Z85. Itnllta. 1 Billtf, i ttw>. B. tewto Wk HIX. isto. .SIovtMld Ntrod* ttlfa po pcitli a AvBtro-Ognte: u Nm«jo: •tlo lcto skttptj aaprtj . JC »•- cdo !«to napral . . . . K 30-— £trtWi I i J i I *S-50 M ^*** * "• *** ***** « M mesce . » • . . 2*60 • oclo l«fc> napref . . . . K *t\— Vpralanj«« gttde taseratov m ntj pri!c:i U odgovor fe;!sn!«« alt na^ki, JfrravntitT* (ipod^. dvorite« !ev«fc 2ft*Jl«va oIm ŠL i, *»•*»* stas. Mala vuk Jaa ifiMr ftsvtasttil — dtolfr fta praialka. Instratl veliajo: peterostopni petit vrsta u cnkrat po 20 vin., za dvakrat p9 U vin., u frJkrai tll vcčkrat no 16 vtn Pa rte la nhva leto oaprej . . . * K 24'— I ce4o leto naprej • , • . K 22*— polleta . ♦ . • . • 12-— I pol leta m » • • . , 11'— četrt leta 9 «*.«•• 6*— I Cetrt leta „ • • *J» • 5*50 oj mesec m • • • w 2*— I m mesee m • ••**• *"*» Dopis! na) se frankirajo. Rokopisl »e b« vraEijo. OređnUtvoi KnaOova ulica ŠL 9 (w prfillčjn levo.) tetofvn ŠL 34. Hsše sraii noti. Duuaj,, 11. decembra. (Kor. ur.) Bradno se razglaša: VZHODNO BO.HŠČE. Armadna skupina general- feld maršala von M a c k e n- sena. Zavezniške čete prodiraju kljub nr ugodne mu vremenu, slabim po om Ir r'estoraa na novu oživlrijočeinu sovražnemu odporu ^apref Aw.r> ogrske in nemšKe četi mi izvo*e"-ale pii Receanu (severovziioclno cd Bu-karešte) prehod preko r?ke Juiomite. Armadna fronta general-obersta nadvoi. J6žefa. V Karpatih Rusi kljub tcžKim krvavim izgubam, ki ?o znašale /ad-nje tedne malo cenjeno nainanf 30.000 mož, vodno zopet brezu?pe^no napaduteio na«e pozicije. Armada generala v. Arza je v obmcjlnem odseku severozaoadno od Očne zoret zav^nHa več sunkov. Pri armadi generala v. Kovessa so se vršili ljuti boji na obeh straneh ceste Valeputna - Jakobeny. kjer so-vražnik s posebno žilavostjo od početka svoje razbremenilne ofenzive naskakule čete seneralov v. Hafcer-manna in v. Scheuchenstuela. kakor tuđi bofl v prostoru severno od Ta-tarskega prelaza. Vse žrtve Rusov so bile zaman. Armadna fronta general- feldmaršala princa Lc- opolda Bavarskega. Ničesar poročati. ITALUANSKO IN JLGOVZHODXO BO.FIŠCE. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoier, fml. Neiko nradno pi. Beroliri, 11. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba- varskega. Na obeh breeovih Sonime se je včerai bojno delovanje artiljerije icacno stopnjevalo. Tu^Ji na fronti se-vcrovzhodnu od Reimsa ie od upol-dneva napre.f prihajal sovrazni o^enj vedno mo^nejšL Fronta nemškega prest o* lonaslednika. Z obscrnim? razstrciiivami ob Buttc du Mcsnil (Cham«pavrna) In pri \ unquo?su (Argoni) smo rarde.aii proceisnt« dc!e franeoske pozicije. Na vzliodnera brefu Mo?e M) deiora- I li naši težki topovi proti mrkom In I baierijam sovražniVa. Ob verdtinski fronti smo z obrambnim o^ntem in v boju v zraku zbili 7 sovražnih letal. VZHODNO BOJISCE. Fronti generalfeldmnr-sala princa Leopolda Bavarske k a. Nobcnega veciesa boineia de!o-: vanja. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. i Seremo od Tatarskoga prelazaT v Gordnatlli Karpatlh in v odseku Bistrica severov^hodno od Jakobe-nija. v Muncelulu (gorovje Gyergyo) in na dbth straneh doline Trotusula so tud] Tc^eri! Rosi z močnimi sllamL a brez vr-akega u^eha napadali. Sc-nek ncm^klh patrulj severno od Smo-treća ie pr'nesel 14 vjetth in eno ■ strojno puško. ! Armadna skupina gf m, v. Mackensena. Zasledovanje armad zadeva na posaiueznth točha*! ob odpor. GH-anje se vrši kljub nalivom, premočenirn tlom in kljub temu, da so Romunf razdeja'i vse mostove, kakor je bilo nameravano. Iznova šino vjsli več tlsoc mož. MAKEDONSKO BO.IlSCE. 10. decembra tvori zopet velik neuspeh pri ent#nti na don, ko je ?o-vražnik zastavi! moćne artflj«ristfc-! ne in tuđi infanterilske mo^i. Vsi na* padi Francozov in Srbov mtn3 Dr>-bronirom in MakoTom ?o se razbili ob žilavi odporni sili nemikih in bol-gartkih čet. Zlasti se je odlikoTal v bojfh za v!*in« rzhodno od Paralovo vzhodnopruski pešpolk št. 45. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Preii vsimi izisvai. Nemški državni zbor je bil po-polnoma neprilakovano sk'ican za d^ncs 12. decembra k posebni seji. v kateri bo podni držuvni kangler izjave o političnem položaju. Ncmška politična javnr^t pričnkuie te izjave z naivečjo napestostjo ter smatra, da bodo za nadaljni razvoj položaja n a j v e č j c g a, merpa ćelo o d 1 o -č i I n c k a po me na. Pred neknj dnevi 5c je mudil državni kanclcr von .Bethmann-Hoil-v e? v spremstvu državnega tajnika ?fi 7iinan]e* 7»devc đr'a. Z'mmfr-rrann^ v nrniškcm glavnrn? ^tanu. Tja je pri?pel tuđi bavarski kralj I.udovik z bavarskim min'strskim pr cd sedn ikoni grofom Nertlingom. Vršila so se poJ predsecistvom ce-sarja Viljtrna posvetovanja. katerih posledica je sklicanjc nemškejra dr-žavnega zbora. Ae te okolnosti dokazujcjo, da i:re za velike stvari; v političnih krog^'h g katerega se je sukal mlad go-spod. Aha. tore] tsko! V duhu 5em