosedanjim upraviteljem za njihovo delo Sinoči ob 18.30 je bila prva seja novega pokrajinskega odbora. Na otvoritev delovanja nove pokrajinske uprave so povabili tudi tržaške novinarje, ki pa se seje kot take niso udeležili. Na seji Je novi predsednik pokrajinske uprave dr. Savona prečital ukaz o razdelitvi odborniških mest v okviru uprave. Poleg predsednika dr. Savone bodo v pokrajinski upravi sodelovali naslednji pokrajinski svetovalci z ustreznimi funkcijami : Dr. Lorenzo Fogher, ki bo skrbel za zdravniški, mikrografski in kemični laboratorij, za šport in turizem; Gennaro Degano se bo u-kvarjai z resorjem, ki skrbi za odnose z javnostjo; odbornik Mario Dassovich bo skrbel za knjigovodstvo, finance in ekonomat; Ser-gio Visintinl se bo končno ukvarjal z vprašanji osebja in šolstva. Poleg odbornikov so imenovali tudi dva namestnika, ki pa bosta opravljala določene dolžnosti; Gio-vannl Giuricin bo skrbel za poslovanje v psihiatrski bolnišnici pri Sv. Ivanu a Arturo Vigini za javna dela. kmetijstvo, lov in ribolov. Ob začetku seje se je dr. Savona zahvalil prejšnjim upraviteljem pokrajine za njihovo dejavnost ter Izrazil željo, da bi tudi nova pokrajinska uprava bila prav tako uspešna. Po prečitanju odločbe o imenovanju novih odbornikov, je dr. Savona izjavil, da bo danes ali jutri sprejel tajnika Delavske zbornice Fabriccija, ki ga je zaprosil za nujen sestanek, da bi mu poročal o stanju v tržaških ladjedelnicah. V tej zvezi moramo pripomniti, da je doktor Savona član upravnega odbora Jadranskih ladjedelnic (CRDA). Po seji odbora Je sledila skromna zakuska v prisotnosti funkcionarjev pokrajine in predstavnikov tiska. Ob tej priložnosti je dr. Savona pozdravil predstavnike upravnega osebja ter dejal, da si želi, da bi sodelovanje med političnimi In upravnimi predstavniki pokrajine potekalo tudi v prihodnosti v naj lepšem redu. Polemika PSDI z vodstvom PRI preračunana na 400.000 kg cigaret na leto, vendar bo to količino lahko izdelovala le pozneje, ko bosta iv obratih delali dve delovni izmeni. Za sedaj pa je začela z delom le ena sama izmena, tako da ne bo letna proizvodnja v začetku prekoračila 200.000 kg cigaret. Predvidevajo, da bo nova izmena začela z delom čez kakih 5-6 mesecev, vendar je vodstvo tovarne poudarilo, da bo uvedlo drugo izmeno le če bo potrošnja cigaret tolikšna, da se bo to izplačalo. Danes je v tobačni tovarni zaposlenih 150 delavcev in uslužbencev, in sicer se okoli 70 ljudi šele priučuje delu pod vodstvom 50 «starejših» izvežbanih delavcev. Za sedaj tovarna proizvaja samo najbolj razširjen tip cigaret anazio-nali esportazione«. Urnik trgovin in frizerskih salonov Danes, na pustni torek, bodo vse trgovine, razen papirnic, slaščičarn in delikates, ki bodo imele normalen umik, zaprte od 13. ure naprej. Frizerski saloni bodo odprti nepretrgoma od 8.30 do 19.30, jutri pa bodo zaprti dopoldne in bodo imeli le popoldanski umik od 15. ure naprej. Brivnice bodo imele normalen umik. Sestanek 5. komisije deželnega sveta Deželni svet se ta teden ne bo sestal, ker bodo zasedale razne komisije. Tako se bo danes ob 10. uri sestala peta komisija, ki razpravlja o javnih delih, urbanizmu, prometu in turizmu in ki bo nadaljevala razpravo o zakonu, ki predvideva ustanovitev ((deželnega odbora za turizem«. V sredo se bo sestala prva komisija, ki razpravlja o poslih predsedstva, o proračunu in financah in o ureditvi deželnih uradov. Prvi člen osnutka določa osrednje deželne urade, ki bodo imeli sedež v Vidmu. Po predlogu odbora bodo v Vidmu uradi, ki upravljajo kmetijstvo, gorsko gospodarstvo, obseg občin, nadzorstvo nad lokalnimi ustanovami, javno skrbstvo in dobrodelnost ter lokalno policijo. • Finančno nadzomištvo sporoča, da bo dr. Guido Nassiguerra govoril v dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nlcolč 7 ob 18. uri 4 In 11. marca o prijavi Vanoni, saj se bliža 31. marec, ko zapade rok za prijavo. Predavanje bo javno in bodo prisotni lahko zastavili vprašanja. ROMUNSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V TRSTU Po ogledu industrijskih obratov včeraj razgovor na trg. zbornici Možnosti za vključitev Trsta v italijansko-romunske trgovinske odnose - Delegacija odpotuje danes v domovino Danes zjutraj odpotuje iz Trsta romunsko gospodarsko odposlanstvo, ki se od pretekle sobote mudi na področju dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. V nedeljo so se romunski strokovnjaki zadržali na tržaškem krasu, včeraj pa so si v jutranjih urah ogledali nekaj industrijskih obratov v žaveljskem pristanišču, tako tovarno Fil Snia, dalje obrate Atlas in Radiči, itd. Med drugim so si ogledali tudi obrate tržaškega Arzenala. Popoldne so se romunski gospodarstveniki na trgovinski zbornici v Trstu sestali s predstavniki tržaških operaterjev. V romunski delegaciji, ki jo spremlja predstavnik italijanskega ministrstva za zunanje zadeve dr. Anguissoia, so Na državni cesti št. 58 med Opčinami in Fernetiči se je v nedeljo ob 10. uri pripetila grozna prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 33-letni poklicni šofer Djuro Babič iz Sežane, Ul. Prvega maja 2. Babič se je z Opčin v svojem fiatu 1100-103 KP 66-52 peljal proti Sežani. Na popolnoma ravni cesti, en kilometer od trošarinskega urada pa je nesrečnika čakala kruta smrt. Babič je z veliko silo z desnim prednjim blatnikom treščil v drevo, da so se odprla desna vrata avta, njega pa je vrglo v drugo drevo s tako silo, da se je drevo preklalo, njegovo telo pa dobesedno presekalo na dvoje v pasu. Nesrečni Babič je bil na mestu mrtev, avto pa je zdrvel še približno sto metrov dalje, zavozil s ceste na levi strani ter se ves razbit zaril v nizko akacijevo drevje. Ko se je pripetila nesreča, ni bilo nikogar na cesti. Sele nekaj časa potem je privozil mimo avtomobilist,»kd se je zgrozil ob pogledu na razpolovljeno Babičevo truplo. Odhitel je naravnost na trošarinski urad, od koder je u-službenec poklical karabinjerje. Na kraj strašne nesreče so prihiteli policijski organi in uvedli preiskavo. Cesto so zaprli za promet in šele tri ure po nesreči odpeljali Babičevo truplo v mrtvašnico glavne bolnišnice. Kako se je pripetila nesreča? Nihče ni videl ničesar. Ljudje, ki so prvi prihiteli k mrtvemu Babiču, si skoraj niso znali obrazložiti, kako je nesrečnik mogel trčiti v drevo na ravni, suhi cesti. Karabinjerji so mnenja, da ga je med vožnjo proti Femetičem prijela nenadna slabost in da je zato izgubil nadzorstvo nad avtom. Samo ta je edini možen vzrok nesreče. Babič je bil izvrsten šofer in je samo v zadnjih petih letih, ko je bil v službi pri uvoz-no-izvoznem podjetju »Jadran* v Sežani, prevozil z vsemi mogočimi tipi tovornikov preko 300.000 km. Torej je dobro poznal ceste, motorje in razna vozila. Bil je Nočna prometna nesreča v Miramarskem drevoredu Avto zdrsnil na tračnicah in silovito trčil v platano Pri trčenju so se na srečo le lažje ranili šofer in tri sopotnice iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiti OROŽNA SMRT IZKUŠENEGA POKLICNEGA ŠOFERJA IZ SEŽANE Na cesti Opčine-Fernetiči trčil v drevo ki je šoferjevo truplo presekalo na dvoje Tragične nesreče si ni mogoče razlagati drugače, kot da je Djuru Babiču, med verjetno zelo hitro vožnjo, postalo slabo - Danes v Sežani pogreb tudi edini pri podjetju, ki je mel poleg ' šoferske izkaznice i-za šofiranje vseh mogočih vrst vozil in avtobusov, tudi izkaznico šoferskega inštruktorja. Babič je bil torej izvrsten šofer, vendar ga je smrt čakala prav V Miramarskem drevoredu v bližini občinskega avtoparka, se je Smrt najstarejše Slovenke v Trstu PSDI v tiskovnem poročilu polemizira z lokalnim vodstvom PRI, zlasti ker je deželni odbor PRI zavzel stališče, da je treba okrepiti sodelovanje med strankami levega centra. Istočasno tudi ugotavljajo, da vsi vidnejši pripadniki PRI, ki sodelujejo v raznih upravnih ustanovah, niso ubogali stranke in so ostali na svojih mestih. Deželni tajnik PSDI Cesare Je poslal sožalno brzojavko ob smrti predsednika avstrijske republike namestniku kanclerja PIttermanu. V industrijskem pristanišču Včeraj je stekla tobačna tovarna V žaveljskem industrijskem pristanišču je včeraj stekla nova to bačna tovarna državnega monopo-1 lahka zemlja, svojcem in sorodni-la. Zmogljivost nove tovarne je < kom pa naše soialje. V soboto je umrla, in v nedeljo so jo pokopali, verjetno najstarejša ženska na Tržaškem, ki je presegla 100 let, in sicer Alojzija Drnovšek vd. Klun iz Rojana Ver-nielis. Pokojnica, ki je dočakala tako visoko starost, se je namreč rodila 9. junija 1964 v Jazmah pri Zagorju ob Savi, ko pa je imela 9 let ji je umrla mati, ki je zapustila štiri sirote. V borbi za vsakdanji kruh jo je življenjska pot peljala najprej v Ljubljano, nato v Bočen, pa v Trst, kamor je prišla leta 1893. Poročila se je z Martinom Klunom 16 februarja 1889 in je imela tri otroke. Čeprav je bilo njeno življenje zlasti v mladih letih zelo težavno, je bila vedno pri dobrem zdravju, toda pri taki starosti odpovedo vse sile. Naj ji bo včeraj ponoči okrog 3.30 dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic za štiri potnike v avtu «giulia» TS 71298. Približno ob isti uri je 47-letni Giovan-ni Burlo s Sprehajališča Sv. Andreja 30 vozil svoj avto v smeri proti Barkovljam. V avtu so se peljale še Burlova 44-letna žena Vera Sac-chetti, 20-letna Burlova prijateljica Silvana Feralli, ki stanuje v isti hiši kot Burlovi in 20-letna znanka Dorina Starc s Furlanske ceste 485. Avto je s precejšnjo naglico drvel po Miramarskem drevoredu, v višini avtoparka pa je Burlo zdrsel na mokrih tramvajskih tračnicah ter izgubil nadzorstvo nad vozilom. V divji vožnji je avtomobil zavozil še nekaj sto metrov dalje, se nekajkrat obrnil okrog svoje osi in se končno z vso silo z zadnjim de lom zaletel v platano na levi stra ni cestišča. Ob silovitem trušču so iz avto parka prihiteli čuvarji ter prisko čili na pomoč štirim potnikom, ki so se od vrste sunkov v notranjo sti avta pobili in ranili. Zenske so v bolnišnico odpeljali z zasebnim avti, Burla pa z rešilnim avtom. Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije in uvedli preiskavo Burlo je povedal, da je izgubil nad zorstvo nad hitrim avtom, ker so ga oslepeli žarometi nasproti vozečega avtomobila. Nesreče pa je bil tudi kriv spolzki tlak in tračnice, ker je tedaj že precej deževalo. Vse štiri ranjence so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bodo morali zdraviti vsak po 10 dni. Pobili in ranili so se po glavah, ličnicah, čelih, bradah to-spodnjih udih. Djuro Babič na ravni cesti, ko je sedel .za volanom svojega fiata 1100. Babič, ki je bil po rodu iz Arapevovega dola v Srbiji, se je že pred več leti preselil v Sežano. Poročil se je v Križu pri Sežani, lejer je nekaj časa tudi bival na domu žene Danile. Potem pa se je /. ženo, 13-letnim Ivanom in 12-letnim Brankom preselil v Sežano, da bi bil bliže delovnega mesta. Imel je vedno strast z,a motorje nasploh. Lani je prodal star 1100 E in kupil drugega. Babičev avto je bil eden izmed redkih, ki je imel volan na desni strani in prav to je bilo predvčerajšnjim zanj usodno. Ce bi Babič sedel na levi, bi se morda rešil, ker bi avto po trčenju zelo verjetno obvladal. Okrog 9. ure so v kamnoseški delavnici predelovalnega obrata • Marmor* v Sežani natovarjali na tovornik marmornate plošče, ki bi jih bil moral Babič prepeljati v Povir. Babič je imel približno uro časa, zato je stopil v avto in prišel na Opčine po o-pravkih. Na Opčinah se je zadržal samo nekaj minut. Moral se je takoj vrniti, ker je moral voziti tovornik, toda v Sežano se ni več vrnil in v kamnoseški delavnici ter pri podjetju »Jadran* so ga zaman čakali. Obveščeni o pretresljivi nesreči so v mrtvašnico glavne bolnišnice v Trstu prihiteli Babičevi sorodniki in sekretar podjetja »Jadran*. Danes visi na pročelju stavbe podjetja »Jadran* zastava na pol droga v znak žalovanja za nesrečnim Babičem. Njegove posmrtne ostanke bodo iz Trsta prepeljali v Sežano, kjer bo danes ob 15.30 pogreb s pokojnikovega doma na sežansko pokopališče. Drzna tatvina pri «Coinu» z znatnim plenom V presledku ene same ure, med popoldansko zaporo, so neznanci v soboto okrog 13.30 na samem — '"I " ^ Korzu, vdrli v veletrgovino Coin in uspešno izvršili tatvino. Iz predalov osmih blagajn v pritličju trgovine so odnesli milijon in 200.000 lir samih bankovcev ter pustili drobiž in celo 500-lirske kovance. Tatvine se je ob 13.55 zavedel ravnatelj tržaške filialke Coin dr. Franco De Benetti, ki je tudi poklical agente letečega oddelka policije. Povedal je, da se je iz svojega urada oddaljil točno ob 13. uri in se vrnil 55 minut kasneje. Našel je odprta vrata v Ul. Dante, ki so jih tatovi s silo odprli. Neznanci so tatvino opravili v najkrajšem času in so se pomudili samo v pritličju, vsekakor pa so odnesli kar čedno vsoto denarja. Policija vodi preiskavo. Pijan šofer povozil pešca Pijan šofer je predvčerajšnjim 7,večer v Ul. Soncini z avtom skoraj do smrti povozil 60-letnega delavca Izidorja Tenceja iz Ul. Soncini 74, ki je šel proti domu. Nesreča se je pripetila okrog 22. ure, ko je Tence bil samo nekaj (korakov od svojega doma. Tedaj je za njim z ^&vtom' »tianchina* TS 33436 privozil 48-letni mehanik Giovanni Deozet s Stare istrske ceste 29 in Tenceja podrl. Močan sunek je nesrečneža vrgel na tla, da se je hudo pobil po desni strani čela, desnem sencu in ličnici. Nezavestnega Tenceja so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije. Ti so se takoj zavedli, da je bil Deczet pijan. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč. Potem so agenti Deczeta aretirali in ga premestili v zapor. Prijavili ga bodo sodišču. poleg šefa delegacije, glavnega tajnika na ministrstvu za strojegradnjo Nikolaja Illessa, glavni ravnatelj lahke in kemične industrije Valentin Gaidargiu, glavni direktor ministrstva za gozdno gospodarstvo G. Zampirescu, podravnatelj romunskega ministrstva za zunanjo trgovino P. Micea, ravnatelj podjetja Mašinmport D. Sutoi in ravnatelj podjetja Industrialexport N. Stefanescu. Na sestanku na trgovinski zbornici so člani romunske delegacije poudarili voljo Romunije, da bi v bodoče vzpostavila tesnejše gospodarske stike z Italijo. Strokovnjaki so poudarili, da se je romunska zunanja trgovina v zadnjih petih letih po vrednosti podvojila, med* tem ko se je blagovna menjava z zahodnimi državami kar potrojila, vrednost obojestranske izmenjave z Italijo pa povečala kar za 530 od sto. Italija se zdaj nahaja na drugem mestu med zunanjimi trgovinskimi partnerji republike, in sicer za Zahodno Nemčijo. V prihodnjih petih letih, to Je v razdobju od leta 1966 do 1970, namerava Rdmunija še enkrat podvojiti vrednost svoje trgovinske izmenjave z ostalim svetom, kar bi lahko imelo še posebno ugodne posledice za tiste države, med njimi zlasti Italija, ki so na prvih mestih v njeni zunanji trgovini. Seja občinskega sveta v Nabrežini Sinoči je bila seja občinskega sveta v Nabrežini, ki je med drugim počastil spomin Eugenia Cu-rieta ob 20-letnicl njegove smrti ter je soglasno odobril protestno resolucijo proti nameravani ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o seji podrobneje poročali v jutrišnji številki. Z avtom pod škarpo med Boljuncem in Domjom Včeraj popoldne se je na cesti med Boljuncem in Domjom z avtom ponesrečil 22-letni mehanik Tomaž Čufar iz Bazovice 124. Ko se je s svojim fiatom 600 TS 42028 peljal po omenjeni cesti, je nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na levo stran, kjer je avto preskočil nizek zid in potem zgrmel v približno meter globoko škarpo ob cesti. Čufarja so v nezavesti prepeljali v bolnišnico in ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi udarca v glavo in po hrbtu. Opekel se je z gorečim asfaltom Na delu se Je včeraj popoldne ponesrečil 40-letni šofer Danilo Co-selli od S.M.M. Spodnje 809. Opekel se je po obrazu, vratu in desni roki ter se bo moral na dermatološkem oddelku zdraviti 30 dni. Coselli je v tovarni «Panfilli» v Ul. Ratto della Pileria 41 s plamenom na plin ogreval varovalko av-tocisterne, da bi stalil tekoči asfalt, ki naj bi pritekel iz cisterne. Zaradi pregretja varovalke pa se je asfalt vnel in delavca opekel. V bolnišnico so ga nujno prepeljali z zasebnim avtom. Lastnica listka zelene barve s št. 62 izžrebanega na sobotnem plesu Primorskega dnevnika lahko dvigne v našem uredništvu zavojček kozmetičnih proizvodov tvrdke «For You». Preselitev razredov šole «Grego» v šolo «Filzi» Zaradi posledic požara v šoli «A. Grego« na Vrdelski cesti, ki je uničil napravo za centralno kurjavo, je šolski skrbnik izdal podrobna navodila glede pouka. Tako bodo od danes do preklica vsi razredi osnovne šole «A. Grego« in «F. Filzi« imeli pouk'-v treh izmenah v zgradbi šole «F. Filzi« (Ul. Caravaggio 6) z naslednjim urnikom; Prva izmena(* od -8. do 10.10); vsi razredi šole «F. Filzi«, razen dveh, ki bosta imela pouk popoldne v bližnji slovenski šoli. Druga izmena (od 10.30 do 12.40); razredi šole «A. Grego«; I. Af, II. Af, I. Bf, II. Af, II. Bf, I; Am, I. Bm, II. Am, V. Bm, III. Af. Tretja izmena (od 14.30 do 17.30); ostali razredi šole «A. Grego«, in sicer: III. Bf, IV. Af, IV. Bf, IV. Cf, V. Af, III. Am, III. Bm, IV. Am, IV. Bm, V. Am. Danes, na pustni torek, nimajo šole popoldanskega pouka, zaradi tega odpade pouk za razrede tretje izmene in za dva razreda, ki sta kot gost v slovenski šoli. Jutri se bo pouk začel ob 10. uri in zaradi tega so raztedi prve izmene oproščeni pouka. Nesreča električarja Od 10 do 20 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku bolnišnice 17-letni električar Sandro Zaiz iz Ul. Alfieri 13, ki se je včeraj popoldne ponesrečil na delu. V novi mehanični delavnici v Ul. Buonarroti 52, je Zaiz na dva metra visokem zidarskem odru nastavljal električno napeljavo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom. Pri nesreči se je hudo pobil po spodnji strani hrbta ter si verjetno zlomil trtico. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v KULTURNEM DOMU v soboto, 6. marca ob 21. uri in v nedeljo, 7. ob 17. in 20.30 KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo: ORKESTER GLASBENE MATICE dirigent Oskar Kjuder ' Marija Bitenc Ivan Sancin Solisti: Ljuba Berce - Košuta, Milena Furlan, Marija Bitenc, Nicolo Macillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivan Sancin, Darij Zlobec Prodaja vstopnic od srede 3. marca dalje od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, tel. 734265. Ljudska prosveta Gledališča VEHDI Pri blagajni gledališča se je začela prodaja vstopnic za prvo predstavo Puccinijeve opere ((Deklica z divjega zapada«, ki bo za red A v vseh prostorih v soboto ob 20,30. Opero bo dirigiral Artuiro Basile v glavnih vlogah pa bodo nastopili Magda Olivero (protagonistka). Ga. Stone Limairiili (Johnson) In Lino Puglisi, poleg njih pa še Mario Car-lin, Enzo Viaro, Claudio Clombi, Raimondo Batteghelll, Bruno Fer-latti, Eno Mocchiutti In drugi. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Giorgio Kirschner, režija Cario Piccinato TEATRO STABILE V Avditoriju danes ob 21. uri za abonente, ki niso izkoristili prve a-bonmajske predstave «Teatro coml-co» Carla Goldonija. Tekst Luigl Lunar!, režija Erilprando Visconti. Cene: parter 1000 lir, za dijake 400 lir, balkon 300 Mir Nazlonale 15.30 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaieno 16.00 ((Cannonl a Batasi« Excelsior 15,30 »Ho sposato 40 miiiio-ni di donne« Fred Mac Murray. Fenice 15,30 «La congiuntura« Tech. nicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins Grattacielo 16.00 ((Strani compagnt di letto« Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini. Alabarda 14.30 ((Vacanze sulla spiag. gia« Technicolor, Bob Cummtngs, Dorothy Malone. Filodrammatico 14.00 «1 due toreri« Technicolor. Franco Franchi, Cie. cio Ingrassia Aurora 15,30 «L'uomo che non sape. va arna-re«. Crislallo 15.45 «Top Kapi«. Capitol 15.00 «11 Gran Lupo chiama« Technicolor. Gary Grant, Leslie Caron. Garibaldi 15,30 ((Attacco in Norman. dia» Frank Sinatra, Tony Curtis, Natalie Wood. lmpero 15,30 «In ginocchio da te« Gianni Morandi. Vittorio Veneto 15.00 «11 treno« —» Burt Lancaster, Jeanne Moreau. Moderno 16.00 «Le 5 mogli dello sca. polo« Technicolor. Dean Martin, E-lizabeth Taylor. Astra 15.30 »Le 4 glornate di Napo, 11». Astoria 16.30 «Blue Havvall« Technicolor Elvis Presley. Abbazia 15.30. «1 leoni di Castiglia« Technicolor. Frankie Avalon. Ideale 14.30 «Pesci d’oro e bikini d'argento» Technicolor. V petek 5. marca ob 20.45 bo v društvenih prostorih p,ti, «Ivan Cankar« v Ul Montecchi 6-IV. proslava 8. marca mednarodnega praznika žena. Na sporedu so recitacije in petčlanski kvintet prosvetnega društva «1. Cankar«. Vljudno vabljeni vsi člani in simpatizerji društva posebno pa članice in žene. Ui FILATELISTIČNA RAZSTAVA V pr#pto,i;ih težaškega fil. kluba " «L. KOŠIR« Ul. Montecchi 6 v nedeljo, 7. t.m. od 10. do 13. ure Razstavlja član kluba Alojz Bucik dopisnice in kuverte z žigi prvega dne «Dan znamke republike Italije«. Razna obvestila Slovenski klub priredi drevi v ((Gregorčičevi dvorani« pustni torkov večer V klubu je vsak dan od 18. do 20. ure odprta razstava karikatur In satire štirih slovenskih tržaških slikarjev. Vljudno vabljeni! Razbiti avtomobil med drevjem ob cesti. 