Poštnina plaSam ▼ gotovini
Leto LXV., št. 209
četrtek
Cena
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO TS UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica it. 5
Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. it. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
ANGLIJA POSREDUJE
MED FRANCIJO IN NEMČIJO
Predlagala bo, da se Nemčiji v načela prizna enakopravnost, toda *i—se ne sme oborožiti, marveč mora počakati na razorožitev
dragih
London, 15. sept. Iz dobro poučenih krogov se izve, da namerava angleška vlada posredovati med Francijo in Anglijo v zadevi nemških zadev po enakopravnosti. Ko se bodo 23. septembra sestali v Ženevi delegati zainteresiranih držav, jih bo Anglija povabila na posebno konferenco, na kateri bo angleška delegacija predložila svoj posredovalni predlog, Id bo šel za tem, da se Nemčiji v načelu prizna enakopravnost v oboroževanju, toda Nemčija bi se morala obvezati, da dejansko ne bo povečala svoje oborožitve, marveč da bo počakala na razorožitev drugih držav, ki pa se morajo s svoje strani obvezati, da bodo izvedle razorožitev v mnogo večjem obsegu, kakor pa je bilo nameravano do-sedaj. Glede na zmeren ton francoskega odgovora na nemške zahteve upajo, v angleških krogih, da Francija v tem pogledu ne bo delala težkoč.
»Express« poroča, da izhaja inicijativa za to posredovanje od Macdonalda.
Pariz, 15. sept. Na snočnji seji ministrskega sveta se je ponovno razpravljalo o nemških oborožitvenih zahtevah ter je francoska vlada sklenila, da ni nobenega povoda za odgoditev konference razor ožit venega urada, tudi če Nemčija ne pošlje svojih zastopnikov.
B^riin. 15. sept. »Deutsche Allge-meine Zeittmg« je izvedela, da bo nem-
ško delegacijo na jesenskem zasedanju Društva narodov vodil državni zunanji minister baron Neurath. Razen tega bodo v delegaciji še ministerijalni ravnatelj Gauss, poslanik baron Rosenberg, državni tajnik baron Rheinbaden in poslanik VVeissecker. List poroča dalje glede vprašanja, ali se bo Nemčija zasedanja urada razorožitvene konference udeležila ali ne, da se bo o tem odločilo šele tik pred določenim datumom
21. t. m. Kakor izjavljajo v vladnih krogih, se stvarno smernice nemške zunanje politike niso spremenile. Če pa se ne bo upoštevala nemška zahteva za načelno priznanje njene enakopravnosti, potem državna vlada na razorozitveno konferenco ne bo več poslala svojih delegatov. š
Ženeva, 15. sept. g. Glede položaja, ki ga je povzročil korak nemške vlade in odgovor Francije, je glavno tajništvo Društva narodov zavzelo za enkrat stališče strogega čakanja. Smer velike debate bo torej odvisna od velesil. Po zadnjih vesteh iz Londona skuša angleška vlada dobiti na času, da bi oficijelno sondirala teren za odgoditev zopet-nega sestanka razorožitvene konference. Po inicijativi Foreign Officea,. naj bi se urad razorožitvene konference že drugi dan po svojem sestanku, torej že
22. septembra   zopet razšel, pri čemer
naj bi dobile najbolj prizadete vlade nalog, naj problem enakopravnosti najprej proučijo medsebojno. V tem primeru bi se torej zopet vrnili k metodam direktnih pogajanj, ki so se uporabila pri razpravi o kvalitativni razorožitvi. Ta direktna pogajanja bi se lahko pričela med zasedanjem sveta Društva narodov, kakor tudi med plenarnim zasedanjem. Z druge strani se sliši, da Francija s tem postopanjem ni sporazumna in da si je ministrski predsednik Herriot izrecno pridržal pravico, da bo ta problem oficijelno sprožil pred svetom Društva narodov. Herriot stremi za tem, da bi krog razprave razširil, dal diplomatskim razpravam juridičen in javen značaj, ter spravil obenem člane sveta Društva narodov do tega, da bi zavzeli glede nemških zahtev kategorično stališče. V zadnji instanci bi se dalo potem ves spor predložiti plenumu Društva narodov. V tem primeru bi se lahko Nemčija v svoji kampanji proti vojaškim klavzulam mirovne pogodbe sklicevala na čl. 19. statuta Društva narodov, po katerem lahko plenarna se«ja pozove članice Društva narodov, da se pogodbe, ki so postale neuporabne, ponovno proučijo. Ta revizionistična procedura pa bi se mogla pričeti samo na podlagi splošnega priporočila Dru&tva narodov, torej samo z odobritvijo Francije.
Hoovrova zvezda zahaja
Presenetljiva zmaga demokratov v državi Maine — Rooseweltovo izvolitev smatrajo že za gotovo dejstvo
New York, 15. septembra č. Izid volitev v državi Maine predstavlja za Ze-dmjene države Severne Amerike ogromno presenečenje. Splošno jih smatrajo na najboljši barometer prihodnjih predsedniških volitev v Zedinjenih državah. Ta barometer pa kaže, da se simpatije vofileev nagibajo demokratom. Za guvernerja države Maine je bil izvoljen demokrat, kar se ni zgodilo že od L 1909. dalje. Od treh senatorskih mest so dobili demokrat je vse tri, dočim so jih imeli do sedaj republikanci. V vrstah republi-
kancev je izzval poraz v državi Maini veliko poparjenost. Predsednik Hoover je poslal glavnemu odboru stranke brzojav, v katerem izraža svoje največje razočaranje. Pri demokratih je ta zmaga izzvala velikansko navdušenje in predsednik nacionalno demokratskega komiteja je izjavil novinarjem, da sedaj ne more biti več nobenega dvoma, da bo demokratski kandidat Roose\velt izvoljen za predsednika Zedinjenih držav najmanj z večino 10 milijonov glasov.
Kriza kitajske vlade
Šanghaj, 15. septembra. Skoro vsi odločilni oland kitajske vlade so trenutno zbrani ▼ Šangbajti razen maršala Čang-kajseka, ki brv« v Hankauu. Vzrok tega sestanka je, da bi pregovorili odstop i vsega predsednika eksekutrve Vangčlngvaja. da bi zopet prevzel svoje mesto. V dobro poučenih krogih pričakujejo splošno vladno krizo, kot posledico dejstva, da je Japonska priznala neodvisnost Mandžurije. V Šanghaju je storjeno vse, pa se preprečijo pro ti japonske demonstracije, ki bodo morda že zopet izbruhnile jutri.
Zopet revolucija v Čila
Santiago de Chile. 15. sept. Službeno se objavlja, da je predsednik republike Carlos DavilLa odstopil ter pobegnil pred uporniki na ameriško poslaništvo. Padec E>aviJlo je neposredna posledica upora mo-rLariških in letalskih oficirjev ter gar-nrzije v Varparaisu. Letalski oficirji so zagrozili, da bodo bombardirali z letalom pi edsednišfco palačo, ako DavilLa ne odstopi v 24 urah. Oblast v državi so prevzeli general Otero, polkovnik Marino in admiral Joane, ki so izročili vlado generalu Lancu. General Lancu je poleg ministrskega predsedništva obdržal tudi notranje in vojno ministrstvo.
Južnotirolska vas pogorela
Trident, 14. septembra. Strahovit požar j« v pretekli noči upepe-lil vas Vila Rendema. Pogorelo je 50 hiš. Okrog 500 ljodi je ostalo brez strehe.
Krvavi spopadi ra Dunaju
Dunaj, 14. septembra c. Snoči je prišlo do krvavega spopada med narodnimi so-, eialisti in socialnimi demokrati. Oddanih je bSo nad 40 revolverakm strelov. Dva narodna socialista in dva socialna demokrata sta bOa hudo ranjena. Policija je iz-več aretacij.
Sporazum v Stresi?
Pariz, 15. septembra. A A. Po poročilih posebnega Havasovega dopisnika iz Strese se v krogih tamošnje konference trdi, da bo Velika Britanija pristala na sporazum, ki se je pred dvema dnevoma dosegel med Francijo. I ta'i jo in Nemčijo glede revalorizacije con žita v državah srednje in vzhodne Evrope. Če bi Anglija na ta spomzum v resnici pristala, pravi Havasov dopisnik, da bo na plenarni seji konference dosežen končni sporazum vkljub vsem težkočam, ki jih je treba še premagati.
Vlak povozil cel bataljon vojakov
Pariz, 15. septembra. AA. Na poti iz Sidi-bel-Adisa v Udzdu je povozil vlak cel bataljon tajske legije. Iz Alžira po-iočajjo, da je doslej ugotovljenih 120 mrtvih in 150 ranjenih. Reševanje ranjencev je zelo otežkočeno, ker je na mestu nesreče 100 m globok prepad, toda reševalci se ne strašijo nobenega napora, da pomagajo ponesrečencem.
Državno nadzorstvo nad sporćno vzgojo v Nemčiji
Berna, 14. septembra AA. Tu nameravajo ustanoviti >Urad za telesno vzgojo mladinec, ki naj bi skrbel za športno vzgojo vse nemške mladine. Glede na to sta Hindenburg in Papen izdala proglas, v katerem naglašata, da mora država paziti na to, da se mladina telesno utrdi, da bo ljubila red. disciplino, tovarištvo in se urila v sam ozata jeva nju, krepila svojo voljo, požrtvovalnost in ljubezen do domovine in rodne zemlje. TJrab do stopil v zvezo s vsemi športnimi organizacijami v državi.
Postani In ostani član Vodnikove
Nov devizni sporazum z Nemčijo
P.iriz, 15. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina, da je nemška Narodna banka sklenila z jugoslovensko Narodno banko sporazum, da se olajšajo trgovska izplačila med Nemčijo in Jugoslavijo. Po tem sporazumu se bodo trgovske terjatve obeh držav lahko izplačevale bodnsi v nemški, bodisi v jugoslovenski valuti. Nemška državna banka in jugoslovenska Narodna banka v bodoče ne bosta obvezani, raznim interesentom izstavljati drugih deviz razen svojega naoijonalnega denarja. — Na drugi strani so sklenjeni sporazumi za postopno mobilizacijo vzajemnih trgovskih terjatev, ki so zamrznite tako v Jugoslaviji kakor v Nemčiji.
Polet Amerika—Rim
Newy°rk, 14. sept g Po dolgotrajnih pripravah je včeraj ob 7.16 emer. Časa startalo z letališča v Benetu medicinsko letalo 2 American Nurse« za polet brez pristanka v Rim. Z letalom potujejo v Ameriki živeči italijanski zdravnik dr. Pi-sculi, pilot TJlbrich in bolniška sestra Naw-comen. Dr. Pisculli namerava med poletom proučevati učinke vztrajnostnih poletov na potnike.
Rim, 15. sept. Po vesteh, ki so jih dobili zvečer na letališču v Campinu, je ameriško letalo nAmerican Durse« srečno preletelo Atlantik, vendar je moralo iz neznanih vzrokov zasilno pristati v Španiji. Letalci so po kratkem odmoru zopet nadaljevali polet.
Rim, 14. septembra AA. Ameriško letalo >American Nurse<r, k; je odletelo iz Amerike v Evropo, pričakujejo na tukajšnjem letališču proti *>olnoči. Letalski minister je odredil, da mora biti vojaško letališče v pripravljeno^ za sprejem letalcev.
Najsevernejša meteorološka postaja
Moskva, 14. septembra AA. Ledolomilec >Maliginc je dovršil ureditev meteore lo. ske postaje na Rudolf ovi deželi na Si. stopnji in 47. minuti severne širine. Tu bo biolog Bolabin s štirimi člani ekspedicije prebil rimo.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Device: Amsterdam 2306.96 — 2317.32, Berlin 1363.75 — 1374.55. Bruselj 795.52 do T99.46. Curili 1108.35 — 1113.85, London 199.30 — 200.90, Newyork ček 5717.97 do 5746.23, Parii 224.96 — 226.08, Praga 169.79 — 170.66, Trat 294.01 — 296.41. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 15. sept. Pariz 20.3925, London 16.025,    Newyonk  517.78,    Bruselj 71.775, Mite   28.75,    Madrid    41.86, Amsterdam 206.075, Berlin 123.20, Sofija 3.78, Praga 16.32, Varšava 58.06, Bukarešta 2.08.
Razkrinkana Nemčija
Papeaova vlada predstavlja pravi duh nemškega naroda — Borba med hitlerjevci in vlado je le komedija
Berlin, 13. septembra.
Nemški državni zbor, izvoljen šele 31. julija, je zopet razpuščen. Razpuščen na svoji prvi poslovni seji! Razgnan, še preden je otvoril svojo prvo debato, še preden je samo načel razpravo o svojem prvem zakonskem načrtu.