ji-ma voščiia najboljšo zabavo, srčno želeč, da bi bila odslej vsaj že prosta nadležnih znancev. Ampak za en pouk sem pa Ie bo-^atejsa. Opazila sem sicer, da je letos videti na ulici mnogo več svile kakor prejšnje čaše. a kaj je vzrok temu. niscoi znala. Scdaj vem in to je dobro, ker drugače hi bila morda o eni ali drugi Rospej ali gospodični, napravila sicer tiho, a vendar na-pačno in še ćelo krivično sodbo. kar pa Bo£ varu]! V takem in podobnem razmišlje-vanjn. sem koneno srečno dospela r>od Rožnik in vstopila v obče znano čađavo gostilno. Tam sem zaprosila nekoliko kave in hvala Bogu, dobila sem je pošteno merteo. Oj slađka. rujava tekovina, kako s*m se je razveselila, u*rši jo po dolgem času zopet enkrat stati pred seboj. Po dolcem času. pravim, kaiti moja mlekarica, ki me je zalagala r rnleko™ redno več dolgih let. se mi je iznclerila po v«eh paragraf ih. Ta ^enskaj ki sem toliko stavila na nje-no zvestobo. da bi bila brez odloga i če treba, ne enkrat, nego vsaj trikrat prisegla, da me ne zapusti, če tuđi traja vojna še celih de?;et let, ta ženska rrsvim, ni rekta ni hele ni crne, ampak se ie pred tednom dni kar lepo »po franeosko« poslovila od mene revice. ki sem od tcdai rada ali nerada, dala slovo sfadkemu in okrepčujočemu zajutreku. Ni Čuda torej, da sem po tako j dolgem postu, zaužila izvrstno kavi-I co t nafborjšim tekom . . . I , Kazalcc na uri je lezel na pet in ljubo solnčece se je zelo pomikati za Rožnik. Poravnala sem račun in se pripravila k odhodu. Ravno ko sem stopila iz sobe i vun na dvorisče, pridrei v sineri od I nierta sem. lep?. kočija in obstoji tik pred jfostilno. Mimogrede sem opazila. Ja je izstopil iz kočije neki, srednje velik gospod, a dalje bi me ne bilo zanimalo prav nič več, da se n; te »bo*?iffavedikdo« zalete! k meni in mi moli! desnico: *>O servus! Vendar vas enkrat vidim po dolgem času!« Jaz sem osupnila. A vendar — kfe t cki ^em videla že tega člo-veka . . .? »Gospod, oprostite! Jaz vas ne poznam !c »Ne poznale me — o pa vendar! Le škoda, ko ste včasih že tu ali tam izrekli zame dobro besedo, da sem lačje izpečal kak stroj, ali drugo no-dobno ropotijo.t »Ah, na. saj res. I kedo bi vas poznal, ziomka, ko ste tako napredovali. Vi ste »železni Peter!« »I kakopak!« Bodi omenjeno mimogrede, da .ie bil zelezni Peter potnik neke velike, železnlnnrske tvrdke na Dunaju. flodil je po kmetih. ponujal in razpe-čaval poljcde'ske stroje in drugo že-lezno orodje. Vsled tcjra se ga je pri-jel priimek, »železni Petero kar pa mož ni prav nič zameril, ne^o še ćelo % nelcakim zadovoljstvom vzel na znanje. »Torej kak5 vam gre. želeći Peter?« »Hvala za vpraianje, toda Šml, pohvaliti se ne morem. Moj zasluiek srre pod nič. Moje zveste, kmetske odjemalce je pobrala vojna, Ženske se pa itak nič ne razumejo na tako sr\^ar. Da bi prišli že skoro boljSi £asi! *r »Ampak. ljubi gospod Peter, jaz bi pa sodila. da vani gre vedno bolje. Včasih, kakor se spominjanu ste ho- i dili okrog kmetov pei, sedaj se pa vozite v kočiji.« »Ha, ha, menite da se vozim v kočiji vsled bahavosti? Ravno narobe. Mnogo raje bi hodil pes, kot sem v onih časih, ko so veljali dobri, trd-ni čevlji k večjemu dvajset kron. Sedaj me pa stane par zlepljenih in po večini papirnatih škornjev, šestdeset do sedemdeset kron in vem da ne b© dolgo, ko bo treba za tako ničvredno obutev šteti kar celih sto kron. Po-tem naj se pa drznem v slabem, de-ževnem vremenu iti par ur od Ljubljane peš, pa se ti napije kakor goba in začne razpadati kar na štiri dele in jaz znam priti lepo bos dotnov. Res, dragi so iziro^čekl, selo dragi, pa vendar Če se peljem, si vseeho več prihranim na čevliTli, kakor pa če bi hodil peš.« >O saprlot, %op*t vmkmi sov«v*l Gospod Pet«r, pot«m pa Ie goroče molite, da bi ie dolgo trajala volaka, se boste v#aj dmU £*m* romkli ▼ kočiji !. telim* P*4er U bi fc^orfl IV m dolgo 2n široko, toda mene je »ačel pretre«atf hlad. Po kratkem poslovi-lu sem odrinila, zopet za en pouk bo-gatejša. nazal proti mestn. XKomq iPtWxlnJWT_jj o lau 2. .Z>L.KJ*'^.-H Vs\l '!*.-%,<■ J*^m , a ,e 1 _? c!.,2-Mit»l J I -■* 1 5. haja Jedrio vefi beguncev !n nojavija se pomunjkaiiie živi]. ROMUNIJA — ŽRTEV ENTENTE. Bratianu je imel razgovor z ne-jtim odeškim porocevalcem ter pri-naŠa »Bcrlincr Ta^eblatt« odlomke te ga razgovora. Bratianu je iz,javil: Z daljšim trajanjem vojne nismo ra-fckmall ter so nas naši zavoznlki v tem potrditi, da ne bo zimske vojne. Ru5ija nam je dala zatrdilo, da niti Nemčija, niti Avstro-Ogr^ka ne mo-reta več prijeti z ofenzivo in da borno prilU v skoraj nebranjeno deželo. Obljubili so nam. da bodo z enerjdČ-ctmS bofi ob Som mi vezali nemške sete, tako đa Nemčita ne bo mogla Avstriji rnti na pomoć. Znpciiali so nas. Mfclfli smo. da je sovražnik iz-Jfrpan in zadeli smo ob napričakova-»o sflo. Romunija je danes žrtev teh itazij m srittiacifa za Romunijo pri'Je 8e lahko slabsa. Makedonska fronta. IVEMSKO VEČERAO POROCILO. Eteroflfl, 11. decembra. (Kor. vr.) Wotffov umd poreča 11. decembra zvečer: V Inku Crno 50 se novi napadi Srbov in franco-rov krvavo in brez uspeha zlomiff. Franco«ko ursdno naročite. 