100 m od kraja tragične smrti Djura Babiča o PUST v ☆ SKEDNJU □ 1965 VOZOVI.MAŠKARE.GODBA PuMm p la') igral bo orkester «I DIABOLICI » v prijetni dvorani kina Skedenj Veglioncino (VEČERNA ZABAVA) DANES 2. marca od 21. do 4. ure Veglionissimo NOČNI PLES Postrežba bar - Cotillons Rezervacija miz v kino dvorani Skedenj eno uro pred začetkom SAK Jadran vabi na pustno zabavo s plesom, ki bo danes 28. t. m. v dvorani prosvetnega društva v Barko vljah, Ulica Cerreto 12, ob 20.30. * * * Prosvetno društvo (Ivan Cankar« priredi danes 2. marca otroški »Lila ples« z začetkom ob 16. uri * * * Danes 2. marca ob 16. uri priredi prosvetno društvo Barkovlje o-troško pustno rajanje Vabljeni vsi malčki na prijetno zabavo. Prusvetuo društvo Prosek-Kouiovel priredi v nedeljo 14 marca mladinski smučarski izlet na Sv. Višarje. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. Izletniki iz Trsta se lahko vpišejo pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki V počastitev spomina Cirila Škerlja darujeta družini Škerlj in Sancin 3000 Ilir za Dijaško Matico. Ob tretji obletnici smrti Zdenka Colje daruje brat Just z ženo Sonjo 1000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-dančs ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 28. februarja in 1. marca 1965 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa Je 24 oseb. UMRLI SO: 55-letnl Albino Castri. H, 80-letni Antonio Chicco, 66-letna Elvira Potočnik vd. Ivaniševič, 63-letni Ciril Vidic, 22-letni Ervino Dan, 71-letni Giuseppe Spanč, 78-letna Carla Pizziga vd. Standcic, 71-letna Eli-sabetta Bertold por. Peresson, 72-let-na Marija Novak, 33-letni Lodovico Ban, 58-letni Lodovico Škerl, 54-letna Blanca Job por. Torcoli. 61-letni An-tonlno Farlna, 80-letna Anna Aragni por Baliaben, 69-letnl Ernesto Go-ruppl, 90-letna Giovanna Rumlch por. Soellerl, 79-letna Anna Bisiak vd, Godini, 82-letna Eufemia Ive, 85-!etna Rosa Pitteri vd. Pierl, 74-letni Antonio Scheriani, 84-letna Anna Tuch-tan vd. Brozich, 79.1 etna Luigia Scamperle vd. Giotti, 92-letna Maria Larzari, 77-letna Giovanna Nadalin vd. Sancin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 3—7. 3.) Crevato, Ul. 'Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie.ro 2; dr. Gmeiner, Ul Giuliia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi. ni, Ul. T. VecelllO' 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Služba od 13. do 16. ure Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dtol, UL T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX, Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Fiero 2. KAM NA PUSTNI TOREK? Na tradicionalni veliki • pustni ples S Z Bor v dvorani stadiona pri S v. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta št. 7 od 21. ure dalje. Rezervacija miz v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 PRALNI STROJI avtomatični, superavtomatični in ultrasuperavtomatični SIEMENS — MINERVA — NAONIS — INDESIT ter vse druge nacionalne in in'"""riške znamke in vsi elektrogospodarski predmeti — IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE fco BIVALIŠČE — Hitro Vam postreže RADIO TRGOVINA SERGIO ROSELLI Trieste • Trst, Ul. Tor S. Piero 2 — tel. 31294 Mali oglasi l KI (VlAGAZ/.llVl/ mutt — Trst, Ulica Carducci tl. DOBITE: ženske, moške m otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenah. "S- Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi Ciril Škerlj Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogreba in na kateri koli način počastili njegov spomin. Žena Marija, brat Janko, sestre Zofka, Stana, Vida in ostalo sorodstvo Trst, 2.3.1965. ZAHVALA Globoko ganjeni ob številnih izrazih sočustvovanja, sinovi in ostali družinski Člani Ane Bubnich vd. Toros se vsem, ki so z njimi sočustvovali, zahvaljujejo po tej poti, ker jim to ni mogoče neposredno. Še posebna zahvala prof. D’AGNO-LU in dr. PERKANU ter ostalim zdravnikom in sestram 3. medicinskega oddelka glavne bolnišnice, ki so s tolikšno ljubeznijo negovali drago pokojnico. Trst - Milan, 2. marca 1965, PUSTOVANJE PO MESTU IN OKOLICI Nekaj uric v pravljični deželi» naše otročadi v Kulturnem domu Izredno lep uspeh 5. novinarskega plesa v korist Dijaške malice - Miljski karneval v znamenju gospodarske krize Nekoliko zaradi vremena, ki se je zadnje dni skisalo, še bolj pa zaradi gospodarske konjunkture, ki se povsod občuti, ni letošnji pust tako živahen, sproščen in razkošen kot je bil še pred nekaj leti, vsaj po mestnih ulicah ne. Le tu pa tam je po mestu opaziti kakšno masko, večinoma otroke, zvečer pa osamljeni vinski bratec meri pločnik in se pogovarja sam s seboj. Tudi miljski karneval Je letos cbčutil posledice gospodarskih razmer. Tako ni bilo v nedeljo v Miljah takega navala gostov kot prejšnja leta in alegoričnih vozov z velikimi maskami in obličji kot smo jih bili navajeni videti po miljskih ulicah ob velikem pustnem sprevodu. Letos šo se prireditelji in sodelavci omejili na večje ali manjše skupine mask, da so sl prihranili stroške. Morda prav zaradi tega pa sta prišli bolj do izraza duhovitost in domišljija nastopajočih, ki so zbujali smeh občinstva. Res ni bilo takega navala kot pred leti, vendar so bile ulice, po katerih se je razvil sprevod, polne domačinov in Tržačanov, ki so se pri- in rdečih ličk. Za zabavo pa so poskrbeli tudi člani gledališča, ki so se preoblekli v nekatere znane like iz doslej uprizorjenih mladinskih igric. Za «red in mir» je s svojo strogo dobrotljivostjo skrbel orjaški debelo-nosi gusar (ki pa se ga nihče, trajal pozno v nedeljsko jutro, je vladalo odlično razpoloženje, ki se Je odražalo ne samo ob veselih omizjih, temveč tudi v vsem vzdušju, ki sta ga stvarjala odličen orkester Kovačič iz Ljubljane in pa orkester tržaških slovenskih Beatle-sov «5 fans», ki Je s svojim moder HUDA ODLOČITEV RAVNATELJSTVA COTONIFICIO TR/ESTINO V obratih v Podgori in Ronkah so odpustili 300 delavcev Ravnateljstvo utemeljuje odločitev s pomanjkanjem naročil - Zaskrbljenost prizadetih družin - Sestanki med sindikati, da vskladijo akcijo v korist prizadetih delavcev tudi najbolj plašni zajček, ni prav nim muziciranjem bil deležen sploš- nič bal), dvorni norček (Kobal), Priče in Prače (Raztresen-Turk), vila (Caharijeva), Martinuzzi, Jankovičeva in Nakrstova, pa so s svojimi pevskimi točkami postavljali u-ganke, ki so se nanašale na razne uprizorjene otroške igrice; ttajbolj pridni so bili tudi nagrajeni. Nad vsem tem nepopisnim živ-ža-vom in veseljem pa so z očitnim zadovoljstvom in souživanjem bdele skrbne in srečne oči mamic in očkov, v kolikor se niso tudi oni zabavali in gostili ob pogrnjenih mizah in dobro založenem baru, dokler ni utrujene malčke končno vendarle zamikal počitek in posteljice, v katerih so prav gotovo v prijetnih sanjah nadaljevali svoje pustno rajanje. V noči od sobote na nedeljo pa je bil v Kulturnem domu 5. dl( peljali1 z avtomobili’ in z^avtob*^ | ter napolnili gostilne ob zaključku ! La« Na“lesu,ki se ga ?eJUde prireditve. Sprevod Je šel po glavnih ulicah, nato pa so se vse skupine zbrale na trgu pred županstvom za proglasitev zmagovalcev. Prvo nagrado je odnesla skupina «Brivido», drugo «Bellezze naturali«, tretjo «Ongia», skupno s skupino šolskih otrok, četrto «Fortebraccio», peto pa skupina iz Trsta z geslom «Fioi come noi». «Brlvido» se je letos predstavila s kostimi in plesi iz zlatih starih časov. Godba je igrala, da so še giedalci poskakovali, dekleta so živahno plesala «can can« in «fini gospodje« so Jih občudovali. Za njimi pa se je v kočiji peljal zaljubljeni par. Skupina «Bellezze naturah« je vzbujala smeh s parodijo filma «Kleopatra». Debelušasti Mark Antonij je preganjal uboge sužnje, ki so v vpregi nadomeščali konje, in se skoraj ni zmenil za Kleopatro (moški), ki se je llšpa-la v nosilnici za prozornimi zavesami. Kočljivo je bilo, ko sta sl oba želela «bižate», ki sta Jih dva sužnja nosila v stekleni posodi, namesto gada. V posebnem vozičku so nega priznanja in pohvale. Goste so na stopnišču sprejemala naša ljubka dekleta v narodnih nošah s tradicionalno «slivovko», predvsem pa s prijaznim nasmehom in vljudno zgovornostjo, kar Je takoj ustvarilo občutek tople in prijetne domačnosti, ki je bila značilna za to v vsakem pogledu krasno uspelo, pustno prireditev. Z lestve je padel Na pljučno kirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 39-letnega delavca Ruggera Cendo iz Ul. Rinaldi 4, ki se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zlomov reber, verjetnega zloma nosne kosti in udarca v zatilje. Cenda je uslužben v pivovarni «Dreher» in je včeraj v strojnem oddelku stopil na lestev, ker je hotel popraviti neko cev. Nenadoma mu je spodrsnilo na klinu in padel Je z ležilo več sto povabljencev" in je'višine dveh metrov. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliritiiillHiiillllIllllllMllllllimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlimilllllllll VČERAJ DOPOLDNE NA VRPELSKI CESTI Zaradi pregretja dimnika požar v šoli «A. Grego» Znatna materialna škoda, toda nobene žrtve - Med učenci in učnim osebjem nobene panike-Pouk začasno v šoli S 1. marcem Je Cotonlficio Trle- učilo stanje ter odločilo, kako naj stino odpustil v svojih obratih v Podgori in Ronkah skupno 300 delavcev. Kritične gospodarske prilike na Goriškem so se zaradi zadnjih odpustov še poslabšale. Vest Je vzbudila v delavskih vrstah zaskrbljenost, ker bo v številnih družinah zmanjkala edina plača, ki je prišla v hišo. Ker je tekstilna Industrija naše države v hudi krizi zaraal konkurence držav v razvo ju, obstaja upravičena zaskrbljenost za usodo goriških obratov, o katerih se že del j časa neuradno govori, da jih bodo postopoma zaprli l.n namestili v njih kakšno drugo industrijo ah vsekakor takšno proizvodnjo v tekstilnem sektorju, ki bo .'mela perspektive na domačem in 'nozemskem tržišču. Vest o odpustih Je ravnatelj Zveze industrijcev Ferrucclo Vero-nese poslal sindikalnim organizacijam CGIL, PSIL in UIL z naslednjim pismom: «Cotonificio Trlestino nas je obvestil, da Je zaradi pomanjkanja naročil, v predilnici, tkalnici in v oddelku flocco — in ker se takšna naročila v bližnji bodočnosti ne predvidevajo, nasprotno se je v zadnjih tednih zmanjšalo povpraševanje po predivih — na žalost, prisiljen na podlagi člena 2 inter-konfederalnega sporazuma od 20. decembra 1950 odpustiti 300 delavcev in delavk, za katere se Je začel postopek 4. septembra 1964 ter se odložil za šest mesecev na podlagi sporazuma, podpisanega na prefekturi 18. septembra 1964. 300 odpuščenih delavcev Je takole razdeljenih po posameznih od- poteka sindikalna akcija. hujše nesreče Zaradi slabega delovanja dimnika- je baje tramovje v podu med so seveda; peljali tudi mumijo, a drugim trrnhnr ii qd itnpli tpžavp ko 1p mu« ^ ŽC V6Č čftSS, tlelo. VČG18.J ZjUtrsJ, groDarji so imen težave, ko je mu- hil) ip v ^inlr-nh sn mijo mučila žeja in želja po «bi- žatih«. Ubogi Mark je imel precej opravka, da je dostojanstveno vse dirigiral in Pregretje dimnika ogrevalne na-1 ki vode začeli gasiti požar. Pri prave v šoli «A. Grego« na Vrdel-1 tem so drugi gasilci podrli pri-ski cesti 9, je včeraj zjutraj po-1 bližno 9 kv. metrov stropa in od- vzročllo silen požar. Na srečo so krili pod hodnika v tretjem nad-, ...... . _ . vsi učenci v šoli v najlepšem redu stropju. Sežagali so tudi zoglenele delkih. tekstilni oddelek v Podgori zapustili učilnice, tako da razen | kose tramov. Po dveh urah dela materialne škode ni bilo nobene1 so gasilci pogasili požar, toda ni ' bilo še konec. Pri temeljitem pre- Urnik trgovin danes Danes 2. marca popoldne bodo zaprte vse trgovine, razen trgovin z oblačili in drugim blagom v Gorici in Tržiču, katerim prefekt izjemoma dovoljuje, da bodo zaprte v sredo dopoldne. Danes bodo lastniki lahko odprli javne lokale, ki jih imajo po navadi ta dan zaprte zaradi tedenskega počitka, mesnice pa bodo zaprte ves dan danes 3. marca. Danes pustna otroška maškarada Danes 2. marca z začetkom ob 16. uri bo v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici na Verdijevem korzu 13 OTROŠKA MAŠKARADA, ki Jo priredi Slovenska prosvetna zveza. Prireditelji vabi Jo k udeležbi otroke in njihove prijateije. Na sporedu je tudi priložnostna lutkovna igra. sledilo pa bo prosto rajanje otrok. Priporočamo naj pridejo otroci po možnosti oblečeni v pustne maske. Prireditev bo trajala približno do 18. ure. Nesreča vratarja pred hišo ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE NA GORIŠKEM Poslanec Pietro Ingrao je govoril na zborovanju KPI Obravnaval je gospodarska in politična vprašanja in vprašanja demokracije Pred številnim občinstvom je v nedeljo dopoldne otvoril volilno kampanjo za Komunistično partijo Italije član vsedržavnega vodstva poslanec Pietro Ingrao. Po zadnjih vesteh naj bi bil 20. junij najbolj verjetni dan upravnih volitev na Goriškem, ki zadevajo vse občine, kjer živijo Slovenci, kakor tudi pokrajinski svet. V predsedstvu na odru Verdijeve dvorane so poleg govornika bili še pokrajinski tajnik Lorenzo Menichino in člani pokrajinskega tajništva Italo Chiarion (sekcijski taj-nik v Gorici) ter Spartaco Zor-zenon (sekcijski tajnik v Tržiču). Včeraj popoldne okrog 17. ure I Zborovanje je otvbril Menichino, je prišel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 54-letni Giuseppe Macor, ki je za vratarja v Gorici, Ul. Garibaldi 10. Ko je stopil pred hišo, mu je na mokrih tleh spodrsnilo, da je padel in se udaril ob rob zida. Zdravniki so mu ugotovili manjšo poškodbo na čelu. Okreval bo v 5 dneh. ki je prikazal krajevne politične razmere pred bližnjimi volitvami. Ingrao je svoj govor razdelil na tri dele: gospodarska politika, zu nanja politika in vprašanja de mokracije. V prvem delu je govornik obravnaval vpliv gospodarskih razmer na politično dogajanje. Zago- lininiiiijiiiiiiiiii........timi.....iiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiHiiiiiiiiimiHiiiiiMiiimm................................... NA PRIPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE Predlog goriških parlamentarcev za državna naročila industriji Del naročil za potrebe državne uprave naj rezervirajo za podjetja na Goriškem ko so bili učenci že v učilnicah, so nenadoma zaslišali velik ropot padajočega ometa. Na hodniku dru-, "pomirjeval. Skupina nadstropja Je padel omet. ker «On glas je bila sicer zelo števil- » J® Pretrgala kovinasta mreža na na In živahna ter je imela odlično stropu. Mreža Je pribita, na tramov-godbo, a premalo domiselnosti. I -je> da zadržuje omet, tlečo tramov-Predstavila se Je s sicilijansko «ta-j Pa Jf povzročilo, da se je mreža ran telo«; šolski otroci so prikazo- Pretrgala v širini treh metrov Kovali razne narodne noše, «Forte.! maj se Je v stropu hodnika odprla braccio« «Dlvji zapad«, skupina Iz Trsta pa »odrasle otroke«. Tudi po nekaterih vaseh so bili v nedeljo pustni sprevodi in so po stari navadi nabirali po hišah jajca., klobase In slanino. Danes bo zaključek pustnega veseljačenja, jutri pa bodo pustu priredili pogreb v Boljuncu, Skednju in na Pa- velika luknja, se je ■ tleči les razplamtel in ognjeni zublji so zajeli tramovje. Cim so se zavedli 'nesreč*, so učitelji odpeljali učence iz razredov, medtem pa je šolski sluga poklical gasilce. S Trga Niccolini so odhiteli gasilci z dvema brizgalnama ln ne- dričah. V Boljuncu bo danes po- ! kaj minut po izbruhu požara so poldne sprevod pustnih šem in do- I že bili na Vrdelskl cesti. Pod vod-delitev posebne nagrade. Zvečer st.vom podčastnika Clbeau so se bo ples v maskah. Jutri popoldne takoj lotili dela in z močnimi cur-bodo v Boljuncu spustili pusta v vesolje, medtem ko si ga bodo na Padričah shranili za prihodnje leto, v Skednju pa... Vse drugače živahno pa je bilo v nedeljo popoldne v Kulturnem domu, kjer je Slovensko gledališče priredilo svoje že tradicionalno otroško pustno rajanje «V pravljični deželi«. V prejšnjih letih se ta prireditev zaradi omejenega prostora na stadionu «Prvi maj« ni mogla povsem sprostiti, zato pa je tokrat presegla vsa pričakovanja tako po številu prisotnih otrok in staršev Kot po pestrosti in izvirnosti otroških mask in oblačil. Ljubkega in kot živo srebro živahnega drobiža Je bilo toliko, da so ga bili polni vsi kotički. Kot iz tal so rastli Indijančki, kovboji, vitezi in rokov- , . „ njači, zamorčki in dimnikarji, za.ič- Kot smo že poročali predvčerajš-ki in mucke pa prlncezinje in vile njim, se je včeraj začela pred triu kdove kolikih drugih imenitnih' žaškim porotnim sodiščem obrav-mask. V ritmu orkestra Miramar nava proti gangsterju Ubaldu Inde-se je ves ta drobižek vrtel in po- j lieatu in nekaterim njegovim sopaj-skaitoval. da sta se radost in ve-1 dašem. selje kar bleščala iz njihovih oči Ubaldo Indelicato, star 44 let iz gledu so opazili, da Je tlelo tudi pod stropom hodnika tretjega nadstropja. Povzpeli so se na streho ln odkrili več kv. metrov opeke. Njih trud ni bil zaman, ker je slabo delujoči dimnik tudi pod streho pregrel tramovje, ki je začelo počasi tleti. Gasilci so tudi na strehi sežagali nekaj kosov zoglenelih tramov in se šele okrog 14. ure vrnili v vojašnico. V šoli Je ostalo še nekaj gasilcev, ki so zaradi varnosti pregledali podstrešje in nosilno tramovje med nadstropji. Nastali požar je povzročil precejšnjo škodo. Ocenili so jo na približno milijon in pol lir. Zaradi nastalega požara in porušenega poda ter strehe v šoli ne bo pouka. "26 delavcev, tekstilni oddelek v Ronkah 45, oddelek fiocco v Podgori 29». Tajništvo FIOT je za danes sklicalo nujno sejo pokrajinskega izvršnega odbora, da določi sindikalno akcijo v zvezi z odpusti. Na zadnjem sestanku deželnega sveta 26. februarja se je tajnik CGIL deželni svetovalec Bergomas pogovarjal o razmerah v tekstilnih obratih z odbornikom za delo Glustom in za industrijo odv. Mar-pillerom, ki sta mu zagotovila, da bosta v prihodnjem tednu med svojim milanskim obiskom govorila o vprašanju z osrednjim vodstvom tekstilnih obratov. Tajništvo Delavske zbornice Je med zadnjimi sestanki na prefekturi predlagalo, naj podjetje vpiše odpuščene delavce v dopolnilno blagajno za nadaljnje tri mesece, kar bi predstavljalo za podjetje zelo skromno finančno breme. Tajništvo FIOT—CGIL bo z drugimi sindikalnimi organizacijami pro- Trgovinska zbornica v Gorici je pred časom predlagala goriškima j parlamentarcema Vallauriju in Zu-calliju, naj bi pripravila ustrezne zakonske predloge za omiljenje krize na Goriškem. Oba sta se odzvala temu povabilu in te dni pred- Goriški prefekt je včeraj sprejel ložila v poslanski zbornici in v se-1 delegacijo dninarjev iz Tržiča, ki ....m...m,.........im............................mi.. IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Odbite vse zahteve obrambe v zvezi s procesom Indelicato Včeraj zaslišani soobtoženci priznavajo znanstvo z gangsterjem Indelicatom, ne pa krivde za obtožbe proti njim natu zakonski osnutek, ki predlaga, naj se razširi tudi na goriško pokrajino zakon, ki predvideva eno petino naročil za potrebe državne uprave rezerviranih za podjetja v Južni Italiji. V podkrepitev te zahteve sta navedla hude posledice, ki. Jih je bonescu ter povzročil lažje težave i avto ter je bilo zaradi ozke ceste v prometu. 