Z izjemo maloštevilnih treh tucatov nemških nacionaicev je bil vsaj formalno ves državni zbor proti razpustu. Tcda Pa-penova vlada je spoznala pravi duh nemškega naroda, nemoteno razpustila parlament in se postavila na pravilno stališče, da sedanja vlada predstavlja želje nemškega naroda.
Oni krogi, ki danes odločajo o usodi Nemčije, so že vnaprej sklenili, da novo izvoljeni državni zbor ne bo dolgo ostal pri življenju. Bili so sicer pripravljeni pustiti ga, da par dni debatira in se pokaže, toda že vnaprej je bilo sklenjeno, da bo razpuščen. kakor hitro bi načel vprašanje zaupnice ali nezaupnice vladi. Stranke so ta načrt vlade formalno prekrižale s tem, da niti niso čakale na izjavo vlade in na debato o vladni deklaraciji, marveč so se zedinile za to, da se že takoj na prvi seji brez debate izreče nezaupnica vladi in se razveljavijo zasilne uredbe. Do glasovanja je moglo priti sploh samo na ta način, da je državni zbor presenetil državnega kancelarja. Po weimarski ustavi bi morala vlada, ki ji je v državnem zboru bila izražena nezaupnica, takoj podati ostavko, grajane zasilne uredbe pa bi morale biti takoj razveljavljene. Predsednik državnega zbora se je sprva postavil na stališče, da vlada, ki je dobila nezaupnico in je torej prav za prav že v demisiji, nima več pravice sopodpisati dekreta o razpustu državnega zbora. Izgledalo je celo, da se bo državni zbor postavil vladi po robu in da bo kljub razpustu zasedal dalje. Toda narodni socialisti so kmalu popustili in se vdali v usodo. G. Gdring je priznal veljavnost razpusta in celo umaknil pritožbo na državno sodišče.
Kaj pomenijo vsi ti dogodki v Nemčiji?
Temeljna ideja ustave, ki jo je leta 1871. vsilil Bismark novi nemški državi, je bila: Vlado države in posameznih dežel imenujejo cesar, ednosno deželni knezi. O tem nima odločati od naroda izvoljeno narodno zastopništvo. Državni zbor sme glasovati o zakonih, vladna oblast pa ostane v rokah cesarja in knezov. To je bila temeljna osnova nemške predvojne države. To je bilo, kar je Nemčijo ločilo od demo. kraci je zapadne, severne in južne Evrope, kjer so narodna predstavništva odločala tudi o sestavi vlade.
Ta sistem se je zruši), ko je Nemčija izgubila svetovno vojno in je bilo jasno, da se zmagovalci ne bodo pogajali z vlado,
ki zastopa samo cesarja, marveč samo z vlado, ki predstavlja ves nemški narod. 27. septembra 1918. je zahteval Ludendorff, vojni diktator Nemčije, prehed Nemčije k parlamentarnemu režimu. Tega prehoda ni izvojevala Šele novembrska revoducija, marveč sta ga že poldrugi mesec prej odredila Hindenburg in Ludendorff.
Dne 29. septembra so Hindenburg,
Ludendorff in cesar Vildem na znamenitem kronskem svetu v Spaau sklenili prehod Nemčije k parlamentarni vladavini. Stari zvezni svet je bil spremenjen v druugo zbornico, na mesto državnih tajnikov so prišli državnemu zboru odgovorni ministri, člen 9. usta/ve, po katerem noben poslanec ni mogel postati minister, pa je bil črtan. Razen tega je bMa v ustarvo sprejeta določba, da mora odstopiti vsaka vlada, Id nima zaupanja državnega zbora. Pod predsedstvom princa Maksa Badenakega je bSa nato sestavljena prva parlamentarna da, ki se je naslanjala na centrnm, Hberaft-ce in socialne demokrate.
Oelih štirinajst let so od takrat generali in birokrati, jumkerH in težka nemška industrija zastavljati vse svode sile* da bi odstranili demokracijo, na katero so biLi pristali leta 1918 v strahu pred zmagovalci, štirinajst let so po srvojtti agentih hujskali proti parlamentarizma. jiDcU s parlamentarnim cirkusomc je bUa perofta narodnih socialistov. >X)oti pardatraectLart-zemje so na skrajni levici sekundirali tmS komunisti celo še takrat, ko je bilo že povsem jasno, da dedsčina parlamentarizma ne bo boljše viSka diktatura. Vetfka večina nemškega naroda je gdasovasla pri zadnjih, volitvah za an tip ari am en tamo stranke, narodne socialiste na desnici in kom«n>ie4a na levici. Za parlamentom na bilo več ljudske volje; nI bik) več ljudi, ki bi brantB demokracijo. Tedaj je napočil trenutek, na katerega je čakal genij nemškega naroda* da bi osnoval staro fevdalno državo, po^ tično formo svoje diktatore.
Klavrna je vloga, ki so jo pri tem igrali narodni socialisti. Od osnovanja enoje stranke, vzdrževane od veletodnstrGe. so se borih" proti parlamentarkama. Ko so naposled kot najmočnejša stranka prtSft ▼ parlament, pa so t tmeirn bas tega toflko v nič devanega parlamentarizma safctevafl zase vso oblast, diktaturo. Vašo Meja, to je >Nemčija nad vse«, bomo sfnspad s vami, a brez parlamenta sfera&a&f urusuiK.UA.
Res pridejo nove voii*ve, toxkt take* kakršne zahteva prrarv« dfem nemSke&a naroda. Prišel bo tudi nov dTžavra »bor, nov parlament, k* bo smeJ debati samo to, kar bo veleval na$v43|i zakon za vaafcega Neunca, to je »NemčHa nad vse«. V55»e-movska Nerrtčiga zopet vstala. Za kafto dolgo, o tem wna9o oxftočafi Angleft.
A. Z»
Za žejo
Ljubljana, 15. septembra. Pole? tega, da so bili te dni potencirani vsi" naši občutki, je postala tudi žeja temu primerno huda, čeprav nd bilo take vročine Toda, kdor pride v Ljubljano, mu ni treba trpeti žeje in lakote, saj Je znana naša gostoljubnost O tem si se lahko oni dan temeljito prepričal na vsakem koraku, vendar naši kranjski Janeza v ir-hovini niso obnavljali znane naše tradicije, veselo vriskanje ni pomenilo tega in sploh je bila praznična nedelja povsem dostojna ter tudi ni treba govoriti o Junakih, ki so pozno v noč dajali duška svoji vnemi, čeprav miso imeli rdečih maral.
Ljubljano moramo gledati ob tej pirilHri povsem od druge stran*, tudi v pogleiu naših prignanih in nepriznanih tradicij od svetle. O tem, koliko se je one dni popilo v Lcjubljani. statistika molči, treba je pa omeniti, da si ne gasimo žeje samo s tekočinami, ki jih uvrščamo med najslajše kapljice. Menda je med nami že teredno mnogo abstinentov, ki so jih pa najbrž pomnožili gostje, ki niso prišli v LJubljano gledat samo v kozarčke.
Na otroškem igrišču v Tivolija je bil oni dan nekakšen narod, veselični prostor. Bil je popolnoma zaseden, ljudje so ležali križem kražem. mdz in klopi pač ni bik>. Nekateri deželaoi so razvezal! cule ln se Pošteno krepčali, sad človek v Lfoblja.^ tako oslabi. Nikar pa ne mislile, da so praznili frakeljčke in slatinske stekUnice, ki napravijo deželane tako kosate, ko gre do na kolodvora mtano mitničarjev. No. bila je pa prava gostija. Ob drevoredu se kupičido kar v ceMh gorah atodke buče. Oni dan jih je bilo dva vagona. Prodali so jih okrog 500 kg, kar je naravnost razve eetfivo za vedno žejno Ljubljano, kjer si
ltfndje ne morejo nikdar pogasfefci žeys. Prodajalci raČtMvajo, da, si ljodje ne bodo še tako hitro pogasili te je tar nameravajo še naročiti eno pošiljko, lOtonski vag«m, če bodo šle te, ki J4h fcmajo še v saiogi, v denar. Na drobno jfii prodajajo po 1.50 Din do 100 leg, če se pa založ*š z n?t-mi na debelo, Jfh dobiš po dinarju kilogram. Prodajalci so na buče zelo ponosnt; uvažajo jih iz Oradiške.
Potrošnja mesa je v Ljubljani močno narasla
LJubljana, 14. septembra. O Ljubljančanih ni mogoče trditi, da bi bili vegetarijanci, kakor todi niso n-rohi-bicijonisti. LjuMjandri mesarji so do konca junija letos zakfari 3181 lepih pitanih goved. Cle povprečno računamo za vsako govedo 550 log, je bilo vsega 1,740.550 kg. Če vzamemo povprečno ceno 4 Din za kg žive teže, so pač IjmSljanski mesarji v pol leta izdali 6,998.200 Din za govejo živino. Zaklali pa so do 30. junija tudi 9747 telet v približno skopni teži 585.220 kg, za kar so izdali 2.926.100 Dm.
Ljubljančani letos ne cenijo konjskega mesa. V klavnici je bilo zaklanih le 75 konjev. KoStrunovo meso pa gre mnogim v slast, saj je bilo v pol leta zaklanih 510 koštrunov, dalje 3068 jagnjet in kozličkov in 395 odofkov. Srednjih prašičev je bilo zaklanih  2932.  pitanih pa 11.113.
Poleg teh vefflcih množin so v Ljubljano uvozili m na mitnicah, zatrošarinili še 83.042 kg nrekajenega in svežega mesa različnih vrst. V prvi polovici tega leta je Ljubljana porabila 75.464 kg masti. Kon-zTijn mesa je v primeri z drugimi leti izredno poskočH. ker se je pač meso v toliko pocenilo, da si ga lahko navzlic slabim časom marsikdo privošči.
Lepite na pisma znamke protHuberhtOome ttge!
Pomen velesejma
za Ljubljano
Okrog 120.000 gostov, ki so potrošili v mesta približno
6 milijonov dinarjev
LJubljana, 14. septembra.
Letos smo iroefti poleg jesenske prireditve nagega velesejma še ooroo drugih prireditev, ki so znatno pomnožtfe ob ve-lesejmu običajni dotok tujcev. Zlasri strelske tekme za državno prvenstvo so privabile mnogo tujcev, precej je b^o tudi na-rcdmilh noš, ki so se udeležile kongresa, na lovsko skupščino je prispe-io mnogo lovcev iz vseh krajev naše ožie domovine, mnogo jih je tudi prispelo na proslavo društva »Soče«
Javnost bo gotovo zanimalo, koliko gostov je bilo med veleumom in drugimi velikimi pr.reditvami v Ljubljani In ko.iko denarja so potrošili. Podatki s*veda niso povsem točni, vendar nam pa jasno kažejo, kako velikega pomena ie za Ljubljano veletsejem, zlasti če je združen s tako porTreTribnimi prireditvami, kakor Je bil letos.
Vsi lgobkjaraski hoteli so bi'; med vele-senmom pokii. Statistika if'ede prenočnin nam pove, da so imeli hoteli in ra*zna druga prenočišča skupno 3500 pretiočnin. od katerih je bilo 1000 takih, kjer so lju-ije prenočevali le drva dni. Prav mnogo prenočnin gre na račun strelskih tekem. Od 3. do 6. t m. je bilo oddanih 2000 oren oč-n'm. zadnje štiri dneve od 6. do 9. t m. pa povprečno dnevno koli 300, kar da skupno 1300 prenočim Strelci so bili večinoma nameščeni na drugi in četrti mestni šoli, okrog 200 prenočnin pa je bilo oddanih v raznih privatnih stanovanjih, tako da je bilo skupno na račun strelskih tekem oddanih okoli 3400 prenočnin. 300 prenočnin gre na račun narodnih noš. okoli 100 na »Sočo«, d očim so udeleženci lovske skupščine stanovali večinoma privatno sli pa po hotelih in se točno število ne da ugotoviti.
Največ prenočnin je bilo seveda oddanih ljudem, ki so obiskali velesejem. Samo pri mestnem stanovanjskem uradu je bilo oddanih 1500 prenočnin. približno toliko je bilo rudi takih, ki se niso prijavili pri mestnem stanovanjskem uradu in ki so stanovali večinoma po hotelih, pri sorodnikih ali znancih. Okoli 3000 prenočnin je bilo oddianih »muham enodnevnicam«, kakor imenujejo na stanovanjskem uradu ljudi, ki zjutraj pridejo, zvečer pa sredo.
Med velesejmom* in drugimi prireditvami je bilo skupno oddanih okoli 15.000 prenočnin. Ako računamo, da so ljudje povprečno plačab' za sobe po 30 Din, znaša samo prenočnina 450.000 Din. Ce računamo, da so ti ljudje- porabili dnevno vsak po 30 Din za prehrano, dobimo zopet 450.000 Din. Vsak tujec, ki je obiskal Ljubljano, je skoro gotovo kupil mal spo-minček in vsekakor ni preveč, če prištejemo na ta račun še 20.000 Din. Skupno dobimo torej samo aa prenočnini, prehrani in drugih malenkostih 930.000 Din, ki so jih  tujci  pustili  v Ljubljani.