10. decembra. Včfraj sr> se vrlfli silni artiljerijski bo;i zJast* rri Pitoljn in ob Dojranskem jezeru. Južno od Sere^a so anjleške čete vze-le nadalnje turske postojcinke. Vojne 1 Rusija. RUSKO UREDNO POROOLO. 9. d e c e m b rji. Zapadna fronta. Pri trgu lelifcli, ^užno od Trfcviatskc^a jerera, smo zbili neko namško lstalo. Južno od Pomoranov v okolici vwm Konjuhov so prekoračile naše kvidne crte ž:čne ovire, ns?adlc ti-ho porfeijo rcke savražne stot-iije, pobfle del posadkc ter vjele večino. V dcollci SvistelniRov nekoliko \z-VTćn&zz de:7va!iia. V Oozinnt'h Kar-patih je boj za visino 5 vrst južno od Javornika nekoliko popusti! in naši oddefM so so vrnili v svoje jarke. ITALUAN5KO URADNO POROCILO. 8. decembra. Na trantinski fronti je dalo đelovanje naših do trajnetn snegu oviranih ćet povod za male praske izvidnih ođdelkov. Na Krasa intenzivnejše artiljerijsko de-lovanie kljub dežju, podobnomu v©-soljnemu potopu. Preteklo neč smo odbili v zoni severno Hudega loga poskušen? napad. 9. decembra, ob 4. popol-dne, Na trentinski fronti je bila ar-tft}eHfoka akcija močnejša v zoni Ađlfke doline. Z dobro merjenim ognjem itno nničlli dolgo kolono voz Ha poM na pobocjih severozapadno prelara Santo. N'a julijski fronti je artiljerijsko delovanje včeraj ponehalo. Na xrsem bofl Mu trsjajo neugodne aimosfeHČne raxmere. 10. decembra. V fforskih 06.-strfcfh vsled obilega snejra obrano (kiofanje artiljerije je ostalo tuđ.1 včeraj po*ebno močno v pokrajini vAocino Gorice in na Krasu. MoTt Tpoklict v Italffl. Lacauta 11. decembra. Vlada }e poot)laiCena, da takoj reKrutira lct-nik 1598 in na novo pregleda vsc one oduuščCTic. ld žo dve leti nišo bili tjroeledani. Italijanski parlament. Stučai pottoTalka Douhota. O manem slučaju polkovrrfka Do«heta 5e }c raspravljalo v italijanski zbornici, kakor s* poroča preko Loffmna. z irjarami neraupanla Bf5-aolatiju in Cadorni. ModigUano ]*• pripov-doTal najprvo, d« je Dou-fcet br©» Cadornovega dovolienja se-searil ra Sotmina in B!ssolatija na skrivnem »pocnoTiico o ratmerah v arrr.ađ* in ko so je stvar vsled indi-str^tnosti odkrila, 1« bil nb5o;en Dpukct na dve leti Ječs. (Veliko ra*-ban*«nio.) Sonnlno izjavlja: Jaz tfisern naročfl one sporr.enice ampak sem jo samo sprejei. (Velik ropot.) Sinčaj polko^TJfka Douheta ic vzbu-dfl na to le zeio burne prizere. Pukovnik je Szdelai na prigovarjanje Bissolatijevo pred meseci tajno po-ročilo o vrhovnem armadnem vodstvu, v katerem je ns^.tel naoake in nepremišljenosti Cadomove !n ftene-ralnega štaba. To porobilo je bilo 7a Bissolatija toliko važnejše, ker se le Bissolati pote€o\'al takrat za rošilja-U* »čj«a Heufia i* m Eupa^ sko. dočfm se je Cađorna taki nameri odiočno vpiral. Da bi mo^el spraviti svoje proti svojim predstojnikom na-perjeno fatalno paroćilo zanesljivo v Rim, se je obraii polkovnik Douhet na poslanca in prejšnjega državnega tajnika M oseo. Ali Moscu ic y vlaku zaspal in poročilo mu je bilo iz že-pa ukradeno, na kar ie Cadorna so-Gil in obsodil Douheta. Proti neprijetnim govorom« Modigliano se je bavil z na-mero vlade, da se neprijetni parlamentarni govori v uradnem poraiilu ne oir.enijo. (Viharni protesti). Modigliano: Ali pa veste, kdo je iznašel to policijsko odredbo proti zbornici? NihCe drugi neg<> Saladra- (Salan-dra zanika.) Modigliano: Salandra-nikar ne lažite! Jaz sam in bivši mi-nister Luzzatti sva bila Do!cg, ko ste vi sn&crirali to sredstvo scuanjemu notranjemu ministru Orlandu. Proti AnglijL ModiKliano se je obrnil na to proti razi)ojniski politiki Anglije in ikoro vsc stranke so mu neprestano pritrjevale. iMod:gl;?.no je trtfil, tla je Kunciman obljubi! Italiji najlepše reći, ali niti jedne obljube ni držala Angiija. Značilno je za razpolozcnje v italijanksi zboriiici, da je motfei Modigliano dve uri brez ugovora in prcKinjcnja biCati entrnt-no politiko, ali ne le to, marvcC žel je obilno odobravanje. Bfssoiatti izvoieva! Gorico. Poro^ali smo že. da se je Risso-lati z vso silo zavzel za osvoje nje Oorice. Kakor je poročal Douhet. ni hotelo italijansko armadno vodstvo ničesar ^liijev dnevni red glede Belgije, ki 05tro napada Nemčijo. O dnevnem redu C a m e r a , ki odobruje vladno izjavo, se glasuje po imenih. S^mo 45 poslancev, med temi tr^e ali ^tirje nesociialistični, glasuje proti dnevnemu redu. Za dnevni red glasuje 376 poslancev. Bitka ob Sommi. NEM§KO VEČFRNO POROCILO. D^roJln, 11. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča 11. decembra zvcCer: Počim je ostala fronta ob Som ni i danes m i r n e j $ a. Je artiljerijski boj na vzhodnern bregu Mose ožive 1. Eksploz^a ▼ francoskl munlcljski tovarn!. V Mingnacu pri Br>rdeauxu se je pripetila v tovarni za svetiln* krcale za letaia eksplozija, ki ie vso tovarno uničila. Fra*icoskl parlament V seji in. t. m. je posl. Roux-Costadan izjavil, da bo glasoval proti proračunu, dokler ne dobi Franci-ja prave vojne vlado. — Taka vlada, pod katero se >e začela vojna, kakor vlada, ki ne zna vojne končati, ni nič prida. Casopisie mora na višje povelje predrzno lagati. Ustanovitev cenzure je irdajski državni prevrat. Govornik je rarpravljal o silnih ifcgu-bah franco^ke armacje, če5, da želi, naj zmaga Fr^ncija tako, da bo čim manj žrtev. Pri govornikovih dolžit-vah. da AngleSka xa vojno premalo stari, je nastal v rbnrnici vi!:ar in je predsednik vzcl govorniku ^esedo. »Havav javlja, da je zbornica v tajni seji sklenila, zmanjšati število ministrov in ustanoviti po ar,g:lc-škem vzo^cu onicjen naroden obramnni odbor. Prrs'edice zaupnice, ki jo je parlament minoli teden dal vladi, bodo glasom »Matinac, politične preured- ^. ^^^^^^m %^j^£^L JA^tA^^ri predsednik hoCc prenoviti ministr-stvo in vsc upravne oblasti. Francoski izdatkL PaH«, 0. decembra- (Kor. urad.) Agence Havas poroča: Zbornica je nadaljcvaia razgovor o začasnih kre-ditih za prve tri mesece leta 1917. Poslanec Ravui Perct }e podal pregled o današnjem finančnem položaju. Od I.- avgusta 1914. do 31. decembra 1936. so dosegli krediti visino 63 milijard frankov. S krediti prvoga četrtletja 1917 dosegajo 12 milijard, od teh 57 milijard za vojne izdatke. Obe vojni posojili sta dali 21/jOO mi-lijonov dejanskih vplačil. Ce se pri-štejejo obligacijc. je francoski narod posodil 4S milijard. Kili] KJ^toilih fiOuthuii »Dailv Telcgraph« poroča \% Pireja: Kralj Konstantin mobilizira. Nekaj čet je že odŠlo v Tesalijo. »Daily Mail« poroča iz Aten, da poŠilja vlada tja municijo. Zdi se, da se bo orožje raz-dcli-lo v Larisi. Vteda je ie laplenila vsa vozila za vojsko. Rezervisti v vaseh to dobili ukaz. da se zglase za sluzbovarje. ćim se oglasijo zvonovL London, 11. decembra. (Kor. ur.) »Dailv Tele^rarh« javlja \t Rirra: Po privatnih poročilih se vršijo v vsej Grški obŠirne vojaške priprave. r^?crvirajo se konji in voiovi. Nad Atenami je pro-gla§eno vojno stanje. Nikjer ni videti nobenih Vcnizelistov več. Ječe so polne. »Times« javlja iz Svre: \z Aten poročajo: Mesto }e mirno. Vojaške priprave *t nadaljuieio. Govori se, daje koncentriranih vAte-nah in okolici 20.000 m o ž. Poslaniki entente »o zahtevall radi teh koncentracij kasnila, ministrski predsednik Lambros iim je odgo\ro-riJ, d? so izvršene «a to, da se ohra-ni red. Pričakuje se n o v a n o t a ali-irancev, ki bo med drugim zahteva-!a. da rta) vlada izpusti Iz Ječ vse za-prte VenirelKte. Vladnl listi pfšejo, da bo nota zahtevala tuđi odstra-nltev seđanjega kabineta. SrloSno se sodi, da bo kralj to zahtevo odklonil ter ie podal v notranjost dežele. Vladno časopisje prirnava, da Je bilo aretiranih 1600 Venizelistov. Atenski župan in 188 drujtfh oseb je obto-ženih veleizdaje. Kolonije Čet-verozveznih podan i kov zapuSčajo Atene. Francozi so se podali na Kreto. Curih, 11. decembra. Iz Aten po-rocajo: Kralj Konstantin Je koncen-triral pri svoji palači Ste\rITne čete fer dal v okolici postaviti strojne pn-?Hce. (lr?tka vlada Je poklicala 10 retervnfli letnikov pod oroTIo. Nobenih kotic#»n več, Berolin, 11. decembra. Iz Aten porocajo brezžiČno: Orska vlada je daJa ententi odiočno razumeti, da ne privoli v n o b e n e nadaljne koncesije več in da bo r a j š e posegla po najskrajnejših »redstvih. kakor pa da bi 5e nadalje ispostavljala čast OrŠke. Ra2-noloženje prebivalstva je proti ©n-tent! do skrainosti razburjeno. En sain nepremišljen korak ali nova breztaktnost bo vžtrala stnodnik v sodu. Orški vladni krog! trdno upa-jo. da se bodo v M a lc e d o n i i i kmalu odigrali dogodki, kl bodo osvobodili Grško iz rok enterite ter napravili konec sedanjemu kritič-nemu položaju. A>9ne, 10. decembra. (Reutcr.) Tz grškeea vira se poroča: Kralj je iznudi!, da pokliče tri polke \z Tesa-liie ter izrnči nadzorstvo nad korint-^kim rrestopom in nad mostom pri Tlalkisu franeoskim torpedovkam. Vo|r! mlnkter zvettemu voia^tvu. Milan, 11. decembra. »Secolo« javlia iz Aten: Vojni ministar je iz-dal drievno rovclje na armado. v katerem se v kraljevem imenu zahvaljuje vojakom za zvesto izpolnjeva-nje dolžnosti, za samozatajevanje in njihove patrijotične čednosti v sporu z ornmi, ki ogrožajo dinastijo in helenstvo. Dnevno povelje zaključuje: Zaunijmo, da bo sedanji vihar utihnil in da bo domovina dc,7ive!a š* sretne dni pod vod-stvem obcževaneir^ Kralja in ustave. Vlada je storila korake za prehrano pre'nivaistva med blokado ter 'fi^vlja, da ima še dovolj premoga in mafce. Boii na moriu. DVA VRLIKA TRANSPORTNA PAPNiKA POTOPLJENA. Berolln, 11. decembra. Wolffov urad poroća: Nnši podmorski Čolni so v vzhodnem Sredozemskem mor-Ju 2^. novembra in 3. decembra potopili dva nekako 50OO do 6000 ton velika, z vojnim materijalom oblože- M irwraia^ ICMlftĐGrtnA D*rmkx. Oba parnika sta bila oborožena in so ju spremljali ruŠilci. ffovo ongleško ministrstvo. Nova angleška vlada se je definitivno sestavila tako-le: Vojni kabinet: Lloyd Oeorge primier; lord Curzon lord predsednik tajnega sveta in vod-ja vlade v zbornici lordov; Hen-d e r s 0 n , lord M i 1 n e r, oba brez porticlja; Bonar Law zakladni kanclcr, obenem vodja vlade v po-slanski zbornici. Izvenvojni kabinet: Sir Robert Finlav lordkancler; sir Georges Cave notranji minister; B a 1 f o u r zunanji minister; sir Al-bert S t a n 1 e y trgovinski minister; Hodge delavski minister; sir Ed-\vard C a r s o n prvi lord admiralite-te; dr. Addison — municijski minister; lord Robert C e c i 1 blokadni minister; lord Devonport živil-ski kontrolor; sir Joseph Maclay plovstvcni kontrolor; Prothero poljedelski minister; dr. Fishef naučni minister; sir Alfred Mond minister za javna dela; sir Frederic C o w 1 e y kaneler vojvodine Lanca-ster; sir Albert 111 i n g w o r t h generalni poštar; Barnes penzijskl minister; sir F. E. Smith. minister krone; H e w ar t generalni prokura-tor; Munro državni tajnik za Škotsko; C 1 y d e škotski lord advokat; lord W i m b o r n e generalni proku-rator za Škotsko in lord - lajtnant za Irsko; Duke državni tajnik za Irsko; O* Brien lordkancler za Irsko; Long kolonijski minister; lord Derbv vojni minister; C h a m -b e r 1 a i n minister za Indi|o; Rhonde? — lokalna uprava. Delavska stranka je zastopana v rovern kabinetu po Hendersomi, Barnesu in Hodvn. Prvič je novo ministrstvo ločeno v dva tfela. Pravi vojni kabinet šteje 5 članov. Vojni minister nima sedeža v tem ožjem voinem ministrstvu. »Times« pi^ejo o novem kabinetu: Dve veliki stvari sta že doseže-ni: Duh pacifizma Je prognan in vodstvo mej ne bo imelo v rokah malo število mož. NiČ več ne borno slišali z nemške strani, da so angleški državni ki poslušalf govorjenje o miru* Precej splošna je nezadovolj-nost, da sedita v novem kabinetu Balfour fn Cecil. L!oyd Oeorsre bolan. London. 11. decembra. (Kor. ur.) Retiter. Ministrski predsednik Llovd Oeorpre se je močno prehlađil in mora ostati doma. Razne politične vesti. = Cesar v Budimpešti. Cesar se je odpeljal včeraj v spremstvu prve-ga vrhovnega dvornika kneza Mon-tenuovo, drugega vrhovnega dvornika grofa Berchtolda, gejeralnega adjutanta princa Lobkowitza, več adjutantov in dvornih funkcijonarjev v Budimpešto, kjer sprejme danes poklonitcv magnatske zbornice in re-prezrentantov državnega zbora. Danes popoldne se cesar vme. = Za kronaaje cesarja, Nernšk! listi poročajo, da se nemško prebi-valstA^o, zlasti v Alpskih deželah, ogreva za to, da bi se d*al novi vladar kronaii tudi za avstrljskega ce-sarja. Nemšld postanci hočeio bafe vzeti to stvar v svoje roke. = Avstrffsk! državni zbor. Listi poročajo. da bo v najkraćem č&su raxcrlaŠeno sk!i bo glasila diploma drugače. Mesto ofcnačhe: m9 ****? tC c!:: :;: >t* \?IC>, ^aan 3, — Amerika in mir. W a s h i n g- ton, 11. decembra. (Kor. ur.) Rcu-ter. Neki visoki uradnik Je izjavila da Udružene države nišo ponudile svo- |ege posredovanja in tuđi ne podale nikakega mirovnega predloga ter da kaj takega v bližnji bodoCnosti tuđi storiti ne nameravaio izvzemši ako bi nastal v svetovnih dogodkih popolnoma nepričakovani obrat. Ogrski državni zbor. V seji 11. t. m. je ogrski državni zbor razpravljal o budgetnem pro-\izoriju do konca iuniia 1917. Pri razpravi je poslanec Bizonv zasto-pal stališče, da bi moral državni i bor imeti priHko, natančno razprav-ljati o postopanju vlade, češ, da one-mogoOa vlada vse, kar je nasprotno njeni osebni politiki. Poslanec Ugron Je trdilt da je kršen zakon, ker ništa ?klicani delegaciji, da bi dovolili skupne izdatke. Poslanec Molnar j© očklonil predlogo, češ, da sedanja vlada ne zasluži zaupanja. Poslanec grof Batthyany je zastopal mnenic da vse, kar se je dosl-j zgodilo g-ede uftnnovitve poljske države, je bilo nepotrebno in napačno. Politični krogi so bili jako presenećeni, da bo 12. t ni. pcpoldne, ob povsem nenavadni uri. posebna seja. čuje se, da bo ministrski predsednik v tej se;i pojasnil držav-nemu zboru različna aktualna y p r a š a n j a. Peto vojno posojlio. Izmed avstro-ogrskih vojsko-vodij se je ražen že navedenih oglasi! za peto vojno posojiio tuđi generalni polkovnik Kirch-b a c h. Ta je rekel: »Eno najkrepkejših razočarani za naše nasprotnike je velika odpor-na in napadalna sila avstro-ogrske 2rmade. Civilisti in voiaki tekmujejo v požrtvovalnosti v tem boju za naš obstanek. Peto vojno posojiio mora vnavlč dokazati, da je življen-ska sila naše monarhije nccvUabljena. Imetje in kri za cesarja in kralja, imetje in kri za domovino! Končno naj še omenimo, kako *e je izrekel general infante-r i j e p 1 e m. A r z. Ta je rekel: Sedanii vojaški položaj opravi-čuje najlepie nađe na prihodnjost. Naš jugovzhodni nasprotnik se je, razebešaje idealistična čustva. dve leti pripravlja! na to, da si poišče Mgatega plena v trenotku, Vi se mu bo zdel ugoden, izvršiti svoj namen brez posebnih krvnih in denamih žrtev. A doM je take batine, da se najbrž nič" več ne spravi ira noge. Velik del bogate Valahije z velikimi množinami žita in izdatnimi petro-Ieiskimi vrelci je v naših rokah. Moje vrle čete, ki so ob zametku vojne z Romunsko iunaško odbile sunek po številu dosti mo*nejšega sovraž-mka in petem z nepretrganim zrna-Rovanjem hitete od reke Maroš v moldavsko gorovje, so v Ijutem boju, v katerem se nišo stratile smrti, rađržale ruske mas?, ki so đrvele raprej z vso silo, d-a p°^agajo nro-radajočim Romnnom. Njih junaštvo jamči, da bo tuđi v prihodrtje zava-rovana ?edmn^ra^ka pred rm'kn Invazijo. Prepričan som, đa *o bo pri rodpi^ovanju petega vofneira porr>-jila tako, kakor že prej, TTOSVođočilo na s?;afen način, zaunajife preMval-?tva v naŠ^ fzkušene Ćete, hva?e?-nost cfcrrrovTne in trdna vera rna^o končno zmago. kf nam Je ?*pf<">h ne more nihČe vcc iztnfatf. Olasovf teh znamenitih vojskovođi j. ki so 5? v neSteviTn^ bo?;b prf-dobili nevenfjive Iavorike in nstanano poznaje vojnf položaj, naše fn sovražne pripomočke, so pač doka-ra dovrrtj, da Je na*f srmadT zmaga r-ieotovljena. Tre>>a je ?e 5e 5red-•tev 713, z~<*r\}\ ve!»ki napor. Besede rer»eraJa infanterije p!rm. Arz^, da ^am sovražniki 1oh več ne morrfo >*rsrati zma^e, hođo V5akeg"a na-vc?a!e s ponosno radosno in ?ra vzpodhudHe, cfa ?e f>o t ve^eTjem od-7\*x\ pozivu: Podpisujte vojno poso-i'Io! Ml n snaiofjl lOL Dobrc^elna prlredTteT v korfs* ^Ofta *rmade se bo vršila v Trstu v rcdeljo 17. t. m. Dobrodclno vprizo-r^tev izvrši ženska nođružntea družbe sv. Cirfla in Metoda s sodelova-r:em učenc&v in učenk. Prireditev to v Narodnem domu. Zbirka in razstava vornlh sno-hj-dov v Trstu. Cesarslu komisar v Tr«t;i je uvedel ak:ijo za zbiranje vceh spominov sedanje vojne s po-'•unirn ozirom na Trst in okolico. ^Mrajo naj se: ernblemi. trofeje, pro-r-irnacije. časopisi, revije, slike, svežnje, slike onih, ki so pađli na rjoji-l^'h in onih, M so T^fTf odlikovani. ?Mrka je poverjena društvu »A?*o-ciazicne politica Adnatica« na gleda- v februarm ali marcu 1917. Cisti do-biček je nainenjen v dobrodelne svrhe. Božične darov* otrokum padllh junakuv io ouokom iz slrotl^ote raz-dele v Trstu na več božičnicah. Darovi so se nabraii potom radovoljnih prispevkov, izdelali so jih dame in otroci raznih šol in zavodov. Temu podjetju je načelovala gospa Krekić-Strassoldo. Darovi so razstavljeni v palači Oalatti. Legar v Trstu. V časa od 2. do 9. t. m- je bilo v Trstu 14 slučajev le-garja. Umrli sta dve oseM. IzginH ie sredi pretekiega mese-ca Fran Pipan, stanujoč v Trstu v ulici Timore, star 55 let. Ob 9. zve-čer omenjenega dne je šel z doma in se ni nič več vroil. Kdor bi kaj ve-de\. naj sporoči njegovi ženi na ome-njeno stanovanje. 601etn!ca .polož'tve temeljneira kamna za mornarički arzenal v Pulju je bila 9. decembra t. 1. Dne 9. decembra 1S56. je bil položen temeljni kamen za zgradbo mornariŠkega ar-zenala v Pulju ob navzo^nosti cesarja in cesarice. Osrednie avstrijsko pristanišne je bilo poprej v Benet-kah. kjer se je nahaj^l tuđi arzenal. Ko je leta 1S4S. izbruhnila tam vsta-ja Je Mio pristani^če preloženo v Trst. Za razvoj vojne mornarice je prišel v poštev Pulj, leta 1855. se je 72Čclo s pripravami za zgradbo utr-jene mornaričke postaje in 9. decembra 1856. je bi! položen temelj za arzenal Iz SrbenFka v Dalmaciji. Tuka] nas je več Slovencev, ki imamo mnosro sorodnikov in prijateljev na hoj;Ščih in med bc#:unci pa ne vemo že davno drus? za drusregM. Posiljamo jim pozdrave in voščila za novo leto. Andrej Zuljan.sus Schwar-zenbergrmusik. Dve becunsfci dmžinl iz Bl!j v Loidestalu na Niflem Avstrijskein. V5em sorodnikom in znancem na-rng^jarno. da ^e nahainmo v LoMes-talu sledeči bv-punci iz Bitj: dnizina Koglot s*hčcrko Feličko in družina Pomazane" 5 hčerknma Katar?no 1'n Iv-nko. Vaslov ie: Iol^H ?t. 1S2, pošta: Vdm Gotzendorf. N. 0. Dnevne vesti. — Čestitka dežeteiesa odbora cesarju. Peže*ni odbor kranjski je poslaJ povodom zavzetja Bukarcšta sledečo brzojavko Njegovemu Apo-stolskemu Veličanstvu: Njeg:ovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju Karlu na Dunaju. Vzrado-ščeno po zavzetju sovražne prestoli-ce Bukarešta, prosi patnotično pre-bivalstvo kranjsko, Vaše Veličanstvo bla4?ovol! premilostivo sprejetf naj-SDoštljivejše čestitke naše deželc. — Na to je prejel deželni glavar dr. Ivrn ^uster.šič brzojavko: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo se najmi-lostiveic zahvaljuje ra p^triotični izraz povodom zavzetia Buk?re^ta. Po Najvišjem nove'''u bar. S c h i e s s 1. — Odlikovanje. Odlikovana je bila s srebrno častno svetinjo Rdeče-ea križa z vojno dekoracijo za. dr. Ž i ž e k o v a , soproga distriktncg žito mora dobiti DunaJU Pri-Domn^*mo Ie. da Imajo ira Dunaju Ie dan^s dosti boljšl kruh, kakor v đrn< gih kratlh. * Zasačen defravdant Ođvetnf* šk\ uradnik v Budimpešti Jullj Tatr-ber Je poneverfl denarno pismo, v katerem Je bilo 24.000 K. Z denarjem je pohepnil v Szeged, Her se je po-» dnevi skrbno skiival, ponoči pa K popival. kvartal In se zabaval z lah-komiselnimi žerekami. Ko mu je po-šel denar. Je Disal različnim znancem pisma, v katerem Je Dripovedo* val, kako se kesa storjenega pone* verjenja ter jlh prosil pomoči. Poli-ciia je izvedela za ta pisma ln pc njih izsledlla Tauberja. Denarja sere-da ni pri njem nič več dobila. „.j.-A^afejii ■ Sfran 4 .^LUVENbKi NAKOO*. aue 12. decembra idlt. 285 štev. iona poDDdba MM bi (Ob sfclepu listaj Dunai, 12. deeembrft. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Ko je bila poicti 1914 potrpežlji-f vost Avstro - Ogrske- naDram ćeli vrsti načrtoma nadaljevanih in Še vedrio stopnjujočih iazivanjingroženj izčrpana, tc.r je bila monarhija po skoro 50 nepretrganih letih miru prisiljena poseči po meću, nišo bile za to težko odločitev merodajni niti agresivni, niti osrojitveni nameni temveč izključno le trpka zapoved silobrana, da mora monarhija braniti svoj obstoj in se za bodočnost zava-rovati pred podobnimi zahrbtnimi atentati sovražnih sosedov. To je bila naloga monarhije v sedanji vojni, to je bi I njen cilj. Skupno s svojimi, y zvestem vojnem tovaristvu proiz-Jcušenimi zaverniki, sia avstro-ogr-ska vojska in mornarica, boreč se in krvaveč, pa rudi prodirajoč in zrna-gujoć izvojevali bogate uspehe ter unićiii namene sovražnikov. Zveza četverih držav ni !e izvojevala nepregledne vrste zmag, temveč ima. | v svoji posesti tuđi obširna sovražna ! ozemlja. Nczlomljena je njena sila, katero je nedavno občutil zadnji iz-dajalski sovrainik. Neomajna je žilava odporna volja njenega prebival-stva. Nikdar ne morejo sovražuiki upati, da bi premazali in razbili to zvezo držav, nikdar se jim ne bo po-srečlio. da bi jo z zapretjem mej in iz-stradanjem prisilili k tlom. Njihovi vojni cilji, katerim se v tretjem letu vojne nišo približali, se bodo v bodoče izkazali kot popoino ma nedosežni. Brez haška in zaman je torej nadaljevanje boja za sovraž-nike. Države, kvadrupelalianee pa so učinkovitostremele za svojim ciljem: obrambo proti do!go nameravanemu in dogovorjenemu napadu na njihov obstoj in njihovo integriteto ter pri-dobitev realnih garancij proti obno-vitvi podobnega ogrožanja njihovega obstpja in mirnega razvoja; one se ne bodo nikdar dale potisniti z zasi-guraneza temelja svoje eksistence, ki so si ga pripravile % izvojevanim! uspehi. Nadaljevarve morilne vojne, y kateri morijo »ovražniki še mnogo imičiti, s katero pa ne morejo vsled trdne odločnosti kvadrupelaliance već spremeniti usode, izgleda vedno bolj kot brezsmiselno uničevanje lju-tfi in blaga, kat nečloveški čin, ki ga ne opravičuje nobena potreba kot eloČin na civilizaciju V tem prepriČa-nju in pa upanju, da bi se isti nazor mogel uveljaviti tuđi v sovražnem taboru, je pri dunajskem kabinetu, v popolnem soglasiu z vladami zveznih držav dozorcU mise!, odkrito in lojalno poskusiti, ali bi ne moglo priti s sovražniki do razgovora v svrha,* da se doseže mir. V ta namen scxda-nes vlade Avstro - Ogrske, Nemčiie, Turčije in Botearije poslale zastopni-kom dotičnih držav. ki ščitijo interese respektivnih državljanov V SO-vražnih deželah enako se glase č e note. ki pojasnjuiejo pripravljenost, pričeti s sovražniki mirovna po?a-lanja ter vsebujeio prošnjo, da rt a i to izjavo potom svojih vlad sporočijo dotičnim sovraznim državam. — Istočasno je bil ta korak s Dosehnonotosporočen za-ptopnikom svete stolice, In ] e b 11 papežnaproSen,da bi se v neto interesiral za io mirovno ponudbo. Rav-notakosobili odemar^iob-veščeni zastopniki osta-iihnevtralnihdržav v vseh štirih prest olnicah, da po-t o č a j o svojim vladam. Avstro - O£r:. da tuđi naćillavanje vojne ne more zlomit! n^hove odpome sile, temveč da upravičule ceJokupnl položaj pričakovanje nadalinih uspehov. Države kvadru-pefaiiance so bile prisiljene posoči po orotju, da branijo svoj obstoj in ?vo-rxK*o svojega nacijona!nc%ra razvoja. Tuđi slavni čini njihovih armad nišo na tom nlče^ar izrreinenlll; vedno so vstrijile v prepričanlu. da njlliova la?tna prava in njihove uprnTičcne z^hteve nfkakor ne nasprotujeio pra-Ticam ostalih narodov Zvezne države ne stremljo za tem, dab) svoje so* vražnike razbile* ali uničiie. V STestl si sroje YO]a*ke tn gospodarske sile iB priprarUene nadaljeratl vsiljeni jlm bol do skrajnostt, istočasno pa preiinjeae želje, preprečU! nađaijne j KrT^H^m^ n ■■praTiti kobvc siv* zotan vojne, predlanlo *tiri zavezane države, da nai se skoraj pričnelo pocaiania za mir. Pređlogt, kl Bta pri* nesejo k tem pogajanjem, stromijo za tem, zavaravati čast, obstoi In svo-bodo njihovih narodov ter tvorijo po njihov em prepričanju pripravno pod-lago za vzpo^tavitev trajnega miru. Ako bi navzlic tel ponudbl za mir in spravo trajal boj napre], so vse stiri zavezane države ođločene ga nadalje y« ti do zmagovitega konca. Kar najbolj svezano pa odfclanjaio pred čJovcžtvoni in pred zgodovino vsako odgovornost za to nadaljevanje vojne. Darila. !Wetinex u «pr^vUata«aiw sklad« ra prehrarjev^n ? ubož^ih rodtvn so daro\a!i: Krtn ska hraniln'ca v Ljubljani K 2000.