1 srečanje precej težavno, je Petrov- čič zavozil prav na rob ceste. Ko je bil drugi avto že mimo, je zopet pognal motor svojega vozila. Pri tem pa je rob ceste zaradi razmočene zemlje popustil pod vozilom, ki je začelo drseti navzdol. Na srečo je vozilo zadelo ob deblo nekega drevesa ter se tam ustavilo. Ce bi tega drevesa ne bilo, bi Dninarji pri prefektu varjal je tezo, da ima kriza levega centra svoje razloge v tem, da so dejstva pokazala za pogre-šene domnevne osnove, na katerih se je porodil levi center (stabilnost gospodarskega sistema, obstoj širokih možnosti za politiko reform). Ce tega ne bi priznali je nadaljeval govornik — bi pomenilo izpostavljati italijansko demokracijo hudim nevarnostim nazadovanja ter v kratkem uresničiti desničarske načrte. Vse te nevarnosti danes ugotavljajo številni ljudje v vladni večini, vendar pa se pojavlja nri vsem tem glavno vprašanje, kako postaviti nasproti sedanji politiki, ki nima več svojih osnov, novo politiko gospodarske alternative, ki jo je mogoče uresničiti samo v pogojih, v katerih zasebni kapital ne bo imel izbir; takšna politika naj bo v tesni vezi z javnimi korist, mi, podpira pa naj jo vladna večina s politično voljo, da se takšen program uresniči. Takšna politika, ki mora upoštevati revizijo naše zunanje politike (priznanje Kitajske, tesni stiki s tretjim svetom, prožnost v odnosu do Skupnega evropskega tržišča), se ne more uresničiti drugače kot z izdelavo od spodaj navzgor in ki bo obenem podvržena demokratičnemu nadzorstvu. V tem smislu se zavračajo težn’e, ki so se pojavile z ustanavljanjem tehnokratskega ustroja, ki ponižuje reprezentativne ustanove kot so parlament, deželni in občinski sveti. Odločno naj se zahteva potreba po decentralizaciji oblasti ter večja prisotnost izvoljenih organov (med katerimi je v naših krajih na prvem mestu dežela, ki mora čimprej normalno delovati) pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo vso državo. so bili svoj čas nameščeni pri gozdni upravi za Gorico in Trst. Vodil jo je pokrajinski tajnik Fe-derbracclanti Bruno Spessot in spremljal poslanec Franco. Prefekt Saje so se vnele Je poslušal zahteve delegacije, ki j Petrovčič odnesel le manjše praske jih je mogoče združiti v dveh toč-1 jn tudi avto ni utrpel Včeraj so poklicali dvakrat soriške gasilce na pomoč, ker so se vnele saje v dimniku. Prvič so ob avto in šofer zdrknila v kakih 100 11 35 šlt v ul- Marconi 9, kjer so metrov globok prepad. Tako pa je I posredovali v stanovanhi Cremone-............ si. Po tričetrturnem delu so od- kah: takojšnja zaposlitev delavcev Tunom rurmrmrk-, predvaja danes, 2. t. m. cinemascope film:- SCERIFFO IN GONELLA (SERIF V KRILU) V tem komičnem filmu vas bosta zabavala TEDDIE RAYNALD in AUDI GRIFFITH A//VO PROSEK-KONTOVEL. predvaja danes, 2 t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: MACISTE L’ER0E PIU GRANDE DEL M0ND0 (Macist največji heroj sveta) Igrajo; MARK FOSTER in V. GRECI KliO «11113» PKOSEK predvaja danes, 2. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni, avan-turistični • dramatični film: Maciste alla corte dello zar (Macist na carjevem dvoru) Igrajo: KIRK MORRIS, MASSIMO SERATO in GLORIA MILLAND Ul. S. Sergio, ne sedi na zatožni klopi. Znano je, da se Je gangsterju posrečilo lani 9. januarja izogniti se aretaciji s tem, da je streljal na policijske agente, ki so ga dohiteli na vogalu Ul. Giuliani in Trga Giuliani. V priporu pa Je 27-letni Angelo Sirotti iz Ul. Moli-no a Vento 70, ki se mora skupaj z Indelicatom zagovarjati zaradi raznih tatvin. V posebnem položaju je 50-letni Omero Zbrzenbn iz Ul. Pondares 5, ki je obtožen le enega poskusa tatvine. Ostali obtoženci, ki niso v priporu, prav tako kot Zorzenon, so: 44-letni Giuseppe Izzinoso iz Ul. Bergamasco 13, 64-letna Maria Palmich iz Ul. Moli-no a vento 70 in 22-letni Vittorio Fratte iz Ul. Molino a vento 70. Na začetku včerajšnje obravnave je odv. Kostoris, ki zagovarja Sirottija (Indelicata zagovarja odv. Borgna) postavil dve zahtevi: 1. naj se razveljavi preiskava, ki so jo izvedli policijski organi in javni tožilec ter naj se uvede ponovna preiskava, ki bi jo moral opraviti preiskovalni sodnik; 2. naj Sirottija pregledajo zdravniški izvedenci, ker je baje mladenič razumsko zaostal ter da je baje delal pod Indelicatovim vplivom. Javni tožilec se je uprl obema zahtevama. Menil je sicer, da bi bilo pametno spremeniti kazenski postopek pri preiskavi (toda že od trenutka aretacije dalje), toda Po njegovem mnenju nekaj takega še ni uzakonjeno in se morajo sodniki ravnati po že obstoječih normah. Prav tako je trdil, da ne obstaja nikakršen razlog, da bi mogli smatrati Sirottija za duševno bolnega. Razprava o prvi točki teh dveh zahtev je bila zelo živa. Obramba se je sklicevala na primer ameriškega preiskovalnega postopka (kjer ima obtoženec pravico, da zahteva takojšen poseg svojega zagovornika). Znano je med drugim, da je ustavno sodišče izjavilo, da je treba raztegniti jamstva obrambe tudi na preiskavo, ki jo vodijo policijski organi in javno tožilstvo, medtem ko je kasacijsko sodišče mnenja, da to velja samo za preiskavo, ki jo vodi preiskovalni sodnik. Vprašanje je zelo zapleteno in pričakovati je, da bodo morali zakonodajni organi prej ali slej povedati svoje mnenje o tej zadevi. Takoj potem, ko so porotniki odbili obe zahtevi, je predsednik dr. Rossi zaslišal Sirottija. Ta je sicer priznal, da je poznal Indelicata pod imenom «Baldo», da je bil skupaj z njim 9. januarja lani zvečer pri Sv. Jakobu, a je odločno zanikal, da bi sodeloval pri kakršnikoli tatvini ali ropu. Dejal je še, da je priznal policistom razne prekrške, ker so ga tepli. Zorzenon je izjavil, da sta ga Indelicato in Sirotti povedla v Ul. Buonarroti, da bi odpeljal neki avto, za katerega j? mislil, da je last enega izmed njiju. Ko pa je videl, da je Indelicato s silo odprl avto, je razumel, da gre za tatvino ter se je hotel oddaljiti. Zato ga je Indelicato udaril s pištolo po glavi. Ostali obtoženci so v bistvu potrdili svoje prejšnje izjave, trdeč, da niso vedeli, da gre za ukradeno blago. , vanje. utfpela goriška pokrajina v dveh v tržiških pogozdovalnih središčih vojnah, z Izgubo ozemlja in potre-1 ter plačilo petih dni 31 delavcem, bo postopne preusmeritve s kmetij-! M so suspendirani dva - meseca. sko-trgovake na industrijako-obrtni- ] Prefekt je obljubil svoje posredo-ško dejavnost. Poudarila sta tudi ekscentričen položaj pokrajine, kar je zadržek za nove investicije in vzrok za zastoj v porastu prebivalstva ter njegovemu postaranju. Gospodarski razvoj je zato tu mnogo pod povprečjem drugih pokrajin. Predlagatelja sta poudarila tudi, da so dosedanji ukrepi v korist goriškega gospodarstva imeli le o-mejen učinek, pač pa so negativne posledice konjunkture imele tu še večji obseg. Spričo teh razlogov je treba primerjati goriško pokrajino s pasivnimi področji južne Italije. Trgovinska zbornica sporoča, da bo tudi goriškl prefekt podprl pri vladnih organih ta predlog. Z avtom je obvisel na robu prepada Včeraj Je le za las ušel smrti invalid Petrovčič, ki se je peljal z avtom iz Trčmuna proti Sovod-njam v Beneški Sloveniji. Ker mu je po cesti iz Sovodenj proti Ce-pleiišču prihajal nasproti neki drug škode. posebne Avtobusni izlet ■ za p ust v Veliki Repen Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi danes popoldanski avtobusni izlet v Veliki Repen na Tržaškem, kjer bo tudi prosta zabava z godbo in srečolovom. Avtobus bo odšel iz Gorice, s Travnika ob 14. uri skozi Podgoro, Standrež, Sovodnje in Gabrje proti Trstu. stranili nevarnost ognja in tudi škoda je bila majhna. Drugič so jih klicali ob 18.15 v Ul. Contavalle 4 kjer so morali pogasiti saje v stanovanju Nina Gob-ba. Tudi tu je bila škoda le majhna. ter so opravili svoje delo v pol uri. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: Dopolavoro SAFOG v spomin pok. Carle Blanchl vd. Mullonl 5000 Ur: Alberto Batti v Isti namen 1000 lir. Dež v dolini sneg v hribih Marec se Je pojavil z nenadnimi vremenskimi spremembami. Za raz. liko od februarja, ki Je bil z majhno izjemo suh, Je prinesel izdatne padavine. Nekoliko Je deževalo že v nedeljo, včeraj pa se ves dan skoraj ni ustavilo, tako da je od nedelje do ponedeljka zvečer padlo v Gorici kar 36 mm dežja. 2e nekoliko višje se Je dež spremenil v sneg. Včeraj dopoldne Je bilo moč opaziti rahlo snežno plast na vrhu Sabotina, kar pomeni, da je zasnežilo tudi na Trnovski planoti in v Črnem vrhu. Cesta na Lokve je bila že v nedeljo popoldne prekrita z rahlo plastjo novega snega, ki je pozvročil zastoj v prometu in nekaj manjših trčenj. Na Lokvah je začelo znežitl v nedeljo kmalu popoldne. Padavinska fronta se je polamoga pomikala proti severu ter zajela Višarje zvečer. V Beneški Sloveniji je sneg zapadel v Dreki, Sovodnjah in Pod. .....................im.umi.......... PUSTOVANJE NA GORIŠKEM Povorka alegoričnih vozov in skupin je privabila v Tržič precej ljudi Drugo nagrado je dobil voz iz Medeje, tre tjo pa Danes pustno petje na trgu - Povorke tudi v iiimiiitiMniiiMfiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiMitHiiimiHiiMiiniiiiiiiiiiiMitiiiiMiiimiiiMiiiiiiiiimiiiMiiiMii PRIPOROČILO ŽUPANSTVA IZ SOVODENJ Matere naj bolj pridno hodijo v posvetovalnico ONMI Splošno zdravstveno stanje prebivalstva je zadovoljivo Ustanova ONMI ima že dalj časa materinsko posvetovalnico v Sovodnjah, kjer v občinski ambulanti na županstvu vsak prvi in tretji četr-tek v mesecu dajejo materam nasvete glede nege otrok in pregledujejo dojenčke V začetku so matere v velikem številu prinašale svoje otroke na preglede in je imel zdravnik precej dela. Zadnje čase pa so taki obiski posvetovalnice močno upadli in uprava ONMI je prišla do zaključka, da bo ukinila take periodične preglede in posvetovanja, če matere ne bodo poka zale večjega zanimanja. Spričo tega dejstva županstyo priporoča vsem prizadetim, naj se v večjem številu zglasijo v materinski posvetovalnici in naj dajo Turistično društvo Pro loco v Tr. žiču se je že precej tednov pripravljalo na nedeljsko pustno prireditev, ki je imela svoj poudarek v povorki alegoričnih vozov, pri kateri so sodelovali tudi vozovi in maskirane skupine iz drugih krajev Goriške. Čeprav vreme ni bilo povsem u-godno in je med povorko rosil dež, se je za to priliko nabralo po ulicah, kjer je šel sprevod in na Trgu republike, precej radovednežev iz Tržiča in vseh krajev naše pokrajine. Vozovi in skupine so se zbrali v Drevoredu S. Marco, odkoder so krenili po glavnih mestnih ulicah na Trg republike, kjer je na posebnem odru zavzela prostor ocenjevalna komisija. V povorki je bilo 10 vozov ki so mT MauVu'Ma/sen^iu'U Tanna ‘SSuSSTS.»t s°am B” b“<,“ ****** ((Sneženega moža« iz Tržiča, drugo 10 tisoč lir skupina iz Gorice. Danes opoldne pa bo na Trgu republike »splošno pustno petje«, k' ga bo vodil «Anzoletto il po-stier« ln s tem bodo zaključene pustne prireditve v Tržiču, ki imajo pokrajinski značaj. Manjše pustne povorke so imeli prejšnje dni tudi v Krminu in v Romansu ter maskirane skupine tudi po drugih krajih na Goriškem. Hiter sodni postopek zaradi prestopa meje Danes bo pred okrajnim sodiščem v Gorici sodna obravnava per direttissima« proti 59-letne- skega življenja. Tako je voz iz Medeje, ki je dobil drugo nagrado, tega prehoda meje. Massenzia so jugoslovanske oblasti aretirale 26. februarja' ter ga na prehodu pri R«Wt(thUI vrnili naš™. Po zašli- pregledati svoje otroke ter vprašajo za nasvete in napotke glede njihove nege. Morda Je bilo krivo, slabšega obiska v zadnjih mesecih stvo in P° zelo dolgem posvetu se ne, voza iz Krmina «Clrkus» domače znamke in »Hrošči«, dalje smo videli «Naš jutri« in «Luno z dvema raketama« (Rusko in ameriško). Tudi maskirane skupine, med katerimi Je bila ena iz Gorice, so žele splošno odobravanje. Skupina iz Tržiča Je predstavljala vlovitev »Snežnega moža«, goriška «Most čez reko Quai» tretja pa «Grad». Po končani povorki se Je ocenjevalna komisija umaknila na župan zimsko vreme,' z mrazom in padavinami. Ker gremo sedaj proti pomladi, bo odpadlo mnogo vremenskih zadržkov. Priporočamo tudi materam iz drugih vasi te občine, naj prinesejo Svoje otroke na pre gled ob napovedanih dnevih, se pravi vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 8.30 do 10.30 ure. V sedanji dobi splošne influence ta epidemija seveda ni prizanesla niti sovodenjski občini. Vendar primeri nigo niti številni, niti ne hujše oblike ter lahko smatramo zdravstveno stanje na splošno kot zadovoljstvo. ni mogla odločiti za dodelitev prve nagrade, češ da ni noben voz po polnoma odgovarjal danim navodi lom. Drugo nagrado v znesku 100 šanju so ga zaprli v sodne zapore v Ul. Barzellini. V zapisniku stoji zapisano, da je šel v Jugo slavijo zaradi zaposlitve, v res niči pa je šel k neki ženski v Ljubljano, s katero je V stikih. Massenzio je bil v Jugoslaviji vsega skupaj 5 dni. Smrtna nesreča pri Redipuglii Na državni cesti pri Redipuglii se je v nedeljo ponoči zopet pripetila prometna nesreča, pri kate ri je izgubil življenje 29-letni de tisoč lir so dali vozom iz Medeje, I Fo*llana B™no Giacomelli ki je predstavljal furlansko folklo-1 . B11° Jf °f°« tr,^ zJ“traJ- ko se ro; tretjo nagrado sta si delila dva ^ PeljaI Giacomelli s kolesom po voza, oba iz Krmina ln sicer «Cir- državnI ‘i?stll„koTt se zdi v smeri proti Redipugli. Iz nasprotne strani proti Gorici pa Je vozil Fiat 1100 36-letni Domenico Vitelll iz Trsta, Ul. Gorizia 12. Avtomobilist je zadel v kolesarja s tako silo, da so slišali udarec po vseh bližnjih hišah. Kolesarja je pri sunku vrglo na prednji del avtomobila in nato na cesto, kjer kus Papuzza«, ki je prikazoval bolj domačo fauno, z izjemo tašče, ter »Hrošči«. Ta dva sta prejela pa 60 tisoč lir vsak. Ostali vozovi so dobili po 30 tisoč lir kot prispevek za stroške pri opremi. Prvo nagrado za skupine v znesku 15 tisoč lir je dobila skupina dva voza iz Krmina Krminu in Romansu je obležal v mlaki krvi. Takoj so poskrbeli za njegov prevoz v trži-ško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi s pretresom možganov in veliko rano na čelu. Kmalu po prevozu je Giacomelli podlegel poškodbam. Zapisnik o nezgodi je napravila izvidnica cestne policije iz Tržiča. Na kraj nezgode je prišel tudi sod. nik iz Tržiča dr. Finazer - Flori, je skušal ugotovili vzroke za nesrečo. Zadeva ni lahka, ker pri trčenju ni bilo prič. Vsekakor se zdi, da se kolesar ni peljal po kolesarski stezi, ker je prišlo do trčenja bolj proti sredini ceste. Sicer pa se oznaka za kolesarsko stezo pozna bolj slabo in niti nima verti-kalnih znakov. VERDI. 16.30: »I 7 del Texas», P. Piaget in G. Milland, barvni ki-nemaskopski film; zadnja predstava ob 22. CORSO. 1715: »Angelica«, M, Mer-cier in R. Hossein; kinemaskop-ski film v barvah MODERNISS1MO. 15.00, 17.30, 20.00 in 22.30: »I tre volti«, Soraya, R. Harris in A. Sordi, kinemaskop-ski film v barvah. Za ta film ne veljajo izkaznice in znižane vstopnice. V1TTORIA. 17.00: »La cormzione«. R. Schiaffino in A Cuny. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «A1 di la del fiume«, A. Murphy in L Gaie. Tehnikolor. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49 TEMPERATURA /CER AJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,8 stopinje ob 16.30, najnižjo v nedeljo ob 0.30 uri 1,4 stopinje; povprečne dnevne vlage je bilo 95 odstotkov, dežja J« padlo od nedelje zvečer pa do vč*-raj popoldne 36,2 mm. IZIDI LESTVICA Milan 23 16 6 1 40 13 38 Inter 23 13 8 2 37 20 34 ‘Atalanta—Fiorentina 2-1 Torin) 23 10 9 4 30 18 29 ‘Bologna—Juventus 1-1 Juventus 23 10 9 4 27 16 29 ‘Cagliari—Catania 2-0 Fiorentina 23 11 7 5 31 21 29 ‘Genoa—Foggia 13) Bologna 23 9 9 5 31 19 27 ‘Mantova—Sampdoria 1-0 Atalanta 23 6 11 6 12 13 23 •Milan—Messina 2-0 Vicenza 23 8 6 9 24 27 22 Inter—‘Roma 3-1 Roma 23 S 11 7 23 25 21 ‘Torino—LR Vicenza 3-0 Catania 23 7 7 9 29 34 21 Lazio—‘Varese 1-0 Sampd. 23 7 7 9 16 21 21 Prihodnje tekme (7. t.m.) Varese 23 5 10 8 21 27 20 Atalanta - Milan; Catania - Ro- Foggia 23 8 8 9 15 21 20 ma; Fiorentina - Torino; Inter - Lazio 23 S 9 9 17 24 19 Cagliari; Juventus - Genoa; LR Genoa 23 4 10 9 18 30 18 Vicenza - Mantova; Lazio - Bo- Cagliari 23 S 7 11 15 25 17 logna; Messina - Foggia; Samp- Mantova 23 4 6 13 11 24 14 dorla - Varese. Messina 23 3 6 14 16 35 12 PO RAZBURLJIVI TEKMI OLIMPIfl IZ BERGAMA K.O. S 3:2 Nova presenetljiva zmaga Bora V nedeljski tekmi z Olimpio Je bil Bor favorit. Dajali smo mu zmago s 3:1. Na Igrišču pa so se stvari povsem spremenile in le za las je plavim uspelo spraviti pod streho zmago. Grozil jim je že poraz, ko so z umirjeno igro najprej zaustavili nasprotnika in nato začeli osvajati točko za točko. Levji delež tretje zmage na tujih tleh nosijo servisi, s katerimi so borovci večkrat ukanili nasprotnike. Šibka točka pa je bila obrambna igra ob mreži. Plavi so neverjetno, skoro vedno v prvih treh setih zagrešili invazijo s tem, da so se dotaknili mreže. S to zmago so borovci dokazali. da imajo dobre živce: izgubljali so namreč že 2:0 in nato tudi na koncu četrtega seta, ko je bilo Stanje 14:13 za gostitelje. Obakrat so se znašli in s prisebno igro spravljali na nasprotno igrišče neubranljive žoge. V tem sta se najbolj odlikovala Walter Veljak in Jurkič. Začetni polom Borove ekipe pa je pripisati odsotnosti treh igralcev, ki so zaradi študija ali bolezni ostali doma. Najbolj se je o'o- 23. KOLO A LIGE za Klili imer in lormn Neodločeno med Juve in Bologno Inter, katerega čaka v sredo povratno srečanje za evropski pokal z Rangerjem (Giasgow), Je v nedeljo prinesel iz Rima dve dragoceni točki. Najbolj zanimivo je, da se Milančanom ni bilo treba dosti truditi za dosego uspeha, kar je dobro znamenje za bolj zahtevno tekmo z angleškimi prvaki. Tudi Milan Je napravil korak naprej in isto moramo reči o odličnem Torinu, ki je razpolagal z Lane-rossl kakor je hotel. Precej žihavno je bilo tudi v Bologni, kjer so domačini prišli že v prvih minutah dq vodstva. Ko so vsi pričakovali, da bodo Bolonjča-ni spravili brez usmiljenja nepopolni Juventus na kolena, je temu uspelo Izenačiti stanje, ki je ostalo do konca nespremenjeno. Od «velikih» Je Fiorentina nazadovala: v Bergamu, kjer je vedno rešila vsaj točko, Je morala tokrat položiti orožje pred bolje organizirano Atalanto. Presenečenje pa je prišlo iz Va-rese, kjer Je rimski Lazio, bolj po sreči kot zaradi boljše igre, pospravil kar obe točki. Tudi Foggia Je morala na kolena z golom, ki Ji ga Je Genoa zadala že v uvodni minuti igre. Mantova je prav tako napravila korak naprej v škodo Sampdorie in tokrat se je posrečilo tudi Cagliariju, da je odpravil Catanio, s čimer se je nekoliko dvignil iz nevarnega dela lestvice. . itn,■nun, im iiimmim um PRVA ENAJSTORICA DRUGOLIGAŠKEGA PRVENSTVA Triestina neporažena (0:0) z nevarnega igrišča Lecca LECCO: Geotti; Facca, Bravi; Schiavo, Paslnato, Cacchi; Fra-cassa, Azzimonti, Cleriic, Galbia-ti, Longoni. TRIESTINA: Colovatti; Frige-ri, Ferrara; Palcini. Dalio, Sadar; Gentili, Scala, Bernasconi, Novelli, Cignani. SODNIK: Acemese iz Rima. 1 Triestini se je na igrišču Lecca posrečilo to, kar se do danes se ni nobeni drugoligaški enajstoricl: rešila je točko. Kje so vzroki tega nepričakovanega zavrtljaja, katerega nihče, tudi največji optimist, ni pričakoval. Triestina je šla na igrišče s previdnostno taktiko, ki je seveda narekovala strogo o-brambo in še strožje nadzorstvo nad tekmeci. Tako sta bila v o-spredju samo Bernasconi in Gen-tiii, vsi ostali pa so bili določeni za obrambo vrat. Dalio je prevzel vlogo «prostega», Sadar Je bil sto-per, branilca sta imela pod nadzorstvom krili gostiteljev, Novelli se je držal Azzlmonttja, Scala pa Gal-biatija, medtem ko je bil Palcini na sredi igrišča z nalogo režiserja in tudi angela varuha nevarnega Schiavia. V začetku je sicer «škripalo» v vrstah tržaške Obrambe, a kmalu Je stroj stekel kot po olju in napadalci Lecca so se znašli v pa steh. Res le tudi, da tokrat niso bili tako učinkoviti in niti tako gibčni kot po navadi, če je bilo to po zaslugi taktike Triestlne ne vemo, dejstvo pa je, da so gostje v rdečih dresih prinesli domov dragoceno točko. V drugem polčasu so sicer gostitelji «razširili» igro. Hoteli so z obkoljevalno akcijo priti Colovattiju do mreže, vendar je vratar, kadar so drugi popustili, vedno prisebno posegel in v nekaterih primerih rešil vrata. mm Aialanta—Fiorentina (2-1) 1 1. — 1. Mincio X Bologna—Juventus (M) X 2. Blera z Cagliari—Catania (2-0) 1 2. — 1. Cheese 1 Genoa—Foggia (1-0) 1 2. Notajo X Mantova—Sampdoria (1-0) 1 3. — 1. Stupendo 1 Milan—Messina (2-0) 1 2. Maggiotto 2 Koma—Inter (1-3) 2 4. — 1. Encanto 2 Torino—Vicenza (3-0) 1 2. Olmedo 1 Varese—Lazio (0-1) 2 5. — 1. Lngotto 2 Catanzaro—Reggiana (1-0) 1 2. Mastro Anto 2 Spal—Napoli (0-0) X 6. — 1. Fogazzaro 2 Arezzo—Ternana (1-1) X 2. Fibula 1 D. Duca A.