Velesejem in druge prireditve so privabile v Ljubljano skupno okoli 130.000 gostov. Glavni dotok 'e bil seveda ob nedeljah m na praznik, ko je bil posebno velik naval takih, ki so ostali v mestu samo en dan. Če računamo, da je vsak izmed teh pustil v mestu 50 Din, kar spričo pre-nočn-ine. prehrane in ogromne množine popitega vina vsekakor ni preveč, vidirno, da so tujci za časa velesejma pustili v Ljubljani okoli 6 milijonov dinarjev.
Mnogo dela so imeli avtotaksiji. pa nam statistika glede števila prevoza potnikov v velesejmskem času žal ni znana. Tudi tramvaj ie prevozil mnogo lindi. Za časa velesejma se ie vozilo s tramvajem 232.400 ljudi, to je za 60—70.000 več kot običajno. V tem času so tramvajski vozovi prevozili dnevno za 2 do 3000 potnikov več kot običajno. — Kakor vidimo, se ve-leseiem Ljiiblijani prav  dobro izplača.
Kakor vsako leto. je tudi ob času jesenskega velesejma policija imela na nogah ves ra-zpoložljiv aparat in ie dnevno vršilo službo nad 100 stražnikov in agentov. Skoro dnevno so se vršile racije, kajti ob vsakem vel esej mu se priklatijo v mesto sumljivi elementi, prijatelji tuje lastnine. Letos le pokazala policija izredno čuječnost in se more ponašati, da so se pripetile le malenkostne žepne tatvine. Tudi izgredov zaradi pijanost? ni bilo čez običajno mero. Med velesejmom je bilo le okoli 30 tozadevnih prijav, kar nikakor ne presejra normalnega stanja. Čeprav se ie promet po mestnih ulicah zelo povečal, ie Šlo vse gladko in je bilo le oko*'i 50 prijav glede kršitve cestno policijskega reda.
kakšen je kamniški grb. Bila bi vsekakor dolžnost mestna občane kamniške, da ne dovoli takega samovoljnega spreminjanja mestnega grba. starega ie »to- in stoletja, ker se take zgodovinske znamenitosti morajo skrbno čuvati. Kamničani pa bi bUn res hvaležni, ko bi — namesto proslave — za 600Jeto4co svojega mesta sposnaai vsaj, kakšen je perav za prav njihov grb. R.
Konjiček s preluknjano glavo
Tudi na Dolenjskem imajo senzacijo, ki prav nič ne zaostaja za ljubljanskimi
Trebnje, 13. septembra.
Ce bi bila vojma, bi se ne čudili, če bi nam poročevalec napisal, da je sovražna krogla prevrtala konjoi giavo in da je kftob tej nezgodi konjenik s prevrtano glavo še vedno jahal in dirjal po bojišču, saj bi to ne bilo nič novega, ob času bojne vihre nekaj vsakdanjega in komaj vredno poročevalčevega peresa. V mirnem času je pa tak dogodek povsem nenavaden, senzacionalen kajti luknje v glavo brez krogle in brez vrtanja ni tako lahko dobiti. Pa je vendar tako. Dežela sicer ni vajena neobičajnih dogodkov, kakor mesto, recimo Ljubljana, ko v času kislih kumaric voli svojo miss in pri taki lepotni konkurenci propade, čisto popolnoma propade, tako. da na ta račun še deželanke zadovoljno kihajo. češ Ljubljančanke pa niso le-e-e-epe. so____ Pa nič hudega! Pozabile so užaljene Ljubljančanke na svojo lepoto z deželankami vred, od dogodka samega pa jim je ostalo le upanje, upa-nne, ki se ne bo moglo nikdar izpolniti, če bo bodoča lepotna konkurenca tako konkurenčna ... No pa še enkrat brez posebnega povdarka. če Ljubljana nima svoje lepotne kratjice. mimogrede povedano, bodo Ljubljančanke bolj pazile na svojo lepoto za prihodnje izbirne tekme, in naj ostane za enkrat to samo dogodek, nikakor pa ne senzacija, kajti v takem mestu, kot ie Ljubljana, mora biti že velik dogodek, da diši po senzaciji, kaj šele. da postane prava seraacrja. Senzacija dneva v Ljubljani bo n. pr. samomorilni kandidat, ki se bo vrgel z vrha nebotičnika tja preko Prešerna v smrdljivo Ljubljanico. To bo senzacija za mesto in še za periferijo po vrbu, kandidat pa bo ostal ovekovečen v analih KiubManskm senzacij kot prvi, ki je segel namesto po revoiveriu zaradi senzacije same po nebotičniku
Pa pustimo Ljubki an o z njenim polomom pri lepotni konkurenci; to se je že deloma pozabilo, pustimo Ljubljanico, ki bo v bližnjih zimskih dneh z vso smradjo vred zamrznila, ločimo se od samomorilnega kandidata, ki bo skakal z nebotičnika preko Prešerna, ker se najbrž še ni rodil in ogtejino si naš konri-sfti dogodek. Morda je temu kiriva nekoliko nesrečna številka 13. ker se je dogodek pripetil ravno 13ega. Vedno neubogljiv konjiček se je tega dne znašel pred vozom, naloženim z gramozom. Menda je že vnaprej sklenil, da se upre in da osamljen te#ko naloženega voza brez para ne popelje nikamor. In ostalo ie pri tem. Cim boJj so pogani a H mi i in hooot. tem bo*j se ie ži-valica upirala, voz se ni ganM z mesta. Poznal je gospodar trmo svojega konjiča, zapel je bič in pognali so 5e enkrat. MaJo je koni. ki na udarce biča ne reagirajo, in takti na? hrnak se je hotel rešiti biča. Vrgel se je na fla in ta padec ga je stal nesrečo. Trk pred hišo, ktfer so naložili voz, fe v konHco nesrečo stalo kladivo za tolčenje gramoza, nasajeno na meter dolgem lesenem ročaju. Pri padcu ie konj udari! z gta-vo tafao nesrečno na
ročaj, da se mu je z vso silo zaril v levo stran vratu, predrl ustno in nosno duplino ter na temenu izstopil. Ko je konj zaradi silnih bolečin zopet vstal, je bil pogled strašen, Te-ž-ko kladivo mu i-e viselo na levi strani vratu, ročaj kladiva sam pa mu je štrlel iz vrha glave. Kri je brizgala curkoma Pa so dejali, da je bMo v vojni precej preluknjan i h konj in mnogi da še žive. IzdirLi so konju težko kladivo, mu zamašili rano in konjiček danes še živi, in kaj kmalu bo zopet vozil, pravijo vaščani. Šaljiivec pa ie še pripomnil, da je konjiček v svoii trmi hotel seč: po obrambi — po kladivu — pri tem je pa tako nesrečno padel, da se je nataknil nanj. In imamo Dolenjci zopet dogodek, osamljen v kroniki konjskih nesreč, konja z dobesedmo prevrtano glavo, ki hoda, je i.n pije v mirnem času in minevajoči dobi kislih kumaric. Srečen konj v nesreči, ki je postal po tem dogodku nam a h tako popularen, kakor oni, ki so srečni po nesreči v nadi. da mineva na'jkislejša sezona in prihaja nova. nova zimska miss sezona, ki prinaša veliko večjih možnosti za naslov kraljic lepote. . ..an.
Kamniški grb
Kamnik. 13. septembra. Splošna in zelo umestna navada po vesoljnem svetu je. da vsako mesto, ki se ponaša s svojim starodavnim arbom — dokafzom slavne aH slavnejše zgodovine — istega čuva kot največjo svetinjo. Emblemi so sploh zgodovinsko izredno dragoceni, pa je res čudno, da naš Kamnik svojemu grbu ne posveča niti najmanjše pozornosti, ker bi se sicer ne moglo zgoditi, da v dveh knjigah taide popolnoma dm-gače. Posebno moramo naglasiti, da *o obe ti knutgi oziroma brošuri izdali javni činitelji, ne pa morda zasebniki, katerim bi se tak greh ne mogel tako selo zameri*i.
V knjfeji rGorenjska*, rzdande > Progresa«-, je ta grb v eni obliki: na naslovni strani tujsko - prometno propagandne brosnre Kamnika, katero je rtedalo TPD., pa t drugi. Razlika je tako frapantna, da Je treba to javno zabeležiti in onemogočiti ponavljanrje takih enonih pojavov in napak.
V prvi so na grbu trije strešni nadzidati, v drugii eden več. tn so pod nJim! tri strelne linije, tam dve. tn Je polkrov oblast, tam raven, tn ni pod njim nad-zi-d-kov. tam jih je pet, pod temi so sopet na enem štiri line. na dm©eon dve, aa prvem ima ajdovska de* lic a rep zavit na levo, na drugem na desno, tn se rep svija do kolen, tam do vratu, na enem je dekHca brez las. na drugem ji dolgi lasje padajo skoro do pasu. na enem imajo zmaji svezana med seboj krila m repe. na drugem roke in noge. En grb je podolgast na Kitu. drugi je zopet okrogel. Tn je polmesec gladek, tam {ma oči, nos m usta.
Kakor Je H toga ravvidno, je oblika grba popolnoma svobodno spreminjana in preoblikovana, kar se nikdar ▼ nobenem primera ne sme agoddti. Ako ponde tako dalje, kmalu res ni-hoe ne bo več vedel,
T pomir jenje potujočega občinstva
Ljubljana. 15. sept Na članek, fci je izšel dne 12. t m v vašem cenj. listu pod naslovom >Nesreča
naj nas spametnje^ v rubriki >Besedo imajo naši čitatelji«, si dovoljuje podpisana zadruga avtobusnih podjetnikov v pominjenje z avtobusi potujočega občinstva dati sledeče pojasnilo:
Podpisana zadruga, kakor tudi ostalo poklicne organizacije avtobusnih podjetnikov v ostali državi se nikakor ne protvl obveznemu zavarovanju potnikov za primer nezgode ali smrti. Svoje nezadovoljstvo izraža le z načinom provedbe tega zavarovanja, ki ni ne v korist potnika in ne v korist podjetja. Predpisano enotno zavarovanje potnikov pa vsaj toliko časa nI na mestu, dokler so avtobusna podjetja zavarovana pri domačih zavarovalnih družbah za iste zavarovalne primere, in to f večjih iznosih, nego po dosedanjem enotno predpisanem načinu. Pomisliti je pri tem predvsem, da so avtobusni podjetniki morali skleniti ta zavarovanja po predpisih koncesijskih oblastev, na drugi strani je pa v primeru, da nastopi zavarovalni slučaj, po predpisih zakona o zavarovanju, navzlic na dve strani plačanim premijam, poškodovanec le enkrat in enotno oškodovan, kakor da bi bil le enkrat zavarovan. Zadruga avtobusnih podjetnikov dravske banovine.
Jutri velika premiera!
Opereta, ki vas bo očarala l
i
Elitni kino Matica
Telefon 2124
l
Japonski zvočni Silm
Ljubljana, lo. septembra. Priobčujemo vsebino  prvega originalnega japonskega zvočnega filma, s katerim otvori ZKD jutri ob 14.30 v kinu Matici serijo svojih filmskih predstav.
I. slika. Japonska pred 1000 leti, ko so ji vladali še svečeniki. Pred nami se vrste divne pokrajinske slike, ki nam kažejo vso lepoto te dežele. Iz dal'jave čujemo pritajeno petije gejš. V čarobnem cvetnem gaju sedita roko v roki zaljubljenca Sami-maru, mlad plemič, in Sakurako, njegova zaročenka. Ljubavno idilo moti prihod za-ročenčevega prijatelja, pred katerim zaljubljenca osramočena zbežita. V dolini se razprostira dom in palača mogočnega nadsvečenika Ganba, ki si hoče na vsak način pridobiti mlado Sakuraku Prigovarja jd, naj vstopi v samostan, se odpove posvetremu življenju in sledi Budhinim naukom. Dekle se vda in zapusti zaročenca. S-! edina i se razjezi, pozove svojega prijatelja, napade z njegovo pomočjo nadjsve-čenika in ugrabi svojo nevesto, s katero beži daleč iz dežele mogočnega vlasto-držca.
II. sĐka — 700 let kasneje. Mladi plemič Nuuflta-ri Itubi hčerko svojega gospodarja, mogočnega viteza Saige. Stari mogočnež živi v sovraštvu z vitezom Nago, ki mu ie pred leti iztrgal dragocen meč. Samo pod pogojem, da mu Kunitari vrne meč, more računati na roko ljubljenega dettlerta. Mladi vitez se odpravi na pot z namenom fcpokiiti težavno nalogo, toda medtem že izve, da ga je stari vitez prevari! in obljubil hčerko drugemu, mnogo rnočneJSemu plemiču. Nesramna prevara Je seveda razjarila mladega Kunitarija in strasno se osveti, fe tega dela odseva tipična prevejanost japonske duše jn njena vroča želi a po masčevatrjn razžaljenega ponosa.
m. stika —  modema Japonska leta
1931. Neverjeten napredek rnoderne Japonske z vsem njenim tehničnim napredkom današnje dobe. Tu vidimo krasne zgradbe v Tokin, gosto železniško omrežje, nebo-ričnđc moderno glasbo, sport itd. Skoro nepojmlrfcro je in čiovek osrtrtni, če pogleda, kako hitro se fe Japonska navzela evropske ervitizackie. Vidimo taca. kako ie ta narod talentiran, marldiiv, varčen in požrtvovalen. Le dve značilni potezi japonske d tise opažamo hkR pri Japoncu najnovejše dobe: lokavost in nepremagljivo želi o po osveti, 5© Je bfl prevaran.
Firni »N 'Ppon« nam odpira pogled v dušo Japonca, ftkn fe »čredno zanimrv po
snovi sami, je pa tudi ves v japonskem jeziku in v njem nastopajo sama japonski igralci. Povsod, kjer je bil predvajan, ga je spremljalo občinstvo z največjim zanimanjem in splošno bo zanimanje zanj ne-<^*omno tudi v Ljubljani.
Tragična smrt strojevodje
Ljubljana, 15. sept.
V kurimici na gorenjsfcem kolodvm se je davi okrog 3. pripetila nenavadna nesreča, katere žrtev je postal 441etni strojevodja državnih železnic Karol Horvat. Na okretnici za obračanje in dirigiranje strojev na razne tire je prišel med stroj in malo hišico, ki stoji na okretnici, in mu je s trlo prsni koS.
Horvat je prišej ob 2.30 v kurilnico na gorenjski kolodvor, kjer je hotel pripraviti in pregledati lokomotivo št 7006. ki bi bil moral z njo odpeljati tovorni vlak v Kočevje ob 3.44. Baš ko je prihajal, je nad-kurjač Poreber že zapeljal lokomotivo iz kurilnice na okretnico. Na okretnioi stoji majhna utica z električnim motorjem, ki služi za pogon okretnice. Horvat je šel skozi hiSico in se na drugi strani po stopnicah vzpel na lokomotivo. Nesreča je hotela, da je stroj] že deloval. Ko je bil Horvat na zadnji stopnici lokomotive, ki je baš pasirala hišico, je zašel med streho utice in stroj ter ga je stisnilo čez trebuh in prsni koš. Nesrečnež je obupno zakričal. Kurjač Poreber je opazil grozno nesrečo in potegnil za zavoro, da se je stroj takoj ustavil.
Nesrečnemu Horvatu, ki je tako obupno kričal, da so ga čuli celo stanovalci za Bežigradom in tam službujoči stražnik je takoj priskočil na pomoč mojster Josip Turna in ga rešil iz groznega položaja. Ponesrečenega strojevodjo so prenesli v kurilnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, o nesreči je bila takoj telefonično obveščena reševaina postaja. 2e čez nekaj minut je pridrvel reševalni avto in ponesrečenca nemudoma prepeljal v bolnico. Žal je pa bila vsaka pomoč zaman, nesrečni Horvat je že okrog 6. zjutraj strahovitim pošikod-bam podlegel.
Pokojni je bil oženjen. Njegova žena je hudo bolna in so Jo dopoldne obzirno ob-vestLli na njenem domu na Celovški cesti št. 68 o tragični moževi smrti. Pokojni Horvat je bil pri direkciji državnih železnic uslužben že od leta 1914, bil je eden najboljših in najbolj vestnih strojevodij, zaradi svojega mirnega vedenja in solidno sti priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Zato je vest o njegovi tragični smrti, ki se je davi naglo razširila po Šiški, tembolj pretresla pokojnikove prijatelje in znance, da o nesrečni ženi niti ne govorimo.
Narodna Gledališče
Repertoar.
Drama. Začetek ob 20. uri.
17. septembra, sobota: Celjski grofje. Premijera. Izven. (Otvoritvena predstava.)
18. septembra, nedelja: Roksy. Izven. Premijera.
*
Otvoritev sezone 1932-33 v drami. Ljubljanska drama otvori svojo novo delavno dobo v soboto 17. t. m. z irvirno dramo >Celjski grofje«, katere avtor je znani književnik in režiser Narodnega gledališča g. Kreft. Ne oziraje se, da je snov okrog celjskih mogotcev že po drugih avtorjih obdelana, je uspelo avtorju na Izredno zanimiv način prikazati dobo preloma fevdalne oblasti potom meščanstva. Liki so plastično in ostro risani in se naslanjajo na historično zaledje. Zaposlen je ves moški personal z gg. Levarjem, Kraljem, in Janom v vlogah celjskih grofov Hermana, Friderika tn Ulrrka. Cesarico Barbaro kreira ga. Nablocka, Verontko Dese-niško ga. Mira Danilova. Predstava se vrši izven abonmana.
*Roksy.<; Druga premijera v novi sezoni je Connersova veseloigra >Roksyc, katera spada med najbolj igrane veseloigre inozemskih repertoarjev. Snov se naslanja na staro zgodbo o Pepelki, katero predstavlja tn bistra in od familije ugnetena Roksy. Naslovno vlogo kreira ga. šaričeva, poleg nje pa nastopajo ge. Medvedova, Mira Danilova in Boltarjeva in gg. Cesar, Jan, Železnik. Komedija je prijetna in zabavna. Predstava se vrši izven abonmana.
Zanimivosti iz domačega sporta
V nedeljo bomo imeli v Ljubljani po daljšem odmoru zopet zanimivo nogometno tekmo. V goste pride namreč simpatična enajstorica prvaka zagrebškega nogometnega podsaveza HAŠK-a, ki bo merila svoje moči v prijateljski tekmi z Ilirijo. Haškovci goie krasen prizemni kombina-cijski nogomet, s kakršnim se ne more ponašati nobeno moštvo Jugosilavtfe. Hi-rija si ie nekodiiko opomogla, reorganizirala je svojo moštvo in upa, da se bo proti zagrebškemu prvaku boljše odrezala kot pa se ie v svojih zadnjih nastopih. Tekma se bo vršila ob. 16. na ig^ršču Ilirije.
Zadnja leta je bflo v dravsiki banovini zigrajeorh cela vrsta modemih športnih kopališč. Inicijativo je dala SK Ilirija s svojim ktrasnim športnim kopališčem. Podobno športno kopališče v nekoliko manjšem obsegu nameravajo zgraditi tudi na Jesenicah, kar bi bik) za ta industrijski kraj velikega pomena v higijenskem, socijalnom m športnem pogledu. Treba je samo romisfiti, da se Jeseničani dozdai niso mogfo* skoro nifcjeT kopati. Sava je premrzla, drugih voda pa ni. Načrti za kopališče so že napravljeni.
Tudi CeHe noče zaostajati za Ljubljano in Mariborom. Ob Savinji začne celjska občina prihodnje leto a4i pa morda že letos graditi moderno kopališče, ki bo še
večje od ilrrijanskega. Celjska občina se je v tem pogledu obrnila na inž. Bloudka, da bi i' napravil načrte.
Teniški dvoboj Zagreb—Bukarešta za pokal N|; Vel. kraljice Marije se je končal z zmago Zagreba v razmerju 3:2. Zz-greb si je s tem že drugič priboril kraljičin pokaL
V nedeljo se bo vršilo v Zagrebu !ah-koatletsko prvenstvo Jugoslavije za po-edinoe, za katero vlada ve-!!ko zanimanje. Na startu bo elita jngoslovenskih atletov, k tekmovanju so priglasili svoje člane vsi klubi, ki goje lahko arietiko. Iz Ljubljane se udeležila tekmovanja Primorje in Ilirija, iz Beograda BSK in Jugoslavija, dalje Pančevo. Železničarji ?.n Maraton iz Maribora, iz Zagreba Hašk, Concordia in Maraton. Najboljši tekmovalci bodo izbrani za balkanske igre v Atenah. Slovence bo med drugimi v Atenah zastopal Stane Šporn, član Ilirije, ki se udeleži maralon-skega teka.
KOLEDAR Danes:   četrtek,  15.   septembra, katoličani:   Nikodem,   Sv-eeroj,    pravoslavni: 2. septembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: če srce lzpregovori..« (Gitta Alp ar.)
Kino Ideal: X _ 21. Marlene Dietrich.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Dr.  Picooli, Dunajska cesta S, in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Iz policijske kronike
LJubljana, 15. septembra.
Tatvine koles so v Ujiubloani zadnje čase nekaj običajnega in lahko bi rekli, da so že v modi V zadnjih petih dneh je bilo zopet odipeljanih pe»t koies. 8. L m. je nekdo ukradel kolo gostilničarja Franceta Baharja iz veže hiše Št 49 v Zgornji Šiški. Kolo je še dobro ohranjeno in vredno okrog S00 EVin. Drugi dan je nekdo odpeljal kolo Ivanu Kapljn iz veže Bončar-ieve gostilne na Sv. Pebra cesti Kolo je znamke »Puch« in vredno 1000 l>in. Tovarniška števiilika kolesa je 371.47S. Tretja žrtev tatov je postala Ivanka Kosma-čeva, ki ji je nekdo 10. t m. odpeljal izpred Brecel/jnikove mesnice na Celovški cesti žensko kolo znamke »Aga«, vredno 1800 Din. — Izpred Slamičevega bifeja na Gosposvetski' cesti je bilo 11. L m. odpeljano kolo Rudolfu Celarju. Kolo je znamke »Pariš«, vredmo 1200 Din. V ponedeljek 12. L m, je nekdo odpeljal ko*lo Viniku Furlanu z Iga izpred avtomatičnega b?feja »Daj-Da-m«. Kolo je vredno 700 Din.
Pred dnevi se j^ n«ekdo splazil v sta-novanije dr. Igorja Tavčarja na Bregu ŠL S im mu ukradel iz suknjiča 700 Din. Na Trnovskem pri sta on je nekdo ukradel Ivanu Osredkaoiu čofoi, vreden 1000 Din.
V Kozjem so aretirali orožniki pred dTievi Milana Amona az Dobležice, ki je tam prodajal moško kolo za 200 DLn, čeprav je bik) vredno najmano 1500 Din. Amon je znan tat koltes. Ko*o je znamko »Waffenrad-Ste*yer* s trvorniiSko številko. "0.341.
Mehanični piloti
Cela eskadra velikih letal za bombardiranje v angleškem vojnem letalstvu je opremljena z mehaničnimi piloti, ki upravljajo letala s čudovito točnostjo in zanesljivostjo. Angleški letalci pravijo svojim mehaničriim tovarišem »George« ali »Iron Mike« (Železni Miha). Nedavno je pilotiral mehanični pilot letalo iz Anglije v Egipt, jeseni pa napravi 6000 milj dolgo pot iz Anglije v Kapstadt.
Ta robot takoj opazi, če krene letalo le za spoznanje iz svoje smeri in takoj poskrbi, da se vrne v pravo smer. Človeška roka bi ne mogla delovati tako precizno. Mehanični piloti pomenijo tudi znaten prihranek na pogonskih snoveh. Izborno se obneso v megli. Mehaničnemu pilotu ni treba videti, pa vendar vodi letalo v določeni smeri. Pilot lahko mirno opazuje pokrajino pod seboj, razrriišlja in počiva. Vojnemu pilotu pomaga mehanični tovariš pri vojaških operacijah, enako važno vlogo pa igra tudi v civilnem letalstvu, kjer se je treba strogo držati določene smeri. Morda ni daleč čas, ko bodo v zračnem prometu zaposleni samo mehanični piloti.
ASorizmi
Najčešče vzbujaš dvome, ko kaj dokazuješ.
Pravimo, da se človek razlikuje od živali po tem, ker je misleče bitje; ker pa tako nerad misli, je to potem takem dokaz, da je v ožjem sorodstvu z živalmi.
*
Zagovorniki individualizma na člo-veka-individualista radi pozabljajo, saj zagovarjajo le individualizem nekaterih posameznikov, kajti čutijo se individualiste ter streme, da bi podvrsrli ljudi svojemu individualizmu _ ljudje morajo namreč po njihovem mnenju ostati večni sužnji, da ne bo trpela njihova individualnost.
*
Zanos je pijanost, v kateri ljudje ne mislijo; pijani so baš zato, ker ne mislijo.
Samo, če se pri tem, ko učiš druge, tudi sam česa naučiš, bo tvoje delo uspešno.
*
Vsak posameznik bi se moral najprej marsičesa odvaditi in navaditi, potem bi nedvomno nihče več ne iskal slabosti v svojem bližnjem.
Dnevne vesti
— Ameriški poslanik v Zagrebu. V Zagreb se je pripeljal danes s avtomobilom x Bleda ameriški poslanik na našem dvora g, John# Prince. V Zagrebu ostane do sobote, potem se pa vrne v Beograd.
— Z naie univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra v LJubljani razpisuje mesto docenta za botaniko. Prošnje je treba vložiti do 2. novembra.
— Razpisana služba. Na državni tekstilni šoli v Kranju se razpisuje mesto profesorja, odnosno uradniš&ega pripravnika, odnosno inženjerja elektrotehnične ali strojne stroke s specijalno izobrazbo hi prakso v tekstilni ta tekstilno - komercijalni stroki. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m.
_ Iz >Službenega Hita«. ^Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine« št. 73 z dne 14. t. m. objavlja uredbo o ocen Janj u sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov, pravilnik o povračilu stroškov za prenos ln prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole med in rasne objave rz >Službenih Novine.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini.
Od 15. do 21. avgusta je bilo v dravski banovini 49 primerov tifuznib bolezni (umrl 1). 13 griže (1). 49 škrlatinke, 75 ošpic, 81 davice (1), 34 šena, 8 vraničnega prisada (1), 5 krčevite odrevenelosti, 5 otrpnenja tilnika. 4 otročniške vročice, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 dušljivega kašlja.
_ Osebne vesti s pošte. Premeščeni so
s pošte Bled k pošti Ljubljana 1 Ljudmila Povše, s pošte Maribor 2 na pošto Ljubljana 2 Josip Rupnik, iz Mežice na pošto Ljubljana 4 Angela Fazzini, s pošte Maribor 2 v Mežico Terezija Radovan, s pošte Ljubljana v Brežice Marta Kicler, s pošte Maribor 2 na pošto Maribor 1 Ana skrbeč, iz Križevoev v Dolnjo Lendavo Angelina Novak in s pošte Maribor 2 v Roga tec Anton Pečar.
— Skrb države za delavce. Javne borze dela delujejo v naši državi že 10 let. 15. februarja 1928 so se izpremenile državne borze dela v javne z avtonomnim značajem. Imamo šest javnih borz dela, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani. Novem Sadu. Sarajevu in Splitu z 28 podružnicami. Sredstva dobivajo potom socijalnega zavarovanja, iz dohodkov, ki jih pobirajo okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Vsako leto gre za borze* dela okrog 12 milijonov dinarjev.
— Iz Rogaške Slatine. Statistika tujskega prometa zdravilišča Rogaška Slar tina v avgustu nam pove, da je posetilo 7-1ravilišče v avgustu 1723 novih gostov z SI.009 prenočnin ami. Največ novih gostov ;e dala savska banovina z Zagrebom na čelu. Od inozemcev so najjačji Avstrijci, dočim so Madžari precej nazadovali. Frekvenca zdravilišča je narastla povodom ŽOOlet&iee strokovnega zajetja vrelcev mineralne vode zaradi istočasnega znižanja cen zdravilnim sredstivom ter taks. Novo rsdaljnjo znižanje cen se je izvršilo — uvažujoč sedanje težke gospodarske prilike — si. septembrom, bo pričetcK posezone. Zdravljenje ah bivanje v Rogaški Slatini v jeseni prekaša po svoji udobnosti in prijetnosti  vse druge periode sezone.
_ Javno zborovanje JRKD. V nedeljo IS. t. m. priredi sreski pododbor JRKD Za-sorje javno zborovanje, in sicer ob 8. dopoldne v gostilni g. Martina Dernovška v Kotredežu, ter ob 2. popoldne pred občinsko pisarno Ržišče na Lokah. Na zborovanjih poroča narodni poslanec gospod Milan Mravlje.
_ Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo delavcu od Sv. Bolfenka v Hal. Ferdinandu Mluiariču zahajanje v krčme za dve leti.
— >Privrednj adresar kraljevine Jugo-slavije<. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je izdal >Privredni adresar kraljevine Jugoslavije« za leto 1932. Adresar, ki je že drugi, stane 350 Din in bo dobro služil vsakemu praktičnemu trgovcu, indu-strijcu, uvozniku in izvozniku. Naroča se pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplejše vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23, v Skoplju 26, v Beogradu 24, v Zagrebu in Sarajevu 23, v Ljubljani in Mariboru 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.9. temperatura je znašala 13 s-top:nj. Vročina se je torej za letos poslovila od nas. približala se je jesen, k; se oglaša zlasti s hladnimi nočmi.
_ Nesreče in nergode. Tončka Benedi-
čič, žena policijskega uradnika v Ljubljani, je včeraj v Idrijski ulici padla m se obč-uLno pobila po obrazu. — Posestnik Rafael Ščurk s Turjaka je padel s kolesa in sj zlomil desno ključnico. — Pocestnico Marijo Trilerjevo iz Virmaš je krava pri molži močno pritisnila k steni in ji poškodovala desno roko. — Delavec Ivan Cankar z Viča je včeraj padel in si poškodoval desno roko. — Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnico.
_ Zaradi bede in sramote v amrt. V Vukovaru so našli včeraj zjutraj obešenega 47letnega pletilca košar Josipa Schilda. Mož je zapustil pismo, ki se v njem poplavlja od prijateljev In pravi, da gre v smrt zaradi bede in sramote, ker je bil prvič v življenju zaprt, in sicer na zahtevo svoje pastorke in njenega varuha.
— Dve žrtvi Drave. Drava je vrgla te dni na suho truplo neznanega utopljenca, ki so sedaj v njem spoznali 661etnega trgovca iz Vinkovce v Antona Germuška. Ni še znano, ali gre za nesrečo ali za samomor. V torek je pa utonil v Dravj 221etni strugar Franjo Weiland. S tovarišem se je peljal s čolnu po reki, čoln se je prevrnil in Weiland je utonil.
— Samomor 80letnega starca. V torek zjutraj si je končal v Donjem Miholjcu življenje  SOietni  Ivan  Smajzel,   doma iz
Madžarske. Mirno ln zadovoljno je živel s svojo ženo, nihče ni slutil, da misli na samomor. V torek je zgodaj zjutraj vstal in odšel na stranišče, kjer se je ustrelil s staro vojaško karabinko. V smrt je šel zaradi neozdravljive bolezni.
— Srajce, kravate, naramnice, žepne robce in nogavice kupite najbolje pri tvrd-ki Miloš Karničnik, Stan trg 8. 86T
— Prvi vtia ostane in je glede vaših zob stalen. Samo če imate negovane zobe in čisto dihanje, potem je prijetno z vami v družbi. Za negovanje zob in ust lahko uporabljate ODOL. Samo ODOL učinkuje dvojno: daje vam čisto dihanje in obenem desinficira usta in zobe. ODOL je antiseptičen.
Kavarna Emona
OTV A RJA z današnjim dnem KONCERTNO sezono ter redne plesne večere v restavracijskih prostorih. — V kavarni igra dnevno prvovrsten salonski in jazz-orke-ster s prvakom jugoslov. harmonikašev g. Pilihom, ki bo dnevno izvajal solo točke moderne in klasične muzike. 11549
Iz Ljubljane
—lj Nova tarifa na cestni železnici. L prava električne cestne železnice v Ljubljani sporoča, da stopi nova tarifa v veljavo dne 1. oktobra L 1. Z novo tarifo se uvede enotna cena po Din 1.50 za vse proge v mestu, na Vič in v Z>g. Šiško do remize, in po Din 3.— v Št. Vid, in to ne glede na dolžino proge. °d remize v Zgornji Šiški do St. Vida stane vožnja Din 1.50. Potnik, ki se pelje v St. Vid, plača do remize Din i.50, od remize naprej pa daljnih Din 130, skupaj Mre j Din 3.—. Za otroke do 10. leta stane vožnja Din I.—, v St. Vid pa Din 2.—. S L oktobrom t. L m bodo uvedle tudi mesečne karte za krajše proge, in sicer do 3delnih prog za 2krat-no vožnjo dnevno po Din 60.— mesečno, za 4krafno vožnjo pa po Din 90.—. Vse ostale določbe sedanje tarife ostanejq ne-izpremenjene. Ker so se vršile nerednosti z mesečnimi in delavskimi kartami, se bodo izdajale za nabavo mesečnih in delavskih kart izkaznice s sliko. Izkaznice za delavske tedenske vozne listke se bodo izdajale le proti predložitvi davčne knjižice. Ker se po 1. oktobru t. 1. časovni vozni listki brez izkaznice s sliko ne bodo več izdajali, naj vsi oni, ki se nameravajo posluževati časovnih voznih listkov, preskrbe izkaznice (po Din 5.—) še pred 1. oktobrom t. L v novi remizi v Zgornji Šiški.
—lj Posipanje cest. Zadnje dni je bila vsaj za silo posuta Tržaška cesta in pa cestišče na Novem trgu. koder se vrši vo-zovni promet s tovornimi' avtomobili. Na Novem trgu sta tudj hodnika slaba, zlasti levi hodnik bo treba v vsej njegovi dolžini nadomestiti z modernim asfaltnim trotoarjem ter odstraniti tista >kurja očesa« ob cestišču.
—lj Na cesti Za gradom je vse živo. S kompresorjem in krampi drobe trda tia, kamenje in prst nakladajo na vozonre ter odvažajo. Ob cestišču polagajo robnike. Pri hišj Osvalda Pengova je v delu hodnik iz porfirnih plošč. Kadar bo cestišče nivelirano, stopi v akcijo parni valjar, nakar bodo tla tlakovali z granitnimi kockami. S tlakovano cesto in z urejenim hodniKom bo voznikom in pešcem zelo ustreženo.
—lj Nova cesta, ki bo vezala Gerbičevo, oziroma Kost-skega ulico z Mencingerjevo ulico, se te dni pridno gradi. Zaposlenih je na njej večje število delavcev, k; kopljejo •tla, vozniki pa odvažajo prst z višjih leg proti Gradaščici. kjer je nižji svet. Kadar bo cesta vsaj za silo utrjena in dovažanje gra-dbnega materijala olajšano, prično poganjati iz mehkih tal lične hiše im hišice. Nova cesta se bo imenovala Rezijanska ulica v spomin na slovensko, sedaj zasedeno ozemlie.
—lj Manjše zidave. Na dvorišču nove Luckmannove hiše št 4 v Gradišču je poslopje za delavnico. Dr. Piccoli bo imel vrtni paviljon pri svoji vili na Vrtači. Zidarsko delo je domala dovršeno.
—lj Obnova hiš. Zadnje dni 3e dobila čedno zunanjost Kasteličeva hiša št. 26 na Karlovški cesti. Hiša je imela okrušen omet ter je bila potrebna popravila. Poslopje je obnovi! zidarski mojster Jernej Hlebš.
_lj Lunin mrk. Lunin mrk se je s noč i v začetku prav dobro videl, ker je bilo nebo jasno, pozneje so pa motili opazovanje oblaki, ki so se podili čez zasenčno luno. Mrk je bil skoraj popom, le neznaten rob lune je ostal nezasencem. Zanimanje v mestu za ta nebesni pojav ni bilo posebno veliko, ker lunin mrk sam po sebi ni nič posebnega in zanima le zvezdoslovce, ki kontrolirajo z njim svoje račune. Redki so bili ljudoe po mestu, ki so se ozirali na nebo in opazovali lunin mrk.
—lj Jutri je premiera nove operete >Pesem, poljub, dekle«. Danes se poslavlja Gitta Alpar in vsi, ki njenega čarobnega petja še niso slišali, naj si danes ogledajo opereto >če srce izpregovoric. Zadnja prilika je, da slišite divni glas >berlinskega slavčkac.
_ Župni prednjaski tečaj. Sokolska župa Ljubljana priredi od 18. septembra do 1. oktobra župni prednjaski tečaj za člane. V tečaj se je priglasilo zadostno število udeležencev. Po navodilih župnega na-čelništva se Imajo priglašenei zbrati v ponedeljek 19. septembra t. 1. v mali dvorani sokolskoga doma na Taboru. Takoj po otvoritvi tečaja se prične reden pouk, ki bo trajal po 9 ur na dan. V tečaju bodo poučevali zaani sokolski tehničarji in pričakovat) je, da bo rodil ta tečaj pričakovani usrpeh ter da bodo tečajniki v tem tečadu dobljeno znanje poglobili in ga s pridom porabljali v svojih telovadnicah.
—lj LjuMjanakj Sokol naznanja cenj. roditeljem, d« se vrši vpisovanje moške m ženske dece ter naraščaj« dnevno med uradnimi urami v društveni pisarni v Na-
rodnem domu. Telovadba vadi oddelkov se bo do nadaljnjega, zaradi preureditve
telovadnice in stranskih prostorov, še vršila oa letnem telovadisču / Tivoliju.
_Jj Telesnovzgojni tečaj. Vljudno sporočam, da bom začela letos s svojim telesnovzgojni m tečajem dne 16. t. m. ob 18.30. Dame, si še niso posečale mojega tečaja, bodo imele deloma poseben začetni pouk. Vaje se bodo vršle vsak ponedeljek in petek od 18.30 do 19.30 v telovadnici mestne ženske realne gimnazije (licej). — Ljudmila šlibar.
Iz Novega mesta
— Vreme ss nam kisa. Oblačno je :n hladno, poskusa deževati, pa komaj prši, izdatnejše mokrote pa ni izpod neba, če* ravno hrepeni zemlja po njej. Ž© nismo imeli poštenega dežja nad mesec dni.
_ Pogreb ge. Marije Lesjakove, soproge kamnoseškega mojstra in posestnika, je bil včeraj popoldne ob veliki udeležbi na šmihelsko pokopališče.
— Drva ponujajo kmetje kar po hišah, tolika je potreba po denarju. Kubični meter stane 46 do 52 Din.
— Grozdja in breskev, je vedno več na trgu. Sadje prinašajo še vedno ne povsem zrelo, groadde je pa prav lepo.
— čebele vozijo s paše kar noč za nočjo podjetni kočevski čebelarji. Po cestah in ulican je ž ven kl janje kot ob procesiji in vos se vrsti za vozom, v zadnjih dneh je šlo skozi mesto gotovo 50 voz s polnimi panji. Paša pa letos menda ni bila pre-isdatna.
— Poliklinika ima letos v nadzorstvu okrog 1200 šolskih otrok: in dijastva novomeške gimnazije, meščanske šole in smi-helskih gojenk.
esede imajo
naši čitatelji
še naš živilski trg
Na članek pod naslovom »Naš živilski trg« objavljen v številki 206 našega lista, smo prejeli:
Kot dolgoletni poznavalec razmer na ribjem trgu ugotavljam v ilustracijo sledeče:
Ljubljana je v pretežni večini navezana na uvoz sladkovodnih rib iz oddaljenih krajev naše države, največ iz Bačke t. j. iz Donave in Drave ter deloma iz Slavonske Save. V zimskem času se uvažajo ribe največ iz raznih ribogojstev. V primeru ugodne zime in velikih jesenskih ter pomladanskih poplav vrže tudi Cerkniško jezero znatno množino rib, posebno ščuk, na ljubljanski trg, dočim ujamejo naši domači okoliški ribiči prav neznatne količine rib, ki jih prodajajo na ljubljanskem trgu. Po večini so to belice, nekaj ščuk, opombe vredno lipanov, postrvi ta sulcev.
Cene ribam so v zadnjih treh mesecih padle tako, da resno ogrožajo obstoj naših poklicnih ribičev, ki jih je posebno ob Donava in Savi na tisoče. V glavnem leži krivda v popolnem zastoju izvoza. Dona ; trg more plasirati ribe v velikih količinah samo pod ceno. Zaradi omenjenega je bil tudi ljubljansiki trg zadnje čase stalno bogato založen z donavskimi ribami, posebno ščukami, ki so jih prodajali po Din 10.— do 14.— kg, i sto tako so prodajali ščuke iz Cerkniškega jezera, ki so po kvaliteti neprimerno boljše, kajti znano je, da so ribe iz tega jezera radi izredno hitre rasti po okusu nena<$krilj-ive.
Prevoz rib v poletnem času je zvezan z velikimi strofiki. Da ribe dospejo po 36 urni vožnji popolnoma sveže, je potrebno pri pakovanju na vsak kg rfb 1.50 kg ledu. Ribe se pakujejo običajno v košare po 30 kg tako, da tehta košara z ledom in ribami ca 80 kg. Prevodni stroški znašajo od 1 košare iz obdooavskib. kraje\T Din 75.— do 80.—, pakovanje, košara in led ca Din 5t.—, mestna trošarina Din 30.—, skupaj torej Din 150.— do 160.— t. j. na 1 kg 5 do 5.40 Dm. Povprečna prodajna cena Din IZ—, torej ostane razlika Din 6.60 do Din 7.— v kateri je zapopadena nakupna m prodajna cena. Koliko dobi ribič za ribe, je enostaven račun, če moramo odbiti zaslužek prodajalca, ki more vkalkulirari za raztehtanje na drobno vsaj 5%, za nabavo zavojnega papirja, za nabavo ledu za vskladiščenje rib do neposredne oddaje, iavke, režijo in glavno — riziko prodaje. Odstotek čistega dohodka prodajalca je minimalen, največkrat pa ima izgubo pri tako nizki ceni, kajti če ostane mala količina rib neprodana, katero mora vreči proč, je s tem zaslužek izgubljen. Istotako nima ribič niti za mreže, a kako naj se ž vi in s čim naj plača zakupnino ribolova?
Po tem računu se pokaže jasna slika, da se ribe, posebno ščuke, v nadrobni prodaji oddajajo konzumentom za malenkosten, komaj pomemben odstotek zaslužka. Po tej ceni si lahko privošči vsak delavec ribe, kajti tudi meso ni ceneje, čeravno so imele ribe vedno najmanj 50% večjo ceno. Toda pri nas smatrajo delavci in manj premožni sloji ribo za nekak luksus, ki si ga ne morejo privoščiti. D* je to dejstvo nepobitno, se more vsak prepričati na ljubljanskem trgu. Konzumenti rib so skoro vedno isti z malimi izjemami. Da se ribe tudi pod ceno ne morejo v velikih količinah prodati, se je pokazalo že nekaj petkov na trgu, ko so ostale velike količine rib neprodanih. Pod« takimi pogoji je jasno, da noben prodajalec ne more v večjem obsegu organizirati prodaje rib, ker je riziko oddaje prevelik. Enake razmere vladajo tudi v Zagrebu, kjer ostane dostikrat toliko blaga, da je zaslužek 2 do 4 dni izgubljen. Zato se tudi prodajalci rib menjajo od meseca do meseca, ker je zaslužek skrajno riakanten. Enako se opaža tudi po drugih krajih. Konzum rib dvigniti v Ljubljani pod navedenimi pogoji je torej velik problem. Konzumentov ni mogoče prepričati o tečnosti ribjega mesa, kajti človek mora biti vajen rfb že od mladosti. Toliko glede sladkovodnih rib.
Morske ribe so se pričele uvažati v večjem v Ljubljano šele po vojni okrog L 1921. Največ rib se uvozi s Sušaka kot najbližje luke, ostanek iz Šibenika in Splita, dočim z otokov radi slabih zvez m neurejenih razmer ni mogoče rib uvažati. Ribe si morajo tukajšnji prodajalci nabavljati v glavnem iz druge roke t. j. od trgovcev. Dobiti blago direktno od ribičev ali ribarsikh zadrug, je poglavje zase. Na ljubljanskem trgu se morejo plasirati le gotove vrste morskih rib, predvsem sardele, sardoni, lokamice in run, ostalih boljših vnt zelo  malo m še to samo dobro
znane ribe, dočim drugih vrst rib zaradi nepaznanja ni mogoče oddati, katerih je še veliko in se pogosto love na Jadranu. Ribiči in njih zadruge love od kraja vse vrste rib, torej je jasno, da iščejo kupca, ki bo prevzel vse ujete ribe. Običajno se vrši v večjih krajih, kjer so ribarnice, tajna dražba en bloc za posamezne partije, katere pokupijo domači trgovci, ker tujec nima dostopa iz konkurenčnih ozirov. Trgovci blago potem sortirajo in boljše blago izvažajo, slabejše prodajo loco. Kjer teh ribarnic ni, se pogodi zadruga ali pa posamezna ribiška družba z odjemalcem za sezono; odjemalec se mora obvezati, da bo prevzel ob vsakem času vsako količino rib, ki jih ujame prodajalec, po pavšalno pogojeni ceni. Ribičev, ki neposredno sami prodajajo ribe, je bore malo, ker jim je trgovanje največkrat v škodo, ker blaga ne morejo prodati, razen sortiranih vrst.
Skoro 60% na Jadranu ujetih rib gre v Italijo, največ v Benetke in Trst. V Zagreb prihajajo od primera do primera posamezne zadruge z ribami, toda običajno le takrat, kadar blaga ne morejo prodati doma, seveda so tedaj zaradi obilnega lova cene ribam aelo nizke. Zagreb konzumira 20krat več rib kot Ljubljana; zato tega tri mogoče misliti, da bi se kdo podajal v nevarnost ljubljanskega trga, ki je slab odjemalec rib tudi pri najnižjih cenah, kar se je že dostikrat pokazalo. Kot rečeno, je Ljubljana navezana, da kupuje ribe iz druge roke, kjer jih sigurno dobi, kajti prekupci ob morju imajo organizirano dobavo rib iz mnogih krajev. Del rib prodajo v Italijo, ostanek v zaledje. Za izvoz v zaledje, kakor za inozemstvo določene ribe so vedno 10 do 20% dražje, ker za dolge transporte je sposobno samo prvovrstno, popolnoma sveže blago, dočim se manj sveže in po kvaliteti manj vredne ribe prodajo doma. Kljub temu pa so ribe v restavracijah m gostilnah ob morju večinoma 20 do 40% dražje kot v naših ljubljanskih restavracijah in gostilnah, o čemer se je že marsikdo lahko prepričal. Torej primera!
Kakšne težave so s transportom morskih rib, posebno lokard in sardel v poletnem času, ve samo, kdor to poskuša. Z morskimi ribami zalagati ljubljanski trg je potreben medij, ki mora že vnaprej vedeti, koliko rib in po kateri ceni bo mogel prodati. Zadnje čase se je pojavila neka zadruga, ki skuša dnevno prodajati morske ribe na trgu. Toda po izgledih je že v početku neuspeh po dnevni prodaji, ker nogi mislijo, da je jed od rib primerna sr m o za petek. Toda tudi tej zadrugi se ni posrečilo rib oddajati mnogo ceneje kot jih prodajajo domači prodajalci, ker se zaveda, kakšne so težkoče s konzumiranjem rib na tukajšnjem trgu. Upam, da bo vsakomur jasno, da so razmere v tej trgovini zelo težavne.
Severne morske ribe se uvažajo v Ljubljano v neznatnih količinah direktno iz Bremena. Kvaliteta teh rib je v glavnem zelo dobra. Nakupne cene ribam so naravnost malenkostne ter bi se v Ljubljani
lahko prodajale po Din 8__do 12 kg, če bi
se vodila druga carinska, tarifna in užit-ninska taktika. Navedem naj primer: 1 kg sveže polenovke očiščene brez glave in droba je stala v marcu t. 1. frco Bremen M 0.30 — Dm 4.—, prevoz za kg Din 3.—, carina in manipulacija Din 3.10, mestna uži tn ina Din 5.—, skupaj torej stroškov Din 11.10, torej znašajo stroški 3kratno nakupno ceno. Mislim, da k temu računu ni treba nobenih argumentov. Na Dunaju, v Gradcu hi drugih avstrijskih mestih, da Nemčije kot največjega konzumenta vseh vrst rib v Evropi niti ne omenim, se konzumira jo tedensko vagonske partije sev. morskih rib, ker je cena istih za 70 do 80% nižja od mesa. Seveda pa nimajo nobene carine, ne uži tn ine in minimalno prevozno tarifo z direktnimi brzovoznimi. vlaki. Pri nas se v tem pogledu opirajo na nekako zaščito domačih rib. Toda primeri, da v zimskem času ni mogoče dobiti sladkovodnih, niti jadranskih rib, niso redki. Toliko v informacijo.
V splošnem je znano, da se cene ribam stalno spreminjajo, kar zavisi predvsem od lova. V poletnem času, posebno v vročini, ko se riba hitro pokvari, je cena nizka, dočim so ribe v zimskem času vedno dražje zaradi večjega konzuma.Cena morskim ribam varira dostikrat v diferenci 6—10 Dm pri kg, kar je konzumentom skoraj nepojmljivo. Naravno, da v takih razmerah ni prijetno za prodajalca, ker se mu očita izraba situacije m navijanje cen. V splošnem je ljubljanski trg dobro založen x ribami in prodajalci v redkih primerih vse razprodajo.
Kol ko porabi Ljubljana rib, je nedavno  poročal   »Slov. Narod«.   Številka kg
2ODOL0M
si ohraniš
Zobe zdrave ter raskužujes gputtoo in vratno duplino.
i22.000 — za prvo polovico letošnjega leta pravi, da porabi Ljubljana ca 800 kg rib •tedensko, v katerem pa je zapopademo vse t. j. sveže in konzerv-rf.ne ribe. dočim gre še neznaten del svežih rib izven meje ■mestne občine, — je lahek račun, na vsakega prebivalca odpade letno komaj 0.S0 kg rib.
Glede prostora za prodajo rib na iju-b-l.anskem trgu bi priporočali mest. tržnemu nadzorstvu, da vsaj ob petkih izprazni ribji trg in premesti sadno k»rpčijo na debelo, da se more promet neovirano vršiti. V doglednem času pa je treba :tat imsliti na regulacijo celokupnega trga m takrat upamo, da dobo tudi ribe primercD prostor — in zgodilo se bo, da neha bni Ljubljana dolga vas. J. O
Iz Trebnjega
_ Sprememba posesti. Trgovka ga. Marija Jereb je na soclni dražbi kupila trgovsko hišo št. 3 v Trebnjem, kamor je že preselila svojo trgovino z mešanim blagom. V njene dosedanjo trgovske prostore se je naselil trgovec g. Slavko Gallus, ki je otvorit v Trebnjem novo trgovino z mešanim blagom. Posestnik Josi.p Zatran iz Dol. Ponikev je kupil na dražbi hišo št. 1 v Gor. Ponikvah, dosedad last Franca Opara.
— Prijava zgradarine. Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb) je vložiti v času od 1. do 31. oktobra 1&32 davčno prijavo za davčno leto 1933. Prijave je vložiti v tem terminu pri županstvu v Trebnjem ali pa pri davčni upravi v Novem mestu.
— Seja TO. Tehnični odbor našega Sokolskoga društva se danes sestane k iprvi redni seji po počitnicah. Ker je dnevni red izredne važnosti, se vsi članj tehničnega odbora pozivajo, da se seje brezpogojno ln zanesljivo udeleže. Seja se bo vršila na m aro f u z začetkom ob pol 20. uri.
Iz Celfa
_c Umrl je v torek 13. t m. t deželni bolnici v Gradcu v starosti 45 let g. Pric Skoberne. hotelir m posestni* v Cerju. Pokojnik je bil mož odkritega značada ta blagega srca ter je užival med prebivalstvom, splošno spoštovanje in prlljubljenoe*. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Oedje. Pogreb se bo vršni v petek 16. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Pokojni.ku bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše liekreno so-žalje!
—c Ustanovni občni zbor ceVJake podružnice Društva jugo&lovensktti obrtnikov za drav&ko banovino v 'Ljubljani se bo vršil v soboto 11. t. m, ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Obrtništvo v Celju in okolici je bilo doslej organizirano Izključno v Obrtnem društvu v Ceiju, v katerem bo menda tudi še nadalje organizirana večina obrtništva.
_c Prve vaje Celjskega pevskega društva v novi sezoni, ki je bila v torek 13. t. m. zvečer v pevski sobi v Narodnem domu, se je udeležilo mnogo lanskih pevk in pevcev, pristopilo pa je tudi nekaj novih članov. Odbor prosi vse lanske pevke in pevce, ki niso prišli k prvi vaji, da se zanesljivo udeleže druge vaje, ki bo v petek 16. t. m. ob 20. Ta večer se bodo sprejemali tudi še novi člani. Dobrodošli so zlasti vsi nekdanji pevoi in pevfee, ki v poslednjih sezonah njso sodelovali v pevskem zboru. Celjsko pevsko društvo bo na svojem običajnem koncertu 1. decembra izvajalo Sattnerjevo kantato >Soči< za soli, zbor in orkester, zaradi česar je potrebno, da se vsi člani točno udeležujejo pevskih vaj.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč-škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku goiše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri ^etičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s po^ močjo »Franz Josefove« vode. ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-
Petek, 16. septembra 11.30: Šolska ura; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Problem fotoamater-ske temnice (prof. Horvat); 19.30: Gospodinjska ura, vodi gdč H ume kova; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 17. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Salonski kvintet; 19: Gim-nastične vaje (Ulaga); 19.30: Zaba\mi kotiček (Biteznik); 20: Delavska godba >Zarja«; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta; 23: Napoved programa za naslednji daru
51
Dva redarja in komisar. Kaj neki hočejo?
— Komisar! — je zamrmrala Ze-fvrma z drhtečim glasom.
Gospod z belo kravato je vstopil, redarja sta pa ostala zunaj.
Toda Sflrmak se ie bil zrno Ml. To ni bil policijski komisar, temveč zdravnik. Ni mu bilo treba praviti, kdo je, ker ga je ves okraj dobro poznal.
— Sem zdravnik-inspektor m poverjeno mi je nadziranje otrok, — je dejal vstopivši v voz. — Zvedel sem, da imate bornega otroka in prihajam v imenu zakona, da se prepriča/m, če je dobro poskrbljeno zanj.
S&rrnak se je pomiril. To je bila tie-Bmnost, zdTavnfski pregled! Zefvrina je že hotela zakričatt da njune zadeve nikogar nič ne brigado, pa ji je SI i mak pomežiknil. naj molči.
— Gospod doktor, ne zamerim vam vašega poseta. Vsak človek živi od svoje obrti... toda opozoriti vas moram, da ste nasedli lažnjtvcem. Res imamo bolnega otroka, ki pa je samo močno prehfajen. To je najin nečak in zato tudi skrbiva zano*. In zdravMa mu dajeva. Le poglejte, — je dejal in pokazal zdravniku steklenico ribjega olja.
Zdravnika nesnaga v vozu ni prav nič presenetila. Takih prizorov je bil vajen. Pač ga je pa presenetil živalski izraz v SHmakovem in Zefyrinem obrazu.
Na prvi pogled je spoznal, da je Oaudinetova bolezen neozdravljiva. -Lečiti ga sploh ni bilo vredno.
— In kako zanj skrbiva! — je pripomnila Zefyrina.
— Žal se motite, če mislite, da je vaš nečak samo prehlajen. Njegova bolezen je zelo težka. Neobhodno potrebno je lečiti ga.
— Lečiti? — se je ustrašila Zefvrina; — mislite, da bi se mogel izie-čiri?
— Seveda, — je brž pritrdil Sli-mak, — in upam, da ga izlečimo.
— To se mi zdi nemogoče v razmerah, v kakršnih živi. Morate ga poslati v bolnico.
— V bolnico? Ah, nikoli, gospod! Smo sicer siromašni, vendar pa nc dovolimo, da bi šel naš nečak v bolnico. Sicer pa mislimo kmalu zapustiti Pariz in na svežem zraku se bo počutil bolje. Prisiliti me pa itak ne morete, da bi ga poslal v bolnico.
— Toda to pomeni dečkovo smrt, — ie odgovoril zdravnik.
Slimak je skomignil z rameni. Tedaj ie pa stopil Milček iz svojega kota. Bil .ie strasno bled. Kaj je slišV? ostane Claudinet v Shmakovih rokah, je obsojen na smrt. Na i se zgodi ar-koli. izposlovati mora sprejem svojega prijatelja v bolnico.
— Gospod, — se je oglasil pogumno. — očka Slimak laže. če trdi. da
daje Claudinetu ribje olie. Olje, ki vam ga je pokazal je vzel meni. ker ga jaz kupujem in dajem skrivaj Claudinetu. Oba sva tepena, če naju pri tem zasači. Nikoli ni dobil nobenega zdravila, k večjemu žganje. Panoufie, papanov paidaš, ponavlja dan za dn^m, da mora Claudinet umreti in da mu ie treba k temu pomagati, da b; podedovali po njem. kajti voz in pri notarju spravljeni denar   je   njegov in
nam pripade šeie po njegovi smrti Jaz pa nočem, da bi umrl. Hočem, da ozdravi, če je to še mogoče. Povem to komisarji], pred sodiščem, komur hočete. Claudineta tu ubijajo, jaz pa nočem, da bi tnnrl!
Deček je izgovori« te besede v nepopisnem ognju. Zefvrina je okrnila nanj, kakor bi ga hotela raztrgati. Slimak se je pa pripravljal zgrabiti g* za vrat. K sreči je posege! vmes zdravnik. Milček ie bežal okrog mize in prevrnil divan, da bi zadržaJ Sli-maka. Na ropot sta prihitela redarja in Slimak >e postal takoj krotak.
— Nič se ne boj, — mu je zacepetala Zefyrina na uho. — Claudraet ne bo nikjer okreval. To pomeni satmo kratko podaljšanje. Ker se je vmešal v to Milček. bi nam utegnili naprtiti preiskavo. Človek pa nikoli ne ve, kakšne posledice ima lahko preiskava... Morava se ukloniti.
— Gospoda redarja. — je dejal Slimak, — saj se ni nič zgodilo, prav nič... Gospod doktor je prišel pre-iskat bolnega otroka, mojega nečaka. Nastal je bil nesporazum glede zdravila, pa je že poravnan. Gospod hoče, da bi poslali otroka v bolnico in čeprav se bomo zelo težko ločiti od njega, se udarno, če že ne gre drugače.
— Torej ga pošljete v bolnico? — se je začudil zdravnik.
— Da, gospod... Po nastopu mojega sinčka ... tale paglavec je namreč moj sin — se udam: nočem, da bi mi očitali, da premalo skrbim za svojega nečaka.
— Dobro, — je dejal zdravnik. Naročil ie nekaf redarju.
— Da. ~ospod doktor. — je odgovoril redar. — takoi erem na stražnico opozorit nadzorrrka. sam- pa od-peliem otroka v bolnico.
Dečka sta se objela in MiKek je zašepetal prijatelju na uho:
— Ne bodi žalosten, saj boš kmalu zdrav.
Ko se je kočija z redarjem in Glau-dlnetom skrila za vogalom, ie prijel zdravnik Milčka za roko in dejal Sli-maku:
— Ta otrok je oopolnoma zdrav; je vaš in nimam pravice zavzemati se zani. Ce pa zvem. da ga pretepate in kaznuiete zato. keT se je potegnil za svoiega tovariša, vas ovadim policiji. Sicer boste pa odslej pod nadzorstvom.
— To je odveč, gospod doktor. Častno besedo vam dam, da fantič ne bo kaznovan. Nasprotno, zelo me veseli, da se je tako odločno zavzel za Claudineta. Sva se z ženo vsad odločila. Sicer sem pa že davno mislil na to, da bi ga kazalo poslati v bolnico; samo moja žena tega ni hotela... saj veste, kakšne so ženske.
Ko se je vmil v kolibo, je bil tam že Panoufie. ki je baš pravil Zefvrini, zakaj ga tako dolgo ni bilo na spregled.
—Zdaj se moramo pomeniti o važnih stvareh, — je dejal Slimak. — Milček. ti se pojdi igrat in pazi. da se nihče ne približa.
Po dečkovem odhodu je SHmak povedal svojemu pajdašu, kaj se je bi+o zgodilo.
— No, lahko si mislim, kako bo ta paglavec našeškan! — se je zakroho-tal Panoufie.
— Vrag ga vzemi! — je za godrnjala Zefvrina.
— Ne. nasprotno, ravnali bomo z njim zelo lepo, — je odgovoril Slimak.
— Zakaj?
Postani in ostani član Vodnikove
In zažvižgala je težka sekira
Se neka] podrobnosti o usmrtitvi morilca Pavla
Gorgolova
2e včeraj smo poročali o usmrtitvi morilca francoskega prezidenta Doumerja Pavla Gorgulova, ki je končal svoje burno življenje včeraj zgodaj zjutraj pod giljotino. Zanimanje za Gorgulova je bilo od atentata do usmrtitve po vsem svetu izredno veliko, ker ni slo samo za atentatorja,
temveč za človeka, ki si o njem psihijatri še sedaj niso na jasnem, ali je bil blazen ali je pa blaznost samo spretno simuliral. Do zadnjega se ni vedelo, ali bo Gorgulov pomiloščen, ali pa pade njegova glava pod giljotino. Francoska javnost je seveda zahtevala glavo za glavo in atentatorieva usoda se je nedvomno deloma odločila tudi pod vplivom javnega mnenja. Ogorčenje nad Gorgulovim je bilo po vsej Franciji tako veliko, da pač nihče ni resno računal z njegovo pomilostitvijo.
S*il vous plait, monsieur!
Včeraj zjutraj je Gorgulov nastopil svojo kratko zadnjo pot. Ob 4.30 so stopili v celico h Gorgulovu višji državni tožilec francoske republike, zagovornik Gorgulova kn ruski svečenik. Višji državni tožilec je stopil pred Gorgulova, rekoč: »Paul Gorgulov, prezident republike je zavrnil vašo prošnjo glede pomilostitve. Obsojeni ste bili na smrt in zda) boste morali poplačati svoj zločin.« Dva paznika sta stopila h Gorgulovu in ga odvedla iz celice v čakalnico kaznilnice La Sante. Za njimi je stopal svečenik. Na steni čakalnice je visela s črnim pajcolanom ovita slika prezidenta Doumerja, kakor da hoče pokojni še zadnjič pogledati na svojega morilca.
Gorgulov je vzel zadnjič v roke pero, da je podpisal svojo formalno odipustnico iz ječe. Potem ga je sprejel v svoje varstvo krvnik, ki je podpisal prevzemno izjavo. Obrnil se je k njemu in ga z besedami »S* U vous plait. monsieur!«, prijazno povabil v stransko sobo, kjer je že čakal brivec, ki je obril Gorgulovu zada1' vrat in mu izreza! za vratom trak srajce. S tem je bdi Gorgulov zapisan giHotini a'' kakor pravi ljudstvo v Parizu »vdovi«. Krvnik je ponudil obsojencu steklenico ruma. da bi se pokrepčal za zadnjo pot, obenem mu je pa dal škatlico cigaret. Gorgulov je napravil nekaj požirkov in prosil, naj mu dajo vžigalice. Potem je pa stop»U k »črni Mariji« OetniSkemu vozu), ki ga je odpeljal na morišČe.
Giljotino so bili postavili ponoči blizu jetniških vrat. V hipu, ko je stopil Gorgulov na morišče, so ugasnile okrog morisča vse ulične svetilke, ta-
ko da je opravila giljotina svoje krva-v delo v medlem svitu mladega jutra in da je bil prizor še strahotnejši. Okrog giljotine je stalo 250 policistov iu ko je prispel Gorgulov s svojim spremstvom na morišče, so potegnili sablje. Gledalci — bilo jih je nekaj nad 100 — so se odkrili.
Umiram za svojo idejo!
Ko je stopil Gorgulov na stopnice, vodeče na giljotino, ga je poljubil ruski svečenik in mu podelil blagoslov na zadnjo pot. Z drhtečim, komaj slišnim glasom je Gorgulov izjavil: »Vse prostili odpuščanja, umiram za Rušilo in za svojo idejo. Rad bi, da bi postal mol sin zdravnik. Žetim, da bi ne postal boljševik.« (Gorgulova žena je namreč noseča in bo porodila v 14 dneh.) Vse drugo se je odigralo zelo naglo. Krvnikovi pomočniki so zgrabili Gorgulova in ga potisnili pod giljotino. Gorgulov se je upiral, pa mu seveda ni nič pomagalo. V naslednjem hipu je že zažvižgala težka jeklena sekira, krvnik je pograbil odsekano glavo in jo vrgel v krsto, stoječo kraj giljotine. Po starem, še iz revolucije izvirajo-čem običaju, so položili Gorgulovo glavo med noge njegovega trupla.
Gledalci v smokingih
O bližajoči se usmrtitvi morilca Gorgulova je seveda govoril v torek ves Pariz. Zlasti po kavarnah in nočnih lokalih je bila usmrtitev Gorgulova predmet živahnih pomenkov. Včeraj zjutraj se je zbrala na morišču na bulvarju Arago, kjer je stala med dvema visokima platanama giljotina, precej velika množica radovednežev, ki pa niso mogli do giljotine, kjer iih je drža! močan policijski kordon dobrih 400 m od nje. Radovedneži so bili večinoma v smokingih in elegantnih večernih oblekah, bili pa so tudi delavci, ki so šli na delo v tovarne. Dokler je bila giljotina prazna, so se še pomenkovali, ko je pa pripeljal jetniški voz Gorgulova na morišče in ko se je morilec ob pogledu na giljotino zdrzn:l ter za hip nepremično obstal, so radovedneži utihnili in zavladala je grobna tišina.
Polarno leto
Tu pa tam čitamo zadnje Čase o polarnem letu, ljudje pa ne vedo, kaj to pomeni. Polarno leto je prav za prav velik mednarodni znanstveni sporazum, ki so pri njem udeleženi najrazličnejši kulturni narodi. Po številu v polarnih krajih ustanovljenih opazovalnih stanic je na prvem mestu Rusija, ki je organizirala opazovalne stanice na polotoku Koli, na Novi Zemlji, na Zemlji Franca Jožefa, v Verhojansku in v Beringovi ožini. Šveska ima opazovalne stanice na Spitzbergih, Danska več opazovalnih stanic na Groenlandu, na Islandu in na Parskih otokih, Norveška na svojem severu, Belgija v Belgijskem Kongu in na otoku Tristan da Cunha, Francija na Madagaskarju, Reunionu, Tahiti in Falk-landu, Holandska v vzhodni Indiji in na Novi Gvineji, Portugalska v Angori m Mosambitu, Italija v Mogadisiu, Anglija v vseh kolonijah in končno vse južnoameriške republike in Združene države Severne Amerike,
Ta znanstveni mednarodni sporazum se imenuje polarno leto in njegov namen je od avgusta letošnjega do avgusta prihodnjega leta na vseh opazovalnih stanicah dan za dnem in uro za uro s
pomočjo najpreciznejših znanstvenih instrumentov točno beležiti toploto, smer in silo vetra, pritisk polarnega sijaja, kozmično izžarevanje, solnčne žarke, 301nčno fazo, zemeljski magnetizem, magnetične viharje, obliko oblakov, padavine itd., da bi dobili pregledno sliko fizikalnega stanja našega planeta. To je prvič v zgodovini človeštva, da bodo učenjaki na tolikih krajih istočasno in skozi vse leto tako temljito delali. Rezultati opazovanja bodo sistematično obdelani in predstavljali bodo dragoceno znanstveno gradivo. Pobudo za polarno leto je dal že pred 53 leti raziskovalec Wey-precht na mednarodnem meteorološkem kongresu v Rimu, toda njegova ideja se je mogla uresničiti šele zdaj.
Lfudožrstvo verski obred
Komaj 24 ur zračne poti od Berlina, Pariza in Prage žive še zdaj ljudožrci, ki jih ni mogoče iztrebiti. V mislih imamo ljudožrsko strast v afriških krajih Liberije, kjer vladajo še neznosne razmere, kjer je suženjstvo še zelo razširjeno in kjer primeri ljudožrstva niso redki. Francoski raziskovalec Perrigault je potoval po Liberiji in se na lastne oči prepričal, da bo ljudožrstvo tam zelo težko iztrebiti, ker sloni na stari verski podlagi. Prizadevanje francoskih kolonijalnih oblasti, iztrebiti te strahotne običaje, je skoraj zaman.
Ljudožrcem ne gre toliko za uživanje človeškega mesa, kolikor za verski obred pri ubijanju ljudi in pripravljanju njihovih zemskih ostankov za jed. Ubijanje človeka in uživanje človeškega mesa je del verskih ceremonij. Te stare verske tradicije čuvajo in vcepljajo ljudem zlasti svečeniki in mazači. Zato skušajo kolonijalne oblasti priti v stik v prvi vrsti z ranocelniki in svečeniki, da bi jih prepričale, da je ljudožrstvo gnusen običaj, ki ga je treba opustiti. Toda to se jim le redko posreči.
Nekatera divja plemena izbirajo za žrtve pri verskih obredih najraje mlada dekleta, če pa teh ni, se zadovolje svečeniki tudi z dečki in mladeniči. Eno pleme se pa razlikuje od drugih s tem, da uživa samo trupelca otrok, ki so umrh" naravne smrti. To je pleme Senusov. To pleme pošilja k drugim plemenom svoje trgovske zastopnike, ki kupujejo težko bolne otroke, potem pa pleme čaka, da pomro. In tudi to čakanje spada med verske obrede in je združeno s posebnimi ceremonijami, ki z njimi otroke opozarjajo, da se jim bliža smrt.
Avtomobili« L
Ona: Koliko prebivalcev utegne imeti tale vasica?
On: AH misliš, predrto sva se pefjara skozi njo, ali potem ko je bila de za
nama?
Profesorjeva žena
— Ali ti m težko imeti tako raztresenega moža?
— Ne, nasprotno. Včasih namreč pozabi in mi da dvakrat denar za isto stvar.
Človek in obleka.
— Ženica, nikar ne sodi Človaka po obleki, lahko se temeljito zmotiš.
— Saj ga tudi ne sodim po obleki, temveč po tem, kakšno obleko nosi njegova žena.
Zakaj pa ne?
— Čujte, gospod, vi imate moj dežnik.
že mogoče. Kupil sem ga v zastavljalnici.
Na cesti.
— Gospod stražnik?
— Kaj pa je, fantek?
— Ali niste videli iti tod mimo gospe brez mene?
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igracnib vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cene.  — Ceniki franku.
>TRIBITNA« F. B. L., tovarna dvokoles tn otroška vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c 4-
?emne — zavese
najnovejši slog, — nizke cene
Matek & MlkeS
LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj). — Oglejte si našo razstavo na velesejmu!
Vsaka mmmmmm par- Plača mm lahka auti ta odgovor znamko 1 - Na vprašanja bran
■i      odaovariama. - Najmanjši oglom 01»
UJUuuuuLtuuuuuo^^ rrrrc
Ustanovljeno 1860.
Ustanovljeno 1860.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA,
(poleg glavnega kolodvora)  KOLODVORSKA ULICA 84
Velika zaloga preko 400
NAGROBNIH SPOMENIKOV
vseh oblik in velikosti se razproda po
znižanih cenah,
dokler traja
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejAlb obok po nizkih cenah, — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vasi želji. fffjHPiii.MM rn -mnrinnnt n a ii luuuGrjconani J..MJUUL
SLUŽBE
DVA BRIVSKA POMOČNIKA dobra delavca, z znanjem nemškega Jezika, iščeta stalno službo. Nastopita lahko takoj. Cen j. ponudbe na naslov: Tasić Joško, brivski pomočnik, Zagreb, Zavrtnica 41a. 3501
UČENKO
sprejmem v trgovino manufakture, špocerije in železnice. — Prednost imajo tiste, ki so dovršile dve meščanski šoli. Ponudbe na naslov: Franjo Pe-terkovič, Pregrada. 3500
GRAŠČIN. KUHARICO
perfektno, »čem za na deželo. Ponudbe s spričevali na naslov: Grofica Ana Khuen, Nu-štar. Srem. 3499
izučeno v šivanju, krojenju in. ročnih delih, išče službo pri boljši rodbini. Naslov: Kristina Prah, Sv. Kril pri Kostanjevici.
3494
11 A. a. panjev prodam z priborom za 350 Din. — Do-bovičnik, Vrhnika. 3470
PONTTAC LMUSENO
v zelo dobrem stanju, voženo 18.000 km, za 35.000 Din proda tvrdka Josip Rudman, Krška vas, Brežice, 3498
AVTO
Lancia Lambda, 27 tipa, generalno popravljen, 6-sedežen, poceni proda Papler, Zagreb, Ra-čkoga ul. 3. 3475
ČEVUI
NA OBROKE jc, Gledališka unča 4
(nasproti opere)
NEMŠKEGA OVČARJA
6 mesecev starega ssmm, hudega, s rodovnikom, krasen eksempiar, proda Mežnarič na Jesenicah. 3508
NOVOZTDANO BUŠO davka prosto, prodam s sledečimi pritiklinami: 3 sobe, kuhinja, klet, vodovod, električna napeljava, drvarnica in prikladen vrt za zelenjavo. Hiša je pripravna za upokojenca ali obrtnika. Več se izve pri Antonu Crta, čevljar, Brežice 10.
3472
POSESTVO PRI ROGATCU
9 johov zemlje, od tega 2 joha vinograda, s poslopjem Fundus instruktus, naprodaj. Iz prijaznosti daje informacije dr. UMich v Rimskih Topli, cah. Posredovalci Izključeni.
3502
PAZINO
MODERNIZIRANJE DAMSKIH KLOBUKOV
po najnovejših modelih. Preoblikovanje Din 28. — Salcn »La femme chioc, šelenburgo-va ulica št. 6, I. nad. 3505
HIROM A NT-ORAFOLOG TIMOFEJEV
pri >Sionu«. — Na poslani naslov gre tudi na dom. — Cena zmerna. 3497
PSIHOGRAFOLOG »KARMAH«
naznanja cen j. občinstvu, da ostane v Ljubljani le do 17. t. m. Obiske sprejema v hotelu 2 Soča«. 3507
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA ANTON   P RESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14.
OTVORITEV GOSTILNE!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim dne 16. t. m. na >Friškovcu«, Prisojna ulica št. 5, gostilno, kjer bom točil vina iz Malkovca in Bojnika. Cene zmerne. Vedno sveže pivo. Dcbra kuhinja. Abonenti se sprejemajo. — Se priporoča JOŠKO KOVAČ.
KLAVIRJI, PIANINI prvovrstnih inozemskih gm»mir od Din 11.000 naprej. — >MTJ-ZIKA«,  Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA Masarv-kova c 9 (nasproti carinarnici) prevzema
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ta to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija
pravilnega zaračunavanja carine  po njej deklariranega  blaga   in   vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi miriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjs- uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri ta sedem ton nosilnosti. 117 Telefon Interurban štev 2157.
DVA DIJAKA aH dve dijakinji s vso oskrbo v hiši sprejmem. Krasna higije-mčna soba, opremljena z novim pohištvom; kopalnica. Naslov pove uprava >Slovenskega Naroda«. 3482
Večja množina
lakulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenskega Naroda
JJjajujs: Joatp rgaanrtc, &a »Narodno tipkano*. Fran
— Vsi i Ljutoga*.