—, neimenovan dobrotnik vnovič K 1000.— in g. M. Rosn^r, trcovec v Ljubljani K 500.— Barllo. Namcsto venen na krsto umrlega gosnoia iiclrln-ga SoNkega nadzornika, dvor. fvHntk« Fr. Hubtda so darovale pospodirne FrOhlich tnesek 30 K za vdove in sirote padlih vojakov \i Kranjske. lfd«jate!i in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. lastntaa In tlsk »narodne tltkarna«. BB^^afla^^Ba^B^B^B^B^B^B^B^af^B^B^B^S .J^B^i^^^t^l^^P^ I^B^B1^L^B^L^L^B^X B^B^LbB ^L^Lr^BH V^€^^Lv^^^LW T^H^L^B a^L^B^L^LaL £^^mJ£2Šf B^a^L^Lv J^B^L^H ^L^b^b^bk a^L^LVji ^^^^^prT ^C?/^| Bs3 Kbut ^s^t^^v^aflK C^h a^alau ^Bk ^^^^&J>1 * vnRBk ^KL ^b^b^bV ^B ^W^B ^B| ^^^B b^b^bhe a^a^a^al od krka 12. h četrtka U. decembra v v dežolnem gledallščn. Prazne vreče ▼»eh vrst in v vsaki množini InBpflla vedno ter plaču je najdražje —- trgovcfca tvrdle« ■-■—= J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 Ma pr«)đa| je v Spod. Lokah občinaKrašnja, oestoječa iz stanice čumnate in postrmske sobe, kuhinje ter obokane kleti; zraven hiše stoii tuđi hlev s prostorom za 2 fivinčeti in pod Stav ba je v dobrem stanu. Hiša stoji ob državni cesti Cena, ki je zmerna in drujji uocroj: se izvejo pri prodajalkt C«)€lli)l ^trakeli iz Scod. Lok št 21. Wm~ Odda m -«■ me&lovana soba. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. |aT Kupim ~^fl 3991 mizanke iole in les. Naslov pove upravn. >Slov. Naroda«. Zamahe nove in stare. kVfrf Ttaka mnotill tvrdka „L|nbl!anaka Imđnstrija probkovih zamaškOT JELAČIN h __________Ko Ljubllana._______2925 Orehov les : kostanjev les ¥ debllli v poUnih In debllh kupim vsako itgonsko množino po najvišji dnevni ceni J. Pogačnik, Lfablfana, Mar. Tereztje cesta 13. Bateriifi •• sv@tililc@V Trgovce ■« deiell Ib v mestn opozarjam, da imam vedao ¥ zalogi sveže baterije kakor tndi I vse vrste svetllk In iaraio. BBJT Toiaa poatrttba, solidno blago la on groš ceae. ~^PB J T7"IdLo Bratovž Ljubljana, Stari trg št. 4. I Božič 1916. I I Slavncmu občinstvu vljudno narnanjam, da sem osebno ugodno I nakupil veliko m^žino juvelov, zlatnine, jrehrnine in ur le v prvo vratnih tovarnah. 3982 Vsled tega proeim velecenjene odjemalce. da si pri nakapu bo ti Čilih iarfl ofledajo osobito brilJaBUlO pređaiete ter se prepričajo o njih najboljŠi kakovo«ti. V nadi, da mi bo mogoče kot strokovnjaku vsakogar najbolje po- streči, se najTljudneje priporoiam z velespoŠtovanjem L U D. Č E R N E, iuvelir 1 r. UUBUANA, U/olfova ulica Stev. 3. n PRUi za Pi AVI VDJHO POSOJILO i) itiridesetfetna *W amort. držav. posolilo ž K 92*- netto od K SO*- nom. naprei * 2.) 1. junija 1922 plačljive državne zakladnice a K 96'— neto sprejema ŽIVNOSTENSKA BANKA podružnica TRST Via Pontarosso 7 in Via Mar. Teren 20 ¥ lastnl palači. Tozadevna pojasnila se dalo drage volie. _ __ _.___.__^^_^^^_^_^__ — —--— — - —- - --— i.OTVORITEV!] Nova trgovina t=^=na$prot^alawnHj>oiti=^=| I F. ČUDEN SS Ljubljana tpeelalM fapfjetlM ritaMLme, wt9 sretorvlBe. ^^ Fina boilžna darila; ^^ j bfiijantl [ I »an—tnioe | | prsta ni [ 4 obeskl | I »bant | j Uoion-ur^tT] | Etcrtia | \ gch^tthamsen | * | Omana \j Poštena dekllca boljSih star§ev s primerno 5olsko izobrazbo, ki bt imela veselje učiti se urarstva, se tako) sprejme. 4069 Pismene ponudbe pod „ćaaomor" na upravn. »Slov. Naroda«. Sprejme se takef zanesl]lva prodhjulkh ozir. xs6«talca s primerno Solsko izobrazbo ali morebiti tuii begunka, ki ima veselje do trgovine in trafike. — Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „trankantinja 40S411. |ay Uče se lep, modem "9M lokal na prometnem prostoru, ki meri najmanj 6 m v kvadratu evertuelno pritlično stano-vanje. — Ponudbe pod „Novo podjele 384OM na upravništvo »Slov. Naroda«. 3840 wiiu niUii • I Vam plačam, ako moj uni-! čevalec korenin Bta baliam ne odpcavi v 3 dneh brez bolečin Vaših I fenr)ih oćes, bradavic, obtlićascev. Cena lončku z jamstvenim pismom i.50 Ki 3 iončki S 4'—, 6 lonćkov K 6.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Kemenj. — KotMee (Kassa) I Poatfacb 12 24, Ogrsko, 3663 VUIIIO miMt ! RiefiKi! Kcior hoČe stopiti s svojtmi sorodfliki I v Ametriki v dotileo radi denaraih pod- I por in pišem, naj napiše kratko pisme ▼ nemlkem jeeiku, tičoče se samo rodbinskih rasmer, ki ne srne obtegati nič politsčoega ali kar ▼ojno zadeva. Na* slov sTojih soToduikov naj napiše ca kuverto, v drugo kuverto naj utakne svoje pismo in nanjo napiSe natančen naslov in ime odpoiiljatelja ter vse kup ndpošlje na sledečo adreso: HeBry Ci I Zere, banklr pev Aflresse Bres-deaer Buk, Berlin, W. 56. 33si Ictrtaklraia la areaal« trutom afanat M K *»"dl* I