—Regglna (1-0) 1 KVOTE KVOTE 12 — 452.734 lir 13 — 2.540.000 lir 11 — 10.741 » 12 — 79.700 » 10 — 1.665 » LESTVICA IZIDI ‘Brescia—Potenza 1-1 ‘Bari—Veneziaa 1-1 ‘Catanzaro—Reggiana 1-0 •Lecco—Triestina 0-0 •Modena—S. Monza 2-1 ‘Padova—Trani 1-0 •Palermo—Livorno 3-0 P. Patria—Alessandria 2-0 ‘Spal—Napoli 0-0 Prihodnje tekme (7. t.m.) Alessandria - Catanzaro: Livorno - Brescia; Modena - Pro Pa-tria; Monza - Lecco; Napol! - Verona; Parma - Bari; Potenza -Reggiana; Spal - Palermo; Trani - Venezia; Triestina - Padova. Brescia 23 12 9 2 38 14 33 Lecco 23 11 7 5 28 8 29 Modena 23 9 9 '5 27 15 27 Palermo 23 10 7 6 30 24 27 Napoli 23 7 12 4 24 15 26 Spal 23 8 10 5. 22 16 26 Reggiana 23 10 5 8 27 12 25 Venezia 23 8 9 6 21 17 25 Padova 23 8 9 6 14 12 25 Potenza 23 8 8 7 34 31 24 Catanzaro 33 ,7 10 6 15 15 24 Bari 23 7 9 7 21 22 23 P. Patria 23 9 r> 9 20 28 23 Alessand. 23 6 10 7 16 23 22 Verona 23 6 10 7 16 23 22 Monza 23 5 7 11 20 23 17 Trani 23 5 7 11 14 28 17 Triestina 23 5 7 11 12 25 17 Livorno 23 3 10 10 12 23 16 Parma 23 4 4 15 14 33 12 čutila odsotnost vsaj enega tolka-ča. To mesto je kril mladi Plesničar, ki je prvič nastopil v prvem moštvu. Njegov debut je bil pozitiven in po začetni tremi se Je opogumil in večkrat prevaral nasprotnikovo obrambo. Olimpia nas Je docela presenetila. Z ekipo, ki je nastopila v Trstu, ni bilo primerjave. Odlikovala se Je predvsem v obrambi, kjer so igralci reševali nemogoče žoge. Dobro se je odrezala tudi v napadu in večkrat ukanila blok borovcev. V prvem in drugem setu je Olimpia takoj povedla in stalno večala razliko. Plavi so se vedno zbudili proti koncu seta, a je bilo prepozno. Ko so Lombardije! že sanjali o zmagi, so nekoliko popustili in Bor je z veliko volje in požrtvovalnostjo gladko osvojil tretji set. četrti set je potekal v znamenju enakovrednosti. Kritični moment pa je nastopil pri stanju 14:13 za Olimpio, ki je imela tudi servis. Tega so borovci prestregli, a tudi nasprotnikom je uspelo ubraniti napad in preiti v protinapad. Tolčena žoga je sicer ukanila blok, a se je odbila iz čekiča in padla na nasprotnikovo igrišče in to prav na črto. Igralci Ollmpie so že mislili, da je bila žoga zunaj, sodnik pa je bil drugačnega mnenja. Bor je nato prevzel servis in osvojil set. V odločilnem nizu je šestorka Ollmpie v začetnih fazah popustila, tako da je Bor vodil 7:2. Pri tem stanju pa so reagirali in pri zamenjavi igrišča je bilo stanje 8:5. Nato je ta razlika ob razburljivi igri ostala prav do konca, ko so slovenski odbojkarji z dobro urejenim napadom osvojili petnajsto točko in s tem že tretjo zmago na tujem. Izid: BOR — ‘Olimpia 3:2 (7:15, 13:15, 15:9, 16:14. 15:11) BOR: Jurkič, Miot, Plesničar, Vitez, Vodopivec, Orel, Veljak in Fučka. OLIMPIA: Bernardi. Faccini, Taricco, Lucchini, Mangili C., Man-gill G., Castagnoli in Vecchiet. RITTER V finalu turnirja za pokal Furlanije - Julijske krajine Odbojkaricam Bora prvo in drugo mesto V nedeljo se je zaključil ženski odbojkarski turnir za pokal Furlanije — Julijske krajine. Predstavnice Bora so dosegle izredni uspeh: A ekipa je zasedla prvo mesto in z njim pokal Italijanske odbojkarske zveze, B ekipa pa drugo mesto in plaketo. Več o tem bomo pisali v prihodnjih dneh. KONČANO FIS A TEKMOVANJE V KRANJSKI COM V slalomu Arpin pred Diegruberjem Andrej Klinar najboljši Jugoslovan KRANJSKA GORA, 1. — Letošnji slalom FIS A tekmovanja alp-skih smučarjev v Kranjski gori se je zaključil z zmago Francoza Mi-chela Arpina. Francoski tekmovalec je tako ponovil lanskoletni uspeh. Zanimivo je, da je drugo mesto pripadlo, kot že lani, Avstrijcu Franzu Diegruberju. Prvo progo s 180 m višinske razlike in z 52 vratci je trasiral olimpijski zmagovalec v slalomu Pepi Stiegler, drugo z 71 prehodi, pa jugoslovanski trener Marjan Magušar. Od Jugoslovanov se je najbolje uvrstil Jeseničan Andrej Klinar, ki je pristal V JUGOSLAVIJI: SPOMLADANSKI DEL PRVENSTVA JE STEKEL Spodrsljaj Partizana na Reki Sarajevo (s točko prednosti) v vodstvu ""M Pb ztrhskem odmoru, katerega so igralci in klubi izrabili za počitek in v zadnjem času tudi za igranje prijateljskih tekem, se je v nedeljo zavrtelo prvo spomladansko kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. in II. zvezne lige. Prvo presenečenje Je prišlo iz Reke, kjer je gostoval, vodeči Partizan. Rečani so tokrat premagali iripo- zimskega prvaka in s tem pi _ mogli Sarajevu, ki je odpravil Treš-njevko, da se je vsidral na vrh lestvice. Na tretjem mestu najdemo Dinamo, ki je s težavo odpravil Sutjesko, medtem ko Je Zagreb za las rešil točko v tekmi z Vojvodino, ki je imela v prvem polčasu nič manj kot dva gola prednosti. Omeniti je treba tudi delni uspeh Hajduka, ki je prisilil Beograd na delitev točk. * * * V II. zvezni ligi sta Olimpija in Maribor zabeležila popoln uspeh mpdtem ko se je vrnil celjski Kla-divar z gostovanju v Tuzli s pekočim porazom. Ljubljančani so se šele v drugem polčasu razživeli in so z dvema goloma spravili na kolena živahne igralce Famosa. Maribor je ime! lažje delo s Čelikom, ki je moral domov s pol ducata golov na ramenih. Kladivar pa ni mogel ničesar proti razigranim napadalcem Tuzle, ki so bili kar štirikrat uspešni. ZA PUSTNI POKAL Odložen finale za prvo mesto VIAREGGIO, L — Finalno tekmo letošnjega mednarodnega mla- dinskega nogometnega turnirja za pustni pokal med Juventusom in Genoo so morali zaradi razmočenega igrišča prekiniti v 2’ drugega polčasa, ko je bilo stanje 0:0. Tekmo bodo ponovili v sredo, še prej pa je bil finale za tretje in četrto mesto med Milanom in Ferenc- varosom iz Budimpešte. Zmagali so Milančani 1:0 (0:0) z golom, ki ga je v 21’ drugega polčasa dosegel z osebno akcijo Salvi. MEDNARODNI NOGOMET TURIN, 1. — V sredo bo na občinskem stadionu prva tekma tretjega kola turnirja za pokal sejemskih mest med Torinom in zagrebškim Dinamom. Tekmo bo sodila nemška sodniška trojica. I. ZVEZNA LIGA Rljeka—Partizan Sutjeska—Dinamo Sarajevo—Trešnjevka Vardar—željezničar Zagreb—Vojvodina Radnlčki—Velež Beograd—Hajduk Crvena zvezda <— prosta Sarajevo' Partizan Dinamo željezničar Rij eku Radnlčki C. zvezda Vojvodina Zagreb Hajduk Vardar Beograd Trešnjevka Sutjeska Velež II. LIGA (ZAHOD) 1:0 (0:0) Split—Slavonija 0:1 (0:0) 0:1 (0:0) Maribor—Čelik. 6:0 (2:0) 3:1 (0:1) Istra—Borac 0:0 0:2 (0:2) Rudar—Šibenik 4:0 (1:0) 2:2 (0:2) Olimpija—Famos 2:0 (0:0) 5:1 (3:0) Lokomotiva—Borovo 1:1 (1:0) 0:0 BSK—Varteks 4:3 (3:2) Sloboda—Kladivar 4:0 (2:0) LESTVICA Sloboda 16 X V 12 3 X 1 44:14 27 16 10 2 3 33:15 22 Olimpija 16 11 4 1 45:13 26 15 8 5 2 24:16 21 Maribor 16 8 4 4 30:14 20 15 9 2 4 23:14 20 Slavonija 16 7 4 5 34:24 18 15 8 3 4 21:13 19 'Lokomotiva 16 5 7 4 33:30 17 15 7 4 4 24:15 18 čelik 16 7 3 6 29:26 17 15 5 6 4 23:16 16 Borac 16 4 9 3 25:25 17 15 7 2 5 26:22 16 Šibenik 16 6 5 6 21:27 17 15 6 4 5 15:14 16 Rudar 16 7 2 7 31:37 16 15 0 5 5 27:24 15 Varteks 16 6 3 7 23:21 15 15 4 5 6 16:21 13 Borovo 16 4 7 5 20:23 15 15 4 4 7 15:21 12 Kladivar 16 5 3 8 24:39 13 15 3 4 8 18:30 10 Famos 16 4 3 9 16:36 11 15 3 3 9 12:24 9 BSK 16 2 6 8 28:43 10 15 2 5 8 12:31 9 Istra 16 2 5 9 12:25 'J 15 3 2 10 17:30 8 Split 16 3 3 11 11:27 8 •iiftaiiiiili«aiivaiiiii»iiiiiiiaiiiMiaiiiiMiav»ii*>B*»Biiiiii*a**|ai|iis*aif aaaaialliailBllllinll>liatalllia ZOPET PRISTRANSKI SODNIK 2:0 tri iške Romane proseškemu Primorju Z neodločenim izidom zadnja tekma juniorjev V nedeljo je gostovala v Nabrežini najboljša ekipa prvenstva druge amaterske kategorije — Romana iz Tržiča. Proseško Primorje, ki je poslalo na igrišče Moro, Oleniča, Gallija, Morgero, Marche-sana, Metelka, Finotta, Husa, Verginello, Petruccija in Daneua, je moralo poraženo z igrišča. Žal se moramo tudi tokrat pritožiti nad slabim sodnikom, ki .je brez dvo- ma precej škodil Primorju, ne samo s tem, da ni priznal popolnoma pravilnega gola, temveč tudi zaradi izključitve Finotta. Na Proseku se sploh sprašujejo kdaj bo zveza uredila vprašanje sodnikov, ker si vsi želijo na igrišču bolj nepristranskih oseb s piščalkami. Roma je že v 2’ prešla v vodstvo in s tem potlačila igralce Proseka, ki se dolgo niso mogli znajti, šele v 19’ je imel Vergi-nella izredno priložnost, da izenači, vendar je zgrešil cilj. V 23’ je malo manjkalo, da ni Romana povečala rezultata. Na srečo je vratnica odbila žogo in tako rešila Moro, ki je v nedeljo igral pod svojo sposobnostjo. Dve minuti kasneje je Daneu izvedel prodor, a vratar Romane se ni dal ukaniti. V 30’ je enajstorica iz Tržiča dosegla drugi gol. Primorje je ostro odgovorilo, vendar so gostje neorganizirane napade z lahkoto odbijali. V drugem delu igre je Primorje na vse načiflb skušalo priti do gola, vendar je bilo prav zaradi pomanjkanja skupne igre vse zaman. šele v 16’ se je požrtvovalnemu Morgeri posrečilo izvesti resen napad. Žal je tudi tokrat akcija šla po vodi, ker je branilec Romane ustavil žogo prav na beli črti. Igra je postajala vedno bolj ostra, zato se je sodnik odločil, da izključi igralca. Seveda od Primorja. V 31' je Morgera ponovno skušal priti do gola, a tudi tokrat so mu žogo ustavili na beli črti. V zadnjih minutah igre je Primorje ostreje pritisnilo in doseglo tudi gol, katerega je sodnik razveljavil. Tekma se je tako končala 2:0 v korist Romane. Juniorji Primorja so v nedeljo zaključil prvenstveni turnir z neodločenim rezultatom 1:1, medtem ko ' so' mladinci klonili Triestini 1:0. R. B. strijo II, Italijo in Francijo II. V članski konkurenci pa je Eržen dvakrat padel, medtem ko je moral Zajc skakati z izposojenimi smučmi. Zaradi tega je Jugoslavija zasedla v ekipni konkumeci le peto mesto za Žahadno Nemčijo, Italijo, Avstrijo I in Avstrijo II. Med posamezniki je zmagal Nemec Ohlmayer pred rojakom Ihlejem na 14. mestu. Startalo j«e 40 tekmovalcev, do cilja pa jih je prišlo 20. Ostali so padli ali pa so bili diskvalificirani. , Izid tekmovanja v slalomu je naslednji: 1. MICHEL ARPIN (Fr.) 116,26 (59,21, 57,04) 2. Franz Diegruber (A) 116,33 (60,33, 56.00) 3. George Mauduit (Fr.) 117,85 117,85 (59,68, 58,17) 4. Edmund Bruggmann (Šv.) 118,31 (60,72, 57,79) 5. Louis Jauffret (Fr.) 118,94 (61,39, 57,55) 6. Felice De Nicolb (It.) 119,98 (62,28, 57,70) 7. Jacques Fourno (Fr.) 121,18 (62,16, 59,02) 8. Klauss Illing (DRN) 122,19 (62,29, 59,90) 9. Adalbert Leitner (A) 122,79 (63,30, 59,67) 10. Wemer Bleiner (A) 123,83 (63,44, 60,39) 11. Andreas Stelcher (Šv.) 124,68 (64,39, 60,29) 12. Franz Rauter (A) 127,24 (66,44, 60,80) 13. Mario Bergamin (Šv.) 128,07 (66,27, 61,80) 14. Andrej Klinar (J) 133,29 (68,86, 64,43) 15. Beat Zogg (Šv.) 134,56 (70,74, 60,82) 16. Oto Pustoslemšek (J) 140,11 (73,31, 66,80) 17. Jože Gazvoda (J) 155,85 (81,48, 74,37) 18. Marko Židan (J) (77,13, 79,42) 19. Janez Leibacher (J) 159,97 (78,87, 81,10) 156,55 ZA POKAL KONGSBERG Uspeh Jurmana in Jugoslavije CHAMONIX, 1. — Letošnje tekmovanje mladih skakalcev za pokal Kongsberg se je končalo s popolnim zmagoslavjem Jugoslavije: med posamezniki je prvo mesto zasedel Janez Jurman pred Francozom Saint Leselom. V ekipni konkurenci je bila jugoslovanska mladinska reprezentanca prva pred in Italijanom Aimonejem. Zajc sel , ....... je uvrsttil na 11. mesto, Pečan na,20. Nikola Zigfried (J) 170,42 19., Eržen pa 22. I (32,79, 78,63) GORIŠKI NOGOMET Sovodenj ski igralci s točko iz Zagraja t B* .. Juventina je izgubila tekmo v Farri Zmaga Podgore na domačem igrišču Nogometaši iz Sovodenj so v nedeljo poskrbeli za precejšnje presenečenje, ko so dosegli neodločen rezultat in nedotaknjena svoja vrata v tekmi v Zagraju proti močni domači ekipi. Presenečenje je še toliko bolj očitno, ker je ista ekipa prejšnjo nedeljo v štandrežu zmagala s celo točo golov. Vsekakor je dejstvo, da so nogometaši iz Sovodenj pokazali vztrajnost in odločno borbo ter zasluženo do- segli neodločen rezultat. Z malo več sreče bi lahko dosegli tudi obe točki. Juventina je izgubila tekmo v Farri z rezultatom 2:1 in se je na lestvici pomaknila kar za dve mesti navzdol. Za to ekipo velja v glavnem isto, kar je veljalo tudi za PLAVANJE HOBART, 1. — Avstralska plavalna zveza je diskvalificirala 28-let-no olimpijsko zmagovalko Dawn Fraserjevo za dobo desetih let. Točni vzrok tega strogega sklepa ni znan, pač pa se govori, da njeno vedenje v Tokiu ni bilo preveč vzorno in da se plavalka ni hotela pokoriti disciplini. Zveza je nadalje diskvalificirala za dobo 4 let 19-letno Mindo McGill, za 3 leta 17-letno Nancy Duncan in 15-letno Francijo, Avstrijo, Švico, ZRN, Av- Marlene Daymon. tekmo od prejšnje nedelje. Premalo je povezanosti, discipline in borbenosti, pa čeprav so tokrat I-grali mnogo boljše kot proti Zagraju. Kot smo predvidevali je Podgora premagala na domačem igrišču ekipo Libertas iz Caprive, pa čeprav s tesnim rezultatom 3:2. Vsekakor je pobrala obe točki in utrdila položaj na vrhu lestvice, kjer ji sledi Audax iz Gorice. Lestvica za skupino H, v kateri igrata moštvi iz Sovodenj in štan-dreža je naslednja: Mariano 16 10 4 2 30 7 24 Itala 16 9 5 2 36 11 23 Romans 16 9 5 2 25 5 23 Farra 16 9 5 2 25 12 23 Sagrado ,16 6 7 3 23 11 19 Fogliano 16 8 1 7 28 17 17 San Marco 16 6 4 6 15 22 16 Juventina 16 6 3 7 17 26 15 Isonzo 16 4 4 8 16 18 12 Villesse 16 4 4 8 13 23 12 Poggio 16 1 2 13 10 40 4 Sovodnje 16 1 1 14 12 48 4 M. ŠAJINOV D Cvetočih lic Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimNeti Kdo ve, morda je bilo tako ravnanje tudi pravilno. Gotovo pa je, da se je s tem vršila prava selekcija mladine, k je v poznejšem času, ko so bila vsa naša društva in organizacije oblastveno zatrta in se je zato mladinsko gibanje nadaljevalo v ilegali, prevzela vodstvo vsega narodnoobrambnega odpora. Zanimivo je, da je tisti zapisnik pisal prav Škamperle in da je bržčas prav on na tak način odgovoril škrapu. Sploh pa ni bilo v društvu panoge udejstvovanja, v kateri bi ne prišla do izraza društvena disciplina. Lado Jaklič je bil društveni blagajnik. V svoji delavni vnemi je ne samo na vsakem članskem sestanku, ki so bili po možnosti vsak teden, poročal o stanju blagajne, temveč je tudi prečital imena vseh dolžnikov članarine. Mimo tega pa je vsak mesec spisal seznam teh dolžnikov in ga je z žebljički pritrdil na tablo v društveni sobi. Nekoč je taka pola dolžnikov izginila. Odredili smo vse ukrepe, da bi krivca izsledili, in težko bi mu bilo, če bi ga bili zasačili. Ob neki drugi priložnosti pa je nekdo na seji predlagal, naj bi se zamudnikom črtala polovica zaostale članarine. ((Predlog ni prodrl,» je bilo na kratko zapisano v zapisniku. Nasprotno, na tej seji se je sklenilo takoj pisati Antončiču, da «nemudoma in brez odloga poravna zaostalo članarino v znesku 11 lir.» Ce bi se to pripetilo pri kakšnem brezposelnem mladincu, bi tak dolg za zaostalo Članarino bil gotovo razlog za njegovo izključitev. Pri Antončiču pa je bil primer drugačen. Bil je nekaj let starejši, bil je zaposlen in je imel redne dohodke ; zato smo skušali izvleči iz njega vse, kar se je dalo. Da, L. Jaklič, to je bil naš Škot in Zid obenem. V opravičilo Antončiča pa naj navedem, da je prišel na neki društveni sestanek, ki smo ga imeli v prostorih na Lonjerski cesti, in se je za svojo brezbrižnost opravičil, kakor je bilo v zapisniku zabeleženo. * * * V času, ko v mladem človeku vre in ga razganja, da sam ne ve zakaj, in ko je njegovo srce polno prekipevajočih čustev in moči, poguma in prešemosti, v času ko ima tisoč želja, skromnih in velikih, ki groze, da ga strejo in ppkopljejo pod težo nedosegljivih ciljev, ki si jih zastavlja, v času ko se mu zaradi neugnane in neizkoriščene sile bočijo prsi in napenjajo mišice, takrat se mu zde telesni napori igra, ki ga prijetno utruja in kratkočasi. Saj za mlado bitje ne predstavlja telesni napor nobene žrtve, še zlasti ne, če se napor v končni fazi njegovega stremljenja zlije v harmonično celoto z njegovo dušo, kar vse mu da popolno notranje zadoščenje. Ko mlado bitje’ doseže to, se počuti srečno, presrečno! Naši nogometaši so imeli nenehno največje težave v tem, kje igrati in trenirati nogomet. V samem početku društvenega obstoja so igrali na tako imenovanem igrišču Esperle, na gričku za staro cerkvijo. Ker se je zaradi premajhnega prostora in drugih težav to igrišče opustilo, smo skušali rešiti problem z igranjem na igrišču EDERE. Ko smo le dosegli dovoljenje vodstva tega kluba za treniranje na njih igrišču, so nam na treningih nagajali nogometaši kluba, tako da smo morali nadaljnje igranje na tem igrišču opustiti. Nato smo naprosili «S. K. Adrijo«, da nam dovoli igrati na njih igrišču, ki je bilo na vzpetini za Lloydovim stolpom pri Sv. Andreju. Dobili smo dovoljenje in ko smo neke nedelje zjutraj prišli tja, nas je tam že čakal predsednik «Adrije» Podbršček, ki je dejal, da bomo lahko igrali, vendar pa da moramo prej pomagati pri širjenju igrišča. In tako smo morali krepko udrihati s krampi in dobro uro marljivo voziti v samokolnicah zemljo, s katero smo zasipali južno stran igrišča in ga tako širili. Nekajkrat smo si tako prislužili pravico do polurnega igranja. Vendar pa je bilo vpitje in preganjanje predsednika Podbrščka prehudo tudi za mladince našega kova. Zato smo spet začeli s treningi kjerkoli, najraje na cestah, le če so bile nekoliko širše, saj v takratnem času konjske vprege igranje na cestah še ni pomenilo smrtne nevarnosti kakor dandanes. Vsekakor pa je bila to le rešitev za silo, ali pa sploh ni bila rešitev. Zato nam je nekega dne dejal Dougan, ki je postal načelnik športnega odseka, hkrati pa tudi kapetan prvega moštva (takrat je bil udomačen izraz «prve čete«), da bomo šli trenirat na igrišče m. d. ZASTAVA na Katinaro. Prostor je bil zraven cerkve in je visel na eno stran, tako da smo se kmalu naveličali loviti žogo, ki nam je uhajala po rebri navzdol. Na tem igrišču smo trenirali le še lahko atletiko, dokler nismo zaradi oblastvenega razpusta društva tudi s tem prenehali. Nekega dne pa je Dougan dejal: «Tovariši, v nedeljo bomo imeli trening na igrišču m. d. «Zarje» v Bazovici. In smo šli Nogometno igrišče športnega kluba Adria ■ Trst v Ul. Calvola pri Sv. Andreju. Igrata enajstoricl m. d. Sv. Ivan in m. d. Rocol tja urnih nog. Ko smo prišli, je Dougan spet dejal: «Tovariši, preden začnemo trenirati, moramo vsi trik rž teči okrog igrišča.« Tako je dejal, kakor da bi nam ne bil že dovolj poldruga ura hitre hoje od Sv. Ivana do Bazovici In tako se je začel maratonski tek okrog ogromne bazovišk gmajne. Nikomur ni bil ta tek prijeten, zlasti še, če se upi števa, da smo že v Bazovico pripešačili s hitrim korakon kakor da bi se nam kdovekam mudilo. Bolj bi bilo na mesti da bi takrat sedli in da bi vsak zaužil malico. Toda o tej J sanjati ni bilo in tako se je začel tek s praznim želodčen kar je kaj kmalu imelo posledice. Prvi je po navadi omagi Lando, saj je bil med nami tudi najšibkejši. Sledil je Lili jaz po navadi tudi nisem zmogel maratonskega teka do kraj: Toda Dougan in še nekaj drugih, kakor na primer Božič i Bobek, so vzdržali do kraja. Vsega tega je že bilo toliko i utrujenosti tako ogromno, da bi bil več kakor upravičen vsa počitek. Toda pri nas se je napor šele pričel. Tekanje gor i dol po bazoviški gmajni in nabijanje žoge se je takrat še! pričelo in je trajalo približno dve uri, pač toliko časa, kolike je odredil neizprosni Dougan, ki ni poznal v tem pogledu m benega popuščanja. Ko je v bližnjem vaškem zvoniku odbil primerna ura, je šele Dougan odredil konec napornega trening; «Sedaj pa dovolj, vsak prejme še polovico limone, da s odžeja, nato pa domov.« je dejal naš kapetan, ki je bil sai izčrpan do kraja. Vsi izmučeni, prepoteni in od sonca ožgani smo sesajc oarezek limone prišli v vas, kjer smo se redno ustavljali r dvorišču gostilne Grgič. Tu nam je Grgičeva mama skozi ki hinjsko okno postregla s pokalicami, katere smo praznili p kamniti mizi pod oknom. i”,« Q^fne,S’ Sk°ru b° pretekl° 40 let- moram priznati naš grel smo kak0 Pokalico utajili in je nismo plačal f. J ,^ g če,tudl m šl°- 2eja je bila huda, a denarja ni bili nanf„ ii,Pa>di?Jge Večje škode v Grgičevi gostilni nismo nikds napravili. Željka smo le spoštovali in bil nam je zelo drag. (Se nadaljuje) UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCH1 6- II TELEFON 93-808 in 94-838 — Poštni predal 559 —- PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco X - II. Telefon 33*82 UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 NAROČNINA: mesečna 800 lir —- Vnaprej: četrtletna 2 250 Ur,' polletna 4 400 Ur, oeloletnB 7.70o’ lir — SFRJ v tednu 30 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Societk Pubbllcitk Italiana«. — Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst